# Gozdarstvo v času in prostoru GDK: 611(045) =163.6 Gozdarstvo in njegova sonaravna pot ravnanja z gozdom Prof. dr. dr. h. c. Dušan MLINŠEK Gozdarstvo je na svoji razvojni poti iskalo svojo pot gozda, torej edinega uspešnega delovanja za zdravo in se dolgo dobo podrejalo splošnim gospodarskim preživetje in stik z naravo. trendom, ki vodijo na vprašljiva pota človeškega Gozd ni nobeno skladišče lesa. Gozd je edinstvena razvoja na zemeljski obli. Nenehna uničevanja tvorba narave, ki je uspešno preživela najrazličnejše narave - kot kategorični imperativ v zgodovini krize v zgodovini zemeljske oble. Največja pri- človeške družbe, so imela katastrofalne posledice zadetost pa je bila, in je še, človekovo barbarsko zaradi ne-dojemanja in ne-spoštovanja narave početje z gozdom na vsej zgodovinski poti njegovega in njenih zakonitosti. Bolezni, vojne, revolucije, razvoja. uničevano naravno okolje in iskanje izhoda v roje- Ravno zaradi tega postaja gozd z gozdno peda- vanju verstev, in drugega, je privedlo do ekološke gogiko eden od temeljnih zasukov pri preobrazbi osveščenosti gozdarstva v posameznih deželah, človeka in pri treznem ujemanju človeka z naravo kamor spadajo npr.: med pionirje Švica pa tudi zemljine oble. Izredno zahtevna naloga, ki se je nekdanja Jugoslavija s svojimi republikami, kamor sodi tudi Slovenija. V Sloveniji na posameznih področjih naletimo na pionirje osveščenosti kaj gozd v naravi pomeni. Sem spadajo posamezniki – veleposestniki na Notranjskem, Kočevskem na Pohorju in še kje. Z rojevanjem nove Jugoslavije po letu 1950, pa lotevamo, ki pa je skrajni predpogoj, da osvestimo človeško bitje, da ne bi potonilo. Povojni napori reševanja naših pred vojno (in prvih letih po vojni) uničenih gozdov, so zelo uspešni. Vsa Evropa prihaja občudovat naše delo, vračanje k zdravemu gozdu v Sloveniji, seveda le, če ne bomo še naprej zastrupljevali z industrializacijo našega je v gozdarstvu prišlo do temeljitega zasuka, ki je ozračja in okolja nasploh. omogočil, da se je gozd dojelo kot vrhunsko stvarstvo Z načrtno, domala potrojitvijo lesnih zalog naših narave in kot temeljni pripomoček za razvoj prave gozdov po vojni, smo močno blokirali CO2 kot kulture človeškega bitja. Močno prizadet gozd in nevarnega povzročitelja hudih padavin in neurij. Če posamezni večji posestniki so pripomogli, da je to ne bi bilo storjeno, bi verjetno deževja s poplavami gozdarska stroka zaorala povsem nova pota – gozd v Sloveniji imela še podvojeno posledico. kot svetišče narave in gozdarstvo kot ena od redkih Torej nadaljujmo. Gozd postaja vedno pomemb-strok, morda celo edina, ki je dojela polifunkcio- nejši. Za vse to je potrebna temeljita prevzgoja jav-nalnost gozda in s tem začrtala povsem nove poti nosti s sonaravnim gozdarstvom, kot edino pravo človekovega vedenja v in z naravo. kulturo. Odkrivanje gozdnih globin in prenašanje Sonaravno gozdarstvo je polifunkcionalna dejav- modrosti na druga področja. Razvijanje interdisci-nost, kjer se gozd spoštuje kot vrhunsko stvarstvo plinarnosti pa pomeni novo pedagogiko in s tem narave, ki ga je potrebno dojemati in spoštovati, uspešno pripravljenost za razvoj »nizko entropijske in tovrstne izkušnje prenašati na vsa ostala podro- kulture« kot edinega izhoda. čja človekovih aktivnosti. Tega seveda moderna, Torej učimo se v gozdu. Posnemajmo ga – kot domišljava družba noče razumeti in še naprej pelje edino pravo kulturo – torej novo Univerzo in beg vprašljivo pot prepadu nasproti. od »Univerze katastrof«. 