GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian daily i in the United States. lined era? day except Sonda; v and Legal Holiday*. 50,000 Readers - U. liQH aft the fort Ofletal I«« Yotk, 9. T, Ike Art of S, 1S79. imrOH: 087 OOETLAKDT, NO 90 — STKV. 90. NKW YORK, WEDHXSDAY, APKIL 17, 1918. — SREDA, 17. APRILA, 1918. YOLTJKB XXVI. XJUL'MUL IZVL Napačna politika sovietov ooo SOVJET PRIZNAVA, DA NI BILA NJEGOVA POLI TIKA PRAVA. — BIL JE MIROVNI PROGRAM, KI GA PA NI BILO MOGOČE IZVR&ITL — EKSTREM NI IDEALI 30 SE POLAGOMA KRČILI. — NEMČI JA JE NAJVEČJA NEVARNOST ZA REPUBLIKO. Bolo oasa usmrčen Irska 2eli ood Združene države Znani Bolo pate jo bil uamrčen \ Vincennea. — Kj«f» delovanj« se je zaaledilo po bivanju v Ameriki. -OOO- mi am Moskva, 10. aprila. • poatiiiiiiitfr at SV« York. N. Y. on April 1" Uf the Act at October r, 1317. Irski poslanik Marshall Hall je perdUg&l, da ae Inka priklopi Zdr. p®? I državam. — Draga*« m mofode Iroi so odločno prtti prisilili vdjA-ski službi. — Delavska kriza Sovjet se je izrekel za lllirov-program, katerega pa iti bilo mogooe izvesti. Sovjet je bil prisiljen podpisati mir, katerega tudi sam smatra za *ruiiiotnega. Mirovna pogodba in njene posledice so povzročile, da je zavesa padla pred ruskimi očmi in polagoma prihaja resnica. Mirovna pogajanja so pokazala Nemčijo v pravi luči ter so dokazala njeno iskreno željo po povečanju. Zdaj sovjet priznava, da je bila njegova politika napačna. Njegovi ckstremni ideali so postali zmernejši, ali pa so popolnoma odstranjeni, ker niso bili praktični. Delavska kontrola industrije, odpoved narodnega dolga in i tac jonalizaci ja bank; vse to pelje v manj radikalen položaj. Sovjet zdaj v bridki izkušnji u videva, da so bili umogi njegovi načrti nepraktični. Ako pa se pokaže ne-praktičnott kakega načrta, je sovjet takoj nagnjen ta na-, črt opustiti, da se napravi bolj zmeren načrt, ali pa se o-pustita oba. Nemčija je vpeljala v Rusiji ekstrenuii socjalizem, ki je bil sprejet a tako nepričakovano naglico in silo, da je strup reakcjoniral in silil nazaj v Nemčijo, kjer je v Berlinu povzročil mnogo skrbi. Mnogi izmed 3,200,000 hot*|Hliat ičnili volilcev v Berlinu je bilo dostopnih maksi-malihtičiiim nazorom in Berlin je imel stavke. Axstrija, slabotna sestra Nemčije, se je navzela istega strup«, ki je j>oru»il Rusijo. Ako bo Rusija še šla v vojno, potetn m moremo na njo zanesti, da bo vodila velikansko revoluejonariH) kampanjo proti Nemčiji. Nemški narod je mogoče preveč premišljen, da bi resno poslušal Rusijo, toda v mislih se mora imeti, da je večina avstrijskega prebivalstva slovanska, ki simpatizira z ruskimi Slovani. Ruski Slovani so se nagnili k ekstremnemu soejalismu. Zakaj ne bi tudi avstrijski Slovani storili — ravno isto t Prihajamo do i>oložaja današnjega dne. Sovjet ima ravno isto moč, kot jo je imel nekdaj, navzlic sramotno sklenjenemu miru in izprazujeuju glavnega mesta. So-vjetova vlada je danes tako resnična kot ruski narod. V deželi ni sile, ki bi mogla vzeti sovjetu moč. Sovjet se je zavzel za mirovni program. Sovjet je sklenil mir in zdaj vidi, da je to samo mir po imenu, ne pa v dejstvu. Sovjet se spominja grožnje generala Hoffmanna, ki je rekel, da je Nemčija vdrla v Rusijo z namenom, da iztrebi bolj m-vike (sovjet). ki so nevarni civilizaciji. Sovjet ni preslepljen vsled napačnega miru, katerega je narekovala Nemčija ali pa vsled obstoječe tišine. Pričakuje od strani Nemčije še večje pažnje, kakorhitro se bo pomirila zapadna fronta. Nemška vojna proti sovjetu pomeni vojno proti ruskemu narodu. Prvič vidi sedaj ruski narod v Nemčiji nevarnost samemu sebi. Prej so gledali v Nemčiji samo svrainico — carja. Zaradi tega narašča po celi deželi v vsaki vasi, v vsaki lilši, prepričanje, da je mir nemogoč in da mora biti Nemčija poražena, ako se noče Rusija povrniti v — avtokracijo. V prejšnjih dneh bi mogoče vse to spravili pod streho potoin vzgoje. Izkušnja pa, ki je skoro uničila narod v proeesu, je narod prepričala z veliko večjo jasnostjo, kakor pa bi bila mogla doseči vzgoja. Boljševiki so odločno neprijetni tovariši, s katerimi je zelo težko delati. Sovjet je nova. zelo ostra vlad:* in — brez primere, toda sovjet je prepričan, da je vojna z Nemčijo — neizogiWjiva- Zaradi tega se morejo zavezniki po petmesečnem o-bupovanju nad rusko situacijo lahko nanj malo zanesti. To se je vse dogajalo daleč v Rusiji. Lenin pravi: — Sedanji položaj j« boljši, kakor pa ga bomo imeli v bližnji bodočnosti. V aprilu in maju mogoče ne bomo imeli kruha; železnice bodo preobložene z ujetniki, ki se bodo vračali iz Nemčije in vsi skupaj bodo prenehali delati. — Zelo dvomljivo je. ako morejo zavezniki kaj napraviti v tej situaciji Toda nismo tako gotovi zmage, da ne bi vse natanko prevdarili. pa če je se tako malo važna zadeva. Rusija ne bo mogla postaviti velike armade na bojišče. Stala bi nas preveč nepotrebnega dela in veliko svoto denarja, toda sovjet ve, da se mora boriti z Nemč-i jo in dežela to tudi ve. To prepričanje se izraža v vsakem govoru sovjetovih voditeljev in vsak časopis razpravlja o tem. da se bo zopet treba bojevati z Nemčijo. govornik govori in dolži Nemčijo, da je True translation filed witb the UMi«t«f at Nmi York. N. Y. on April 17. ( ___ . ,___, - IMS, a, r^oire.1 by the Act of October i resiU proWema. - Angleška ^ 6, lan. {sposobna obravnavati situacij«. — Paril, Francija, Iti. apnla. — lkrio paša je bil u.smreen r Vin et-imes. — Bolo paša. koje-ga k a rijero je s tem končala francoska vlada, je bil rojeu v Marseilles. •Študiral je prav«, a je kmalu zamenjal to častno pro fesi jo za dru-«fe posle, ki so bili kaj razuolični in pustolovski. Identificiralo se £a je v uih podjetjih, ki so se pa vsa Iz-julovila, nakar je prišel v Pariz kjer je bil leta 1894 obsojen radi zlorabe zaupanja ter sleparije. Pozni je je odšel v Valencia, na Špansko, kjer je vodil kavarno, katero je pohajala francoska kolonija. Baker s» je vrnil Vojni tajnik Baker «e jo vrnil lf Francije. — Vozil ae je na nekdanjem nemškem parnikn. — Vide1 je vse zavezniške voditelje. True translation filed with the nngt master at New York, N. X. on AprU „ , 1918 as required by tbe Act ot Oct *« 8. 1917. Atlantsko pristanišče. IB. apr Vojni tajnik Neu-ton D. Baker se Tree translation filed with the post jje djmes vrnil [z Evrop€ ^ veli. master at New York, N. V. on April 17. I . . . 1918, as required by the Act of October J. ^ katerem je ^ ,hrala nemaka zastava, p redno so London, Alibiju, Iti. aprila. — Najnovejši predlo* za irsko vprašanje plede odnosa jev z Auglrjo je. da se vpelje v Irski ameriška vlada. Bivši konservativni član an Združene države sle v vojno. Ba ker je takoj odpotoval v Washing ton. 44 Vračam se s ponosom in zaupa njem nad pridobitvami ameriških g-leškega parlamenta Sir Edward in zavezniških čet, kar tudi opra 1 Marshall Hall je v "Daily Mail" vičuje mnogo potovanj preko morja", je rekel. Baker j? rekel, da je priprav stavil ta predlog. Rekel je: "Cela vrsta, angleških vlad je j ijeu pozneje govoriti o poti, ki ga jasno pokazala, da ni zmožna ob |je peljala v Anglijo in Francijo L. 1903 se je poročil z neko udovo ravnavati irskega vprašanja. V.kjer je konferiral z zavezniškimi ki je imela letni dohodek $14,000 tem trenutku gledamo v obraz ne j vojnimi civilnimi in vojaSkimi vo-in 011 je takoj razširil polje svo-i&ui nevarnosti. Ako se ii»jn ni ™> diteJji. z generalom Pershingom jih delavnosti, kajti postal je gpe&io, ^aj ne bi prosili Združe. ki poveljuje ameriškim četam \ agent za šampanjca in druga vi-#nifc dr2av, da bi nam pomagale in Franciji in s skupnimi vojaškim* zakaj jim ne bi ponudili, da se jim faktorji, o čemur bo poročal pred na. — Malo pred izbruhom svetovne vojne, leta 1914, je stopil na novo polje delavnosti, ki ga je povedlo v Egipt, kjer se je sestal z Aba.s izroči vlada Irske?" Politična situacija, ki je nastala zaradi vladnega sklepa, da v silo sedniku Wilsonu. Vojni tajnik je pred šestimi tedni odpotoval z ameriške obali in ma vpelje na Irskem prisilna voja- je marca prišel v neko fraii Hilmi-jcan, tedanjim Kedivom. ika poMuja vsako uro res-; Pofctal je zaupni ageuit sle«dnjega • pri izrabi posestev Kediva ter pri varovanju Kedivovih interesov ob Suez Prekopu in v* Egiptu v slučaju da bi Anglija zavrnila Abas llil-mija. Od Kediva je dobil Bolo tudi naslov paša. kateri naslov &e je spajalo z njegovim imenom. Sledeč begu Abas Hilmija V Švico leta 1915 se je sestal Bolo v Curihu z njim hi s tedanjim nemškim zunanjim ministrom v on Ja gowom. Tedaj se je sklenilo dogovor. da se izroči Bolo paw svoto $2,500,000, plačljivo v obrokih po prejšnjem Kedivu, v namenu upli-vanja na francosko časopisje. Od te svote se je nekako $1.000.000 izplačalo potom švicarskih bank. Tekom polet ja 1916 je kupil Bolo paša pariški "Journal" od senatorja Humbert ter plačal za to $1,100.000. Po pričet ku postopa nja proti Boli se je vrnilo denar ki ga je plačal Bolo senatorju Humbert. V februarju 1916 je prišel Bolo v Ameriko. Deutche Bank v Berlinu je baje izročila Boli svoto $2,000,000. katero svoto se je na ložilo V tej deželi. Razkritja vlad« Zdruieah držav glede delavnosti Bolo paše v tej deželi so imela za posledico njegovo aretacijo. Bil je aretiran dne 29. septem bra 1917, ker je dobival denar od Nemčije za uporabo v mirovni propagandi. Po njegovi aretaciji so prišla na dan senzacijonahia raz kritpa glede njegovih delavnosti Stavilo se ga je pred vojno sodišče radi veleizdaje dne 4. februarja V 191 ft; spoznan je bil krivim 14 februarja ter obsojen na smrt. — Bolo je nato apeliral, a »lučaj se je zavrglo de 12. marca in ka&a cijsko sodišče je potrdilo obsodbo dne 2. aprila. Revizijski komite j justičnega ministrstva je dne 5 aprila zavrnil prošnjo Bole za novo obravnavo in 8. aprila je od klonil predsednik Poincare pomilostitev. Kljub temu pa se je iste-gad ne objavilo, da so vojaške sodil i j« ke avtoritete dovolile trenut no preložitev eksekucije radi razkritij, katera je Bolo obljubljal. Odlični Francozi, zvezani z afero Bolo so bili prejšnji ministrski predsednik Caillaux. senator Hum bert ter Fernand Monier, predsedujoči sodnik najvišjega pariške ga sodišča. Caillaux in Humbert se nahajata v ječi v pričakovanju procesa. Potop 10 nemških pomikov Trne lissdsllmi filed wttk master at New Turk. X. T. on April 17. 1MB, as required by the Act of October C 1917. London. Anglija. 