^MO! >TIŠČAR str. 10 Praznik Občine Ig str. 13 Dobrodelni koncert za Luko in Matica str. 15 Srečanje starejših MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2014 Spoštovani bralci in bralke! Topli spomladanski dnevi so nas zvabili na plano, nekateri uživate na sprehodih, drugi obdelujete svoje vrtičke in polja, tretji garate pri čiščenju gozdov. V marcu smo z osrednjo proslavo obeležili občinski praznik, na katerem so bila podeljena občinska priznanja - kdo so dobitniki, si oglejte v rubriki Aktualno. V njej tudi o dobrodelnem koncertu Lovske zveze Slovenije, ki je potekal na Igu, zbrana sredstva so namenili Maticu in Luki, dečkoma, obolelima za hudo boleznijo. Svoj krajevni praznik so v spomin na požig podmokrških vasi leta 1942 obeležili na Golem. Številna društva poročajo o svojih občnih zborih in načrtih za letošnje leto. Na kulturnih straneh ne spreglejte poziva o napovedanih glasbenih in drugih aktivnostih, ki se obetajo na Golem. V Iški vasi so se otroci tudi letos spomnili svojih mamic ter jim pripravili prav poseben večer. Veliko novic so nam natrosli tudi otroci iz vrtca in šole. Veste, da je šola na Igu ekošola? Več o tem so nam napisali učenci, člani ekokrožka. Za vse lastnike gozdov bo zanimiva rubrika Kmetijstvo, v kateri boste našli kar nekaj uporabnih informacij, kdo in kako naj se loti saniranja gozda. Ste že kdaj razmišljali o tem, da bi sami izdelali npr. zobno pasto? O izdelavi te in drugih kozmetičnih izdelkov so se poučili v Zapotoku, za naše bralce pa zabeležili nekaj receptov. V rubriki Šport predstavljamo uspešna plesalca iz naše občine, ki sta se na zadnjem državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih okitila z naslovom državnega prvaka vsak v svoji kategoriji. Pred nami je kar nekaj prazničnih dni, najprej velika noč - velikonočne kulinarične dobrote in nepogrešljivi pirhi bodo na ogled v Vrbljenu in Zapotoku. Državnega praznika ob 27. aprilu se bodo spomnili s proslavo v Petelinovih dolinah in spremljajočim pohodom, za prvi maj pa bodo po vaseh zagoreli kresovi. Želimo vam veselo praznovanje ter prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je sreda, 30. april 2014. Majska številka bo predvidoma izšla 16. maja 2014. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Koledar prireditev sobota, 12. april, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Velikonočna delavnica za otroke TD Kurešček 12.-13. april, Dvorana PGD Vrbljene-Strahomer Razstava pirhov in velikonočnih jedi, starega orodja TD Krim nedelja, 13. april, ob 17. uri, Kulturna dvorana Iška vas Občinska revija pevskih zborov Občina Ig ponedeljek, 14. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig Gledališki predstavi Slavist Primic in Slovenski preporod MKL - Knjižnica Ig in KUD Škofljica ponedeljek, 14. april, ob 19.30, Center Ig (3. nad.) Predavanje o Bachovi cvetni terapiji Društvo žena in deklet na podeželju Ig sreda, 16. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English: Best Friends MKL - Knjižnica Ig sreda, 16. april, ob 19. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za odrasle MKL - Knjižnica Ig četrtek, 17. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za otroke: Emonski zmaj MKL - Knjižnica Ig petek, 18. april, ob 17. uri, RTC Zapotok Prireditev Prid'te bomo pirhe barval' Društvo Zapotok sobota, 19. april, ob 9. uri, Hipodrom Vrbljene Orientacijsko tekmovanje IskAAdventure trek 2014 PD Krim in IskAAdventure sobota, 19. april, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Energijska vadba za otroke TD Kurešček četrtek, 24. april, ob 19. uri, Mladinski dom Ig Predavanje iz sklopa Barje, ali te poznam Društvo Fran Govekar Ig sobota, 26. april, ob 9. uri, RTC Zapotok 6. Čemažev pohod Društvo Zapotok sobota, 26. april, ob 10. uri, Dom na Krimu Podelitev Krimkov Dom na Krimu sobota, 26. april, ob 12. uri, pri Domu na Kureščku Jurjevo na Kureščku TD Kurešček nedelja, 27. april, ob 8. uri, pri Domu na Kureščku 15. tradicionalni pohod Kurešček-Rašica TD Kurešček nedelja, 27. april, ob 12. uri, Petelinove doline Proslava dneva upora proti okupatorju Društvo Odmev Mokrca četrtek, 1. maj, ob 9. uri, Iška (križišče za Gornji Ig) Prvomajski pohod na Krim Društvo TKŠ Iška vas nedelja, 4. maj, ob 18. uri, cerkev sv. Martina na Igu Koncert Slovenskega okteta Župnija Ig ponedeljek, 5. maj, ob 19. uri, Knjižnica Ig 49. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 7. maj, ob 18. uri, pred RTC Zapotok Izmenjava semen in sadik Društvo Zapotok sreda, 7. maj, ob 18. uri, Knjižnica Ig English Mind Lab: Lets laugh MKL - Knjižnica Ig sreda, 7. maj, ob 19. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje Ekvador in Galapagos MKL - Knjižnica Ig sreda, 14. maj, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English: Pettersson and Findus MKL - Knjižnica Ig MOSTIŠČAR JE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 11. april 2014 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Gregor Bolha Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, če gre za društva, politične stranke ali skupine, morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. 2 Brezplačne avtobusne vozovnice za invalide Ljubljanski potniški promet je sporočil, da so pravico pridobitve brezplačnih vozovnic za invalide razširili na vse občine, kjer obratuje LPP, tudi na Ig. Upravičenci do brezplačnega zapisa terminske vozovnice s spremljevalcem na kartico Urbana zelene barve so: - odrasle osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Ig in priznan status po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, ali priznan status po predpisih, ki urejajo področje vojnih invalidov, ali priznan status po predpisih, ki urejajo področje zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanje invalidov, ali priznan status delovnega invalida I. kategorije ali najmanj 60-odstotno telesno okvaro po predpisih, ki urejajo invalidsko in pokojninsko zavarovanje; - mladoletne osebe in osebe s statusom dijaka/študenta, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Ig ter imajo priznano težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, težko slabovidnost, slepoto z ostankom vida, slepoto z minimalnim ostankom vida ali popolno slepoto, težjo, težko, najtežjo ali popolno izgubo sluha oziroma težjo ali težko gibalno oviranost po predpisih, ki urejajo usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Občani, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev brezplačne vozovnice, bodo morali izpolniti vlogo (dosegljiva na spletni strani LPP-ja: www.lpp.si/uporabne-infor-macije-za-potnike/splosni-pre-vozni-pogoji in na spletni strani občine) ter priložiti potrebna dokazila. Vlogo s prilogami se odda na sedežu občine stalnega prebivališča, ki bo s svojimi strokovnimi službami odločila, ali je do brezplačne vozovnice tudi upravičen. V primeru upravičenosti bo Občina izdala odločbo in en izvod poslala LPP-ju. Na podlagi odločbe bo upravičencu izdana brezplačna vozovnico na prodajnem mestu LPP na Slovenski cesti 56 v Ljubljani (Bavarski dvor). Občinska uprava Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ig za leto 2014 Zaradi razveljavitve Zakona o davku na nepremičnine bo odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) izvedena skladno z občinskim odlokom. Vse zavezance za plačilo nadomestila obveščamo, da je rok za sporočanje morebitnih sprememb podatkov na Občini Ig, ki so podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, do petka, 25. aprila 2014. Obveščamo vas, da se podatki za odmero NUSZ na podla- gi določil Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ig pridobijo na podlagi prijave zavezancev, in ne iz baz javnih podatkov, zato morajo podatke sporočati zavezanci sami. Dodatne informacije v zvezi s prijavo in oprostitvami NUSZ lahko dobite po telefonu na 01/280-23-18, 051/456-464 ali osebno na Občini Ig. Občinska uprava Poziv kmetom in lastnikom kmetijskih zemljišč ob javnih cestah Pred nami je obdobje, ko se na kmetijskih zemljiščih izvaja spomladansko oranje njiv. Oranje kmetijske površine bližje od predpisane poškoduje spodnji nosilni ustroj ceste. Posledica je razpokanost asfalta in posedki robu prometnega pasu. Poškodbe cestišča se mora zaradi zagotovitve varnosti udeležencem v cestnem prometu sanirati, kar pa je povezano s stroški, ki bremenijo upravljavca ceste. Problem je tudi obračanje traktorjev s priključki na cestnem svetu oziroma na vozišču, s čimer se poškodujejo bankine in onesnažuje vozišče. Poleg navedenega pa višji posevki tik ob cestišču zmanjšujejo vidljivost in preglednost na vozišču. Glede na opisano problematiko vas z namenom odvrnitve od škodljivega ravnanja, vezano na poostren nadzor s strani Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Grosuplje, Ig in Škofljica, seznanjamo z določ- bami Zakona o cestah (UL RS št. 109/2010 in 48/2012): »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto« »Prepovedano je na cestišče javne ceste nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati«. Za kršitev se za prekršek skladno z določili 7. odstavka 5. člena z globo 1.000 eurov kaznuje posameznik. Zaradi navedenega vas naprošamo, da navedene določbe iz predpisa dosledno upoštevate. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke so na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obračajo na medobčinski inšpektorat in redarstvo, so na sedežih občin ter na spletnih straneh občin in se vlagajo po pošti ali osebno v poslovnem času vseh treh občin ali v elektronski obliki na naslov: inspektorat@ob.grosuplje.si. www.obcina-ig.si 3 23. redna seja občinskega sveta Občinski svet se je na svoji prvi letošnji seji zbral v sredo, 12. marca. Skupaj so obravnavali kar 18 točk dnevnega reda, med katerimi se je nadaljša razprava razvnela pri odločanju o dobitnikih občinskih priznanj. Župan je predlagal dodatno točko dnevnega reda, ki so jo svetniki potrdili, prav tako so potrdili tudi zapisnik prejšnje redne seje ter 9. dopisne seje. Nove cene odvoza smeti Sledile so tri točke dnevnega reda, povezane s komunalnimi odpadki, ki sta jih svetnikom podrobneje razložila predstavnika podjetja Snaga. Najprej so brez posebne razprave potrdili elaborat za znižanje cene odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Nato so obravnavali elaborat o zvišanju cene obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov. Tu je svetnikom predstavnica Snage pojasnila, da je šlo pri prejšnjem elaboratu za 33-odsto-tno znižanje cene, pri tem pa za 33-odstotno zvišanje cene, vendar bo to na računih skupaj pomenilo povprečno 11-odstotno znižanje, v praksi pa bo to prineslo povprečno za en evro nižjo položnico. Svetniki so elaborat o zvišanju cene potrdili. Kot 5. točka dnevnega reda je nato sledila obravnava in potrditev Sklepa o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Tarifni sistem prinaša tri glavne novosti, ki jih je svetnikom obrazložil Igor Petek (Snaga) - uvaja se biološka vrečka kot dodatek tistim, ki uporabljajo biozabojnike; pri zaračunavanju so uvedli kategorijo, namenjeno praznim stavbam -lastniki le-teh bodo zdaj položnico prejeli dvakrat letno, uvedli pa so tudi plačilo za menjavo velikosti zabojnikov. Župan je izrazil skrb, kako bodo funkcionirale dodatne vrečke za bioodpadke, predstavnik Snage je pojasnil, da je ta določba namenjena predvsem tistim v mestnem okolju, a ker morajo imeti za celotno območje, ki ga pokrivajo, enaka pravila, so dodali še to možnost; uporaba dodatnih bio-vrečk je namenjena le tistim, ki že imajo rjav (bio) zabojnik, drugi lahko bioodpadke oddajo tudi v zbirni center. Zlatka Usenika (Izziv 2010) je (za)skrbela sprememba glede praznih stavb in dejstva, da Snaga pravzaprav nima urejenih evidenc o tem, katera gospodinjstva plaču- jejo odvoz odpadkov in katera ne. Predstavnik Snage je razložil, da prazna stavba ne pomeni vikenda ter da je prišlo do napredka pri urejanju evidenc za Občino Ig. Franca Tonija (21. marec) je zanimala novost glede plačevanja za zamenjavo velikosti zabojnika. Igor Petek je razložil, da gre za enotno ureditev ter da je velikost zabojnika treba prilagoditi porabi oz. količini odpadkov. V lanskem letu so namreč prejeli več kot 7.000 prošenj za menjavo velikosti zabojnika, kar je bilo preveliko finančno breme za Snago. Doplačilo se uvaja samo za menjavo z večjega na manjši zabojnik. Hkrati je najavil, da že načrtujejo zmanjšanje frekvence za odvoz mešanih odpadkov, in sicer na štiri tedne, zato svetujejo, da ljudje velikosti zabojnikov ne zmanjšujejo. Nadalje so svetniki pri tej točki razpravljali še o ločenem zbiranju odpadkov ter izrazili skrb nad načrtovanim zmanjšanjem števila odvozov mešanih odpadkov. Predstavnik Snage je zagotovil, da uvedbe odvoza na štiri tedne brez potrditve občinskega sveta ne bo. Svetniki so na koncu potrdili nov tarifnik. Sledila je obravnava in potrditev sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks - tu gre predvsem za uporabo javnih površin za npr. postavitev začasnih prodajnih mest. Svetniki so potrdili vrednost točke, ki je za letošnje leto 0,30 eur. Čistilna naprava na Igu Pod 7. točko dnevnega reda so se svetniki seznanili z novim aneksom, sprejetim h koncesijski pogodbi za opravljanje čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Koncesionar, podjetje Petrol, je namreč moral izbrati drugo tehnično rešitev za delovanje čistilne naprave, saj se je izkazalo, da prvotna zaradi vdorov talne vode v kanalizacijski sistem ni bila primerna. Hkrati je prišlo tudi do spremembe terminskega plana pri izgradnji čistilne naprave, ta naj bi se začela junija in končala do konca letošnjega leta. Sledila je obravnava in potrditev pravilnika o oddajanju občinskih zemljišč v najem ali zakup. Pravilnik je obravnavala tudi Statutarno-pravna komisija in ga občinskemu svetu predlagala v potrditev. Zlatka Usenika je zanimalo, koliko zemljišč, katerih prihodki so večji od 5.000 evrov, ima Občina sploh v lasti. Direktor občinske uprave Janez Miklič je povedal, da ima občina taka zemljišča v k. o. Tomišelj. Za oddajo teh občinskih zemljišč se bo od zdaj uporabljala javna dražba ali javno zbiranje ponudb. Negativno mnenje k južni trasi daljnovoda Pod 8. točko dnevnega reda so se svetniki seznanili z načrtovano postavitvijo daljnovoda Beričevo-Divača. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli negativno mnenje k poteku novega daljnovoda po južni trasi. Sledili sta obravnavi in potrditvi letnih programov športa in kulture ter potrditev čistopisa odloka o ustanovitvi vrtca, v katerem so morali spremeniti naslov vrtca. Nadalje je predsednica nadzornega odbora Angelca Kuralt predstavila poročilo o nadzoru bilance za leto 2012 (skrajšanega objavljamo v tej številki Mostiščarja) ter letno poročilo o delu nadzornega odbora, ki je lani mdr. opravil štiri naloge nadzora. Nova občinska volilna komisija Pod 15. točko so svetniki obravnavali imenovanje nove občinske volilne komisije. Zbrane predloge je pregledala Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja, ki je občinskemu svetu v potrditev predlagala naslednjo sestavo Občinske volilne komisije za obdobje 2014-2018: predsednik: Igor Kovačič namestnik predsednika: Anton Dvoršak član: Gregor Toni namestnik člana: Franc Strle član: Janez Tancek namestnik člana: Uroš Čuden članica: Barbara Močan namestnik članice: Boris Jakopin Svetniki so predlagano sestavo soglasno potrdili. Priznanja Občine Ig Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja je obravnavala sedem prispelih predlogov za podelitev občinskih priznanj, dva za častnega občana ter pet predlogov za priznanje. Po odloku se lahko letno podeli največ: en naziv častnega občana, dve zlati plaketi ter štiri priznanja. Občinskemu svetu so predlagali, da se naziv častnega občana podeli Jožetu Pozdercu, drugi prispeli predlog za častnega občana se prenese na zlato plaketo. Priznanja se podelijo Janezu Rupertu, Antonu Veluščku ter mešanemu pevskemu zboru DU Ig za 10 let delovanja ter Čebelarskemu društvu Ig za 80-letnico delovanja. En predlog za priznanje se zavrne. Predlog komisije je med svetniki razvnel vročo razpravo o tem, kdo in zakaj si zasluži občinsko priznanje, ter o določilu odloka o omejenem številu priznanj. Župan vsako leto za priznanje predlaga društva, ki tisto leto praznujejo okroglo obletnico, vendar je zaradi teh predlogov manj možnosti za preostale. Na koncu so svetniki glasovali o vsakem od sedmih prispelih predlogov posebej ter tako določili dobitnike letošnjih priznanj. Kot dodatno točko dnevnega reda je župan svetnike seznanil z rezultati javnega razpisa za gradnjo vodovoda Strahomer-Vrbljene; najnižja prispela ponudba je bila za 40 tisoč evrov višja od vrednosti, ki so jo investiciji namenili v letošnjem proračunu. To pomeni, da bi z izbiro tega ponudnika morali preoblikovati tudi proračun. Svetniki so to odobrili in župana pooblastili, da podpiše pogodbo z izbranim izvajalcem ter da se pripravi rebalans proračuna. Pri zadnji točki, namenjeni pobudam in vprašanjem, je Andrej Ambrož (Nadaljujmo skupaj) ponovno odprl temo (ne)usklaje-nosti urnikov medkrajevnega avtobusa, ki povezuje podkrimske kraje in Ig. Župan je povedal, da je bil o tem sklican sestanek z LPP-jem, ki naj bi vozni red popravil ter začel uporabljati od 1. marca dalje. Kot kaže, se to ni zgodilo. Franc Susman (SVS Tomišelj) je povedal, da se je sam intenzivno ukvarjal s 'proučeve-njem' kombinacij voznih redov, saj je dostopnost do Ljubljane za prebivalce podkrimskih vasi (z izjemo Iške vasi, do koder je bila podaljšana proga mestnega avtobus) bistveno slabša kot v preteklosti. Župan se je strinjal s predlogi ter napovedal čimprejšnji sklic novega sestanka z LPP-jem, saj je nujno uskladiti vozne rede medkrajevnega in mestnega avtobusa, ki vozita po naši občini. Maja Zupančič 4 www.obcina-ig.si Povzetka poročil Nadzornega odbora Nadzor prihodkov od premoženja in kritje stroškov V letu 2013 je Občina Ig izkazovala 221.286 € prihodkov od premoženja, od tega 76.724 € prihodkov od najemnin. Večji del prihodkov od najemnin je realiziranih z oddajanjem poslovnih in stanovanjskih prostorov v Centru Ig. V zvezi s prihodki od najemnine so bile preverjene štiri pogodbe in številni aneksi za najem poslovnih prostorov v Centru Ig. Preverjene so bile tudi vse pogodbe in aneksi, ki jih je sklenila Občina Ig kot najemodajalec gostinskih objektov Iški vintgar ter vse pogodbe in aneksi, ki jih do časa nadzora in med nadzorom pridobila Občina Ig iz arhiva Krajevne skupnosti Iška vas, sklenjene v letu 1990 in od leta 1990 dalje, za najem gostinskih objektov Iški vintgar. Pri nadzoru je bilo poudarjeno preverjanje izvajanja pogodbenih določil. Pri preverjanju posameznih pogodbenih določil za najem poslovnih prostorov v Centru Ig je bilo ugotovljeno nelogično določilo, katerega neizpolnitev najemodajalec ni prerekal. V pogodbi, sklenjeni januarja, sta se pogodbeni stranki dogovorili za plačilo najemnine od dneva sklenitve pogodbe, obratovanje pa se je začelo šele septembra, ko se je Center Ig odprl. Takrat je najemojemalec tudi začel plačevati najemnino. Pogodbe in aneksi v zvezi z najemom Iškega vintgarja so bile sistematično pregledane od leta 1990 dalje, ko je kot najemodajalec pogodbe sklepala Krajevna skupnost Iška vas. Sicer ni bilo mogoče slediti dogodkom, ki jih je pozneje pogodbeno urejala Občina Ig. Prva pogodba je bila 4. 12. 1990 med KS Iška vas in prvim najemojemalcem sklenjena za dobo 20 let. K tej pogodbi je bil 28. 3. 1992 sklenjen aneks, s katerim je KS vključila še drugega najemojemalca. Ta je bil vključen »zaradi izjemnega obsega predvidenih del«. Aneks vključuje tudi določbo: »najemniku se investicije za obnovo funkcionalnega objekta in investicije za graditev novega objekta prizna vlaganje kot kapitalski vložek«. Iz pregledanih pogodb in pozneje iz sklepa sodišča je razvidno, da je bilo lastništvo Iškega vintgarja sporno vse do leta 2009, ko je v zvezi s tem odločilo sodišče. Posledica neurejenega lastništva so bile pozneje sklenjene pogodbe in aneksi, ki niso razveljavile pogodb, sklenjenih leta 1990 in 1992 (do leta 2010), ampak so v najem s temi pogodbami že dane nepremičnine ponovno dali v najem istima pogodbenima strankama. Tako pogodbo je leta 2006 sklenila Občina Ig z enim od najemojemalcev (do leta 2010), v kateri so tudi nejasnosti glede predmeta pogodbe - ni namreč jasno, ali gre samo za najem travnika ali tudi za najem zgradb. S to pogodbo si je Občina Ig zagotovila plačilo najemnine od leta 1995 dalje v letni višini 125,19 €, kar je najemojemalec, sicer z zamudo, tudi poravnal. Do leta 2010 je letno poravnaval tudi najemnino od leta 2005 dalje. Drugemu najemojemalcu nepremičnine Iški vintgar je Občina Ig zaračunala najemnino za obdobje od decembra 2006 do novembra 2010. Račun je bil plačan leta 2012. Lastništvo je bilo dokončno urejeno leta 2009, ko je bilo s sklepom sodišča odločeno, da je Občina Ig zemljiškoknjižni in dejanski lastnik parcele št. 259.S, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo konec leta 2009. Leta 2012 pa je Občina Ig vpisala v zemljiško knjigo tudi travnik parc. št. 26/5, ki je bila pred vpisom Občine splošno ljudsko premoženje. Pogodbe, sklenjene v letih 1990, 1992 in 2006, so se iztekle konec leta 2010. Do konca nadzora nove pogodbe še niso bile sklenjene. Občina Ig fakturira najemnino in druge stroške še naprej istima najemojemalcema oz. samo enemu od njih, čeprav pravno zadeve še niso urejene. Glede na ugotovitve nadzornega odbora se Občini Ig predlaga, da: - čim prej objavi razpis za oddajo Iškega vintgarja v najem in sklene pogodbo najugodnejšim ponudnikom; - pred sklepanjem pogodb preveri sorazmernost višine najemnine glede na primerljivost vrste in velikosti najetih nepremičnin in izvajanje dejavnosti; - se pred sklepanjem pogodb in aneksov k pogodbam preveri določila predhodnih pogodb; - vpelje doslednejši nadzor skrbnikov pogodb nad izvajanjem pogodbenih določil; - v pogodbah določijo razumne višine pogodbenih kazni, ki jih je ob nespoštovanju pogodbenih določil mogoče izterjati; - vzpostavi terjatev do Turističnega društva Iška vas; - pri sklepanju pogodb upošteva določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in vnese v pogodbe protikorupcij-sko klavzulo. Nadzor je opravila Angelca Kuralt. Nadzor bilance stanja 2012 Nadzorni odbor Občine Ig je skladno s programom dela za leto 2013 sprejel sklep, da se opravi nadzor bilance stanja na dan 31. 12. 2012. Nadzor je opravila Špela Žagar. Nadzor je bil usmerjen v preverjanje Bilance stanja na dan 31. 12. 2012 predvsem glede upoštevanja posameznih priporočenih ukrepov po notranji reviziji za leto 2011 (Poročilo o notranji reviziji za leto 2011 v Občini Ig, december 2012, izdano s strani revizorja ABC revizija, d. o. o., Dunajska cesta 101, Ljubljana; v nadaljevanju: revizijsko poročilo za leto 2011). Poudarek pri tem nadzoru je dan tudi pregledu reševanja vprašanja pravne oziroma zemljiškoknjižne urejenosti nepremičnin in redni popis sredstev ter obveznosti do virov sredstev za leto 2012. Nadzorni odbor je pri nadzoru spoštovanja predpisov ter upoštevanja priporočil zunanje revizije ugotovil: 1. da je občina upoštevala priporočilo iz revizijskega poročila za leto 2011 in v registru osnovnih sredstev popravila odpi-sanost drobnega inventarja v 100-odstotno odpisanost; 2. da je bilo priporočilo iz revizijskega poročila za leto 2011, da popisna komisija zagotovi revizijsko sled o popisu kratkoročnih terjatev z naslova obresti, upoštevano; 3. da se v letu 2012 ponavljajo ugotovljene nepravilnosti iz leta 2011: - stanje in gibanje opredmetenih sredstev in neopred-metenih osnovnih sredstev ni usklajeno s podatki bruto bilance oz. bilance stanja, - stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil ni usklajeno s podatki iz bilance stanja in bruto bilance; 4. da popisna komisija ni celovito izvedla popisa in popisnih opravil, kot to določa Zakon o računovodstvu: - med drugim ni popisala vseh zgradb, - ni opravila popisa dolgoročnih finančnih naložb, - ni upoštevala priporočila revizijskega poročila za leto 2011, da poda predloge glede terjatev, starejših od pet let, - ni izvedla primerjave popisanih kratkoročnih finančnih naložb (vseh depozitov) z izpiskom odprtih postavk banke, - ni izvedla popisa drugih kratkoročnih terjatev ter oblikovala predloga odpisa le-teh, - popis obveznosti ni izveden v celoti. Zaradi navedenega Nadzorni odbor opozarja na spoštovanje predpisov tudi pri izvedbi popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev - popis se opravi v celoti. V nadaljevanju priporoča upoštevanje vseh prejetih priporočil nadzorov in revizij kot tudi, da občina omogoči izvedbo nadzora reševanja vprašanja pravne oz. zemljiškoknjižne urejenosti nepremičnin. Poročila o nadzoru so na vpogled na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6. Angelca Kuralt, predsednica Nadzornega odbora Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 5 Letno poročilo o skladnosti pitne vode v letu 2013 Skladno z določbami 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo in 34. člena Pravilnika o pitni vodi (Ul RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2013, ki ga objavljamo. Letno poročilo je treba pripraviti do 31. marca in ga posredovati Inštitutu za varovanje zdravja RS. S podatki iz poročila morajo upravljavci seznaniti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja. Občina Ig je imela v letu 2013 za izvajanje kontrole zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode na vodovodnih sistemih Občine Ig sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki je poročilo tudi pripravilo. Temeljna naloga upravljavcev vodovodnih sistemov je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode in nemotene ter varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih količinah. Upravljavcem vodovodnih sistemov Pravilnik nalaga polno obveznost zagotavljanja zdravstvene ustreznosti vode kot živila, nad katerim mora upravljavec izvajati notranji nadzor na osnovah HACCP sistema (Hazard Analysis by Critical Contol Points). Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj, ki so lahko potencialna nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Na osnovi rezultatov, ki so razvidni iz tabele, Režijski obrat občine Ig kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Ig ugotavlja, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2013 na vseh vodovodnih sistemih ustrezna, notranji nadzor pa primernega obsega in učinkovit. Katja Ivanuš, režijski obrat OSNO VNI PODATKI INTER NI NADZOR ZZV Upravljavec Ime sistema Ime osk. območja Št prebivalcev Distribucija m3/leto Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzorcev mikrobiološka preizkušnja Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E. coli Število vzorcev kemijska preizkušnja Št.neskladnih vzorcev Neskladni do prilogi B vrsta dezinfek-cijskega sredstva (1-plinski klor, 2-natrijev hipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo - vpišite tudi kombinacije!) druge priprave vode (koagulacija, sedimenta-cija, filtriranje ...) 