50 let sonaravnega gozdar-Gozdarstvo se je odločilo, da bi pri tem pripo- stva v Sloveniji z mnogimi izkušnjami je enkratni moglo s poukom iz gozda. In sicer z vpeljavo gozdne kažipot za svetovni zasuk v vedenju človeškega pedagogike. Gozdna pedagogika, ki zajema temeljno bitja za jutri. naravnanost življenja, ki jo mora človeška družba Zavedati se moramo, kaj nam dosežena pot v še kako upoštevati, če hočemo izplavati iz neneh-slovenskem gozdarstvu pomeni: nih civilizacijskih povodenj specialnih znanosti in tehnologij. Celostno dojemanje narave v gozdu je tu enkraten pripomoček. Zato smo se v slovenskem gozdarstvu odločili za prakticiranje gozdne pedagogike, oziroma osveščanje naše javnosti s prikazovanjem polifunkcionalnega GozdV 65 (2007) 10 – Za življenje z gozdom. – Za prenos znanja tudi drugam. – Kot eno od vrhunskih stvaritev narave in uporaba le-tega za kreiranje novega življenja na nevarno prenaseljeni zemeljski obli. 489 # # Gozdarstvo v času in prostoru – Za učenje v naravi, v njenem sonaravnem gozdu, da bi lahko vračali: zdravo zemljo, les kot edinstveno materijo, gozd kot polifunkcionalni tvorec zdravih življenjskih pogojev. – Za temeljito prevzgojo javnosti: etologija; kog-nitivnost; ne le znanje – temveč modrost. – Prava kultura na oltar: močno spremenjen odnos do okolja, in še močno načrtno zmanjševanje porabe energije. – In še: če nekomu pomagam – mi on pomaga. – In za zaključek: Gozd in njegova pred-pravica bivanja na zemeljski obli in s tem vprašanje: čigava sta narava in njen gozd? Ne moreta biti naša last. Gozd in njegova pred-pravica bivanja je konfliktna z sedanjo lastnino gozda. Zavedati se moramo, da pomeni zdravo (naravno) rastišče zdravi ljudje in obratno, bolno rastišče: vprašljivo obdelana tla – bolni ljudje. Čim naravnejše je rastišče, tem naravnejše je življenje. Torej je pragozd vrhunska tvorba narave in namesto, da bi se iz njega učil, ga je človek uničeval. In prišlo je do temeljitega zasuka: PRAGOZD: ZNANOST ZA PRIHODNOST. Pomen gozda za vzgojo otrok Kaj vse se lahko iz njega naučimo: – Narava je življenje. – Iznašla je poti iskanja in preskušanja. Gozd je idealni pripomoček za življenje. Kako to izgleda? • Velika vitalnost (in boj). • Medsebojna pomoč. • V gozdu so idealni pogoji za uspešno uresničevanje življenja. – Debela močna drevesa povedo vse – učiti se od narave, če je zadeva »prizadeta«. – Bolno rastišče–bolni ljudje (kmetijska obdelava tal in prizadet produk - rastlina); čim bolj naravno je rastišče, tem bolj naravno je življenje. – Spori, vojne, požrešnost, danes strupi, mono-kulture, človek – mrčes, itd. in potrata energije. – Rešitev: • Več modrosti, ne preveč znanja. • Optimiranje; ne maksimiranje, ki vodi h kaosu. Slovensko gozdarstvo in gozdna pedagogika Klaus Michael Meyer – Abich je v svoji knjigi: Znanost za prihodnost (holistično