16. aprila. — Vrhovni poveljnik velikega bro-dovja poroča, da je 15. aprila poskusil očistiti Kattegat. S topov- uejša. Pišoč o tem, pravi parlamentarni poročevalec: ,4Ako se bodo vladne odredbe vsiljevale na ta način, kakor >ta naznanila Llovd George in Bon ar Law, je mogoče, da se bodo tri skupue delavske eksekutive sestale in bodo pri delavskih miuistrih zahtevale, da se odstranijo i7 * lade. To bi pa povzročilo zelo resen položaj' Voditelji delavskih strank s< nasprotni irski konškripciji in delavski ministri v Lloyd Georgc-ovem kabinetu premišljujejo, ali bi vlado podpirali v njeni odredbi. Pomanjkanje v Avstriji. cosko pristanišče. V Parizu je imel konferenco z angleškim zunanjim ministrom Arthur J. Balfourjen in francoskim generalom Fochem Obiskal je tudi ameriške pošto janke, kjer je komaj ušel nemške mu strelu. Bake- je videl tudi bel gijsko fronto, kjer se je sestal ; belgijskim kraljem Albertom, š« je v London, kjer ga je sprejv kralj Jurij; obiskal je tudi angle škega ministrskega predsednik* Llovd Georgea in ameriškega po slanika Walterja H. Page. Ko se je vrnii v Francijo, j konferiral z generalom Pershin gom v ameriškem glavnem stanu ter jč odobril korak ameriškega poveljnika, ki je »tavil svoje čete na razpolago generala Focku. V začetku tega meseca je šel Ba True translation filed with the post master at New York. N Y. ou April 17. 19IS, as required by the act ol October j ker v Benetke, kjer si je ogledal 6, 1917 Washington, I). C., -6. aprila. — Kakor pravi neko dauašnje ofiei-jelo poročilo iz Francije, je gospodarski položaj Avstrije bolj kritičen kot je bil kdaj, odkar se je vojna pričela. Dunajska Freie Predse pravi, da se na različnih dunajskih trgih odigravajo žalostni prizori. Mesa ni mogoče dobiti; ne more se ga kupiti niti 200 gramov, kolikor ga pe oficijekto na teden dovoljeno. V Pragi je položaj že slabši. Ta teden znaša primanjkljaj kruha za 274 tisoč kilogramov. Dogodilo se je več nemirov hi governer je moral obljubiti, da bo vatregel za htevam. Ofenziva proti Italiji. razvaline, katere so napravili sovražni zračni napadi. Obiskal j tudi laški glavni stan: v Rimu pa ga je sprejel ameriški poslanik m laški dostojanstveniki. Konferiral je z ministrskim predsednikom Or, landom in zunanjim ter vojnin ministrom. Ko se je 4. aprila vrnil v Pariz, je prisostvoval slavno stim obletnice, ko je Amerika «to pila v vojno. Sprejel ga je tudi ministrski predsednik Clemenceau Ven ladij! translation fifed with Um post master at New York. X. Y. on April 17. 191«. aa required by the Act o* October • ; 4 1917. Washington, D. C-, 16. aprila. — Predstoječa avstrijska ofenziva proti Italiji bo izvedena v vel i ker* obsegu, kakor pravi današnje ofi-cijelno poročilo laškemu poslaniku. Za znamenje ofenzive se sma tra zadnji obisk cesarja Karola n«. avstrijski fronti in članki v avstrijskih in nemških listih, ki vedno pišejo v tem smislu pred ofenzivo. Sovražno časopisje je odkrito pričelo govoriti o ofenzivi v namenu, da pripravi avstrijsko-ogrsko javnost na neizogtbljrve izgube, ki bodo sledile tako velikanskim operacijam. kakoršne pričakujejo pol-oficijelni listi. Plen v Helsingforsu. kriva v«ega ru^ega trpljenja in nn^njav. Prvi«- ima re- pJSSl^ Ima — pra- m r€jfle mgkikn ledje. — True translation filed with the post ■aster at New York. X. Y. on April 17, 1918, as required by the Act of October a. 1917. Vaaa, Finska. 16. aprila. — Kakor pravi neko poročilo iz glavne-ea «rtsns generala v on der Goltz. so nemške čete pri zavzetju finskega glavnega mesta Hetsingfor-so zajeli več tisoč ujetnikov m ve True tranalatiro filed with the post master at New York. N. Y. on April 17, 191S, aa required by ths Act of October I 1917. Washington, D. C., 10. aprila. — Charles M. Schwab, predsednik sveta ravnateljev Bethlehem Steel Company je bil danes imenovan po "Shipping Board-u" za gene ralnega ravnatelja Pomožue ladij ske korporacije, s popolnim nad zorstvom in vodstvom grajenja la dij. Edward M. Hurley, načelnik Shipping Boarda, je objavil ime no vanje po konferenci v Beli hiši kjer je predsedik Wilson naprosil Mr. Sehwaba, naj prevzame mesto Mr. Schwab je pristal v sprejem pod pogojem, da se mu da obšir no avtoriteto nad produkcijskim programom. Ko »ta mu načelnik Hurley in generalni manager Piey zagotovila, da mu bo diana ta &v toriteta in po prošnji predsednika je Mr. Schwab dovoli! Shipping Board u. da objavi naslednje: — Charlez Piez. podpredsednik Emergency Corporation, je pripo ročil. naj se mesto generalnega manager ja korporacije takoj odpravi. da bo Mr. Schwab', kot ge neralni ravnatelj popolnoma ne oviran pri izvedbi velike naloge poverjene njemu. Mr. Pies je po umaknjen ju admirala Hsnisa iz poln jeva 1 oba mesta, eno podpred sednika i Z zapadne fronte OOO——• NEMCI SO ZAVZELI MESSINES RIDGE Z NASKOKOM IN ANGLE2I SO SE MORALI UMAKNITI ZA DVE BULJI. — ZADNJI NEMŠKI NAVAL JE IMEL NAMEN POLASTITI SE ŽELEZNIŠKEGA SREDIŠČA HAZEBROU CK. -OOO- Trne translation filed with the postmaster at New York. V. Y. oa April 17, 1918, as required by the Act of October 8, 1917. Današnja oficjelna poročila iinajo naslednje besedilo: Angieako poročilo: London, 16. api-ila. — Današnja oficjelna ugotovila reldmarčala Haiga so naslednja: Ponoči: — Ostri boji so se vršili danes na fronti od Metercn do Wytschaete. Ob jutranji zori je obnovil sovražnik svoje napade v okolici Wytschaete in Spanbroe-kmolen. Podpirane od težkega obstreljevanja so se njegove čete približale našim pozicijam pod kritjem megle :er se po daljšem boju polastile obeh teh krajev. Pri Meteren je bil sovražnik tudi uspešen tekom jutra ter zadobil tal v vasi, kjer se še nadaljuje z boji. Na drugih mestih gorenje fronte se je napade sovraž nika zavrnilo. To jutro je vprizoril sovražnik močan lokalni napad na naše postojanke nasproti Bovelles, južno od Arras, ter se s temi boji v tej okolici še vedno nadaljuje. Sovražna artilerija je bila danes bolj aktivna od Albert in v okolici La Bassee kanala. Oddelke nemške infanterije se je zbralo v okolici L»ocon, katere pa je naša artilerija razpršila. Opaziti je bilo povsod povečano artilerijsko delovanje na obeh straneh v Passchendaele sektorju. Podnevi: — Včeraj zvečer, po predidočem intenzivnem obstreljevanju, je vprizoril sovražnik močne napade proti našim pozicijam med Baillenl in Neuve Eglise. Na-jad so izvršile tri izbrane nemške divizije, katere preje še liso bile zaposlene v bitki in posrečilo se jim je po ostrem boju zavzeti visoko ozemlje južno-iztočno in iztočno od Bailleul. Naše čete na tej fronti so padle nazaj na nove pozicije severno od Bailleul in Wulverghem. Bailleul je padel v roke sovražnika. To jutro se razvijajo sveži nemški naskoki v okolici Wytschaete. Zgodaj v tem jutru je napadel sovražnik tudi južno-zapadno od Vieux-Berquin, pod težkim artilerijskim in ognjem možnarjev, a se ga je zavrnilo. Večje število jetnikov smo ujeli tekom noči v uspešnem manjšem podjetju južno-iztočno od Robeeq. Francosko uradno poročilo: Pariz, 16. aprila. — Francoski vojni urad je objavil danes naslednje: Nočno poročilo: — Močna obstreljevanja na obeli straneh so se vršila v okolici Montdidier. Tam ni bilo ni-kakili infanterijskih akcij. Krog Boise de Pretre se je zavrnilo po precej živahnem spopadu več poskusov, katere je bil vprizoril sovražnik. Naše patrule so v bližini Negreville in Badovil-ler ujele par sovražnikov. Dnevno poročilo: — V okolici južno od Montdidicr so se vršili zelo težki artilerijski boji. V sektorju pri Xo-von so Francozi nekaj napredovali v nekem krajevnem podjetju. Francoski poizvedovalni oddelki so bili zelo aktivni, posebno pa v okolici Oise kanala. Neki francoski oddelek je prekoračil kanal zapadno od Pierremande ter privedel nazaj deset jetniko\T in eno strojno puško. Francoske patrole so vjele tudi več mož v sektorju pri Corbeny. Champagne in v Vogezih. Zavrnilo se je neki nemški napad pri Tet on. Nemško uradno poročilo. Berlin, 16. aprila. — Današnje oficjelno poročilo zi armadnega glavnega stana se glasi: — Naši napadi na bojnem polju pri Lys so bili popo-len uspeh. Velike minske kraterje iz Wytschaete bitke leta 1917 se je zavzelo s presenetilnim napadom in tudi sOvražniške pozicije na obeh straneh vasi. Protinaskoki angleških kompanij so se popolnoma izjalovili. Z ravnine, dočim so plezale na višine med Neuve Chapelle in Bailleul. so naše čete napadle in iztrgale slednje iz rok sovražnika v ostrem spopadu moža proti možu. — Angleški napadi proti Locon so se izjalovili- Napravili smo par jetnikov tekom zavrnitve skupnega napada, izvedenega od Angležev in Francozov severno od Luce Rivulet. Na znanje. Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem. Po sovi postavi zamore z malimi zneski podpirati .avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike« I begunce in podanike le tal človek, ki je ameriški državljan, in mora ▼ to svrfao dobiti dovoljenje od War Trade Bond Is IWijhiTigtona GLAS NARODA. 17. APR. 1918 MQLAS NARODA IKOXBHig riAII BAJCBMK, »» plllllihrt by tfcgi PUBLISHING POMP tofcw »!■> LOtni BMBim. Ttifrtr. ^ da wptntki ud t dir »mm ot abor* CZ Oortlaadt StrtK, Borough of Muliattu. New Tort C3tyr N. T. loto valja Hal m Aaarlfcj ■a »oi laU fin tetrt leta t.oa Za ealo lato aa mesto New York M OO Zm. pol leta mm. ■it« N«w laik. SUM Za ftetrt leta m m* rt o Now Tod LBO Za InoaematTO aa celo leto...... 1.00 •fJLAH NAHODA" UbAjA mk dam nedelj In premikov L A 8 NABOOA" (-Voice of tbe People") •very day except Boadaja end y*arly $3.00. la otetotftl ee um priobčujejo. ba] ee blAgoroU podUJetl po — Mom? Order, kraja aaraAatfce* prartmo, 4a e» aam todl praJBaJi 1. da Altraja aajdwio naaiovnlka. LAB aaxadlta ta M A B O D A" ne more naprtiti odgovornost zanjo. Potom svoje ponudbe obširnih koncesij na naslov Srbije in potom zelo omejenih zahtev, ki bi jih stavil temu kraljestvu kot pogoj miru, — zelo omejenih, ee se jih primerja z zahtevami A-vstrije dne 23. julija 1914, — je pojasnil, da je po njegovem mnenju vojna — neupravičena in na enako jasen način, da je nemški cesar Viljem oni mož, ki je odgovoren za uničenje obeh cesarstev in za masakriranje milijonov mož, katere se je žrtvovalo blaznim ambicijam nemške vojne stranke. On je v nadaljnem tudi obljubil podpirati Francijo v njenih naporih, da dobi nazaj Alzaeijo in Lotarin-ško, v kar bi Berlin nikdar ne pristal, razen v slttčaju skrajnega poraza. Ta cela serija dogodkov in razkritij bo napravila Nemčijo še bolj kot kedaj nezaupno glede svoje zaveznice. Povečala bo bremena in ponižanja Avstrije. Zanjo torej ni sedaj nobene varnosti več kot v suženjskem podvržen ju pod voljo njenega nemškega mojstra, v predaji svoje suverene kontrole nastopa, kar tvori pogoj popolne odvisnosti. ■ Oortiead« Bt_. Tort Wt> 287« OurtiaiMlt. Padec Černina -ooo- Tru« t ran illation fll«d with the poataMter at N<-*v York. X. T, 1!»18 as reqoirwl by the A» t of October 6. 