1 - površinska / 2 - nepo-vršinska / 3 -mešana redne občasne redne ime preseženega parametra" občasne ime preseženega parametra* redne občasne redne občasne redne ime preseženega parametra občasne ime preseženega parametra št. preseženih parametrov ime preseženega parametra Lj Občina Ig Gornji Ig Gornji Ig 24 2914 da 2 2 11 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Visoko-Rogatec Visoko-Rogatec 258 10863 da 5 2 25 1 2 KB 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Brezova noga Kremenica-Draga 305 37147 da 3 2 11 1 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Golo-Zapotok Golo-Zapotok 1390 158044 da 3 filtracija od 10/2013 3 17 42 2 EC, SK37 7 EC, KB, CP, SK37 1 3 1 9 1 VONJ 0 0 Lj Občina Ig Iška vas Iška vas 627 46175 ne 0 2 34 0 2 KB 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 Lj Občina Ig Brest Brest 4138 428292 da 3 2 23 0 0 0 0 0 0 0 1 4 0 0 0 0 0 0 EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22 °C, SK37 - št. kolonij pri 37 °C, EN - enterokoki. k i* Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00. Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobčinski inšpektorat 01/788-87-57 Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je za občane občine Ig brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) 6 www.obcina-ig.si Cenik storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za redni odvoz odpadkov Cenik velja od 1. 4. 2014 Zneski v EUR/eno praznjenje Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov Osnovna cena Končna cena z infrastruktura storitev infrastruktura storitev infrastruktura storitev skupaj DDV 9,5 % 9,5 % DDV Cena za storitev ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki (MKO) Vrečka - lit. I 50 0,0453 1,1566 0,0041 0,2322 0,1181 0,3262 1,8825 0,1788 2,0613 100 0,0906 2,3132 0,0081 0,4644 0,2362 0,6525 3,765 0,3577 4,1227 Zbiralnica - lit. I 30 0,0271 0,694 0,0024 0,1393 0,0708 0,1957 1,1293 0,1073 1 1,23661 Zabojnik - lit. I 80 0,0724 1,8506 0,0065 0,3715 0,1889 0,5220 3,0119 0,2861 3,2980 120 0,1086 2,7759 0,0097 0,5573 0,2834 0,7829 4,5178 0,4292 4,9470 240 0,2173 5,5518 0,0195 1,1145 0,5668 1,5659 9,0358 0,8584 9,8942 360 0,3260 8,3276 0,0292 1,6718 0,8501 2,3488 13,5535 1,2876 14,8411 500 0,4528 11,5661 0,0406 2,3219 1,1808 3,2623 18,8245 1,7883 20,6128 550 0,4980 12,7228 0,0447 2,5541 1,2988 3,5885 20,7069 1,9672 22,6741 660 0,5976 15,2673 0,0536 3,0649 1,5586 4,3062 24,8482 2,3606 27,2088 700 0,6339 16,1926 0,0568 3,2507 1,6531 4,5672 26,3543 2,5037 28,8580 770 0,6972 17,8119 0,0625 3,5757 1,8184 5,0239 28,9896 2,7540 31,7436 900 0,8149 20,8191 0,0731 4,1794 2,1254 5,8721 33,8840 3,2190 37,1030 1.000 0,9055 23,1323 0,0812 4,6438 2,3615 6,5245 37,6488 3,5766 41,2254 1.100 0,9961 25,4455 0,0893 5,1082 2,5977 7,1770 41,4138 3,9343 45,3481 I Prazna stavba I 26,67 0,0241 0,6169 0,0022 0,1239 0,0630 0,1740 1,0041 0,0954 1,0995 80 0,0724 1,8506 0,0065 0,3715 0,1889 0,5220 3,0119 0,2861 3,2980 Cena za storitev zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada (BIO) I Vrečka - lit. I 50 0,0306 0,3583 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,3889 0,0369 0,4258 100 0,0612 0,7166 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,7778 0,0739 0,8517 I Zbiralnica - lit. I 110 | 0,0061 0,07171 0,00001 0,00001 0,00001 0,00001 0,07781 0,00741 | 0,0852 | I Zabojnik - lit. I 80 0,0490 0,5732 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,6222 0,0591 0,6813 120 0,0734 0,8600 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 0,9334 0,0887 1,0221 240 0,1469 1,7198 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 1,8667 0,1773 2,0440 1. Za uporabnika tipizirane vrečke je strošek storitve ravnanja z odpadki plačan z nakupom vrečke. 2. Za uporabnika podzemnih zbiralnic in zbirnih stiskalnic je obračunska količina za en vnos KO 30 lit., za en vnos BIO 10 lit. Na mesec se obračuna dejansko število vnosov, vendar ne manj kot 6 vnosov KO in 4 vnosi BIO odpadkov. 3. Za uporabnika zabojnikov je mesečni strošek storitve ravnanja z odpadki zmnožek cene za posamezno velikost posode, števila posod in povprečnega mesečnega števila praznjenj za KO in za BIO odpadke. 4. V primeru prazne stavbe se obračuna ali ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika (26,67 lit) ali pa najmanjša velikost zabojnika (80 lit.) in najmanjša frekfenca odvoza. Velikost zabojnika za obračun prazne stavbe določi občinski odlok. 5. Za dodatno praznjenje zabojnikov po naročilu veljajo cene iz cenika, povečane za 100 %. Janko Kramžar, direktor Snage, d. o. o. Priloga k Ceniku storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za redni odvoz odpadkov Skladno s 5. in 6. odstavka 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12 ) in na osnovi potrjenih elaboratov in cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja s področja ravnanja z odpadki, objavljamo porazdelitev količin opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike oz. preračun cen iz mase v prostornino. Cenik velja od 1. 4. 2014 Izračun sodil za preračun cen storitev ravnanja z odpadki iz mase v prostornino Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov Zbiranje biološko razgradljivih odpadkov Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov Masa določenih vrst komunalnih odpad- A. kov v tonah 92.908 20.000 41.796 41.796 B. Delež odloženih odpadkov po obdelavi - - - 0,9000 C. Obračunska prostornina zabojnikov v m3 475.710 144.626 463.517 463.517 D. Sodilo za preračun v kg/ lit = (A*B/C) 0,1953 0,1383 0,0902 0,0812 Potrjena in zaračunana cena storitev ravnanja z odpadki v EUR/kg 1. Cena javne infrastrukture 0,0046 0,0044 0,0009 0,0291 2. Cena storitve 0,1185 0,0518 0,0515 0,0804 Potrjena in zaračunana cena storitev ravnanja z odpadki v EUR/m3 oz. 1.000 lit 3. Cena javne infrastrukture (1.*D*1.000) 0,9055 0,6123 0,0812 2,3615 4. Cena storitve (2.*D*1.000) 23,1323 7,1658 4,6438 6,5245 Izvleček cenika za obdelavo in odlaganje določenih vrst komunalnih odpadkov Cenik velja od 1. 4. 2014_______Znesek v EUR/kg Šifra odpadka Klasifik. številka odpadka VRSTA ODPADKA Cena za infrastrukturo Cena za storitev | Osnovna cena skupaj DDV 9,5 % Končna cena z 9,5 % DDV 1. Obdelava komunalnih odpadkov 1-001 20 03 01 Mešani kom. odpadki iz gospodinjstev - redni odvoz Snaga 0,0009 0,0515 0,0524 0,0050 0,0574 1-109 20 03 01 Mešani kom. odpadki iz proizvodnje, obrti in storitvenih dejavnosti 0,0009 0,0515 0,0524 0,0050 0,0574 Z obdelavo se izloči 10,00 % odpadkov. Šifra odpadka | Klasifik. številka odpadka | VRSTA ODPADKA Cena za infrastrukturo Cena za storitev | Osnovna cena skupaj DDV 9,5 % Končna cena z 9,5 % DDV 2. Odlaganje komunalnih odpadkov 20 02 Odpadki iz vrtov, parkov in odpadki iz pokopališč 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-006 20 02 02 Zemlja in kamenje 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-024 20 02 03 Drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi iz pokopališč 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 20 03 Druqi komunalni odpadki 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-001 20 03 01 Mešani kom. odpadki iz gospodinjstev - redni odvoz Snaga 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-109 20 03 01 Mešani kom. odpadki iz proizvodnje, obrti in storitvenih dejavnosti 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-150 20 03 02 Odpadki z živilskih trgov, ki se odlagajo 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-049 20 03 03 Odpadki iz čiščenja cest - biorazgradljivi 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-013 20 03 03 Odpadki iz čiščenja cest - pometnine 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-153 20 03 06 Odpadki iz čiščenja kom. odpadne vode 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 1-018 20 03 07 Kosovni odpadki 0,0291 0,0804 0,1095 0,0104 0,1199 www.obcina-ig.si 7 (M OBČINA IG št. 3/2014 april 2014 w Uradne objave Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08 in 90/10) ter na podlagi 30. člena v povezavi s 5. in 23. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) je Občinski svet Občine Ig na svoji 23. redni seji, dne 12.3.2014, sprejel naslednji SKLEP o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja 1. S tem sklepom se določi tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za: - zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov), - zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada (v nadaljevanju: zbiranje BIO odpadkov), - obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in - odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 2. Tarifne postavke so v denarni vrednosti izraženi elementi tarifnega sistema, ki omogoča izračun cene v obračunskem obdobju in so: - cena za eno praznjenje zabojnika za komunalne odpadke (EUR/liter), - cena za prevzem tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke (EUR/liter), - cena za prevzem tipizirane vrečke za BIO odpadke (EUR/liter), - cena za maso obdelanih določenih vrst komunalnih odpadkov (EUR/kg), - cena za maso odloženih komunalnih odpadkov (EUR/kg) in - cena za nadstandardne storitve po javno objavljenem ceniku izvajalca javne službe (EUR). 3. Elementi tarifnega sistema obračuna storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz 1. točke tega sklepa (v nadaljevanju tudi: javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki) so: - storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, - storitev zbiranja BIO odpadkov, - storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, - storitev odlaganja komunalnih odpadkov in - nadstandardne storitve. 4. Osnova za izračun tarifnih postavk oz. zaračunanih cen so s strani Občinskega sveta Občine Ig potrjene cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz 1. točke tega sklepa za obračunski enoti kg in m3, ki so sestavljene v skladu s podzakonskim predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Iz povprečnih cen, potrjenih na m3 se za redno zbiranje komunalnih odpadkov, po vrstah javnih služb in storitev in glede na velikost zabojnikov in vrečk, v sorazmernem deležu prostornine, izračuna cenik izražen v litrih, upoštevaje, da je 1 m3 1.000 litrov. 5. Obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz 1. točke tega sklepa se za uporabnike v gospodinjstvih, počitniških hišah in poslovnih prostorih, kjer se komunalni odpadki zbirajo v zabojnikih prostornine od 80 do 1.100 l, izvaja mesečno. Vsem uporabnikom se obračunajo storitve iz prve, druge, tretje in četrte alineje 1. točke tega sklepa razen uporabnikom, ki BIO odpadke hišno kompostirajo in nimajo zabojnika za zbiranje BIO odpadkov. Tem uporabnikom se ne zaračuna storitev iz druge alineje 1. točke tega sklepa. Za obračun storitve odlaganja ostankov predelave komunalnih odpadkov se upošteva s poslovnim načrtom in z letnim poročilom izvajalca javne službe določen delež izločenih odpadkov, ki se ob vsaki spremembi objavi v ceniku izvajalca javne službe. Mesečni obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa za uporabnika, ki BIO odpadke hišno kompostira in nima zabojnika za zbiranje BIO odpadkov: Zu = Cmko x Šmko kjer je: Zu - znesek, ki ga uporabnik plača v EUR/mesec, Cmko - cena za prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke, Šmko - povprečno mesečno število praznjenj zabojnika za mešane komunalne odpadke, izračunano na letni ravni in določeno na dve decimalni mesti. Mesečni obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa za uporabnika, ki ima zabojnik za zbiranje BIO odpadkov: Zu = (Cmko x Šmko) + (Cbio x Šbio) št. 3/2014 ■ april 2014 kjer je: Zu - znesek, ki ga uporabnik plača v EUR/mesec, Cmko - cena za prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke, Cbio - cena za prostornino zabojnika za BIO odpadke, Šmko - povprečno mesečno število praznjenj zabojnika za mešane komunalne odpadke, izračunano na letni ravni in določeno na dve decimalni mesti, Šbio - povprečno mesečno število praznjenj zabojnika za BIO odpadke, izračunano na letni ravni in določeno na dve decimalni mesti. 6. Obračun obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, ki se v obdelavo pripeljejo izven rednega zbiranja komunalnih odpadkov je: Zo = Ko x Cob kjer je: Zo - znesek, ki ga uporabnik plača, Ko - masa sprejetih določenih vrst komunalnih odpadkov izražena v kg, Cob - cena obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov izražena v EUR/kg. 7. Pri obračunu obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, se za obračun storitve odlaganja ostankov predelave komunalnih odpadkov upošteva s poslovnim načrtom in z letnim poročilom izvajalca javne službe določen delež izločenih odpadkov, ki se ob vsaki spremembi objavi v ceniku izvajalca javne službe. Obračun obdelave in odlaganja ostankov predelave komunalnih odpadkov, ki se v obdelavo pripeljejo izven rednega zbiranja komunalnih odpadkov je: Zo = (Ko x Cob) + (KKo x Cod) kjer je: Zo - znesek, ki ga uporabnik plača, Ko - masa sprejetih določenih vrst komunalnih odpadkov izražena v kg, KKo - masa sprejetih določenih vrst komunalnih odpadkov, zmanjšana za delež z obdelavo izločenih odpadkov, objavljen v ceniku izvajalca javne službe, izražena v kg, Cob - cena obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov izražena v EUR/kg, Cod - cena odlaganja ostankov predelave komunalnih odpadkov izražena v EUR/kg. 7. Obračun odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki se na odlaganje pripeljejo izven rednega zbiranja komunalnih odpadkov je: Zo = Ko x Cod kjer je: Zo - znesek, ki ga uporabnik plača, Ko - masa odloženih odpadkov izražena v kg, Cod - cena odlaganja ostankov predelave komunalnih odpadkov izražena v EUR/kg. 8. Obračun nadstandardnih storitev se opravi po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 9. Kot merilo za razdeljevanje stroškov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa med posameznimi stanovanji v stavbi ali več stavbah s skupnim zbirnim mestom za prepuščanje komunalnih odpadkov se uporablja število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju, za pravne osebe pa število zaposlenih. Če izvajalcu javne službe lastniki stavbe ali njen upravitelj ali plačniki računov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa niso posredovali pisnih podatkov in dokazil o številu prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznih stanovanjih ali število zaposlenih pri pravnih osebah, se uporabi kot merilo, za razdelitev stroškov storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa po posameznih stanovanjih in poslovnih prostorih, podatke o tlorisnih površinah stanovanj in poslovnih prostorov. 10. Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza, obračun storitev pa se izvede 2-krat letno. 11. V primeru občasnega nastanka večjih količin mešanih komunalnih odpadkov ali BIO odpadkov, lahko uporabniki posamezno vrsto odpadka prepuščajo v ustrezni tipizirani vrečki za mešane komunalne odpadke ali za BIO odpadke, ki jo nabavijo na prodajnih mestih, ki jih določi izvajalec javne službe. Z nakupom tipizirane vrečke so plačane tudi storitve posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa. 12. Obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki iz 1. točke tega sklepa se izvaja na osnovi podatkov za posameznega uporabnika, za posamezno stavbo in podatkov registra zbirnih mest. Spremembe podatkov, ki vplivajo na obračun storitev, so možne na osnovi podatkov iz uradnih evidenc in podatkov, ki jih izvajalcu javne službe sporočajo uporabniki. 13. Izvajalec javne službe, lahko na pisno vlogo uporabnika, brez dodatnih stroškov, zamenja zabojnike za vse vrste odpadkov za manjše ali večje, razen v primeru zmanjšanja volumna za zabojnike za mešane komunalne odpadke ali biološke odpadke, ki se uporabniku zaračuna po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 14. Izvajalec javne službe je dolžan zaračunati vse zakonsko predpisane dajatve. 15. Z dnem uveljavitve tega sklepa, preneha veljati Sklep št. 3544/006/2013 z dne 7. 3. 2013 objavljen v Uradnem glasilu Občine Ig letnik XIX št. 2. 16. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ig, uporabljati pa se začne na podlagi potrjenih cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz 1. točke tega sklepa, z dnem objave cenikov. 17. Cenik storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja s potrjeno ceno in cenik nadstandardnih storitev oblikuje in objavi izvajalec javne službe na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. Številka: 3544/001/2014 Datum: 13. 3. 2014 Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. ■ Praznik Občine Ig Občina Ig praznuje svoj praznik 21. marca, in sicer kot spomin na daljne revolucionarno leto 1848, ko so ižanski puntarji na ta dan napadli ižanski grad. Že od ustanovitve občina praznuje 21. marec kot svoj praznik. Slavnostna prireditev, ki je povezana tudi s podelitvijo občinskih priznanj, je bila v petek, 21. marca 2014, v Športni dvorani Ig. Po uvodni himni, ki jo je zapel učenec OŠ Ig Tristan Bevc, je vse zbrane nagovoril župan Janez Cimperman in se v svojem govoru spomnil na zgodovinski dogodek, ki je leta 1848 usodno zaznamoval ižansko zgodovino, in na vse nadaljnje dogodke, ki so pripeljali do samostojne države in ustanovitve današnje občine Ig. Njegov govor se je končal z mislijo: če želimo, da nam bo še lepše, moramo še veliko postoriti, čeprav je v teh 20 letih, odkar obstaja občina, čutiti velik napredek na vseh področjih. Vse prisotne je spomnil na to, da bomo v letu 2015 praznovali 20-letnico delovanja Občine Ig. V nadaljevanju programa so sodelovali najmlajši iz Vrtca Ig -skupina Medvedki pod vodstvom vzgojiteljic Lidije in Andreje. Nastopili so s folklornim nastopom Jutri se bom v mesto peljal, nato so na oder prišle pevke zbora Žene in dekleta dveh vasi pod vodstvom zborovodkinje Maje Anžur Kajzer in zapele dve pesmi, Beli cvet ter Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. Po uvodu kulturnega programa je sledil prvi sklop podelitve priznanj. Župan je podelil štiri priznanja Občine Ig ter zlato plaketo Občine Ig. Za prijetno nadaljevanja večera je z dinamičnim plesom jive poskrbel plesni par Pina Eržen (učenka OŠ Ig) in Jan Hafner iz plesne šole Urška, aktualna državna prvaka v standardnih in latin-skoameriških plesih v svoji starostni katerogiji. V drugem delu prireditve je župan najprej podelil prizna- G 4 W * «V ■ t' v' V? i11 f», & I 1 ^ i * Skupinska fotografija vseh nagrajencev nja najboljšim športnikom leta 2013. Za vrhunec prireditve pa je župan podelil še najvišje priznanje: naziv častni občan Občine Ig, ki ga je letos prejel mag. Jože Pozderec. Po koncu podelitev je župan posebno zahvalo namenil še vsem prostovoljnim gasilcem in članom civilne zaščite Občine Ig za vso nesebično pomoč in požrtvovalnost, ki so jo pokazali pri odstranjevanju posledic žleda, ledu in poplav v naši občini. Vsi navzoči smo jim namenili bučen aplavz. Za prijeten konec pa so poskrbele še članice in člani odrasle in mladinske gledališke skupine Pod odrom društva Fran Govekar Ig z odlomkom iz predstave Koliščarji z Velikega jezera. Mladi člani ansambla Ponos pa so s svojim repertoarjem dodobra navdušili obiskovalce. Blaž, Lovro, Filip in Martin so člani ansambla, ki »špi-lajo za vse priložnosti in okuse ter svojo glasbo združujejo s sme- hom, razigranostjo in zabavo«. V dvorani je v času prireditve Društvo žena in deklet na podeželju Ig pripravilo redno letno razstavo svojih izdelkov. Pridne roke žena in deklet iz društva pa so pripravile tudi pogostitev za vse udeležence in obiskovalce prireditve. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo črno-belih fotografij z naslovom Ljudje z Ljubljanskega barja, ki je nastala v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje in je zdaj na ogled tudi v Centru Ig. Povezovalka letošnje prireditve je bila Andreja Zdravje, pri branju obrazložitev sta ji pomagala učenca OŠ Ig Anja Janežič in Anej Zore. Za lepo pomladansko scensko ozadje na prireditvenem prostoru pa so poskrbele vzgojiteljice iz Vrtca Ig, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Marica Zupan, Maja Zupančič Foto: Gregor Bolha Prejemniki občinskih priznanj Župan je posebno javno zahvalo namenil gasilcem. 10 www.obcina-ig.si Jože Pozderec, rojen na Melincih pri Beltincih, je prišel za župnika na Ig leta 1999. V svojem delovanju na Igu je pomembno prispeval k napredku naših krajev in ureditvi občinskega središča. Zaradi njega in njegovih predlogov je bilo v starem stilu in skladno s smernicami Zavoda za spomeniško varstvo obnovljeno župnišče na Igu, leta 2008 pa se je lotil tudi velikega projekta - obnove zunanjosti in notranjosti župnijske cerkve sv. Martina na Igu. Obnova je leta 2011 sovpadla z velikim praznovanjem - Župnija Ig je tedaj praznovala 720-letnico, 40 let salezijanske navzočnosti na Igu in 300 let farne cerkve sv. Martina. Ob tej priložnosti je bil na njegovo pobudo izdan zbornik z zbranimi zgodovinskimi dogodki in aktivnostmi župnije tudi v današnjem času. Zbornik je pomemben prispevek k poznavanju zgodovine Iga in Ižanskega ter kulturnih in drugih znamenitosti župnije in Občine Ig. V času delovanja mag. Jožeta Pozderca na Igu je bilo obnovljenih več podružnic: sv. Gregor na Dobravici, sv. Valentin na Kremenici, sv. Nikolaj na Visokem, sv. Jedrt v Iški, sv. Rupert na Sarskem, sv. Mohorja in Fortunata v Mateni in sv. Juda Tadeja in Simona na Pijavi Gorici, ki spada v župnijo Ig. Obnovljenih in posvečenih je bilo tudi več kapelic. Pripravljena je že dokumentacija za obnovo cerkve na pokopališču na Igu in obnovo kaplanije v središču Iga. Uvedel je tudi dan župnije, kjer se srečujejo verniki celotne župnije. Od leta 2002 je vodil dve župniji, Ig in Golo, od lani pa vodi župniji Ig in Tomišelj. V Priznanje Občine Ig MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV IG za 10-letnico delovanja Priznanje Občine Ig dr. ANTON VELUŠČEK za pomembne prispevke pri uveljavljanju kulture koliščarjev v Občini Ig K * 1 i \ s* t i ^i j ! www.obcina-ig.si 11 n t rrl fRAZlM OBim tG t • AJ t * -1 V. f * t* # u » l i. ' C i 1 1 ' l ji i V M i \ / £ H4 •> " * t f • ! I t i f \T fc * ■ li 1! , u '1L Ulit Športna ekipa leta 2013 ROKOMETNA EKIPA MLAJŠIH DEČKOV A ŠD MOKERC IG za izjemne dosežke v letu 2013 Obrazložitve priznanj v celoti si lahko preberete na spletni strani www.obcina-ig.si. Zahvali nagrajencev Na letošnji proslavi ob občinskem prazniku sem prejela priznanje za uspešno delo v vzgoji in izobraževanju. V svojem dolgoletnem delu sem doživela številne spremembe, opravljala različne naloge in se srečala z velikim številom generacij otrok ter njihovimi starši. Posebno vesela sem srečanj nekdanjih učencev in staršev, njihovih prisrčnih pozdravov in iskrivih spominov. Rada sem učiteljica na ižanski šoli, saj delam v kolektivu dobrih, prijetnih in ustvarjalnih sodelavcev pod dobrim vodstvom šole. Posebne sledi mi vsakodnevno puščajo razigrani učenci. Pri delu z njimi želim biti uspešna, poštena in pravična, zato spodbujam in spoštujem prizadevnost pri delu in njihovo pristno srčno kulturo. Zahvaljujem se vsem, ki ste podprli predlog ravnateljice Biserke Vičič Malnar. Hvala vsem, ki ste mi iskreno čestitali. Prejeto priznanje mi je v veselje in ponos ter me zavezuje k še boljšemu delu v prihodnje. Vida Hrovat Koliščarji, tudi mostiščarji, kakor jim najraje rečete domačini, so očitno postali priljubljeni. Prvič so to bili že davnega leta 1875 in nato, ko smo kot otroci brali Jalnovo trilogijo Bobri. Danes so ižanska kolišča del svetovne dediščine, biser, ki ga pozna ves svet. Hvaležen sem, da sem lahko k temu dosežku prispeval tudi svoj nemajhen delež. Seveda se to ne bi zgodilo, če ne bi imel podpore vodstva Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in predanih sodelavcev na inštitutu in drugih raziskovalnih ustanovah, med katerimi naj še posebej izpostavim Oddelek za lesarstvo z Biotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani. Enako pomembno je sodelovanje z lokalno skupnostjo, predvsem z društvom Fran Govekar in dolgoletno predsednico Alenko Jeraj, poslanko v Državnem zboru RS, kjer že več kot desetletje skupaj snujemo in izvajamo odmevne projekte. V svoji niti ne tako kratki karieri uspešno sodelujem tudi z Občino Ig. Upam, da bomo sodelovanju v bližnji prihodnosti dodali piko na i, kot temu radi pravimo, s postavitvijo koliščarskega muzeja na prostem. Pozabiti ne smem tudi lastnikov zemljišč, na katerih smo v zadnjih dveh desetletjih izvajali arheološke raziskave. Brez njihovega razumevanja, žrtvovanja in iskrene pripravljenosti na sodelovanje raziskovanja kolišč pač ne bi bilo oz. bi bilo veliko bolj okrnjeno. Za priznanje za pomembne dosežke pri uveljavljanju koliščarjev v Občini Ig, ki sem ga prejel 21. 3. 2014, se torej zahvaljujem predlagatelju Društvu Fran Govekar Ig, občinskim svetnikom, ki so sklep o priznanju izglasovali, županu Janezu Cimpermanu, vsem neimenovanim občanom Občine Ig, ki ste nam pri raziskovanju naše skupne preteklosti kakorkoli pomagali, vodstvu Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in svojim strokovnim sodelavcem. Anton Velušček 12 www.obcina-ig.si Dobrodelni koncert za Luko in Matica kM V soboto, 22. marca 2014, je Občina Ig v okviru občinskega praznika v športni dvorani Osnovne šole Ig gostila dobrodelni koncert za Luko in Matica. Koncert je organizirala Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z Lovsko družino Mokrc in Društvom Zapotok. Polni dvorani lovcev iz različnih koncev Slovenije ter občanov Občine Ig, ki so uživali v bogatem kulturnem programu, se je ob izgovorjeni besedi, zaigranih in zapetih melodijah ter fotografijah dečkov na platnu raznežilo srce. V Sloveniji se je dobrodelnost že večkrat izkazala, sploh v zadnjih za prenekatere težkih časih, ko je bilo treba stopiti skupaj in si pomagati. Tudi zelena bratovščina se je v soboto, 22. marca, zbrala z veliko željo pomagati Luku in Maticu. Čeprav so lovci to že velikokrat pokazali in dokazali, so dobrodelnost in humanost tako izrazili prvič. Verjamejo, da štejejo samo dejanja, in upajo, da bodo s to lepo gesto nadaljevali tudi v prihodnje. To so bile med drugim besede v pozdravnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Srečka Felixa Kropeta. V zgodovini lov ni pomenil JL f* A samo preživetja, ampak tudi kulturo. Lovska pevska kultura se prenaša iz roda v rod. Za Luko in Matica so zapeli in zaigrali lovski pevski zbori Dekani, Medvode in Škale, Prekmurski rogisti, rogisti ZLD Novo mesto, rogisti ZLD Ptuj-Ormož. Za Luko in Matica so zapeli in zaigrali tudi Nuša Derenda, Eva Černe, operni pevec Marko Kobal ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika, Slovenski citrarski kvartet, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Ig ter harmonikarja Nick Krajc in David Laninšek. Prireditev, ki jo je vodila Jasna Kuljaj, pa je s humorjem na račun lovcev popestril domačin Lojze Janežič. Nuša Derenda in Mladinski pevski zbor OŠ Ig Foto: B. Štefančič V okviru dobrodelnega koncerta je bila na ogled prodajna razstava umetniških del lovcev in različni naravni ter ročno izdelani izdelki Društva Zapotok, ki so bili prav tako podarjeni v dobrodelni namen. S prostovoljnimi prispevki je bilo za Luko in Matica skupaj zbranih 3.152 evrov, ki sta jih mzNiK °«c,"£i|16 BBÜ BH9H Rogisti ZLD Ptuj-Ormož in voditeljica Jasna Kuljaj predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko Felix Krope in predsednik Komisije za lovsko kulturo pri Lovski zvezi Slovenije Franc Kene takoj po prireditvi izročila staršem obeh dečkov. Društvo Zapotok je ponosno, da je lahko sodelovalo pri tako veliki dobrodelni prireditvi. Zahvaljuje se vsem glasbenikom in posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali ter prispevali k izvedbi prireditve. Dobrodelnost ni samo v tem, da se z zbranimi sredstvi blažijo stiske posameznikov, ampak je predvsem sposobnost sočutja in pomoč sočloveku. To je nepogrešljiva dejavnost pri humanizaciji celotne družbe. Osrečuje tistega, ki prejema, še bolj pa tistega, ki daje. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Foto: Š. Vesel Dobrodelnost med lovci Lovska družina Mokrc je skupaj z Društvom Zapotok v soboto, in 22. marca 2014, sodelovala pri izvedbi dobrodelnega koncerta, ki in ga je organizirala Lovska zveza Slovenije za Luko in Matica v okviru di občinskega praznika Občine Ig v športni dvorani na Igu. izi Polna dvorana obiskovalcev, lovcev in vseh nastopajočih, ki so se prijazno odzvali, je znak, da so še dobri ljudje in da znamo stopiti skupaj tudi lovci. Zelena bratovščina se je širši javnosti, občanom Občine Ig in drugim obiskovalcem koncerta tokrat predstavila drugače, v kulturni in humanitarni luči. Lovci poleg svojega primarnega poslanstva gojijo tudi glasbeno in pevsko kulturo, stare lovske običaje, šege podobno. S pomočjo donatorjev spoštovanih darovalcev je prire-:ev uspela, saj je bil zaključek ob očitvi zbranih finančnih sredstev obema družinama ganljiv. Iskrena hvala vsem nastopajočim in vsem drugim, ki ste pomagali. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Golo in Ig se zahvaljujemo za pomoč pri redarski službi, članom Lovske družine Mokrc in Lovske družine Ig za pomoč pri pripravi prostora in lovske razstave ter Občini Ig in Osnovni šoli Ig, da sta nam omogočili prireditev. Dokazali smo, da znamo in upamo, da je tudi naš prispevek pripomogel, da Luku in Maticu vrnemo upanje v srečnejše otroške dni. Anton Mlakar, LD Mokrc www.obcina-ig.si 13 Krajevni praznik podmokrških vasi V nedeljo, 16. marca 2014, smo v nabito polni kulturni dvorani na Golem praznovali krajevni praznik podmokrških vasi kot spomin in opomin, da se grozote 19. marca 1942 ne bi nikoli več zgodile v naših krajih. Rdeča nit praznovanja je bil mir. Kot je v navadi, je vsako leto ena od štirih vaških skupnosti organizator dogodka. Letos je krajevni praznik pripravila vaška skupnost Visoko-Rogatec. Odločili smo se, da je rdeča nit dogodka mir. K poudarku rdeče niti dogodka je prispeval lep plakat Simona Jurjavčiča. Prav tako so odlično pripomogli k zavesti o pomenu miru mladi - voditeljica in sovo-ditelja dogodka z dobro izbranimi citati o miru. Zahvaljujemo se Mojci Poredoš za duhovito vezno besedilo ter za dobro idejo in pripravo voditeljskega tima. Malčki iz Vrtca Ig - enota Hribček so bili s svoji dobrimi nastopi zelo prisrčni. Odlično in duhovito pa so svojo nalogo opravili tudi šolarji s pesmimi o miru v različnih situacijah v življenju. Prireditev so popestrili plesni nastopi malčkov iz vrtca in obeh plesnih skupin iz šole. Dobro so se odrezali tudi otroci, ki se že z vrtcu veseljem učijo angleško. Ne moremo mimo pogumnega nastopa prvošolca Klemna Jamnika na harmoniki. Brez pesmi ni praznovanja, zato se prav posebej zahvaljujemo ŽPZ Žene in dekleta dveh vasi. Žal nam jo je na priredivi zagodel škrat in ni bilo nastopa odličnega Romana Povšeta, Jasne Martinjak in Urške Jeraj z na novo uglasbenim Povodnim možem, ki smo ga slišali pozneje med prijetnim druženjem vaščanov naših vasi, ki so zelo pohvalili dobrote skrbnih gospodinj naše vaške skupnosti. Veseli smo bili, da so se dogodka udeleželi tako Janez Cimperman, župan Občine Ig, kot ravnateljici - Vrtca Ig, Jožica Kovačič, in OŠ Ig, Biserka Malnar Vičič. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri organizaciji krajevnega praznika! Jožica A. Demšar, SVS Visoko-Rogatec POSLANSKI KOTIČEK Novice iz parlamenta Nepremičninski davek še kar razburja in v teh dneh smo dočakali odločitev Ustavnega sodišča. Še pred odločitvijo je Vlada RS vztrajala s spremembami zakona in napovedala še eno spremembo, čeprav smo opozicijski poslanci ocenjevali, da je primerneje počakati na odločitev Ustavnega sodišča, da ne bi morebiti ponovno sprejeli neustavnih določb. Žal pri tem nismo bili uspešni, smo pa zato bili pri zbiranju podpisov za referendum proti zapiranju arhivov. Članice in člani SDS, ki smo zbrali več kot 46.000 podpisov, smo jih vložili v Državni zbor, zdaj pa bo razpisan referendum. Ponovno pa smo priča neracionalnim rešitvam. Namesto da bi referendum izvedli na dan volitev poslank in poslancev v evropski parlament 25. maja 2014 in tako znižali stroške, so si koalicijski poslanci omislili drug datum, in sicer 4. maj 2014. Treba je povedati, da referenduma ne bi bilo, če ne bi vlada v postopek vložila novele Zakona o arhivskem gradivu. Ko je bila novela sprejeta, ni druge možnosti kot pobuda za referendum. Naj spomnim, da so državljanke in državljani že odločali o tej temi na referendumu in zavrnili zakon, zdaj pa bomo morali vse skupaj ponoviti, ker je levo vlado očitno postalo strah, kaj vse bodo še objavili raziskovalci in publicisti Igor Omerza, Roman Leljak, Tamara Geisser Pečar in drugi, ki so v zadnjih letih ravno zaradi dostopa do arhivskega gradiva izdali več knjig z dokumenti. Na marčevski seji smo obravnavali več zakonov, med drugimi novelo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, saj je veljavni zakon nekonsistenten in ni omogočal učinkovitega ukrepanja. Razpravljali in potrdili smo tudi Zakon o slovenskem državnem holdingu, ki ga je vložila Vlada, čeprav je bil sprejet že v času Janševe vlade konec leta 2012. Zdaj bi ga morali izvajati, a je koalicija Alenke Bratušek raje pripravila novega, izključila člana opozicije v nadzoru, čeprav je prej kot opozicijska poslanka pri tem vztrajala. V tem času je stala privatizacija in vse drugo, kar bi moral SDH opravljati, in tudi zato je državni proračun bolj prazen, kot naj bi bil. O zadolževanju, ki se še kar nadaljuje, čeprav je Alenka Bratušek rekla, da je zadolževanja konec, pa je škoda besed, saj vse povedo številke. Ob svojem obisku v našem parlamentu je predsednik Evropskega parlamenta socialist Martin Shultz opozoril, da je medgene-racijska solidarnost tudi to, da ne naprtimo dolgov sedanje generacije naslednjim generacijam. Žal pod zdajšnjo vlado v Sloveniji ravno to počnemo, kot da se ne zavedamo, da bo vse dolgove treba vrniti. Alenka Jeraj, poslanka DZ RS Vabim vas v poslansko pisarno v Mladinski dom, v ponedeljek, 5. maja 2014, od 15.30 do 16.00, kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj poiskali odgovor na kakšno vaše vprašanje ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Predlagam, da se najavite na obisk v poslanski pisarni, saj včasih, zaradi izrednih sej ali drugih aktivnosti v DZ, odpade. Lahko obiščite tudi mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o mojem delu v DZ. V četrtek, 17. aprila 2014, ob 17.00 bom v oddaji na Radiu Zeleni val spregovorila o aktualnih dogodkih v DZ RS. Vabljeni k poslušanju. 14 www.obcina-ig.si Letni zbor KD Mokrc Tako kot vsako leto smo se tudi letos zbrali kulturniki na svojem rednem letnem zboru, kjer smo svojim članom podali poročila o delu v preteklem letu in o tem, kaj in kako naj bi počeli v prihajajočem letu. Da ne bi bilo samo delovanje KD Mokrc dolgočasno in enolično, so spet poskrbele nove volitve, tako da vse člane, ki niste sodelovali na tem zboru, obveščamo, da ima društvo novo vodstvo, ki je morda za nekatere nekako čudno postavljeno, vendar verjamemo, da je to trenutno najboljša rešitev. Vse, ki ste nas spraševali, ali se resnično združujemo v neko veliko celoto, obveščamo, da je KD Mokrc ostalo tako društvo, kot je bilo - zvesto svojim kulturnim načelom in delovanju, bomo pa vsekakor sodelovali v skupnem delu, ki smo ga začeli pred dvema letoma s projektom Hribci za otroška igrala in skupnim delom društev izpod mokrških vasi. Nov upravni odbor KD Mokrc: - predsednica: Lilijana Mavec - podpredsednici: Maja Glinšek in Vanja Gregorič - blagajničarka: Nataša Pangerc - tajnica: Darija Mavec - člani upravnega odbora: Dorica Gale, Marinka Kraljič in Roman Povše Ob tem bi se vsem bivšim članom odbora zahvalila za dosedanje dobro in uspešno delo, novim članom pa veliko poguma in kulturnih idej za delo v nadaljevanju. V okviru našega društva še vedno deluje ženski pevski zbor Žene in dekleta dveh vasi, ansambel Mix ter vokalni skupini Sosedje in Novi Sosedje. Vsekakor bomo nadaljevali delavnice, ki jih bomo pomagali oblikovati in pripravljati s TD Kurešček. Še vedno si želimo oblikovati gledališko skupino, medtem ko se literarna skupina oblikuje počasi in upam, da bo vedno bolj uspešna in številčna. Nikakor pa nismo pozabili na folkloro, ko bo to seveda primerno in bomo imeli dovolj članov. Tako kot do zdaj bo društvo vestno skrbelo za visoko kulturno raven v naših krajih, organiziralo koncerte, prireditve, gledališke predstave in še kaj. V svojem letnem načrtu smo si zadali organizacijo že tradicionalnega Karnevalske dobrote KD Mokrc kresovanja, koncerta z naslovom Pozdrav jeseni in božičnega koncerta, ne bomo pa tudi pozabili na pohod na Mokrc s kulturnim programom in tradicionalno miklavževanje za najmlajše. Vsekakor bomo sodelovali povsod, kjer bomo z našim kulturnim programom dobrodošli in povabljeni. Da je svoje delo novi odbor resno vzel v svoje roke, je pokazalo tudi sodelovanje na Podkrimskem karnevalu, kjer so članice ŽPZ pripravile pravo pojedino domačih dobrot in jo ponudile vsem na stojnici na Igu. Vsem, ki ste nam pri tem pomagali s prispevki v materialu in z donacijami, se ob tem najlepše zahvaljujemo, zahva- ljujemo pa se tudi za prostovoljne prispevke, ki ste jih namenili na naši stojnici. Namenjeni bodo za delovanje ŽPZ-ja - obleke in material, ki ga zbor potrebuje. Da delo poteka v društvu popolnoma nemoteno, dokazujejo tudi številni nastopi naših skupin po naših hribovskih krajih in pa tudi na občinskih prireditvah. Da bi to delo lahko potekalo še bolje, pa vas vabimo, če imate kakršnokoli idejo ali pa če bi želeli sodelovati v kakšni od naših skupin, da se nam pridružite. Poiščite nas (lahko nas kontaktirate tudi na: 041/445-224, Lili Mavec), veseli bomo. Lilijana Mavec, KD Mokrc Srečanje starejših IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Občina Ig in Društvo upokojencev Ig sta ob občinskem prazniku organizirala srečanje starejših, ki je potekalo v nedeljo, 23. 3. 2014, v športni dvorani Ig. Srečanje je začela Lojzka, ki je zaigrala venček domačih. Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora DU Ig. Če sta bila prva dva nastopa tako rekoč klasika, je bil nastop mladih harmonikarjev Zale, Simona in Vala prava osvežitev. Po glasbenem uvodu sta župan in predsednik društva pozdravila prisotne. Predsednik DU Ig se je Občini Ig in županu zahvalil za podporo in skrb, ki jo ta posveča društvu in starostnikom naše občine. V imenu društva je županu podelil zahvalo. Občina Ig, Osnovna šola Ig ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ig so se odločili, da se za varovanje javno zahvalijo članom DU, ki so prvi šolski teden varovali otroke na kritičnih prehodih na poti v šolo in iz šole. Zahvale sta podelili predstavnica OŠ Ig Vida Hrovat in predsednica Sveta za varnost v prometu Občine Ig Lilijana Mavec. Zahvale so prejeli: Alojz Kobal, Stane Jeraj, Janez Piškur, Alojz Pajek, Mitja Nebec, Duro Ribič, Miro Vujič, Srečko Mavec, Marija Zdravje, Jože Žot in Štefan Bunič. Pripombe na zahvale je imel dosedanji predsednik DU in pobudnik ter začetnik akcije varovanja Lojze Kobal, namreč zakaj niso pohvalili vseh varovalcev. Spomnil se je težav pri sestavi prve ekipe pred dvanajstimi leti, ki so jo sestavljali pretežno bali-narji DU. Nekateri so to počeli leta in si še kako zaslužijo javno zahvalo, zato se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo. Sedemkrat ali več- krat so varovali: Srečko Mavec, Martin Gerbec, Jani Gerbec, Jože Jeršin in Franc Virant. Po podelitvi priznanj se je ob zvokih ansambla Novi Sosedje in www.obcina-ig.si 15 Zabavni program ob okusni hrani, ki so jo za to priložnost pripravile šolske kuharice, začelo družabno srečanje. V nadaljevanju smo opravili občni zbor društva. Občnega zbora so se udeležili gostje: v imenu ZDUS-a Mateja Kožuh Novak, ki nas je v pozdravnem nagovoru pozvala, naj se vendar odzivamo in podpremo pobude, ki jih daje ZDUS. Samo ob množični podpori članstva bodo oblasti te pobude vzele resneje. Kajti vse vlade po vrsti rešitev zavožene države vidijo v tem, da omejujejo naše prigarane pravice. Sledili so pozdravni nagovori predstavnika koordinacije pokrajinskega združenja društev upokojencev Vič Stanka Hribarja, predsednice Društva Fran Govekar Ig Alenke Jeraj, predsednikov DU Suhor, Rakitna, Preserje-Podpeč, Škofljica, Šmarje-Sap. Organi društva so podali poročila za leto 2013 in plan dela za leto 2014. Te je občni zbor potrdil z javnim glasovanjem. Pod razno je g. Vrhovec podal predlog, da bi v okviru društva organizirali akcijo uničevanja tujerodne rastline ambrozije. Ta rastlina oddaja najbolj agresiven alergološki pelod. V nekaterih državah je uničevanje zaukazano z zakonom. V Sloveniji to zakonsko ni učinkovito urejeno. Po koncu zbora je sledil skeč Kolo, ki sta ga doživeto zaigrala Jožica Anzeljc in Lojze Kobal. Prireditev je tako kot vedno zanimivo povezovala Darinka Mazi. Po opravljenem občnem zboru naj bi sledilo veselo druženje ob zvokih ansambla Novi