razmišljanje v 490 ekološkem in družbenem razmišljanju in družbeni odgovornosti), v uvodu opozoril na nujo po celostnem razmišljanju znanosti pa tudi sicer. Kajti nova pota že obstajajo v obstoječi znanosti. Pa tudi holistično razmišljanje je tako staro kot sedanje prevladujoče mehanistično, ki je do sedaj dominiralo. Rešitev pa tiči v celostnem razmišljanju. Življenjsko udobje je namreč vedno bolj odvisno od pravih poti znanosti – razvoja in uporabe celostne znanosti, ki pripelje do resnične prave kulture življenja – gledano na odgovornost v celostnosti sveta. Potrebno je torej s celostno znanostjo in tehniko reševati probleme, katerih ob celostnem razmišljanju in naravnanosti sploh ne bi bilo. Torej je potrebno zdaj izobraževanje in razvijanje usmeriti k celostnemu razmišljanju. Torej – k ekologiji kot celostni znanosti v odnosih organizma do okolja (anorganskega in organskega). Torej samo-organiziranost naravnih sistemov ekološkega formata. Pri tem se mora dojemati tudi človeka kot socialno in naravno bitje hkrati. Le v nakazanih mejah se lahko uspešno in trajnostno razvija tudi človekova aktivnost, in tem dejstvom se mora podrediti tudi njegova aktivnost. Torej svoboda pomeni odgovornost, ne pa avtonomijo početi vse kar bi hoteli. In če je temu tako, potem dojemimo, da nosi človeštvo, kot sestavni del narave, odgovornost pred naravo celostno, kar naj bi počenjal tudi znanstvenik. Vedenje človeškega bitja na njegovi razvojni poti To kar imamo danes je potratna družba, ki je razvila potratnost z uničevanjem okolja – in še posebej gozdov. Nad 6 milijard nas je, kot težek tujek na zemeljski obli – s pohlepnim uničevanjem. Temeljna skrb pa naj bi bila varčevanje – poglejmo gorskega prebivalca in njegovo vedenje – posnemajmo ga! Zveza društev za varstvo okolja in podobne ustanove se tega v polni meri zavedajo. Poglejmo njihova izhodišča: konec ropanju narave, pomagajmo pri tem naravi in njenim odločitvam, vsaka kraja v naravi je prepovedana: npr.: koncesionarstvo. Svetovni podobi novega gozdarstva (polifunkci-onalnost, vzgojnost), je lahko za vzgled Slovenija. Kaže se v 50. letni revitalizacije gozda v Sloveniji (vse od leta 1950), kar se ni zgodilo še nikdar. Torej: Razviti moramo dolgoročno dinamiko in odkriti naravin največji patent »počasnost«; kot prvo skrb in princip št. 1 za uspešno popravilo. Primer: Revitalizacija Mislinjskega gozda na Pohorju od smrekovih monokulturnih spačkov - na pot zdra-GozdV 65 (2007) 10 # # Gozdarstvo v času in prostoru vega gozda. Podobnih primerov revitalizacije gozda Zato sedaj STOP: v zadnji polovici 20. stoletja je v Sloveniji mnogo. država in njena družba sta odgovorni in obvezani Tako, da to občuduje vsa Evropa. revitalizirati, ker je državljan po navadi »pohlepnejši«. Gozdarstvo stoji v znaku »klimatske spremembe«, Dokument temu so tudi puščave (uničena vegetacij a) oziroma motenj globalnega značaja, pred velikimi in revščina, ki je iskala v božanstvih ekonomske nalogami in zahtevami. Pot je nazaj k revitalizaciji rešitve. Že tedaj prerazmnoženo prebivalstvo je gozda, kot temeljnemu pripomočku za normalizacijo preobremenjevalo okolje. Čudno, da zgodovina klime (redukcija