1V17. ou April 17. Dopisi Za svoje lastne grehe ter tudi za grehe tvojega mojstra je bil grof (Vrnili prisiljen resignirati. FVav lahko dvomimo o tem, da se je zunanjemu ministru sploh kedaj predložilo ono strašno pismo, v kate-lvm je <*esar Karol obljubil svojo podporo glede pravičnih zahtev Francije, tikajočili se Alzaeije in Lotarinške ter m tem odobril odtrgauje zelo važnega ozemlja svojega zaveznika. Dosti težko si je misliti, da bi mogel celo mladoleten vladar pisati tako pismo, a popolnoma nemogoče je vr-jeti, da bi katerikoli ministrski svetovalec krone, izurjen v državniški vedi, mogel odobriti odpošiljatev takega pi-Mna. Kadar pa napravi suveren napako, mora biti ministri- oni, ki prevzame zanjo odgovornost. \<-m>ki cesar bi ne mogel iti tiiko daleč, da bi zahteval, naj so cesar Karol odpove prestolu in sname krone z ^lave. Lahko pa ustraja pri team, kar je tudi storil, da še nadaljno ust rajanje takega ministra v uradu ne more biti v soglasju z interesi zveze. Kljub temu pa so bile lastne zmote < ernina dosti veliki, tako po svoji naravi kot v posledicah, ki so jih hnele, da si i prisilile njegovo resignarajo. On je bil presenetljivo hi » z takta skozi celo svojo kontroverzo s Clemenceau-jeni gledt* mirovnih pogajanj, floral je vedeti, da ni "stari tiger" nikako dete v boju takega značaja ter bi moral biti vsled tega zelo pazljiv. Kljub temu pa je naprtil Franciji inicijativo za — hr« /iis|m Mia mirovna j>ogajauja, na kar je odgovoril Cle-na iii cau s krajšo in gršo besedo, namreč lažnik, in pozneje tudi z dokumentaričnim dokazom, da je bilo ugotovilo ( črnina napačno. < Objavil je podpisano izjavo grofa Revertate, da je prišla inicijativa od — Avstrije. Shodila je še hujša napaka. \ ugotovilu. izdanem «mI francoske vlade dne 5. aprila, je stavil i lemeneeau naslednje vprašanje: — Ali se grof Oerniu ne s|H>minja nadaljnega ]X)sku-sa iste vrste, vprizorjeiiega v Parizu in Londonu le dva i!irsoea pred onim grofa lievertate in sicer jhj osebi veliko višjega stališča? — bilo mogoče strašilo ali pre tuja, a bila je goto- Springfield, HI. C Hal sciu iu čitam še list (J. X., ki jo tisi i kakor je bil in se boljši ter bolj naroden, a dopisi so nekam drugačni. Zdaj se vse peči a. vse kuha. Ali bi lie bilo lepše otivo, boljši pouk iu koristno za nas Slovenee. ko bi so potom listov pogovorili, kako je v vsak dan in družba zagotavlja, da se bo tudi v premogovniku zdaj delalo vsak dan. Pozdrav! Poročevalec. S pota. i>obil sem pismeno obvestilo, da je tam (kje?) po parlotuem bole-banju 20. luarea umrl rojak Josip tem ali onem kraju, ali naselbiniTrbanči'-, star 47 let. Doiota je bil Ne strmo, kako se koplje premog iz Planine pri Rakeku. Baje na ali železo topi, kar je najtežje. Blokah pri Cerknici ^apušča ženo Morebiti veš tudi kaj povedati, in tri sine ter eno hčer. Dva sina kaka zemlja je v okoliei, kako na- >ta. ako še živita, na laški fronti, rodi napredujejo, ali vsaj dobro Pokojnik je bil član društva sv. ostanejo. To bi bilo za marsika-j Jurija št. lil JSKJ. Večkrat sem terega Slovenea koristno. j ga obiskal v bolšniei v LeadvlTe, Tudi jaz sem pred leti kopal Colo. Ko sem bil pred nekaj rne-premog. potem sem se pridružil seei pri njem, se mi je milo stori-i'arinerjem. Ker so je splačalo, lo, ko sem ga slišal vzdihovati, da sem ]>rodal in zopet se skrivam, bi laglje umrl. ako bi kaj zvedel čeravno ne vsako jutro, teami lju- o svoji družini. Prvič je prišel v bemu spomladanskemu solneu v Ameriko leta 1897 in je največ neprodorne podzemske temine in delal v rudotopilnieah v Pueblo, to je zelo mučno za človeka, ka- Colo., kjer si je nakopal kal bo-teri ljubi i>roetost narave in člo- lezni, takoimenovane rudarske je-vesko svobodo. In ravno zato, ker tike, za katero boleha še nekaj se hočem kmalu zopet pridružiti drugih rojakov. 12. januarja je farmer jem. čitam in gledam dopi- shranil pri meni nekaj ur in druse, kjer se bo kak slovenski far- ge zlatnine. Napisala sva tudi po-mer zgiasil in kaj očrtal tamkaj- slovno pismo, katero bom poslal nje razmere. Pa le malo, ali sko- njegovi družini, oziroma ženi na ro nič jih ni videti. Kolikor pa Bloke, kjer zdaj baje stanuje. Pojili je, pa spodkopavajo. Jaz pa kojni je bil obče priljubljen med samo toliko povem, dokler sem tukajšnjimi rojaki. Bodi mu lah-imel svoje groše na zemlji nalo-jka tuja zemlja! žene, mi je zemlja dajala obresti, Pred nekaj dnevi sem obiskal da se je cela moja družina živela.'v državi Wyoming nekega peč-Zdaj pa denarnih obresti skoro larja, ki mi je pokazal eele kupe ne morem v račun jemati, ampak pisem slovenskih deklet, ker je v se moram le znašati na svoje ro- Cl. Xar. oglasil, da se želi sezna-ke in na nobene druge. Na farmi niti s Slovenko v s vrh o ženitve. >a, če sem bil jaz odsoten po o- Po stenah pa je nabil slike svojih pravkih. se je vendar doma de- nevest. Tu sem videl vsakojake lalo; in ko bi me sploli ne bilo, bi obrabe ženskega apola; izgledalo tudi sami nai*edili življenje.1 je kot kaka razstava ženskih le-Ali si p« morejo tukaj na pre- ipotie. To kaže. da naše pečlarice inogul Pozdrav vsem zavednim rojakom. Živeli slovenski farmer j i! Naročnik. To > va past. Kater grofa Cer- K( ni Lzivaj«>č nagib je mogel napotiti a, tla je dal naslednji odgovor? — i\* ministrski predsednik Clemeneeau vprašuje troogrskega zunanjega ministra, ee se spominja, da je dva mexi#a pred afero Revertate — to je pred neka-1» toni dni, — vprizorilo poskus slične narave od stra-o:»el>e veliko višjega stališča, potem se grof Cernin ne obotavlja otlgovoriti na afirmativeu način, ( lemein-eau je pripravljal pota za lansiranje pismo Dragemu Sixtusu". Cernin, ki ni poznal umetnosti, mu ie pomagal na način, ki je daleko presegal njegova priča-kovanja. Avstrijski zunanji minister je nudil zadosti provo-kaeije, ker je dolžil fnincoskega ministrskega predsednika ne retoiieuoslL Sedaj pa je priznal, da ''je oseba veliko višjega stališča" vprizorila overture za mir ter ^tem potrdil vnaprej pism, katero je hotel francoski ministr ski predsednik obelodaniti. Nato je priilo pismo na svetlo, z avtografičnim podpisom cesarja Karola iu polom Černina je bil popolen. Dočim ni morda odgovoren za pisanje in odpošiljatev pisma, se vendar ne more izogniti odgovornosti za provocir&nje publikacije tega ])isma. On je pričel kontroverzo, on jo je vodil s presenetljivo neročnostjo, vendar pa je mogla imeti le en konec, kajti on je imel na svoji strani le gole trditve, dočim je imel Clemenceau avtentične dokumente z avstrijskimi podpisi. Jasno je bilo skoro od pričetka, da bo moral Oernin oditi. Nemčija bi ne mogla izhajati z zaveznikom, kojega zunanji minister je delal napake, ki so spravile v divjo jezo nemško časopisje ter napolnile duha nemških voditeljev s strahom glede tega, kar bo mogoče še v nadaljnem prišlo. Njegova resignacija olajša začasno obstoječo nape-" ' in nezaupanja bo ostalo. Avstrij-i q vojni z izjavo, da se mu Unionville, Mich. niso kaj posebno hude na pečlar-je. dasiravno kažejo svojo jezo v svojih dopisih. Tukaj je bil nekdaj močan peč-la*rski klub,, ki se je pa zaradi za-konoželjuosti nekaterih, članov glavnega odbora tretjič — bil je s 24. glasi proti 2. odklonjen. To bi vsakemu človeku, kateri ima kaj sramu v sebi, zadostovalo Pravila K. S. K. Jednote določujejo, da zadostuje 6 črnih kroglic, tedaj 6 protiglasov, da je kandidat odklonjen. Glavni odbor, kakor tudi konvencija ni razveljn vila te točke, pač pa se nam je dal protipravilni ukaz, da moramo 49 let, S mesecev in 22 dnij starega patra Benigen Snoja sprejeti. Ker živimo v svobodni deželi in še nismo čisto posiLznjeui, smo sprejem z absolutno večino odklonili. V Brooklynu. N. Y., je dvoje katoliških društev, h katerim pater Snoj lahko pristopi, a se menda noče pajdašiti z nekaterimi nič-vredneži. Xe obsojamo vseh Mi smo suspendirani • krivi so samo nekateri. Ne vemo, kako bi se imenoval tak čin. pae pa mislimo, da moderno roparstvo jo za to pravi izraz. Žene in -otroei ela-nov, kateri so po dvajset let plačevali prispevke s težko zasluženimi nove i, se je iz ljubezni do svojega bližnjega — v tem slučaju patra Snoja — za smrtnino brez tehtnih vzrokov oropalo. Tisti novci, katere smo plačali, pa naj gore Snoju na duši, če se pri tukajšnjih patrih sploh kaj takega nahaja. Slavni K. S. K. Jednoti pa stavimo vprašanje: Je-li bi bil njen ukrep tudi tak, ako bi se ?»lo za kakega revnega majnerja? Gotovo, da ne! Tožili se ne bomo, ker pravde stanejo denarja, katerega si je naša bolniška blagajna težko prihranila. K. S! K. Jednoti je na razpolago pol miljona dolarjev in v^ak eent, katerega bi za naš proces potrošila, bil bi isto ta ko odvzet težko priliranjenemu fondu, katerega so člani Jednote v potu svojega obraza s svojimi žuljev i-mi rokami prislužili. Seve, da to ne uvažujejo merodajmi krogi, saj se samo v enem slučaju porabilo $2200 (gotovo lepa svofca!) za rešitev duš. . To vse so znaki praktičnega ka-toličanstva. samo da prine^es spo-vedni listek, pa je vise v redu. I' boga j, molči in — plačaj! Ce se: le zoper eno teh zapovedi pregrešiš! si že vržen na ti-ebuh pred vrat i tiste organizacije, katero si pomagal sam graditi s svojimi težko prisluženimi novci. K. S. K. Jednoti pa vseeno hvala, da nas je rešila suženjskih spon. Vsem kandidatom pa svetujemo, da si pustijo preskrbeti zdravniško spričevalo pod roko, kakor je naredil pater Snoj in s tem. dobrohoten kakor je. prihranil našemu društvenemu tajniku, predsedniku in zastopniku delu, kateremu se je predsednik nekega drugega društva tako rad podvrgel. Toliko slovenskemu občinstvu v presojo in ravnanje! A BEV£RAGE Pozor!! IlKVO. uaSa nova neopojna pijara, je velik in iK>iWen uspeh. Kdorkoli jo pije. hvali njen okus. okrepeilno kakovost In zdravilno nxH". Ziiaj. ko je BEVO že i>oznaii, na smo na^li, da nekateri *'|»ol-i>ivaM in drum* in>s»etke prodajajo v takih steklenicah kot se nahaja BKVO. Namen je jasen: zato Glejte! za znamenja, ki vas obvarujejo proti tem l»os!ietiui izdelkom. Pustite BKVO steklenico ixlpieti preti svojiuii očmi; )>oteia POOLEJTE PKi'AT in zatuaiek. na katerem je lMea in BKVO znamenje. Poslušajte! BKVO je po]K»li!oum t-i>ta pijača v steriliziranih steklenicah, ki so tlobro zamašene in pastetirizirane. (Hej te. na dobite pravi BEVO okus. zdravi BEVO. čisti BKVO: zahtevajte pravega. BKVO dobile v hotelih, kavarnah, n->)a\-raeijah. yroeerijali. lekarnah, pnxlajalnah neo]>ojiiih pijač, v jedilnih vozitvih. pa mikih. kantiuah, vojaških doiuih. v mornarici in drugih krajili, kjer prodajajo krepilne pijaiV. Vas jrrojim pijača. — Prvi: — Ali boste imeli letos vrt? Drugi: — Ne, nisem jaz na vrsti, da naprav'in vrt. Letos bom imel kokoši ter pustil soseda napraviti vrt. Neki japonski mornariški častnik je izumil kemičen proces za vodno utrjenjc nekega domačega papirja, katerega se lahko uporablja v številne .-.vrhe, pri katerih se je rabilo sedaj tkanine ali pa usnje. Redkokdaj je videti kak dopis ^ko skrčil, da sta ostala saano se iz te naše male naselbine. Louis ta^ik ni blagajnik s svoto $2G. Biv.