Sosedje. Pravim naj bi, kajti vsi prisotni so se naravnost zapodili domov. Kmalu je ansambel igral le še tistim, ki so pospravljali prizorišče. Škoda. Ta prireditev je bila brezplačna. Lani so po vrsti odpadali izleti, češ da ni denarja. Tudi na druge prireditve se je prijavljalo manj članov. Kakorkoli, načrt dela je bil sprejet in vodstvo društva se bo potrudilo, da ga bo realiziralo. Pred nami je priprava na slavnostni koncert Mešanega pevskega zbora DU Ig, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja. Lepo se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri pripravah in izvedbi letnega srečanja starejših. Štefan Bunič, predsednik DU Ig 13. zbor članov Društva Fran Govekar Ig ^DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG V začetku marca smo se članice in člani srečali na letnem zboru članov. Zbor članov smo začeli s kratkim kulturnim programom, v katerem sta sodelovali Odrasla gledališka skupina Pod odrom z odlomkom iz komedije Toneta Partljiča Štajerc v Ljubljani ter Ženski pevski zbor z dvema skladbama. V prvem delu zbora smo prisluhnili poročilom predsednice ter vodij skupin, blagajnika ter nadzornega odbora. Naše delo je zelo razvejano, saj v društvu deluje več skupin. Te so pripravile veliko prireditev in izvedle veliko aktivnosti, tako da lahko rečemo, da je za nami še eno uspešno leto. Upravni odbor je imel osem rednih in eno korespondenčno sejo. Na vsaki seji se pregleda realizacije in predstavi načrt za mesec ali dva naprej. Znotraj društva prizadevnim članom podeljujemo Govekarjevo priznanje. V letu 2013 smo Govekarjevo priznanje podelili Nadji Janežič za 5 let vodenja Ženskega pevskega zbora in 10 let vodenja Borovničk. Vzpostavljena je bila nova spletna stran www.vdezelikoliscarjev. si. Iztekel in končal se je projekt Vseživljenjskega učenja, sofinanciran s sredstvi EU, v okviru katerega smo izvajali različne delavnice, predavanja in tečaje. V letu 2013 smo kot društvo dali več pobud, in sicer: - Selitev razstave o življenju in delu Frana Govekarja v staro šolo oz. občino, saj je bilo v Govekarjevem času tam učiteljsko stanovanje, kjer se je pisatelj in dramatik Fran Govekar rodil. - Selitev razstave V deželi koli-ščarjev, ki privablja veliko število obiskovalcev, v stari vrtec na Igu, saj ni več v funkciji. Menimo, da bi bilo smiselno čim prej obstoječemu objektu nameniti novo namembnost. - Predlog za spremembo občinskega grba. Predlagamo, da se zgornji del grba spremeni, in sicer tako, da bo namesto rogoza in močvirskega tulipana kolišče. Taka varianta grba, izdelalo jo je podjetje Heraldika, d. o. o., je bila predlagana že ob sprejemu sedanjega, vendar takrat ni dobila dovolj velike podpore svetnikov. Od takrat sta se vedenje in pomembnost koliščarskega obdobja močno povečala, ižanska kolišča so postala del svetovne kulturne dediščine, zato menimo, da bi bilo zelo primerno, da se grb spremeni. - Predlog za občinsko priznanje dr. Antonu Veluščku, ki je priznanje letos na prireditvi ob občinskem prazniku tudi prejel. V drugem delu smo potrdili Načrt dela društva za leto 2014, ki vključuje aktivnosti vseh naših skupin. V društvu delujejo naslednje skupine: Lutkovna skupina, mladinska in odrasla gledališka skupina Pod odrom, Ženski pevski zbor Ig, Moški pevski zbor Ig, Skupina Borovničke, Likovna-video skupina, Literarno-glasbena skupina, Turistično raziskovalna skupina, znotraj nje pa tudi turistični podmladek. Če želite peti, igrati, slikati ali raziskovati, se nam lahko pridružite! Pristopno izjavo in druge informacije najdete na spletni strani društva: www.drustvo-frangovekar.si. Alenka Jeraj, predsednica DFG Predlog občinskega grba Anton Velušček 16 www.obcina-ig.si Združenje za vrednote slovenske osa- // mosvojitve pognalo korenine na Igu vso ii: V slovenski javnosti so že večkrat odmevali dogodki, povezani z društvom VSO, ki si prizadeva za širjenje domoljubja med prebivalstvom in obujanje zavesti o pomembnosti osamosvojitve naše države. Rojstvo organizacije je spontani odziv na odnos dela slovenske javnosti in novinarjev, ki po našem mnenju zelo neustrezno vrednotijo najsvetlejši trenutek v tisočletni zgodovini, skozi katero smo hrepeneli po samostojnosti in se celo v duhu jugo nostalgije norčujejo iz njega. Skozi neobremenjen pogled lahko celo zaključimo, da ta del javnosti nasprotnike osamosvojitve povzdiguje na neupravičeni prestol izmišljenih zaslug, posameznike, ki so s pogumno vizijo tvegali celo svoja življenja, pa poskuša že več kot 20 let sistematično diskredi-tirati. Če želimo svojo domovino obdržati, je pozitiven odnos do nje nujen. Osrednja organizacija se je ob kopici zastavljenih ciljev soočila Združenje antifašistov in borcev narodnoosvobodilne vojne iz Hadžičev prireja vsako leto v spomin na ta dogodek spominski pohod. Letos sta se ga udeležila z nujnostjo porazdelitve dela na posameznih področjih države, še posebej tistih, kjer so potekali ključni dogodki leta 91. Konec prejšnjega leta smo v Podpeči ustanovili območno združenje, ki obsega občine Velike Lašče, Ig, Škofljica in Brezovica. Po pozdravnem nagovoru župana Metoda Ropreta, ki je obudil nekaj takratnih vojnih dogodkov v Podpeči in na Igu, je avtor teh vrstic pojasnil svojo odločitev o sprejetju ponujene roke za kandidaturo predsednika VSO omenjenih štirih občin. Ob pasivnem opazovanju nepredstavljivih dogodkov današnjega stanja ne bomo spremenili na bolje, zato smo k prispevku po svojih zmožnostih vabljeni vsi, ki nam vrednote slovenske osamosvojitve kaj pomenijo. Območno združenje si bo prizadevalo za raziskovanje predvsem tistih dogodkov, ki še niso zabeleženi, a bi bili za zgodovino še posebej dragoceni. Kot vemo, je na Igu prisegla tudi naša člana Bojan Vidmar in Franc Jankovič s partnericama. Z organizatorji so se dogovorili za tesnejše sodelovanje s slovenskimi društvi za ohranjanje spomina prva generacija slovenskih vojakov, sestreljen je bil helikopter okupatorske vojske in gasilci so aktivno sodelovali pri gašenju požarov in obvladovanju posledic napada. Ljudi, ki so bili priča dogodkov na našem območju, bomo spodbujali, da bodo svoje spomine podelili z vsemi, ki so jih pripravljeni zapisati. V načrtu imamo tudi pregled lokalnega arhivskega gradiva. Glavni cilj te dejavnosti bo izdaja zbornika, na dogodke iz NOB. Predstavniki UABNOR Hadžiči so tako Slovenijo obiskali ob 70-letni-ci spomina na pohod 14. divizije na Štajersko. V delegaciji so bili predsednik organizacijskega odbora spominskih pohodov Igmanski marš in podpredsednik SABNOR Kantona Sarajevo Ibrahim Durmo, predsednik UABNOR Hadžiči Fadil Šehič in tajnica UABNOR Hadžiči Ana Grubač. 22. februarja so se med drugim udeležili osrednje slovesnosti v Velenju, na kateri je bil njihov gostitelj velenjski župan in predsednik ZZB NOB Velenje tovariš Bojan Kontič. Dan pred tem, v petek, je goste iz Sarajeva pospremil na razstavo Tito, obraz Jugoslavije, naš predsednik Jurij Kogej; v Ljubljani so se srečali tudi s tovarišem Albinom Pibernikom, najmlajšim udeležencem igmanskega marša, ki je izrazil željo, da bi se prihodnje leto udeležil spominske slovesnosti v ki bo dogodke v zapisani besedi ohranil za bodoče rodove. Seveda pa k delovanju vsakega društva sodijo tudi prireditve in srečanja, zato bomo predvsem ob obletnicah organizirali proslave in druženja med člani ter simpati-zerji območnega VSO. Če čutite do naše dejavnosti simpatijo, vas vljudno vabimo k aktivnemu članstvu in sodelovanju! Matjaž Lulik čast tej epopeji, in z legendarnim partizanom Francem Severjem - Franto. Goste smo peljali tudi v Petelinove doline, kjer je bila 6. oktobra 1942 ustanovljena 2. SNOUB Ljubo Šercer. Drugi bataljon je bil sestavljen iz vaščanov vasi pod Mokrcem, tretja četa pa Škriljanska. Prav Šercerjeva brigada pa je delovala v sestavi 14. divizije. V prijetnem pogovoru med poznim kosilom, ki so se ga v imenu društva udeležili predsednik Jurij Kogej ter člani odbora Lea Sever, Ivo Kukec in Bojan Vidmar, smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, saj nas poleg drugega druži tudi to, da sta oba kraja nudila zavetje borcem NOB v zaledju prestolnic. Prizadevali si bomo tudi za tesnejše sodelovanje z društvi, ki ohranjajo spomin na legendarno 14. divizijo, seveda pa tudi z vsemi, ki ohranjajo vrednote NOB. Društvo Odmev Mokrca Sklenjeno sodelovanje med društvom Odmev Mokrca in UABNOR Hadžiči V petek, 21. februarja, je naše društvo v Zapotoku gostilo prijatelje in somišljenike iz UABNOR Hadžiči. Hadžiči so sarajevska občina ob vznožju Igmana, iz katere se je med NOB na pot čez Igman v skrajnih zimskih razmerah podala 1. proletarska brigada, znani kot Igmanski marš. www.obcina-ig.si 17 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2014 Čistilna akcija v hribovskih vaseh Čistilna akcija je potekala 22. marca v hribovskih vaseh, ki smo jo v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna organizirali v Turističnem društvu Kurešček v sodelovanju s SVS-ji Škrilje, Golo-Selnik, Visoko-Rogatec in Zapotok. Vsako leto ponosno ugotavljamo, da se akcije udeleži veliko število ljudi, ki nam je mar za videz in čistočo naših krajev. Vendar pa tudi ugotavljamo, da se kljub vsakoletnemu vestnemu čiščenju nekateri ne zavedajo nevarnosti in posledic odlaganja odpakov na divjih odlagališčih. Poudarek letošnje čistilne akcije je bil na čiščenju pohodnih poti, ki so bile neprehodne zaradi posledic žledoloma. Uredili smo pohodniške in sprehajalne poti okrog Kureščka in na Golem. Naslednji vikend (29. in 30. marca) je SVS Zapotok organiziral veliko akcijo odstranjevanja visečih in polomljenih vej ter urejanja okolja po žledolomu. Tako so odstranjene nevarnosti ob glavni in vseh vaških cestah v Zapotoku. V petek, 21. marca, dan pred čistilno akcijo, smo s taborniki organizirali ustvarjalno delavnico Reciklaža, na kateri smo iz odpadnih materialov ustvarjali nove predmete ter se z otroki pogovarjali o pomenu čiščenja okolja ter nevarnostih odpadkov za okolje. Čistilne akcije so se udeležili tudi taborniki Divji medvedi, ki jih vodi Mojca Poredoš. V TD Kurešček bomo nadaljevali urejanje pohodniških in sprehajalnih poti v hribih, da bodo za sprehajalce in pohodnike lažje prehodne ter varne. Opozarjamo vse sprehajalce, naj se o varnosti prepričajo pred pohodom ter budno opazujejo stanje v krošnjah, s katerih visijo polomljene veje, saj se bodo sčasoma sušile ter padale z dreves. Prav tako priporočamo, da se držite urejenih poti in ne hodite prosto po gozdovih. Še posebej pozneje, ko bo vse ozelenelo in nevarnosti ne bodo več vidne. V okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna smo poleg spomladanske čistilne akcije začeli urejati in olepševati okolje. TD Kurešček skrbimo za nekaj okrasnih kozolčkov, od katerih jih nekaj uporabljamo tudi za obveščanje in plakatiranje. Zaradi tega so polni žebljičkov in ostankov papirčkov. Te bomo očistili, sanirali, prebarvali in okrasili s koriti, v katerih bodo cvetlice vso sezono. Kozolčki TD Kurešček imajo zemljevid z označeno lokacijo, ki so zaradi zunanjih vplivov zbledeli in jih je treba zamenjati. Zbrali bomo pobude in predloge za ureditev lokacij, križišč, smerokazov, napisov, namestitev košev za smeti ipd. Vabimo krajane in obiskovalce vasic, da nam svoje predloge in opazke sporočijo na tdkurescek@gmail.com ali pokličejo na 041/776-932 (Mirko Hvala). Glede na to, da smo ukinili kosovni odvoz, se zaradi tega povečujejo črna odlagališča. Na nekaterih mestih se zaradi spremenjenega režima odvoza in ločevanja odpadkov odlagajo odpadki, ki ne sodijo zraven. Neprimerne so odprtine zabojnikov, ki so premajhne, pokrovi pa zaklenjeni in tako ostanejo cele vrečke odpadkov pred zabojni- kom. Še posebej nas to žalosti na križišču, kjer se zavije na Kurešček (Visoko), ki je turistično najbolj oblegana lokacija. Prebivalce in obiskovalce hribovskih vasi Občine Ig, prosimo, da plastenke zmečkajo, preden jih odvržejo v zabojnike, saj tako omogočijo dovolj prostora za nadaljne uporabnike. Kosovne odpadke odvažajte v zbirni center v Mateno ali v Ljubljano. Lahko pa pokličete na 031/586102 in vam bodo brezplačno odpeljali kosovne odpadke: pralni stroj, štedilnik, radiatorje, peči, kolesa ipd. Preostale kosovne odpadke odpeljejo proti plačilu. Zuhra Jovanovič Vabljeni na podelitev Krimkov v soboto, 26. 4. 2014, ob 10. uri v Planinski dom na Krimu. Že četrta podelitev priznanj Krimko najbolj vztrajnim pohodnikom na Krim. Vabimo vas, da pridete in pozdravite udeležence motivacijskih vzponov na Krim. KULTURA Glasbene dejavnosti na hribu V preteklem letu se je med hribovskimi prebivalci Občine Ig izoblikovala želja po večji družbeni interakciji. Ideja je zajemala predvsem oživitev gasilskega doma Golo, v katerem po mnenju mnogih tli speči potencial novodobnega družabnega centra, ki ga lahko ponujata velika in mala kulturna dvorana Golo. Po pogovorih in izmenjavah mnenj je bilo kmalu jasno, da se lahko aktivnosti, za katere okoliški prebivalci prevozijo na desetine kilometrov v Ljubljano, ponudijo tudi v večnamenskih prostorih gasilskega doma. Poleg nekaj lokalnih glasbenih skupin ter pevskih zborov glasbena dejavnost v Občini Ig ni širše prisotna. V preteklosti je bila sicer dejavna tudi folklorna zasedba, vendar zaradi pomanjkanja interesa udeležencev ta ne deluje več. Sprašujemo se, ali se je morda do danes tudi na račun novopriseljenih mladih družin v hribovitem delu Občine Ig interes po popoldanskih aktivnostih in druženjih, tudi glasbeno usmerjenih, povečal? To bomo kmalu izvedeli, saj smo v Turističnem društvu Kurešček nedavno začeli anketirati prebi- kultura_ GLASILO OBČINE IG • april 2014 | MOSTIŠČAR valce Kureščka po interesu vključevanja ljudi v različne interesne dejavnosti, tudi glasbo. »Poučevanje glasbe je najmočnejši instrument, kjer si melodija in ritem utirata pot v notranje dele duše.