prevelike količine CO2 v ozračju, danes tega ne vidi kot glavnemu povzročitelju klimatskih motenj, neurij, Slovensko gozdarstvo j e preteklih 50 let delalo itd.). Podobna je zadeva s kulturo. Ali vemo zakaj za jutri - za bodočnost - ko bo les ponovno odkrit. je toliko cerkva v Sloveniji? K temu so pripomogle »Gozdna pedagogika« vse to jasno razlaga na podlagi nenehne težke krize, uničeno naravno okolje z vsemi zgodovine slovenskega gozdarstva; kratko, privlačno, posledicami. Slovenija je hudourniška dežela, kar vse z enkratnimi dosežki in dejstvi v naravi. In če nas zahteva nazaj močne gozdove. V ta sklop spada tudi »šop«, okrogla oblika kot mehanska in energetska stabilnost, energijska varčnost, kot vrhunska iznajdba narave. Slovenija je dežela močnega in kvalitetnega drevja. Zavedajmo se tega. To je tudi naša bodočnost. Imamo odlično polifunkcionalno kakovostno zgradbo gozda, ki nam daje kakovostne produkte (okoljska stabilnost, les, polifunkcionalnost, lepota, odlične fizikalne lastnosti,...). Zdrav polifunkcionalen gozd je simbol zdravega življenja. Gozd je najboljši učitelj, ki pa tudi razkriva človekovo roparsko naravo, in še več: nepoboljšljivega roparskega kulturnega človeka - pokvarjenca, je narava določila, da ga uniči in da izgine tudi sam. Odkrito celostno dojemanje in sonaravno ravnanje z gozdom, je resnična prava kultura. Sonaravni gozd (gozdarski patent) je temelj za vse dejavnosti. Sonaravno gozdarstvo kot zanimiv in bistven evropski trend je močno razvit v Sloveniji. Toda pozor: – Ponovno napadi na gozd. – Ponovno ropanje kmetijstva kot že vso zgodovino, čemur se pridružujejo tudi druge stroke. – Gozdarstvo ponovno na udaru. Toda ne odnehajmo. Pri tem gre omeniti privatizacijo »en bloc«, ki je nesprejemljiva! Dokumentov za to ne manjka širom Oble: uničena zemlja, uničen gozd, uničena narava iz preteklih tisočletij. vse to ne bo streznilo, se lahko človek odpiše. Zavedajmo se: privatizacija naravinih dobrin, kot sta gozd, voda, etc. »en bloc« je nesprejemljiva. Uničena narava iz preteklosti; sto in tisočletja, nas opozarja. Zato torej sedaj »stop« tovrstnim početjem. Družba je odgovorna prevzeti revitalizacijo narave v lastne roke. Zakaj? Zato, ker je človek po naravi pohlepnež! Dokument za to pot je 50 let ravnanja z slovenskim gozdom, ki smo ga v pol stoletja uspeli v mnogočem revitalizirati. Torej gozdarstvo Slovenije je nastalo z moralo v preteklem pol-stoletju. Gre za enkraten vzorec zdrave; naravi prijazne ekonomije z ekološkim knjigovodstvom, z uspehi na terenu – v ponovno ozelenjajoči se naravi. Je svetel, sevajoč dokaz morale na višini. Za vse to je bil potreben nov človek, šolan, svest dojemanju predhodne krize s slovenskim gozdom. Mnogo je s tem storjenega, toda glavnina še čaka: Popolna osveščenost javnosti. Nadaljnje izpopolnjevanje gozda. Gozd postaviti na oltar vse javnosti. Pri CO2 krizi in novih spoznanjih kam plovemo, je Slovenija s pol-stoletno revitalizacijo gozda in povečevanjem njenih nalog, kot vzor. Naši gozdovi s povečevanjem lesnih zalog v gozdu odločno prispevajo k zmanjševanju CO2 v ozračju in še posebej k uravnoteženosti vodnega režima. GozdV 65 (2007) 10 # 491