-ar je šel na Veliko nedeljo.Ugovorih so te z nekaterimi biv-pod zvezdnato zastavo. Z delom pečlarji, da se bo priredila ne morem dosti pohvaliti, kei-jI^larska zabava, pri kateri se bo je premogovnik poln vode, vsled ta /llest'k PorabU za veselje. esar smo >e pričeli v druge kraje preseljevati. Jaz sem šel v Bsk-lale, \V. Va.; tam je po 42f tona, kar je preslaba plača. Od tam sem Šel v Roseviile, Ohio. Od tukaj nimam kaj novega poročati, ker setn tele malo časa tukaj. Naročnik. Prihodnjič pršite s črnilom!) Oriska, N. Dak. Poročati hočem, kako se imamo North. Da koti. Vse bi bilo dobro, samo malo suho je. Letos bomo kmalu obdelali polje, ker je bilr pomlad zelo zgodaj. Letos smo začeli delati že 25. marca, kar ni vsako leto. Delavcev je malo, i'ato pa vsakuc gleda, da prej pose je. Na farmi skoro ne vemo. da je \merica tudi v vojni. Farmer lie bo nikdar stradal, zato pa, rojaki, le na farme! V North Dakoti se zemljišče lahko dobi. Zemlja je dobra in rodovitna. Večinoma pridelujemo žito, nekateri se pa tudi pečajo z živinorejo. Ako kateri rojak misli iti na farme, naj se obrne na mene in mu dam vsa pojasnila. Nis.em a-gent, ne prekupee, temveč samo farmer. Pozdrav! Rov Pivek, Box 10, Oriska, N. Dak. Na zahtevo nekaterih rojakov v Winjte*rquart£TS, Utah, moram popraviti svoje zadnje poročilo, ko sem trdil, da se tam nahajajo 4 pečlarji; resnici na ljubo pa moram zdaj omeniti, da sta dva peč-larja tajno zaročena, dva pa v kratkem odpotujeta. (Tu se vidi, da imajo pečlarji povsod smolo.) Tudi ni samo 8 družin, temveč so jih zadnje čase našteli 20. Poročevalec. Bivše društvo sv. Frančiška štev. 46 KSKJ., New York, N. Y. Podpisi več članov. (Adv.) (16-22-4) Dr. B. F? MULLIIN Zdravnlk=špecijallst asa Slovence. 411-4th Ave., Pittsburgh, Pa. (nasproti pošte, 4. poslopje od Smitbfleld St.) Najstarejši gpecijalist v Pitta-burghu, ki deluje že 38 let kot zdravnik. Ozdravil je dosedaj na tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi vas. Rabi najbolje zdravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških in ženskih uspešno in hitro. Električni pregled s X-žarki, s katerimi vidi vaSe telo kot na dlanu. Pridite k temu staremu izkušenemu zdravniku — on vas bo gotovo ozdravil NIZKE CENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne. Pri meni se zdravi veliko Število Slovencev in Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti. Imam veliko iskustvo v zdravljenj" moških tajnih bolezni. t WS.S. WAR SAYINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Slovenski javnosti v Ameriki v razsodbo Slavna K. .S. K. -Jednota. Joiiet. 111., takoftvana mati in zašettrJea svoj ill otrok — podrejenih društev — nas je z globoko premišljenim sklepom z dne 1. marea t. 1. za nedoločen čas suspendirala. Zakaj! Zato, ker nismo vzeli v naše društvo patra Benigen Snoja, četudi nam je bilo to od zadnje kon-veneijp K. S. Jednote v Eve-lethu, Minn., in od glavnega od bora ukazano. Kandidat franči- j m. ™ u ^kan Je ko je predla- Staudardville, Utah. s 15 gIagi proti 2. odklonjen. Pred .kratkim je bilo poročanQ Glasovalo se je na podlagi odred-v Gl&u Naroda, da se tu dela sa- be konvencije drugič — bil je z štiri dni na teden. Naj bo tem 18. glasi proti 2. odklonjen; gla-potom povedano, da se zdag dela aovalp se js na porepi me zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. tobak se je uspešno sadilo na ,la ponskem in v Koreji. Turški to-panski tobak je milejši in svetlej- bak, ki zraste na Japonskem, ima ci. preiskujejo sedaj znaustv še barve kot pa turški ali pa oni aromo ter tndi vse dru^e dobre sklade, katere se je zasledil iz Virginije. Posamezni pa listi so zelo tanki Ker se je premogovne sklade na Islandiji razvilo na zadovoljiv na- enikl zasledilo na strani tobaka, ki je zrastel v Tur- Bear Islands, med Špiebergi ter V tej armadi, ki je pričela potovati nazaj preko dežele, ustav Ijajoč »e tupatam, so možje iz Sibirije, iz Kavkaza, z divjih gora in i kar je pripisovati najbrž zelo vlaž-iz vseh dolžin in širin obširnega ru-keg« cesarstva. Oni kot masa nenm ponebju Japonske. Tobak se imajo le medel pojem o tem, zakaj divja ta vojna. Oni nimajo pri > lahko prideluje v vseh delih Ja-njej nikakega jjlobljejja interesa, Borili so se dva ali tri leta. ker ponske, razven v severoiztočnem se jih je prisilili storiti to. Sedaj pa niso več prisiljeni. Sedaj, ko so enkrat svoji lastni mojstri, nočejo tega še nadalje vršiti. Sibirec bi bil voljan boriti se proti Nemčiji, če bi Nemei pre^azili Sibirijo ter ogrožali domove Sibir-janov. Oni iz Kavkaza čutjo, da je njih briga zelo oddaljena, dokler Nemei ne ogrožajo onega dela cesarstva. Gorjan iz Urala pa misli le na go»*c svoje domovine. Ti ljudj? -c nočejo boriti za Poljsko ali Besarabijo, kajti Poljaka in Besarabija prvih povelj, izdanih Jm> -trmoglavi jen ju vlade in nastopu naroda,' predstavljata zanje ničesar drugega kot dve imeni. je bila izjava, da *o častniki in vojaki enaki. Odpravilo se je tudi smrtno kazen. Vojaki >o si razlagali to povelje tako, da so prosti vsak*« discipline. <_Vlo pozdravljanja niso smatrali za potrebno. Na stotine tino'-ev vojakov j«- zapustilo zakope. Nenmka propaganda je bila na delu. V Rusiji je sploh vedno na delu. Bila je vedno na delu, vsij kolikor Ne spominjam jaz. Zavezniki pa se niso zavedali obsega in moči te propagande. ....... x. „ . » Poročilo, k, so ga Nemei najbolj ustrajno in najbolj zavratno ,lrn"1Ui 'brisana iz njih misli. Na Ruskem je postna zv-eza ponavadi počasna in negotova. Sorazmerno malo oseb v poljedelskih okrajih Takih mož iz Sibirije, Kavkaza in Urala pa je zelo, zelo mnogo. Čustva, ki so jih navdajala, pa niso bila čustva vseh. Bili so to mo žje, ki so nii-lili 1»- na svoje domove. Kili so proč tri leta ali skon. tri leta. V vsem tem času niso ničesar slišali o domu. Niso vedeli, če /ena. mati aliptroci še žive ali ee so mrtvi. Skozi tri leta je bila njih delu dežele. V pričetku vsakega fiskalnega eiji ali Maeedoniji. Norveško. NOVOSTI IZ ZNANOSTI. Šoferji za srbsko armado. True translation filed with the post Angleški avijatiki so iznašli, da master at New York. N. Y. on April 17, je mogoče uporabiti magnetic*ne 1918, as required by the Act of October leta oceni cesarski japonski urad kompase s tem, da se jih položi na 6» 11)17- za monopole množino tobaka, kise blazinice iz konjske žime, ki delu- severance A. Millikiu. naborni ga bo potrebovalo za domačo in je nasproti vibraciji aeroplaov. agent v glavnem stanu Lake Divi- inozeuisko uporabo tekom bodočega leta in nato se potom krajevnih uradov določi posameznim far-merjenr in sadileem množino tobaka. katerega naj pridelajo. sion Rdečega križa. 1044 Garfield Nekatere najfinejših preprog na Bldg., Cleveland, Ohio, je danes svetu sc izdeluje na Bolgarskem rekel, da Rdeči križ za tuji tran-kjer pomaga vlada tej industriji f *port v Srbiji potrebuje gotovo tem, da vzdržuje tehnično šolo za število šoferjev in mehanikov. sirili, je bilo, da se bo vse zemljo razdelilo mM narod; da se bo navadni narod konečno polastil vx'Ti dobrih stvari na svetu; da se bliža tnileipj i da se bo vso zemljo in la»ftnino porazdelilo na enak način med vse ljudi. Nekateri ljudje, ki niso bili doma j delež proste zemlje, še prodno bi bilo iazdeljevanj«- končano. Drugi, na katere najbrž ni napravila tolikega učinka ta vizija glede razdelitve zemlje, so bili izmučeni ter zelo »iti vojne. Želeli *o si miru ter nekaj za izpremembo. Vsled tega vo odšli tudi oiu. Na en ali drugi način trume teh vojakov prišle v me*ta k<ekla v vojui. * • • «> Ikx-im »o se nahajali v Odesi, so prebivali v barakah. Nikdar iikto bii videti niti »prrhtaioC. \ saka zanimiva točka je imela zanje privlačno moč. Nahajali so s*' v deželi čudežev. Ko so tako potekali tedni, jim j<- postalo jasno, da morajo naprej. Spoznali so, da je le postaja na cesti čudovitih prikazni, na aatero so stopili. Sklenili so oditi naprej. Mogoče pojdejo v Kijev ali Moskvo. Kaj jih briga toT Treba jim je le iti na postajo. Sedaj, ko je avtokracija mrtva ter vlada narod, ima vojak prosto vožnjo na železnici. V«le*i tega so odšli na postaje. Če niso mogli od-biti sedežev v vozovih t*T je vreme dovoljevalo, so »edli na strehe in bili prav tako i rein L Kuni »o res čuden narod. zna pisati. Tudi v slučaju, da bi se pisma pisalo., bi bila vrjetnost dostavlja ja zelo majhna radi kontuzije, ki je vladala skozi celo vojno pri vsem. kar je bilo vladnega. Vlada ni ničesar odredila za družine vojakov, katere se j,- nenadoma ipok'iealo pod zastave. Na tisoče ljudi, ki »o zapustili za-kope t< r se razlili nalik valu po celi Rusiji, na poti proti domu. ni vedelo, če njih ljubljeni še žive ali če so mrtvi ali na kak način -so živeli v vojni dobi. Omenil sem že dobre odnošaj«* med Kusi t»*r avstrijskimi vojnimi jetniki. Videl sem avstrijske jetnike korakati v pa rail ah delavcev v Odesi si ran ob strani z ruskimi delavci. Avstrijski jetniki imajo tudi svojega delegara v Sovjetu delavcev. Bilo je 1»* inaio nemških jetnikov, ki so (it-lali v ,o, da potrebujejo pri tem tudi avtomobil. Šli so k skladišču ameriške družbe ter vzeli avtomobil. Naslednjega dne je šel upravitelj k vojaškemu governer-jn v Odesi, da dobi voz nazaj. Governer ni vedel, katero metodo naj u]>orabi, nakar je vprašal Amcrikanee. če manjka governerju i»o-t rebne avtoritete. Amerikanec in governer sta stala na prostoru, ki se je odpiral na dvorišče, na katerem se je sestajal kongres vojakov in delavcev, s pripravljenimi bajoneti in topovi. — Tam. -— je rekel governer ter pokazal, na skupino, — počiva sedaj avtoriteta. Vojaki in dclave: pa so se hudomušno .smejali. Turški, macedkmski in viržinski izobrazbo izurjenih tkalcev. j Prednost imajo oni, ki so v sta- ----—--——-- jrosti izven vojaške službe, dasirav- Iz teh znakov so napravili nato paradniki groinade, godba je igrala se sprejemajo tudi taki, ki te-in množica je pela marsejezo. Prva stvar v jutru, katero jc bito ču-;lesno *P0soblii za vojaško sluti, je bila marsejeza in bila je tudi zadnja stvar zvečer. Če ste šli pa so še vedno sposobni opra-gledišče, ste jo čuli igrati najina j osemkrat in postali ste trudni od y)JatI vazno delo za Ildeei kriz. stanja, dočim se jo je igralo. Pred revolucijo je bilo zapovedano delodajalcem in trgovcem imeti v svojem prostoru sliko carja poleg ikona. Ob številnih p raz- • nikih pa so tudi imeli mnogi prižgano luč pred sliko. Te znake lojalnosti in vere ste lahko videli povsod. Po izbruhu revolucije so uslužbenci v nekem zavodu prosili za dovoljenje, da smejo sneti sliko carja ter jo sežgati. Delodajalec se je smejal prebrisano ter vprašal svoje ljudi, če niso mogoče malo prenagli. Delavci so se par trenutkov pomLšljali. Nato pa je eden njih rekel: — Vzeli bomo sliko ter jo spravili v skladišče, kjer bo pri roki, če bi jo zopet potrebovali. In to so tudi storili. Vsi prosilci pa morajo predložiti brezdvomne dokaze sposobnosti ' in lojalnosti. Mesečna plača znaša na me-see; sprejetim prosilcem se da tudi obleka, hrana in prevoz. *4 Prejel i smo v<-V- kot 400 prošenj; izbrati moramo l.