« (Platon) Danes ni več samoumevno, da otroci z veseljem pojejo, igrajo in ustvarjajo. Vzrok tiči v množici akustičnih dražljajev (zvočno okolje, avdiovizualna sredstva), kar povzroča pasiven odnos do glasbenih dejavnosti. Kljub temu raziskave kažejo, da z glasbeno vzgojo ne vplivamo zgolj na glasbeni napredek, temveč tudi na splošni estetski, moralni, telesni, socialni ter intelektualni razvoj otrokove osebnosti. Mnogo naših otrok je glasbeno nadarjenih, vendar zaradi oddaljenosti do Ljubljane in ur, preživetih na avtobusih, opustijo svojo glasbeno ambicijo. V glasbenih šolah ure potekajo trikrat na teden, zato otrokova glasbena vzgoja poleg finančnih odlivov terja tudi veliko starševske požrtvovalnosti. V okviru zastavljenega projekta smo se namenili udejanjiti več različnih plačljivih oblik glasbene vzgoje, ki bi v svojem celovitem sklopu zajemala vse starostne skupine ter olajšala glasbeno izobraževanje. Pod pojmom Igralnica bi predšolske otroke spodbudili k odkrivanju slušnih, motoričnih in ritmičnih sposobnosti. Otroci bi se srečevali s pravljičnim svetom ljudskih napevov, spoznavali svet zvočil, pihal, tolkal, godal ter bren-kal in skozi aktivno pevsko pripravnico dodatno krepili posluh in občutek za melodijo. Igralnica bi pomenila pomemben korak v nadaljnjem otrokovem glasbenem udejstvovanju (zbor, instrument, ples ...). V drugem sklopu glasbenega programa bi zajeli starostno skupino šolskih otrok, pri katerih glasbeno aktivnost razširimo v njeno poustvarjanje-muziciranje. V programu bi bilo možno učenje blok flavte, klavirja, kitare in harmonike. Pogoj za vpis bi bila predhodno opravljena avdicija. Cilj Pripravljalnice bi zajemal tudi priprave na vstop v glasbeno šolo. V zadnjem sklopu bi zajeli starostno skupino odraslih, ki so svojo željo po glasbeni izobrazbi zatrli, prestavili na poznejše obdobje ali pa jo celo na novo odkrili. Učne ure Izobraževalnice, bi prav tako zajemale zgoraj omenjene inštrumente. Če bi bil izkazan interes, se lahko izvajajo tudi učne ure godal. V vseh glasbenih skupinah bi se v okviru dejavnosti (ali individualno) izvajal pouk glasbene teorije, ki je pogoj za vstop v resno glasbeno aktivnost. Če bi program zaživel in se uspešno uresničeval, bi v nekaj letih ustanovili tudi orkester, ki bi ga sestavljala izbrana glasbila (pihalni orkester, godalni orkester itd.). Vse interesente pozivamo, naj izpolnijo anketni list, ki ga najdejo na spletni strani Turističnega društva Kurešček (www.td-kurescek. si) ali ga dobijo osebno pri aktivnih članih društva. Za dodatne informacije lahko tudi pokličete idejni vodji projekta: Majo Anžur Kajzer (070/871-281; glasba) ali Tjašo Tolar (070/707-271; administracija, koordinacija ter splošne informacije). Za konec morda še nekaj splošnih dejstev: - glasbena vzgoja močno vpliva od prvih korakov do profesiomJct.... VPIS POTEKA SKOZI VSE LETO POUČEVANJE DIATONIČNE HARMONIKE Glasbeno društvo BUČAR 041 895 501 si.harmonikar@gmail.com Poučujemo tudi kitaro Lokacija: IG www.zabava-bucko.com Glasbene aktivnosti za vse starosti pri celostnem razvoju otrokove osebnosti - z glasbenimi dejavnostmi razvijamo sposobnost zaznavanja, doživljanja, ustvarjanja, vrednotenja estetskih načel - vplivamo na telesni razvoj ter razvijamo motorične in mentalne spretnosti - oblikujemo značajske lastnosti, kot so samostojnost, natančnost, vztrajnost, discipliniranost, iskrenost - razvijamo pomnjenje, slušno občutljivost, ustvarjalno domišljijo ter razvijamo življenjski optimizem - predvsem pa uživamo. Maja Anžur Kajzer Razstava Naša občina v Centru Ig V okviru prireditev ob občinskem prazniku Občine Ig je bilo v ponedeljek, 17. 3. 2014, ob 19.00 uri v avli Centra Ig odprtje razstave Naša občina. V kulturnem programu, ki ga je povezovala članica Društva Fran Govekar Božena Števančec, je nastopila mlada flavtistka Zala Kramar. Po glasbenem uvodu smo se skupaj z avtorji likovnih del sprehodili po razstavnih hodnikih stopnišča v Centru. Ker je razstavni prostor omejen, je na ogled postavilo po eno sliko le 11 članov likovne skupine Društva Fran Govekar. Prostore stopnišča krasijo čudovite slike v tehnikah akrila na platno, akvarela in v mešani tehniki. Vsak avtor je s svojo likovno govorico predstavil v realistični maniri svoje doživljanje barjanske narave ali arhitekture in njenih elementov v Občini Ig. Razstavljajo: Zvonko Dobovšek, Ivanka Demšar, Marija Franinovič, Marjana Dimec, Anita Indihar Dimic, Milan Šubic, Milan Zgonc, Minka Žagar, Francka Železnikar, Zmago Werbole in Zdenka Vinšek. Vabljeni k ogledu! Zdenka Vinšek Ivanka Demšar, Močvirski tulipani www.obcina-ig.si 19 _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • april 2014_ Prireditev ob materinskem dnevu v Iški vasi Življenje gre vedno naprej, ne more se obrniti nazaj, samo naprej dan za dnem, nikoli nazaj, leto za letom. Vsak dan nam da možnost, da ga pustimo za kanček boljšega, kot je bil prejšnji. Morda je bila prireditev za mamice priložnost, da je bila nedelja, 23. marca zvečer, vsaj za kanček lepša od preostalih dni. Društvo za turizem, kulturo in šport Iška vas je pripravilo bogat kulturni program, v katerem so nastopali učenci iz Podružnične osnovne šole Iška vas, podmladek društva, Borovničke in člani Društva Fran Govekar Ig. Povezovalec programa Jošt Selan je v pozdravnem nagovoru na začetku lepo pozdravil vse prisotne in jim obljubil prijeten večer. Z nastopi naših mladih je bilo v dvorani čutiti pomladno razpoloženje ter hvaležnost otrok do njihovih staršev. Učenci Podružnične šole se pod vodstvom učiteljice Marjane Pšeničnik ob slikanici Lile Prap spregovorili o očkih in ati-jih. Nato pa zapeli še pesem o mamicah. Nik Grmek je ob spremljavi učiteljice zaigral na harmoniko. Lara in Nika Janželj sta se predstavili s citrami in flavto. Na odru so se predstavile Borovničke in navzoče v dvorani spomnile, kako 'zraste mama'. Zala Kučič se je predstavila z violino, Miha Grmek pa je zaigral na harmoniko in predstavil pomen prijateljstva. Taja Bratovž je zaigrala valček na flavto, Enej Zore pa je ob nežnih zvokih kitare raznežil srca mamic. Ljubezen očeta in mame je kot nogavice: morajo biti par in morajo se dobro ujemati. Za srečo, ki jo velikokrat potrebujemo v življenju, pa ni treba narediti veliko, >i Poseben dogodek za vse mamice le mame in očetje se morajo imeti radi, če pa si poleg še zapojejo, je sinovom ali hčerkam veliko lepše. Mladi nastopajoči so z glasbo in predstavitvijo svojih talentov izrazili zahvalo vsem staršem, ki skrbijo za njih, jih spodbujajo, podpirajo, so otrokom v pomoč in so ponosni na dosežke mladih. Lepo je bilo opazovati mlade nastopajoče, ki so hoteli pokazati, koliko truda so vložili v nastop, da se pokažejo staršem, da znajo, da zmorejo, ne samo za njih, ampak tudi zase. Vsaka mamica je na koncu iz rok najmlajših prejela še pomladno rožico. Hvala vsem, ki ste pomagali oblikovati praznik, in upamo, da ste, spoštovani obiskovalci, uživali tudi vi. Fani Intihar, Društvo za turizem, kulturo in šport Iška vas 48. Govekarjev večer v knjižnici na Igu DRUŠTVO * FRAN GOVEKAR IG V sklopu občinskega praznika Občine Ig je 24. marec 2014 izzvenel v nostalgičnem vzdušju - sozvočju poezije, glasbe, slikarstva in pogovora. V večeru, polnem iskrivih upanj in hotenj, so se porajala v slehernem srcu občinstva domoljubna čustva. Naslov večera Razcvete se cvet pomladne rože, kot ga je poimenovala Alenka Jeraj, je dosegel namen. V kulturni dogodek nas je z Mazurko popeljala mlada violinistka Zala Kučič. Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig, je povabila na Govekarjev večer igralca in pesnika Toneta Kuntnerja. Tone Kuntner je skozi svoje pesmi ponovno prepričal poslušalstvo, kako pomembna so pomladna prebujanja, ki dajejo slovenskemu človeku skozi zgodovino letnih časov vedno znova priložnost, da si ustvari domovino po svoji izbiri. Skozi Kuntnerjeve besede je vsak letni čas dragocen, a domoljubnost potrebuje še kaj več: kulturno zavest, domovinski ponos in ljubezen, skupno vizijo, medsebojno priznavanje in spoštovanje. Z igralsko prepričljivostjo je Tone Kuntner oživil še danes aktualne misli Cankarja in Prešerna. Ob tej priložnosti je predstavil novo pesniško zbirko Podorane sanje. Spontano je podprl težnost Kuntnerjevega življenjepisa vokalni trio iz Dragomera s prekmursko pesmijo Nede mi več rasla travica zelena in s tem obudil spomin na Kuntnerjevo mamo, v prenesenem pomenu na slovenske matere. Vokalni trio v sestavi slikarke Milke Emilije Erbežnik, glasbenikov Jožeta Jesenovca in Liljane Stepic se je večera udeležil zaradi prijateljevanja z Zdenko Vinšek, ki je ob tej priložnosti pripravila svojo razstavo. Zapeli so še ljudsko Ena ptička in Pomladno pesem, ki jo je spisal in uglasbil Jože Jesenovec. V pomlad tega večera je med pozvanjajoče Kuntnerjeve besede in misli vnesel zanesenost pomladnih čustev mladi kitarist in pevec Anej Zore. Ob pogovoru moderatorke večera Alenke Jeraj je slikarka Zdenka Vinšek povedala, da je slikanje v akvarelni tehniki zanjo ustvarjalni izziv, miselni odmik med svetove doživetja odnosov narave in ljudi ter domišljije. Na razstavi so na ogled Utrinki iz urbanega in naravnega okolja, glasbene slike in inspiracije. Zdenka Vinšek se s slikarstvom ukvarja ljubiteljsko vse življenje. Je članica več likovnih društev. Do zdaj je imela več kot 20 samostojnih razstav, prejela je nekaj priznaj in certifikatov. Ilustrirala je tudi različna gradiva za revijo Otroci in dve zbirki pesmi pesnic in pesnikov Društva Fran Govekar. Včasih zapiše v pesniški maniri svoja občutja, ob predstavitvi je prebrala pesem Mama. Med občinstvom je bila tudi predsednica KUD-a Alojz Kraigher UKC in MF Zvonka Slavec, ki je v mozaik večera vnesla svoja viden- Razcvete se cvet pomladne rože in sije v pomladni dan kot luč. Sije iz zdavnaj m inulih dni, sije iz črne globine prsti in opojno diši in opojno diši po tem dnevu in večnosti. Tone Kuntner ja zgodovinsko pogojenih vrednot porajanja slovenskih pomladi na kulturnem in družbenem področju. Zdenka Vinšek Vabimo vas na 49. Govekarjev večer v ponedeljek, 5. maja 2014, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Prisluhnili bomo poeziji in zgodbam novinarja Martina Kerina. Odprli bomo razstavo slik Marjane Dimic, ki bo na ogled do 20. maja 2014. Vljudno vabljeni! 20 www.obcina-ig.si Štajerc v Ljubljani Pust 2014 En^ ^DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG S predstavo v Ljubljani, v Sostrem, v odrasli gledališki skupini Pod odrom zaključujemo uspešno sezono gostovanj s Partljičevo komedijo Štajerc v Ljubljani. Odigrali smo predstave v Sodražici, Dobrepolju, na Škofljici, v Podpeči, v Ponikvi pri Šentjurju, v Kočevju. Z gostovanji bomo nadaljevali jeseni, saj imamo še veliko povabil iz bližnje in daljne okolice. Hvala Mateju Remškarju in podjetju Remscar iz Tomišlja za prevoz opreme in rekvizitov ter Luki Tavžlju za ozvočenje. Hvala podjetju MZG iz Grosuplja za izdelavo kulis oz. pohištva, ki ga potrebujemo pri predstavi. Hvala članici likovne skupine Zdenki Vinšek za ilustracijo, ki krasi naše plakate in letake. Hvala pa seveda tudi vam, naše zvesto občinstvo, ki nas spremljate in podpirate. S komedijo se jeseni vračamo tudi v katero od domačih dvoran, začeli pa bomo tudi z novo igro. Alenka Jeraj, režiserka V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se množice mladih odločale za drugačen stil življenja. Zavračali so potrošništvo, konvencional-ni način življenja, hierarhijo in elitizem, zavzemali pa so se za enakopraven, pošten in preprost način življenja. Imenovali so se otroci cvetja, saj so nosili rože kot znak mirnih protestov. In to smo za en dan na dan pod- krimskega pustnega karnevala postali članice in člani Društva Fran Govekar Ig mladinske in odrasle gledališke skupine. Hvala Lojzki Švigelj iz Iške Loke, ki nam je priskočila na pomoč in zašila obleke oz. dodatke, ter Jožetu Kramarju, ki je hipijem posodil svojo prikolico in nas popeljal skozi Ig. Društvo Fran Govekar Ig Prizor s predstave Štajerc v Ljubljani Foto: Aleš Hostnik Otroci cvetja na karnevalu KOTIČEK ZA MLADE Varnost na cesti in na spletu V torek, 11. 3. 