~>0 do 200 mož", je rekel Millikiu. '"Ravno se daj pa delamo na to. da bi dobili večje število Srbov. Hrvatov in Slovencev za aktivno -lužbo na solunski fronti.'' ki je najbolj značilna v zvezi z revolucijo, je ta, da NAZNANILO. Uenjenim rojakom v Pittsburgh. Ne »mete pa niti za trenutek mi*lrti, da ne bodo koristne izkušnje teh v ojakm. odpuščenih iz arnn-de vsled uničenja avtokraeije in potujočih preko dežele nalik dec i. Valika mas* Rusov ne zna niti citati, niti pisati. Ceni se, da je »S odstotkov kuif tov nepismenih. Več je semena znanosti v skušnjah teh vojako\ potujočih proti domu u zakof*»v kot pa bi ga prodrlo v temna življenja ruskih kmetov v celem stoletju starega režima. Ti vojak. ne scrnanili z rcalnoHtmi, ki *o bile preje le sanje. Videli »o /rit /jiiee kajti razumeti je treba, da je bila pretežni ve-Cii ruskih kmetov ielezntea pred vojuo nekaj bajnega. Videli !»o moža jrovoriti v čudno pripravo ter spoznali, da se je njctgrov p«me«lo po tanki žici na milj«' in milje proč iu da se ga j« v tej razdalji culo prav tako razločno kot če bi se poslušalec na haj*l v isti sobi c govornikom. *»owdalo se jim tudi o pisani be»*edi, katero sc pone«* po 2i-ei na velikanske razdalje. Povedalo »e jim je — in to bi komaj vrjeli, ee bi ne viieli preje ka drugih eude* — d« __________ia to Ali ste kedaj čuli rusko narodno himno? Godba dela zelo mogočen utis, kadar se p red naša himno po dobrem orkestru. Nepo -redno po revoluciji pa je Rusija opustila to himno. Opustila je tudi rusko zastavo. Mesto tega pa je sprejela marselje-zo in rdečo zastavo. Pctrograd je postal kaj čudno mesto. Skozi dva meseca ni minul noben dan brez parad. Reklo se nii je, da je bilo tako tudi po v Ne h mestih in vaseh po celi Rusiji. Vojaki iii delavci o parad iralL Tako so delali tudi služabniki. Tako je delal tudi vsak drugi, katerega se je lotila koračna mrzlica. V Odesi je sedel ameriški konzul v neki kavarni ter se pogovarjal z nekim gospodom, ko je šla mimo taka parada. Bil je- tako zatopljen v razpravo, da je pozabil vzeti klobuk z glave. Takoj je prišel vojak na mesto, kjer je sedel konzul ter snel slednjemu klobuk z glave. .kozi njen celi potek, v množici demonstracij, pri ka-,Fa. in okolici naznanajmo, da jih Kna stvalje ruski narod terih je bil zaposlen, kazal veselega duha in srečo kot je preje ni bi-. bo v kratkem obiskal naš zastopnik lo nikdar opaziti pri sličnih slovesnostih. Rus je po svoji naravi na-1 ^liliftih gnjen k otožnosii. Revolucija pa ga je potegnila iz otožnosti. vsaj, začasno. * * ♦ Dogodek je sledil dogodku tako hitro v tej revoluciji, da dvomim. da bi povprečni človek mogel slediti teku stvari ter posameznim fazam t.- kalejdoskopične drame presnovanja enega naroda. V prvi vrsti naj pojasnimo eno točko. Ta je: — Naj se še tako daleč zasleduje truble carske dinastije, neposredni vzrok tc revolucije je bil pomanjkanje hrane. Ce bi posvetila carska vlada več pozornosti razdelitvi kruha, — ali boljše pšenice, — potem bi mogoče, če ne najbrž, ne bilo nobene revolucije. Nadaljna stvar. Vsak razvoj v revoluciji je prišel počasi in naravno, dasiravno ne nepričakovano. Posezimo nazaj ter zasledujmo stvar iz početka. V Petrogradu, Moskvi in v drugih mestih so bile pekarne zaprte, ker niso mogli peki dobiti nobenega žita. Brez hrane pa delavec ni hotel delati in kot je že navada v Rusiji, so vprizorili delavci demonstracijo s pahnlo po cestah. &tiri ali pet dui so korakali gor-indol po Nevskem prospektu- Nikakih nasrilnosti ni bilo, nikakih no mirov. Ljudje so zahtevali, naj se odpre pekarne in naj dobe ljudje kruha. Kakorhitro bi se dalo kruha njim in njih druiiiiam, bi se vrnili na delo. V onem času se je več kot domnevalo, da to pomanjkanje hrane ni bilo postavno. Narod je vedel, da je žita v izobiliei v Ukrajini in v Sibiriji. Vedel je tudi. da bi ne bilo ni Izake lakote po Rusiji, če bi se to žito razdelilo. Čutil je, da je transportacijska paraliza odrezala to hrano in da je pretečo lakoto pripisovati nemškim uplivom v ministrstvu. Razumite v polni meri, da niso imeli možje, ki bo korakali po Nevskem prospektu v onih dneh, nobene idiejc ali načrta za strmo-glavljenje vlade. Mislili so le na svojo lakoto, na trpljenja žen in otrok. Nevarno- je za vlado ignorirati lačen narod. Bili so delavci, natakarji, dijaki m slični v paradi in čim bolj so korakali, tembolj veličasten je postajal prizor. Liberalni element v Dumi. ki sta ga vodila Miljukov in Rodzian ko, se je ojunačil ter postal bolj agresiven. Bilo je tedaj, ko je imel Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Olaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki v vseh ozirih pomagali, posebno še, kee ima pokvarjeno levo toko. « Pred vsemi lekarnami prav posebno in tudi pred številnimi trgovinami se je imelo ponavadi carske znake poleg rednih trgovskih znakov. Skozi več tednov po pričetku revolucije so se dolgi sprevodi. katerih se je vdeleževalo po tisoče mož, posvečali edinole nalogi odstranjenja teh znakov carske oblasti. Ljudje so korakali in peli Miljukov svoj slavni govor v Dumi. v katerem je javno obdolžil ter godbe so igrale. V sprevodih je bilo številno motornih vozov, po- Stuermerja, Suhomlinova in druge, da delajo v interesu Nemčije za sebno Packardov. katere sc je bilo odposlalo za uporabo pri ruski uničenje Rusije. V svojem govoru je podal Miljukov veliko detaji-armadi m celo tedaj jili je nujno potrebovalo na fronti. Vse to pa ranih informacij, katere je mogel dobiti le iz zunanjih virov. V do-j je bilo brez pomena. Sprevoduiki so hoteli imeti avtomobile in tako.bro ]K>učenih krogih se je splošno domnevalo, da je dal te iuforina-. so se poslužili teh motornih vozov. Paradniki so imeli tudi lestvice. Icije na razpolago Sir George Buchanan, angleški poslanik na dvoru ♦ >*ede, govorjrtie in pi»*ne, lahko pošlje Parada se je ustavila pred kakim zavodom in godba je zasvirala carja. I dva ali tri komade. Nafto so s številnimi cerimonijami prislonili pa- i Vlada je vprizorila poskus aretirati Miljukova potem ko je iz-radniki lestvico k zidu ter odstranili carske znake z napisov. i ustil te obdolžit ve. Pri tem ni bila uspešna. Skozi tri dni te je skri- P , ■■ "*'•■■• ..-.. i ■ '.v: _ :. , dol gasilo okrogle, safirove oči eo ■ idedale na svet palnieo je no Jadvitro, osemletnega Edmun-j spodje pa so ji prerokovali, da bo iirral kolednik ves«li "valček", v da. desetletno Pavlino in najstar-| II. i kraljica v dvoranah, pa pristav v -u dnji h Ki -v je razlegal o^ije- šo Jutrtiuo. Jadviga je trdila, da Lala je imela že pol leta, ko so 1 j ali laskavo, kidio zelo je podob viti "galop in na dvorišču je iz- je to punčika, ki jo je štorklja ji xa>čeli napravljati neko sla.v-.ua materi. vi vala, upieu v rdečem klobuku prinesla, nalašč zanjo. 31 undo jo. nohtno obleko. Oti-očje oko je po J Laika je sprejemala vse to do-iu /.« !< nem traku — v pričo šte- je hotel vzeti na roke, Pavlina pa stajalo nekako začudctio, na onih'sti ravnodušno, kakor stvar, ki ji vi;n« ijra občinstva, kuharic, otrok jo j*la dvlati čipkasto čepico za'tkaninah, čipkah iu trakovih, kil je tikala. Samo safirove oči so se iii drvarjev, ki so z.a je bila sii-er že do- iu skupno z zedieiio Justini«, vendar je po- "Lala. Lala!"'so vzklikali otro'-zdrnvljala rada to priložnost, ki <'i Ih> vrsti; m glej, na ta način je ji je zdaj ponudita, da bo nio- posula moja junakinja Lala. irla muttvputi kot ' mlada mati". (Poljski: lala7 laika — igraea, K tecim ji je dajalo pravo malo punčika.) g laso viru, učiti se bradlja, {»sanja in računstva, a včasih — t Jpagra-za prednost — dnugovali materi in sestram v njili vsakdanjem deti 1 o van ju čez ''Novi svetr\ In od tetla j se jetako Jkapiluiila, da se ji je zdela vsaka aabava z Lal-ko neprimerna in eelo racial j i va. .: fee manj se je mogei bavili i njo gimnazijec M undo. Le včasih je privrhMl sem in podal sestri kak pokloai, na primer "ti bedasta I,a-la!*' Nato jo je vščipnil v dokaz ljubefeni v lice ali kje drugje ter izginil. Seveda ji s tem ni prav ugodil. Moja junakinja je jeia že zgodaj kazati odlično narav, zato so bodile take šale v njej le nevoljo itt glasen upor. Če so ji rekli "lepa Lala, brdka Laia!J', se ji je zdelo, da je v t eni znak dobre od-goje iu govorila je včasih z na- ___ smehom: mali. To lepottčje je bilo pač ma-UiUanih, naprsnih iglah, zapestni- da je j iu ^ iniela 1« spodobno oni zanemarjeni, nay-jcah m ua cvetlicah ki so krame b ko iu veekrat umazani, a vcssih tudi gospeni glave. Ali ko je zabrneki} „]iariti ,, strgani obleki, ki jo je nosija La- godba, oživela je malioma vsa ujela vsak dan. In enkrat je prijela na pnertava in jela je otepati z ro-z rokama rdeč trak in ga zmašiia kama ill nogama ter hGtela, tiaj bi mekoliko v usta; tako si je pribo- se spustila v navadni ples dojni-lila ta lišp kajti zdaj ni bil!ca, ki ji je stala ob strani. Ker se več za rabo. j.><> to ni ujemalo z vsporedom za- Xtikega dne so oblekli Lalo ta-v 1 »a ve, sta morali obe i/, dvorane, ko lepo, da ni bilo lqpšc "punei- j navzlic silnemu prosvedovanju od ko"' v nobeni prodajaln iei. Ta je strani male Lale, ki je menila da bila njena prva i>ot v cerkev'je uprav sredi plesalcev njeno (pravijo, da ima gospoda svoje pravo mesto, predpraviee); in tu se je vedia za zlate uhane. Seveda se je 'bila teli besedij naučila od drugih. Kakorhitro je jela namreč govoriti, zabavale so se služabnice ž njo ter jo učile — kakor piapigo — raiznili izrazov. Tn čim manj je bil kak tak navaden v otroških ustih, tem večje veselje je bilo to v krogu naj prvih učiteljic Lalinih. Začele so jo s pojedin i m i besedami nato so do celih stavkov in ČAŠČENJE FATHER MOLLINGER-dA. razne tkanine: tuli, ^nuaelnii, čipke, baržuni itd. O delu si je predstavljalo dete', dvojno: ono v kuhinji, ki ima na-J men jedi. in ouo v obkučilnici, ki' se peča z napravo zabav. Ker sta pa kuharstvo in šivanje — kakor znano — priljubljeni zabavi v?*ikL deklici, torej se lahko reče, daso sprejeli njegov Lala ni imela pojma o pravem de-! vrs*ni »istem naravnega zdrav iu. da jo je okrozeval od \tiehj IJ^j*« Sestavine njegovega strani j dušeč vzduh brezniis*lne! slavnega rastlinskega čaja radosti. Kadar je oče pogledal k J »o izza pradavnih časov, njej, ji je povedal, da je le»pB »n Nobeno človeško delo ne more na-hopkal jo je na kolenih ter »me- domestiti naravnega proix-jal se ž njo vred. Mati ji je loupo-t voda. vala igrače, posebno punčika, na-f Botai ljudje so razkrili čudovito me-pravljune za ples, poljubljali! jo, dicinsko manost Father Mollinger-ja. veaiih ji je tudi dovolila, da se je ko, ^ S? OD duhoTen v 7apadDl 1>eim" S1„ela .sprehajati ^ subah ter .i ogledati z O ven dvorane uinčno zadnjih dal njegovega življenja je vrvenje. Za Božič so ji napravili iskalo dnevno do lo.ouo bolnih ljudi že večjo punco, ki je odpirala oči PonmeL Vse^a skupaj je napi- in zapirala ter se presunljivo iek- 83,1 nad 80000 reccI>toT- nj»n»i je Uila če ii ie stisnila ni-L ]bU Mjnmmeiritejsl reeej^ njepovepi ..r. - T , - - , 'SLAVNEGA KASTLINEKEGA ČAJA. J azi, da bos murna m vljudua On sestoji iz vseh zdravlluih pomc^ kakor ta punčika!" Glej, kak ide- ki jih nudi mati narava kot so »lis«; jal je predstavljala mati otroku! rastline» korenine itd. Za bolezni žel cm 1-Stai-še sestre so ji govorile le o 0*' jeter* rebaTO' s,avobo1' je hroz Tsake prl* dete in pa še dobro ohranjena zu> »Jo>pa Dolinčeva je bila preveč,časa krstnega obreda dostojno,— uanjoM. V opvtah-ni pa je bil krst vinika, svetna gospa, d:t bi bila* kot oseba, ki se zaveda društvenih tudi zborna j>retvt\«a, da sr na- sama hranila Lalo. Dali so jo to-piavi /abava; in t< je l>ilo rej v oskrbovanje dojnici in jo zofx-t uekaj. kaiti ^ocfpo Dolinče- namestili skupno ž njo v sobici va j.* bila navdušena za vsako 7a- pii dvorišču, ki je služila tudi za ba\o. oblačiluieo za časa plesnih venč- ICar se tiče g*>KjKHia svitovaies, kov in za skladišče raznovrstne rdelo se mu je, da se je po- '"i"»'iije. katero je trebalo spra- luladit. ko je dočakal š(^ enkrat vi,i *<>5rtoni izpred očij. ]>onmoi«ije nvoj<' družine. To anu Otrok je prinesel ika svet do»jro je ovit no »ako ugajalo. Pohajal je zdravje; in razvijal se je buijno in * )»rožnimi koraki po wbi. gladil četudi je bil ločen od .ua- o sobi, da seg. Tega dne zvečer se je vi sil prvi nastop j»aše junakinje ua širnem svetnem por/orišču. IVinesli so jo v dvorano, kjer je svetilo mnogoštevilno sveč. donela vesela godba in kjer se je bila sešla množica ličnih oseb. da bi videla zadnje upanje gospostva Dolenčevih. Ko so jo bili ogledali dobro, razlegal se je pohvalni šepet po dvorani; spu/.:iati sr, enoglasno, da je Lala lepa. To je bilo njeno prvo zmagoslavje. No. pa poglejmo še mi, kakšna je naša junakinja. Kolikor se da posneti iz črt poluletnegu deteta. l)asi jc juiuikuij* tako od-fP^ P0*"® * . ločno pokazala, da je sposobna J«^ ««»«. na prnner: Plesala \ 4n.-ilrn Ue Manjetko . ali: "Primeril t>e crosposko, svetno ziujenje, odKa-. . ■. .. -- , ............ . i. tu je slučaj. Otrok se je učil >> u [ ri svojih običajnih tovariših, bi upokojila otroka, kadar se nje- bo to verna materina slika. Po- zali so ji vendar v stanovanje ob lačilnico -- pod nadzorstvom in v to»varšijo služabnikov. Tak je bil namreč način iz reje v hiši gospostva Dolinčevih. Gospa sama in starše sestre, Tina in Parlina, so se pokazale redkokdaj Lali. Kako pa tiekiSaj jim je vzelo preveč časa uživanje svežega duha na Novem svetu iu krakovskem predmestju, vsakdanje pregledovanje prodajalničnih okeu. poseti, zvečer pa zopet konceti in gledališče: ni ostajalo torej časa. da bi se bile mogle ]>ečati /. otrokom. četudi še tako ifca_iiratko. S •početka ie delala I.ali vsaj Jadviga družbo, ali tudi to je prenelia- je slučaj, 'llrok se je ueU na pamet posebno zlahkoma in kazal dosti duha. Njegova vprašanja, zadevajoča predmete, ki so ga ob-kroževali. so kazala poseben opazovalni razum. Ali žal! največkrat so ostala brez odgovora, sli pa so bili ti odgovori nesmiselni. Utisi, ki jih je vsprejeniala polagoma vzbujajoča se pamet, so ostali v tesni zvezi; bili so le nadaljevanje onega, kar je bila najprej opazila. Oči in ušesa so si če vale spočetka slepila, barvne krpe, poskočnice in smeh; in torej so se zdaj njene otročje misli vprašala :n je včasih bila nagrada sukale le o tem: kako se priprav-j te radovednosti srd ali pa udarci, 1 jajo ljudje na ples, kako se ga zato je prašala l^ala vedno redke-vesele in se ga spominjajo; kako!jc in vedno bolj ravnodušno gle sili rada z lepo punčiko Laliuo ter omenjala pri tem njono lepoto in obleko. Mundo jo je vprašal lia-Vadno. ali si je že izbrala moža. Ta izraz ji je prihajal tako pogo-stofua na otroška ušesa, da je nekdaj prav po oti\>čje prašaia: "Kaj pa je to mož."' "Mož, gospodična", je rekla kuharica s povdarkom. "to je tak človek, ki služi denar in kupuj«' krila ženi ter jo vozi na plese, da se more zabavati." Navzoči sluga in sobarica sta se yri tem glasno nasmejala. "Ni res!'' je rekel sluga. "Mož jo velika punčika, ki miga z brki. gladi se po pleši, in kadar ga (žena dobro stisjie. tedaj meče denarje iz ust.*' Tn spet so se nasmejali navzoči, a, Lala seveda tudi. lake vrste so bila pojasnila, ki so jih dajali radoznaii dekliei. Ker pa je največkrat zastonj Rojaki naročajte w mm "Glas Naroda" največji slovenski, dnevnik v Zdro-»onih driavaV lo, ko je začela iz\ajati šole nase popravljajo in predelujejo dala okoli sebe; in vzbujajoča se »fr mere. Oa odstrani strupe iz telesa in napravi telo sposobno tekmovati navala bacilov. Zavoj za en dolar traja j**t mesecev. Piši danes ter indiji $1 v gotovini v znamkah ali money order. Za zavarovanje i»oslji se jtosebej lOe. Lahko pa tudi plačaš na i«o3ti, če ti počljemo C. O. D. M0LL1NGER MEDICINE C0.< 21 MoBhtrer BkHr, 14 East Park Way N. S. Pittsburrh. Pa. dušna delavnost jt-la je polagoma ugašati. (Piide Se.) Hidravlični naboji, katere se u-porablja za lomljenje premoga v angk&kih premogorovih, proizvajajo večjo množino debelih kosov premoga kot pa naboji iz smodnika ter se pri trni izogne razven-tega tudi vsaki nevarnosti eksplozije. KUPUJTE! KUPUJTE! Bonde vlade Zdr. držav za TRETJE POSOJILO SVOBODE "t 4'U obresti 4'U teči začno 9. maja 1918 in se izplačajo 15. septembra in 15. marca vsako leto. » Bondi se izdajajo za svoto $50.00, $100.00, $500.00, $1000.00 in za več ter so zreli dne 15. septembra leta 1928. Za vse podrobnosti vprašajte svojega bankirja, gospodarja, pastorja, duhovnika, predsednika vašega kluba, ali organizacije ali lokalni VASA ODBOR ZA POSOJILO SVOBODE. * "A DOLŽNOST JE, DA KUPITE! Držati svoj denar v varnostnih depozitnih škatljah ni patriotieno in ni dobičkanosno. Skrivati svoj denar je nevarno, nepatriotično in ni dobičkanosno. Investirati svoj denar v TRETJE POSOJILO SVOBODE je DOBIČKANOSNO, VARNO IN PATRIOTIČNO! To bo pripomoglo k zmagi! To bo dovedlo MIR! " i! -V"'«"- . V- *j-V, • i! JLAS NAKOPA, 17. APR. 191S Delavstvo k W. S. S. tratuLUhtUJO fUed »itk Um roalnutU-r »t X««r York. N. V. uu April 17, Ittll as required bj 0» Act of October 6. mi. >rgauizirano delo o Vojno varč«viwijr in itere nudi ta kam pa a. fn d v da podpira »voje je rt 'k najbvl ka mestnih zapiskov, na mesto v eksrkvtivnem odboru n«ryorike ga komiteja z* vojno varčevanje Mr. Brady je oživotvoril delavski zvidtto iz ktuailej. da prevzame delo po ce-udm-nilil leni distriktu. Namestilo je Mis» tit^ljev. Samuel tiomper*, predli t k American Federation o iwf. jr rekel p rtsl kratk uu : — Načrt, uiavgurirau od ua- lue vlade za prodajo vojno-var-nliuh m Thrift znamk je dei»o-tik-cii po*ku* nuditi priliko, poti katere ta ore vsak možki, žeti-i in dete v deželi ua rauičcn ua-uri^|N*\*ti k pospeševanju voj» "ii- dfla. To je posojilo, ki se ga da vladi Združenih držav in za katerega povračilo jaiuči uiožks sila, boga Nt vo in naravni viri Amerike, t" .L. Batne, tajnik International Boot ati4 Shoe Makers 1'nioti iz lio*tona in sam član vojnovarče-valucga komiteja v "Washmgtouu. je rekel s — /hiii' ni čudno, če m*m v sta uu reči, da Moji organizirano d*-lo solidno /a vlado v tej vojno-varče-Vtllni kampanji. t V pa rečem to. želim tudi frči, da organizirano delo prav twku kol kateri drugi, cent. kot katerikoli v kateremkoli poklicu, resnično vrednost te k*m-panje. Mi vemo, da bo po iz vršenju tega v o j rio- varče val nega načrta večino več in več državljanov te dežele fina uri jelno iuteresirani* pri tem in uii vemo iz svoje lastne skuanje, da so možje m Žene na katere se lahko zanašamo za konservativno akcijo v časih, ko je pričakovati radikalnih akcij, oni možje in žene, ki imajo denar v banki.* k i imajo svoje lastne do move ali ki «o iz kakega drugega vzroka finančno diicktno intere*i-rmtti ostati aa th lu, dokler ui to ■ j, ki v resnici opravičuje žr- lltK ;ve Jaz trdno verujem v idejo e ima dežela ^ v kateri ima naj ljudi mdaoctne listine, uaj- da manj bati pred revolucijo, preobrata ali kske slične stvari, ki bi ogrožslu najboijac interese dežele V kratkem času se bo vprizoril o v tej deželi par preiskav in kate-i rega se bo našlo, da ne more pokazati uiti eno vojtio-varčevalno znamko, se bo stavilo v razred "slackerje v". Tekom par zadnjih mesecev so postale delavske organizacije v tej deželi značilno delavne v vojno-varčevalni kampanji, sledeč pri tem stališču, ki so ga zavzeli njih voditelji. Par rezultatov je razvidu iz poročil, ki jih je sprejel Narodni vojno-varčevalni komite j od različnih strani. James P. Forrester, veliki pred. seduik bratovščine železniških lisi užbcuce v v t uunuiati, je dal oa*tuikftm, splošnim zastopnikom in uslužbencem svoje organizacije navodilo, naj ue le v svojih govorih pred člani, temveč tudi pri dnevnem delu pozivljejo člane in druge ua nakup znamk. Poslal je tudi :tO,OUO članom pfrsuao, v katerem jih pozivlje na nakup zuamk kot domoljubno dolžoat in on ob javlja tudi vog u o-v a r«e value pozive v perijodrtuetn lestu bratovšči-ue, '' Tb© Kail road Clerk". Thomas Nolan, pod predsednik mednarodne bratovščine kotlarjev nosi poslanico varčevanja na vsa zborovanja. 11a katerih govori. — Jaz stalno pozivam na nakup vojno-varčevalnih znamk, — ie izjavil vojno-varcevalnemu komiteju v Washington!! ter bom še nadalje vršil to kot našo navadno dolžnost, dokler ne prosi kajzer za milost Združena bratovščina tesarjev in spajaleev je bila spravljena na noge za akcijo po T. M. Gueriu-u. člau generalnega eksekutivnega odbora in na sličen način se je tudi vse druge narodne organizacije spiravilo na delo s pozivom na vojno varčevanje. Vzglede, kako poslujejo državne organizacije, je videti v akciji I>al-las Trade Council, kateri svet je dal ee-li čas predsednika Goode na razpolago za delo organiziranja vojno-varčevalnih društev v vseh delavskih wediicih Texasa. Vsaka izmed 57 um j v Dal lasu je oživotvoril« dvuitvo, ki je obljubilo, d* se bo d«*ct odstotkov tedenskih zaslužkov članov investiralo v voj no-varčevalnih znamkah. Edgai Fen t on. predsednik Oklahoma State Federation of Labor, je priporočil vsem unijam ▼ svoji državi, naj del svojih prihrankov in vestirajo v vojuo-varčevalne certifikate. je priče- Ann llogan. finančno tajnico unije knjigovodij kot tajnico in John J. Kellv-a, prejšnjega podpredsednika Web Pressmen unije, načelnikom urada govornikov, z uradom v glavnem stanu vojuo-varčeval nega komiteja na 52 Chambers St. Mr. Brady se je s pomočjo Mčs llogan lotil dela organizacije. Zagotovilo se je oni mednarodnih u-nij, zvezanih z American Federation of Labor seznam imen in naslovov tajnikov različnih krajevnih unij v mestu m po državi V mestu je nekako 600 krajevnih podružnic. Na vaako tako je šlo pismo s prošnjo za informacijo glede časa, datuma in prostora sestankov ter glede števila članov. To pismo je našlo hiter odgovor. Sledilo je drugo pismo, v katerem se je naprosilo tajnike, naj sprejmejo imenovanje članom delavske ga komiteja newyonškega vojno-varčevalnega komiteja ali pa naj določijo druge linijske uradnike da pristopijo temu komiteju. Do *cdaj se je sprejelo sprejemov.: datira vito so tpovalnla odšla pred manj kot enim mesecem. S to informacijo v roki je bila uglajena pot za dejansko delo prodaje znamk. V glavnem stanu se ima seznam unij, urejen soglasno z dnevom In uro njih zborovanj. Vsak dan obiskujejo Mr. Kelly in govorniki, ki delajo z njim. uuijske seje, ki se vrše isti dan. Poverilna pisma od centralnih uradov tel državne delavske federacije jih brez vprašanja pripuščajo k sejam, kjer so v stanu obrazložiti članom namen vojno-varčevalue kampanje. Poleg tega se opremi vsakegl lokalnega uradnika, ki je sprejel clauntvo pri delavskem komiteju s plakat, in tozadevno literaturo Njegova dolžnost je paziti na to da je njegova organizacija v stalnem stiku s kampajo ter pojasniti članom unije vprašanja stvorje nje vojno-varčevalinh društev. Prosi se ga tudi, naj vpošlje se zam načelnikov v delavnicah ra» ličnih podjetij, kjer so člani unije zitipo-skni in sicer tajniku delavskega komiteja, da je načelnik vsake take delavnice v stanu sprejemati navodila glede oživotvorje-uja vojno-varčevalnega društva. Na vsaki takih sej predloži Mr. Kelly ali eden njegovih govorni kov resolucijo v namenu, da se za gotovi investiranje nekaj linijske ga kapitala v vojno-varčevalne znamke ter ustanovi v uniji agen turo zakladuiškega urada. Predla gaua oblika za resolucijo, katero t»o dosedanje unije vse sprejele je naslednja: Mi obljubljamo s tem, da po magaino vladi na vsak možen na čin pri nadaljevanju .ojue do u-spešnega konca ter sprejemamo naslednje načrte, da bo članstvo unije imelo vsako ugodiioat storiti svoj delež: 1. Naj sc da uradnikom te um je naročilo, uaj investirajo unijski denar v vojno-varčevalne znam k t do zneska $1000.00. če more to na ša zakladnica vzdržati. 2. Naj naprosi tajnik te unije narodni vojno-varčevalni k orni tej. potom delavskega komiteja za dovoljenje postati pooblaščeni agent, da more imeti vsak ča* pri roki vojno-varčevalne znamke za na prodaj našim članom in v zadostni množini, da se zadosti zahtevi. 3. Svojim članom priporočamo, da kjerkoli je število njih zaposlenih, organizirajo vojno-varčevaJno društvo ter izberejo enega izmed članov, da pobira vsakega plačilnega dne denar za nabavo znamk od tajnika unije, če postane ta av-toriziran agent; če pa ne. pa iz banke, poštnega urada ali kake druge ageuture, nakar naj se znamke razdeli med člane, za ka tere se jih je nakupilo. 4. Priporočamo vsakemu čiauu te unije, naj postane agitator za načrt vojnega varčevanja ter poživijo vso svoje prijatelje, naj na-lože svoje prihranke v te znamke. Da se vzdrži živo zauimanje v varčevalni kampanji ter pospeši tekmovanje med organizacijami, se j^jptisnilo posebno obliko poza uporabo & uttpSluY2R8Kd [5| - © Katol. dednofa AMERIŠKI TRAKTORJI HA DELU V ANGLIJI katerega je investirala unija samr za vojno-varčevalne znamke. Te sezname se je ravnokar raz-poslalo ter se pričakuje, da bc imel koncem meseca vojno-varče-valni komitej na razpolago številke, ki bodo kazale, kako uspešno podpirajo delavske organizacije v mestu može, katere se je poslalo v Francijo. Zelo uspešno i>omoč je dobil de lavski komitej v osebi T. J. \Vil liamsa, American Federation ol Labor, katerega je poslal delavski tajnik William K. Wilson. — Mr Williams je bil podan od tajnika da govori o vojni pred delavskim; organizacijami dežele in veliko svojega ča>a izza prihoda v New-York je posvetil razširjevanju nauka varčevanja. Delavski komitej vojno-varee-valnega komiteja za New York ima tri različne fiuikeije: pridobiti strokovne unije, da investirajo po možnosti svoj denar v vojno-varčevalne znamke; pridobiti unije, da poslujejo kot agen ture za prodajo znamk: pridobiti člane različnih delavnic, da stvori j o voj-no-varčevalna društva. Dosedanje odzvanje kaže, da bodo stali delavci za svojimi vodrWlji kot en mož. kakorhitm se bo razširilo vladno kampanjo za ekonomijo v vrste delavstva. Pisma iz ujetništva. Slovenske novice Eveleth, Minn ponesrečil Štefan Calumet, Mich, j Na domu svoje hčere Mrs. M. Smrtno je Kobe na North Tamaracku je u- Rodvik, rudar .v Spruee jami. Iz-nnla 3. aprila Mrs. Barbara Ste- lagal je voz rude. ko sc izatvorni fanee. stara 65 let. Pokojna je bi- c.a vozu odpre in pokoplje pod la doma iz Sever in a in je bivala seboj nesrečneža. Stisnilo mu j na Calaimetu kakih 10 let. Poleg obe obLsti. smrt je takoj nastopila, hčere zapušča še dva sina, ki se Zapušča vdovo v starem kraju, nahajata nekje na zapadu. Pcgreb se je vršrl 8. aprila iz calumetske Winton, Minn. slov. cerkve. 1 . _ ... . . . .. Zalo« se je naselila na domu g.1 Avtomobil ki ga je ironil K petra Ruppe ml. Neizprosna smrt Xx-'k^y ^ Marble je povozd 8- je iztrgala iz srečne družine lju- ,*t,ie*a * <^opa Dožek i ■• ; je iLa voglu govoril z deklicami, h» znjivo soprogo m skrono mater. , . , , . . , r» i • m x> : k i >i> o i o ko lioce naenkrat stopiti eez ce-Pokojna Mrs. Ruppe je bolehala y , , ' r» •• i, M - »to. a icnde ravno pred avtomobil, nekako dva meseca. Prijela se jo 1 ; . . - ! , _____ - ki "»a potlere na tla m mu piiza- ie najprej pljucmea. od katere je n 1 .. ^ . i , i i ; ^ dene nevarne iioskodibe na gLavi. sicer okrevala, a obenem jo je pa .. f ... . . ... , ' , „ . „„ •„ K sreči mu ni prebilo erapjnje, zagrabila neka druga notranja 1 . . 1 J ' ii m „fl .. tako da ga zdravniki upajo ohra-bolezen. Pokoj.la je bila rojena v* ...... t> . , r-. ^ u r» i _____ niti ipn življenju. Po izpovedi ue- Detroitu. >li-eh. Poleg soproga za- . f , ' . . , " ,r klic ne zadeaic voznilca avtomobiLa POSTAVNI OBISK CERKVA pušča dva »u-j™. —, . . . Mrs. Stafford v Detroitu m druge uobena kllv, Minn Blagajnik neizplačanih smrlnin LOlHfl COŠTELLO Sallna Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. QRAHEK. 843 E Ohio St. N E. Pittaonrgn r* NADZORNIKI r JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So Chicago,(111 rVAN VAROGA, 5126 Natrona Alloy. Pittsburgh, Pa POROTNTNI: GREGOR J. POEENTA, Box 176, Black Diamond Wash LEONARD SLABODNTK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Ps. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mkh. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELC, 7 Vi. Madison St., Room 605, Chicago. HI ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FutANK ŠKRABEC, Stk. Yds. SUtion RFD. Box 17. Denver Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih cadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne hod« osiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". na razpolago dober izgovor. Ta postava je ostala veljavna do sorazmerno novejših časov v slučaju. da dotični ni hotel ali ni mogel plačati kazni, je moral v ječo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vel ocenjen i! Podpisani ujetniki vjudfio prosijo. ako bi blagovolili sporočit noto m časopisa "Glas Naroda",1*"*" a rojaka Mr. Jaco Butala jr. j neprisostvovanje sleder-o notico: Miss Mary Klofcučar. Ženin je. opravilih v nedeljo. Nekaj nena- Si-ečne in vesele velikonočne spoštovane slovenske družine vadsiih dogodkov je spremljalo praznike žele vsem Sloveneetn in J Jakoba Butala ua Yellow Jacket u j izsiljcnje teh regulacij, posebno Slovenkam, bivajočim v Ameriki, ter je že več let u posle u pri C. & z ozironi ua Žide. sledeči ujetniki: j H- družbi kot kai-pentcr, član je Frane Jei*as iz Ljubljane (išče tudi znane Ideal orkestre. Neve-svojo sestro Terezijo Hrocco ter sta pa, ki je do pred kratkim bila svaka, ki a je v kratkih besedah vse povedano. Ako ne bi bali te?a storili, bi prišli dopisi f>ozno na vrsto in nekateri pozneje sploh*ie bi bili več primerni. Naj se njun tedaj ta "cenzura" oprosti. J. S., C. P., Ark. — O tem nimamo nikakega gotovega obvestila. Naijbrzc bo treba do konca služiti. K. Č., Gowanda, N. Y. — Brez p«>stavnega dovoljenja sploh ui mogoče. Prosimo vse eoftxfaiike, prijatelje in znanec, da s,- nam .»glasiio Na-»lov je sledeči: Ime. Prigioiiiero di Gne»-ni ^oldato. Forte Bega to. Gruppo T. Italia. Genova. zemljo, je bil Josip Sodar iz Chts-lioluia prijet in postavljen pod -spf.K.) varščine, da bo res prišel pred zvezno veliko poroto se zagovarjat. Velika porota je Lcd.ila tri zaporna povelja na nekega Niclea ' Boškov. Prva obtožba je. da je dinamkoval dom Franka Prijatelja na Savo v Ideation blizu Blv 4. marca, druga obtožba je S'jepu I\ušie iz Dubrovnika V) Dalmaciji bi rad izvedel, kje se nahajajo: Pero Bečiea ii Brgata . pi-i Dubrovniku ter njegova brata . .... . „ .. , , t raba propovedanega orožja m tre-Ivo m Miško Beeica, kakor tinti . . 1 , IT'. , n.,., ..............«i„ tra je rfca-m presestva. \ tem ^ad- Ivo Milan iz KonavaLa, selo ^travče. Dubrovnik, potem jiara »njem slučaju je obtorziteljiea go- ■l I a i v I", j/ui/iinuin. 1'vi-v"" '""" . p .. licvsan iz sela Cibače, Dubrovnik ' =ne® p *: . . . . ,, . . ^ t,i li-.' Math. Bartol. ki je pred štirimi Prosim brate Slovence, ako ka- . . :* . . . , . , - leti ušel v? tukajšnje jeee in je bu ve za kojega lrmed gon na- ¥ ten vedesnh, "las ter prejt- zglas'ijo. Moj naslov je: ^tje* o Ivušie. Prijrionicro di Guori-a. Soldato, A^eoli, Pic-eno. Italia. Izpolnjevanja doloub te ]>ostav« sc jih jt oproetilo šelt? leta 1871 in veliko njih se je kazensko zasledovalo, ker so vstrajali pri praznovanju njih 1 astme get "sa.be-sa". V trinajstem stolet ju je padel neki Žid iz Tewksbury v neki kanal, in sicer v soboto. Dasiiw-no skoro popolnoma j>ogi*eznjeii v gnojnico, ni hotel dovoliti, da bi sc ga potegnilo ven, kajti do-uaieval je. da bi s toni ki-šil svetost Sabata. Naslednjega jutra pa je bil seveda pripravljen pustiti se izvleči iz kanala, a oblasti niso hotele radi spoštovanja do krščanske nedelje dovoliti, da bi se nesrečnega človeka potegnilo iz gnojnice pred sol učnim vzhodom v ponedeljek, ko so je našlo, da je mrtev. Se leta llviG je hilo v angleških ječah de.set ljudi, kojih edina pregreha je bila, da niao hoteli v nedeljo v cerkev. K deti teh je bil mlad človek, ki je bil spoznan krivim na pritožbe njegove laištue NAZNANILO. Gowanda, N. Y. Člani kluba "Slovenski Dom" se poživljajo, da sc vdeleze tozadevne seje tretjo nedeljo, to ji' 21. aprila ob *». uri popoldne, ker moralno šteti v dolžiioe*, da se za^ čela stvar prej ko mogoče ures-, niči. Vljudno se vabijo na dotičiio, sejo sploh vsi tukajšnji rojaki,! kateri še niso pristopili v krog našega delovanja, da to store ter steni pomagajo koristni stvari do koničnega uspeha. Odbor. (17-18—4) VABILO na PIKNIK (IZLET), katerega priredi DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA, st. 122 JSKJ. v Homer City, Pa. v soboto 20. aprila | na farmi sobrata Fr. Farenehoka. Pričete k ol> 6. uri Vstopnina za moške 1*1.50; dnme so proste vstopnine. Na piknik najvljudneje vabimo sosedna društva ter vse posamezne rojake in rojakinje iz Homer City. Luzerne Mines in cele oko-lice. da nas polnost evil no posetijo gori omejijeneva dne. Za i»vrstno postrezlw in sveži prigrizek bo skrbel v to izvoljeni odbor. Opomba: Ker se gre le za korist društvene blagajne, se je tudi na Zadnji redni mesečni seji iT. marca sklenilo, da bo moral vsak član plačati v društveno blagajno $1.50. ki se ne vdeleži piknika, bodisi okrog društva, bolnik ali oddaljen. Na veselo svidonje 'JO. aprilu! Frank Farenehak, tajnik. (17-18—4) Pthljite nam samo EN DC L AR in poa'aii T»m bcMno popoln Iwufei s »Uni- mm opiwm. SLIKAMI km*m m m slo ti mno- fib dzklet In nekoliko odor, ki ti«:oo dobrem in poltnpn mol*.. Lahko antni mlet* (ti ikl»-net« »ret en zakon. M» mm tmcinl Morili po-iteno m dovoljeno posredovanj*'. x*to t»- i.te-dite dolarjm. ki j® po«rnli med vam! in ZAKONSKO SREČO, pilite ša dtnn aa: RELIANCE F. CLUB Box 376 Lot Angeles, CaL lit U jwIbwiI • »M ▼ la las. Tukaj ko MtaUrral Ca Sa aponbUal ▼ aaJl>ol*k MMkak v ea mko bolno oaa»o a X-WU »r Hk»n«L Vaaano K kdo la kaka Tu n r k , ^ ua t o pred kratkim aretovan na Hur- matere, ki je pričala proti njemu, a ga opozori na . v- \\*is., je hil od sodnika obso- Let-a 1817 se je privleklo Sir Mon-la mmin, }if " * " Vmša priložnost. ZA $1mm X4ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVUHUE AKO STE BOLNI. DOCTOR COWDRIGK, SpedaUst i« I i1 * • -i,- • . m. & :■ . - 'Jti. *'. - i ,h-'. MS* • tis ' '.- V • TP*"- * GLAS KARODA^JT^APR. 1918 SLOV. OEUVSKA rtj«M in* li •▼fuata PODPORNA ZVEZA 22. aprila 1909 v Iritti Ptaa Sedež: Johnstown« Pa. GI.AVNI URADNIKI: IT AN PUOSTOR, 10M Norwood ttd. Clerelaad. Ohl* Podpredsednik t JOSIP ZOKKO. R. F. D Box 113, WMt NewtOO, Pa. Glavni tajnik llJtt NOVAK. 634 Main sr, J«»in*town, Pa. 1. Pml tajnik: FRANK PAVLOVClt\ Main St., Jokualown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 ilaln Street, Conemanfh, Pa. Biacajntk: JOMIP ŽKLE «50-J St. Clair Are, Clerrland, Ohio. tem blafaJoLk: ANTON HOČEVAR, R T. D. 2. Box 77, Bridgeport. Oblo. NADZORNI ODBOR: Pradaadnlk aadaor odbora: Josip PI7TERNEU Box 95. Wlllock, Pa. I. naaromlk: NIKOI.AJ POVSE, I Grab St., Numrej Hill, N. 8. Pitts-berffh, Pa. I. aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 889 H 157tt» St., CWeland, Oblo. POROTNI ODBOR: Pradaadnlk t*oroC odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Eaat Mineral. Ktaa L porotnik 1 porotnik FRANC TEROPČlC, R. F. D. 3. Box 14«, Fort Smith, Art JOSIP GOLOB, 1910 So. 14th SL, Springfield, ULL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. Plttatmrga. Pa. Glsrvl mrmšs 631 Main SC. Johnstown, Pa. CRADNO GLASILO: "GLAS NARODA". Sf Cortlandt Street, New Tort City. Cenjena dmfltra. oatroma njih nradnlkl, ao uljndno proienl, poSljatl »aa dopiae nararnoet na fiavneco tajnika in nikogar drugega. Denar aaj aa poftije edino potom Poitnlh. Expresnlh ali Bančnih /Uwwiiii nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznica naj aa nastavljajo: Blal Novak, Conemangh Deposit Bank, Oonemengh. Pa_ tn dba T priden 1ov»m' poznal vrbino in ve- I'anotno vprašanje, katere- je ta pijača ogrela, zakaj bi mi sedaj škodovala ? Premagala sta sla in hladni um opomin vesti, in Samorad. ribiča za spun je te h d» l. da bi bil brezuspešen vsak po-tnii v. sjxxlobi iskr»*u odgovor Naj izkns. predreti skozi tako pragr-'na vl-s glas prizvavši, krepko po-v<-l.in prvič samo za štirinajst dni. i movje. In kani se obi.iiti! Poznal tegiw1 i z steklenice. Zazdi se mu, i.►t.rot .uit Nevidt-n ( , s• • privadiš .V ti bode moja po- .if' precej savske bregove, toda kakor bi bil živ ogenj vlil v vse >k»er -a, kutiar ni d bod- *» kamor J i-i in nad zemljo lanjoHt. videl nek da • KfoHt, Da ima hudi«'* 11« rja in d« euva I »o« •ve«> Sh moe de!j ugajala, če me bodeš d<*lj kraj, kje je stal. bil mu je popol- J' v° pot ribo val, (»a pozneje pogodbo' noma neznan. Videl je saino širo-* i«b I fKHialjiava ua gotov ali neioločen j ko. oči to rastočo Savo. breg poti »•as. Samo tega ne opominjam, da i nogami, ki je ožil čim dalj«-t voj»- življenje ni v moji oblasti.: bolj, gosto zapleteno \Tbino za st-da n« \ m m j- tvojemu nezemejj. boj in zgoraj in spodaj ob Save ...... Povebu j^ii, ,„„ Mvauio in da višja oblast, j veliki struiri postransk«' struge, ki (l\ajs ' ur na katera j- iftid nania. lahko prekri- so bile tudi ograjene ^ takšno vrinil prt-spa v čd. i;a „, ,mJči najino po«godbo. l»ino. Spoznal je, da iz tega pro-I \'o teli beseilali Stopi Abadon|slon"ka lli1i ni mogoče, u lotila pr« < ti i lin i en i«a in seže z drobno Is*' -ra ^ '»^"Pn« »lutnja, da ga lično roko v mla.leničevo desnico. \ Abadon namenoma zavede! v to katero prikupno stres«* iu stisne, j zagato. V tem ouupn mil nasprotne misli zmedeno roje po glavi. Morda bode slučajno otet. ee je blizu «"lo- Rada bi izvedela za mojega brata LEONA ^LALNAR, donia iz Se la. pošta Tršče pri Čabru na Hrvatskem. Leta 1915 je bil prideljen k J 3. gorskemu artilerijskemu polku na Brodu oft) Savi na Hrvatskem in leta 1916 je postal čsastnik v Mariboru na Štajerskem; potem pa ne vem nič več za njega. Zato prosim cenjene rojake v ruskem, ita-Ijauskejii in francoskem ujetništvu, če kdo ve xa njega, da mi blagovoli naznaniti, če pa tflu-Cte.jno sam čita te vntiee, naj sc pa sam oglasi svoji sestri: Mary Debevec (rojena Malnar) "»77 ^liami St., Akron, Olrio, U. S. America. f 16-18—4 ) bodisi kakršnekoli vrste Isdelojem la I>oi*ravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljiva V popravo aa nesljiro vsakdo pošlje, ker sem Se nad 18 let tnkaj v tem poslu ln sedaj v trojem lastnem domu. T popravo vaa nem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem v aa meno. - — ^ _ JOHN WENZEL, East 9*nš SU Cleveland, OUa. P0Z0B, GOZDARJI! Naznanjam vsem gozdarjem, kakor tudi svojim starim prijete ljem, da sem vstanovil društvo Ogeechee Valley Staves & Heading Co. Ker smo napravili Slove & Heading Mill & Barrel Faetci rr« scato potrebu^iemo ljudi. Po» zh'ljam svoje stare prijatelje, da1 je zdaj jako lepa prilika dobiti delo v šumi ali v Mill, posebno za one. ki imajo svoje družine ter žele biti stalno zaposleni pri do gah in imeti dobro plačo. Natančneje pojasnim vsakemu, ki se mi oglasi. Ogceehee Valley Slaves i; Heading Co., Li. KRUL1C, «12-18- 4* Roe k v Ford. Ga. I ŽENITNA PONUDBA. Ogrski Slovenec, fant. star 40 let. sc želim seznaniti s Slovenko v starosti od 28 do :J5 let in katero vtise! i iti v stari kraj. Le resno misleče naj se oglasijo na naslov : Andrew Kovačič, 329 E. :*rd St.. Basement. (16-17—V South Bethlehem, Pa.' Komu je kaj znano ime JAKOB PUST A VRH ? Doma je od Sv.| Katarine, Medvode. Nahajal se je pred 6. let.i nekje v Wauke-ganu, 111. Ako sam bere ta list, ga prosim, da mi piše. kakor tudi onega, ki mu je kaj znano o njeni, na moj naslov: Air. V. Omeje, St. Joseph Vallev, Wash (16-18—4) Izšla je knjižica: DVE SALOlfiRI. Knjižica vsebuje dve Igri: "CARLUETV A ŽENITEV" In TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25c. Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker ls-Sla Je v omenjenem itevllu. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztlsa in niso v ceniku označene. NaroČilom priložite denar ln poSljite na: Slowiie Publishing Ccnpaiy 82 Cortlandt St, New York, N. X i M WWil— ude. Ribiča odzoveta glasno in j dobrovoljxio ter uaravuata čoln! proti zregu. Samorad pa vzklikne: SMRT ROJAKA. Iz Erie. Pa., nam jc sporočil ta- Blaga, resna kapljica, zopet si inijmošnji ('uroncr. rka. in nj»'«ra nohtje sol pustili :ia mladeničevi desnici vi- . .... deti sled. kakor bi se bili vžgali v ;V"ska ! - Najubožncjši ljudje so ribiči. kožo. Abadon pa osuplega mlade- |r°{a pUv doh p? Sa7" Na v, s'in jaz sem vseh ribičev največji niča (»otolaži, da ot znamenje nju-;~las klu"° "f. - To zažerelo okoli nja čakajoč pomoči na bregu al, tist(, po^ti ko seni jo k^anski na vejah krepke topoli: morebiti 'nozdravil. Hvaljai bodi Jezu. ga odneso m utope valovi rastoče Kristus? Kako naju je gledal mož povodnji. Zgolj smrtni strah brez s krvavimi očmi iz zabuhlega rde-rešilne mislit .ečga obraza? Ko mu tako brezupnost in ke- In prvi sibič dvigne veslo iz vode odpiral bode gore in zaklale, pa tud» misli in usta ljudi, da bodo vpričo tebe govorili čisto resnico:' z njega pomočjo bod« s videl v vsako daljo skozi temo iu zid; kadar želim. Vsega imam dovolj za življenje; želim si samo srečne, večne zveze j z ljubljeno Cvetano. — No, bodemo videli. Slast pri- . . de iu>d jedjo. In Cvetan«! More- ',a p<>kl,c^ mcn(v' Potečem, biti dobia to, morebiti drugo- ^ P"tl ^ zvezd daj ti jedna bega glavo, potle jih U * ™end» dovolJ M bodei hladosrčno izbiral lepe, Ih>- [>mpa eudna^vojstva tega obroča gate in omikane, pametne in ne- umne. Toda pustiva to. Torej velja štiri ure spaja na dan T — Velja, gospod. — Prav. Vsaka pogodba pa ima kakor morda vri, postranske zavese* Tudi najina ni brez njih. Votle se bodeš moral ogibati; ne smeš je piti, ne umivati «w v njej. e prideš s a odo v dot i ko, opeša najina pogodba ali eelo izgubi >jo moč. Z vodo dojdeš v veliko etvnoat ali nesrečo, in jaz bi te ti povem pozneje. Nato Abadou obroč raztegne ka« kor gumijasti ko In ga dene strme, čemu mladeniču okolo vratu. Obroč sede na vrat, kakor bi bil vlit. in se ne premakne in ne odtegne od kože. Mladeniči-vo zadrego pomiri Abadon, rekši, da je ta obroč vsakemu tretjemu človeku neviden; kože pa se zato drži tako trdno. da se ne izgubi in da Samoradu ne bode nadlofra. temveč dra- ojaKa ./os. >> te in uerge rja terega. so identificirali sauio po pismu, katerega mu je pisala naša tvrdku 20. marca t. 1. Tem potom naznanjamo to žalostno no-lostno novico vsem pokojnikovim sorodnikom iu znaueeui. Prosimo tamošnje rojake, da sumi naj o tem slučaju kaj več por (-rjo. (15-20—4) Dr. Koler . SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo ? rokah naša potrdila aa denarne poWjatre, ■ iterflka ml, kakor to označene pod imenom, naj blagovolijo nameniti prej. komofoče troj natančen naslov radi važne sadove. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila, Trrtfka Frank Gubert Giuseppe No. 823085 Kartell« John No. 44706 Kovač Frank No. 260641 Pnthnfk Frank No. 829689 Bartol J. No. 830788 Bear Dan. No. 260688 Beaens Marj Mlss No. 830062 Bobi« Vajo No. 260588 Boiičkovič D j uro No. 260581 Braun Marj No. 260648 Dolar Valentin No. 830086 JSlender Vine sns No. 206241 Grgurič Blal No. 260578 Kučič Matija No. 45015 Mer kun An torn No. 831858 Mikolieh John No. 823282 Modic Ivan - No. 329720 Novak Ro/.i No. 45313 Oswald Joe No. 260621 Pinta* No. 88084S Samide Frank No. 880721 BinSi« John No. 880769 Spani&ek Rod No. 828894 Star&erič Johana No. 881079 Tehler Anna No. 828899 Turk Charloa No. 880851 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej ~ No. 829741 Žagar Prank No. 44272 Gena vojno-varMnih znamk za mesec april. APRIL: ' * > -^m^ 98S.H $4-15, poln certifikat s irajsetlmJ Tsek fih lahke kapi an go»-en earob*-n pomočnik V tem pi*i ne mogel oteti ii nje. Zatorej Plu> r«,u h k™Ju i« obtiči na bre-rodo ostro prepoveduje«. [P"- Abadon potegne čoln za selwj, - Milo prosim go*|»od, dovolite prtH>l»razi ga v veliko volneno ogri-mi vodo, bre« katere človek skoraj k«> « ^ njo ogrne, i»oda ne more biti* Rad odtvčein mno- ^"»oradu lesnieo ter prijazno re-gi drugi vasi lilagsiti da mi vsaj privolite nekolik« vode — Selaj ležem spat — prvič v _Biti mora tako in ne drugače, j večnost i. Te štiri ure naj mi bodo Voda ima nekaj česar spanje —- brez sanj; tebi pa naj ti ne ume ješ. Jakši sem nego vse pokažejo spretnost iu urnost nio- ... -, - _ ... ijih služiiLli duhov, ki bodo vestno zemeljske sile m mogočnejši nego r. , ' . ~ 7 J . - ,, . J«i«iali povelja tvoja. Svarim te. vse, kaj je rojeno m smrti podloz- rav^aj premiajeI10 L|| vaniJ se no; vendar nisem slobodeti: vesan vsakega strastnega ali po zakonih aein na večn esvoje zakon, in prav ,prepovedanega dejanja. Baš sedaj, zaradi teh ti ue pripuščam vode. ko so ti podeljene tolike kreposti, Pil bodeš pivo. vino in sok od ze- ko se ti lahko izpolni malone vsa-ImmI in sadov, katermi sedaj ; ka želja, bodi oprezen in preuda- - ft & '] . . V. . > , ■ Si 15003