2014, je bil na naši šoli organiziran tehniški dan za učence 9. razreda. Program je bil sestavljen iz dveh delavnic in zaključnega dela. Učenci smo bili razdeljeni v dve skupini. Učenci 9. b smo bili najprej na delavnici z naslovom 5x stop je cool, kjer smo se pogovarjali o varnosti v prometu. Ugotavljali smo, kateri so najpogostejši vzroki za nesreče na naših cestah, razmišljali smo, kako bi lahko zmanjšali število prometnih nesreč, kako bomo ravnali mi, ko bomo sedli za volan. Vodji delavnic sta nam predstavili vsaka svojo zgodbo -obe sta bili namreč udeleženki prometnih nesreč. Ena je v njej izgubila sestro, druga pa je bila v njej udeležena sama. Kot je povedala, se je ponovno rodila in začela živeti na novo. Svoje mladosti se ne spominja. Razložila nam je, da z besedo žrtev ne mislimo samo udeležencev nesreč, temveč je to širši pojem. Mislimo na družinske člane, prijatelje, sorodnike, ki zaradi nesreče trpijo in se jim je zaradi tega spremenilo življenje. Na drugi delavnici smo se pogovarjali o varni uporabi interneta. Poudarek je bil na tem, da znamo zavarovati svojo zasebnost, kaj na spletu objaviti in kaj ne. Ugotovili smo, da je čedalje več mladih zasvojenih z najrazličnejšo tehnologijo, pa se tega sploh ne zavedajo. Na zaključnem delu tehniškega dne se nam je pridružil Andrej, ki je bil pred 17 leti udeležen v prometni nesreči. Predstavil nam je svojo tragično zgodbo. Po nesreči je začel novo življenje in napisal dve knjigi, na kateri je zelo ponosen. Skozi pripovedovanje vseh treh žrtev prometnih nesreč so se kazali: pogum, vztrajnost, pozitivna naravnanost, volja do življenja ... Minuli tehniški dan mi bo ostal v spominu kot zanimiv in zelo poučen za vse udeležence. Anja Janežič, 9. b www.obcina-ig.si 21 kotiček za mlade MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • april 2014 Ekokrožek na ekošoli Ig Osnovna Sola Ig E kosala Osnovna šola Ig je ekošola in sodeluje v evropskem sistemu razdeljevanja sadja v šolah s finančno podporo Evropske unije. Učencem in učenkam dvakrat mesečno brezplačno razdelimo sadje in zelenjavo. V učilnicah ter po šoli ločeno zbiramo biološke odpadke. Spodbujamo zdrave prehranske navade pri mladih. Naša šola ima tudi ekokrožek, ki ga učenke zelo rade obiskujejo. Rade imamo eko krožek, ker je poučen in zabaven. Pogovarjamo se o zdravi hrani, pišemo, rišemo, barvamo in ustvarjamo, delamo plakate in ozaveščamo ljudi o zdravem načinu življenja. Jagode Pri nas imamo jagode, jagode rdeče, ko jih nabiramo, želodčki nam žarijo od sreče. Jaz pa iz njih naredim slastno sadno kašo. Za mizo povabim mamico, skuham ji kavico. Veseli smo vsi, ker sadna kupa nas poživi. Envera Domazet, 6. r. Jabolko Pogledam jablano, drevesa naokrog vidim, da na svetu polno je dobrot. Ob pogledu na jabolko rdeče, moj trebušček je vesel od sreče. Saj prišel je dan, ko jabolko pojedla bom in počutila se bom dobro ves dan. Jerneja Brancelj, 7. r Jablana Jablana cveti, jablana zori, jablana rodi. Moj želodček se smeji, ker se rdečega jabolka že veseli. Dona Šuškovič Kramar, 3. r. Sadje in zelenjava Sadje in zelenjava, to zares je prava hrana. Orehi, mandlji in mandarina, imajo veliko vitaminov. Katja Šimenc, 4. r. Jablana Jablana se sonči, da zrastla bo lahko, nam dala hrustljava jabolka, da veseli bomo zelo. Helena Purkat, 7. r. Kako zdrava in dobra sta sadje in zelenjava, so učenke napisale v pesmicah. Pomembno je, da nam ni vseeno, kaj jemo, saj nam hrana daje energijo za delo in učenje. Dragoceno je, da lahko uživamo dobro, zdravo hrano, kajti tega nimajo vsi. Veliko ljudi na svetu je lačnih. Jejmo preprosto hrano - sadje in zelenjavo iz domačega okolja. Manj predelana hrana je bolj zdrava in zelo okusna. Mi, mladi ekologi, jemo zdravo hrano in se bomo trudili, da bosta svet in narava lepša in boljša. Učenci in učenke ekokrožka s koordinatorico ekošole Leo Kert Sadje Sadje zelo dobro je, sladko in užitno je. Rada ga imam, ker moj želodček je potem vedno zdrav. Manuela Ciber, 3. r Zobki Zobki beli so in čisti, saj ves dan, sadje in zelenjavo rada hrustljam. Poskusi še ti, če želiš belih zobkov si. Anja Pavšič, 3. r. d meitrij knjižnica ljubi j.in a Dream in English Best Friends sreda, 16. april 2014, ob 17. uri, Knjižnica Ig Delavnica Best Friends nam bo razkrila, kako daleč seže najlepše prijateljstvo. Pettersson and Findus, sreda, 14. maj 2014, ob 17. uri, Knjižnica Ig Nordqvistova zgodbica o raztresenem gospodu Petterssonu in njegovem prijatelju Findusu nas bo vodila po skrivnostnih poteh nenavadnih pripetljajev. Interaktivna dogodivščina v angleščini, ki jo vodi Špela Podkoritnik Mokorel, je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Marec v naši šoli Letošnji marec se je začel s pustom, ki je uspešno pregnal zimo. Mi smo mu pomagali, ko smo na pustni torek kolovratili po naši Iški vasi. V maškare preoblečeni smo obiskali nekaj naših babic in jim zapeli pesmice, one pa so nas prijazno obdarile s sladkarijami in čajem, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujemo (prav tako enemu dedku, enemu gospodu sosedu in eni mamici). Dan pred dnevom žena smo si šli v Mestni muzej Ljubljana ogledat ostanke znamenitega lesenega kolesa z osjo, stare 5.200 let! In ta dragoceni predmet svetovne dediščine so našli prav na Ljubljanskem barju! Zelo smo uži- Nastop ob materinskem dnevu vali tudi na delavnici Veščine iz pradavnine, kjer so nas oblekli v koliščarje in smo lahko mleli zrnje, streljali z lokom in preizkušali še druge koliščarske spretnosti. Na delovno soboto smo se v družbi naših staršev, sestric in učiteljic povzpeli z Gornjega Iga na Krim. Vsi, tudi prvošolci, smo vrh našega dober kilometer visokega hriba osvojili z lastnimi nogami, na kar smo zelo ponosni! Pa tudi mlajše sestrice pohvalimo, ko so tako pogumno hodile! Skupaj smo preživeli res prijeten dopoldan. Konec meseca je posvečen mamicam in očkom pa babicam in dedkom, za katere smo tudi letos nastopili v našem kulturnem domu. Odrske luči so najprej obsvetile našega Nika, ki je zaigral na harmoniko, nato pa še preostale, ki smo na pomladno okrašenem odru recitirali in peli. Pravijo, da je bilo prisrčno. Našemu nastopu so sledili še nastopi starejših učencev in Borovničk, bilo je lepo. Prisrčen pomladni pozdrav! Učenci in učitelji POŠ Iška vas d meitftJ knjižnica ljubi jana Ustvarjalna delavnica za otroke Emonski zmaj četrtek, 17. april 2014, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dragi otroci! Pridružite se nam na ustvarjalni delavnici, na kateri nas bo obiskala udomačena Zmaja Nikolovska, ki bo iz zmajeve dežele pripeljala unikatne skulpture zmajev različnih rodov. Pod mentorstvom Mateje in Simona (KUD Galerije C. C. U.) boste pobarvali, jim dodali najrazličnejše okončine ter jih vzgojili. n meitftJ knjižnica ljubi jana English Mind Lab Let's laugh sreda, 7. maj 2014, ob 18. uri, Knjižnica Ig Na poljudno-raziskovalni delavnici Let's laugh nas bo Špela Podkoritnik Mokorel popeljala v svet humorja -od zgodovinskih burlesk do smešnih prizorov, posnetih s skrito kamero, ter zabavnih rekov. Na preizkušnjo smeha so vabljeni otroci od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. www.obcina-ig.si 23 Ustvarjalna delavnica z očki Že na prvem roditeljskem sestanku smo se pri Miškah dogovorili, da bomo letošnje šolsko leto na delavnico povabili očete. Obljubo smo izpolnili v mesecu marcu. Delavnico smo namenili izdelovanju skromnega darila za mame. Otroci so s pomočjo očetov potiskali prtičke. Pri tem so bili zelo ustvarjalni in oboji so uživali v medsebojnem druženju. Darila smo mamicam podarili za njihov praznik. Skupina Miške iz enote Krimček Lov na skriti zaklad in bibe Pri skupini Muckov smo predstavili mamam in očkom, kako poteka dejavnost v naši skupini v dopoldanskem času. Pridno smo sodelovali in reševali najdene naloge. Ob koncu dejavnosti smo našli VELIKO škatlo z vsem likovnim materialom, ki smo ga potrebovali, in si tako izdelali 'bibe'. Otroci so seveda pomagali staršem, in ne starši otrokom, saj smo Mucki že zelo spretni pri rezanju s škarjami, lepljenju in risanju. Skupina Mucki iz enote Krimček Druženje otrok in očetov v vrtcu V vrtcu skupaj s starši Pustna ustvarjalnica Ustvarjalni Medvedki Skupaj s starši smo se februarsko popoldne zbrali v vrtcu in si izdelali različna pokrivala. Otroci so ob koncu delavnice postali čarodeji, kralji in kraljične, gasilci in še kaj. Skupaj smo uživali in se zabavali. Skupina Žabice iz enote Krimček V skupini Medvedki smo radi ustvarjalni, zato smo ustvarjali iz odpadnega materiala. Od doma smo prinesli različne škatle, tulce, lončke, zamaške ... Domišljiji smo pustili prosto pot in nastale so prave mojstrovine. Uživali smo tudi v igrah na snegu in se pripravljali na pustno rajanje. Skupina Medvedki iz enote Krimček Priprave na pustovanje Izdelki iz odpadnega materiala 24 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • april 2014 MOSTIŠČAR Del naše zgodovine, ki bi jo morali poznati ^—' DRllSlVO FRAN GOVEKAR IG V petek, 7. marca, smo ob pričevanju zakoncev Starman dobili bolj jasno in realno sliko o življenju nekaterih Slovencev v letu 1945. Opis njunega težkega begunskega življenja in skoraj popolnoma novega začetka v drugi državi brez znanja njenega jezika je bil za nekatere prav gotovo pretresljiv uvod v odprtje arhivske razstave fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem po letu 1945. Življenjska pot zakoncev Starman je bila težka tako kot pot mnogih drugih Slovencev. Janez Rihar, nekdanji ravnatelj Rafaelove Medicinska sestra Lojzka Škraba iz Matene družbe, je rekel: »Slovensko povojno begunstvo je fenomen, čisto drugačno od običajnega pojma begunstva, kot smo ga doživljali na primer še pred desetletjem pri južnih narodih. Slovenska politična emigracija v Avstriji in Italiji je v skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskem okolju uresničila vse bistvene strukture urejene družbe, kar je mimogrede tudi dokaz državotvornosti - in to naroda, ki je bil genocidno napaden.« Med begunci je bilo tudi nekaj prebivalcev Občine Ig, ki se jih nekateri starejši občani še spominjajo. Na fotografijah, ki so bile razstavljene v Mladinskem domu na Igu od 7. do 23. marca 2014, smo lahko videli prizore iz več avstrijskih taborišč (Spittal, Lienz ...). Fotografije so nam prikazale neprijetne prizore, kot je bil beg čez Ljubelj, ki po besedah zakoncev Starman še ni bil narejen, in zato so bile v njem tema, voda in luknje. Potem prizore z Vetrinjskega polja, kjer so preživeli nekaj tednov brez strehe nad glavo in poštenega obroka, ter nadaljne življenje beguncev v avstrijskih taboriščih, kjer so si iz nič ustvarili novo življenje. Ob vsakodnevnih opravilih so si čas krajšali z gledališčem, petjem, skavtskimi aktivnostmi, porokami in seveda šolanjem. V begunskem centru so salezijanci in drugi izobraženci vzpostavili vrtec in šolo ter celo gimnazijo. Po nekaj letih begunskega življenja so nekateri za vedno zapustili domovino ter se odpravili v Kanado in Argentino po zaslužek. Mislim da je razstava, ki je bila postavljena s sodelovanjem Rafaelove družbe, pustila velik pečat na vseh, ki so si jo ogledali, nekaterim pa je prav gotovo obudila spomin na njihovo lastno življenje ali življenje njihovih sorodnikov. Obiskovalci razstave so tako spoznali še en slovenski čudež. Anka Grmek IŽANSKA PAZARNA Izobraževanje v Gasilski zvezi Ig V zimskem času je GZ Ig razpisala termin za nadaljevalni tečaj za gasilca z začetkom 12. 2. 2014, na katerega se je prijavilo 54 kandidatov. Tečaj je potekal v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu trikrat na teden od 18. do 22.30 ure, skupaj pet tednov, vse do 12. 3. 2014. Praktični del pa je potekal dve soboti (8. in 15. 3. 2014) od 8. do 14. ure. Teorije in praktičnega dela se je udeleževalo 44 tečajnikov, ki so imeli tudi pogoj za opravljanje ustnega izpita. Ta je potekal 22. 3. 2014 v gasilskem domu na Igu. Izpit je opravilo vseh 44 kandidatov in pridobilo naziv gasilec. V mesecu februarju sta bila organizirana tudi dva tečaja za uporabnika UKW-zvez, za katera je bil razpis opravljen v letošnjem letu. Na razpis se je prijavilo 52 gasilcev. Zaradi prevelikega števila prijav sta bila opravljena dva tečaja. Prvi tečaj je bil 28. 2 (udeležilo se ga je 27 gasilcev), drugi pa 12. 3. (udeležilo se ga je 25 gasilcev), oba v gasilskem domu na Igu. Udeleženci obeh tečajev so uspešno končali tečaj za uporabnika UKW-zvez. Bukovec Franc VGČ, II. st., predsednik Izobraževalne komisije GZ Ig Udeleženci tečaja za gasilca Ustni izpit pred predavateljem www.obcina-ig.si 25 Izobraževanje za lastnike gozdov V torek, 11. marca 2014, so Zavod za gozdove Slovenije, Društvo lastnikov gozdov Krim in Občina Ig na Golem za lastnike gozdov pripravili izobraževanje na temo žledoloma. Predsednik Društva lastnikov gozdov Krim je na začetku pozdravil številne udeležence. Vodja ZGS KE Škofljica Milan Podlogar je govoril o generalni odločbi sečnje po naravni nesreči žledolomu, ki nadomešča običajno posamično odločbo za posek lesa v gozdu. Opozoril je, da mora vsak lastnik gozda, preden začne čistiti gozd, poklicati pristojno Krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenija (telefon KE Škofljica: 01/36-68-210), kjer se z navedbo parcelne številke in katastrske občine zabeleži sečnja. Vsak lastnik je dolžan po končani sečnji prav tako sporočiti količino iglavcev in listavcev, ki so bili posekani in pospravljeni. O vsem tem mora vsak lastnik voditi evidenco. Milan Podlogar je opozoril še vse obrtni- ke, ki opravljajo svojo dejavnost sečnje v gozdu, da so pozorni na spremljajočo dokumentacijo (dobavnice od prodaje, kam se les transportira, koliko ...). Skratka, treba je natančno voditi evidenco o sečnji v gozdu. Povedal je še, da prevoznice niso več v veljavi. Nato je vodja KE Škofljica prebral še določila iz generalne odločbe, v kateri je med drugim navedeno tudi: - da je v roku 21 dni od objave (17. 2. 2014) odločbe treba izvesti oz. zagotoviti posek in izdelavo drevja, ki ga je treba posekati za vzpostavitev prevoznosti gozdnih vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom; - do 15. 5. 2014 je treba posekati in izdelati poškodovane iglavce, odpeljati posekan les iz gozda ter vzpostaviti gozdno higieno; - če so iglavci napadeni s pod-lubniki, je treba navedene ukrepe izvesti oziroma zagotoviti njihovo izvedbo v 21 dneh po odkritju žarišč; - do 31. 12. 2016 je treba posekati in izdelati poškodovane listavce ter les izpeljati iz gozda. Več lahko preberete v Generalnih odločbah, ki so objavljene na spletni strani Občine Ig ali na oglasnih deskah. Milan Podlogar je govoril še o nevarnih drevesih, ki lahko ogrožajo objekte, kar je bolj natančno opisano v spremljajočem besedilu. Nato pa je govoril še o tem, kdo in s kakšno opremo lahko opravlja sečnjo v gozdu. Inštruktor za delo v gozdu je nato prikazal varno delo z motorno žago in opozoril na obvezno osebno varovalno opremo pri delu v gozdu. Na koncu so predstavniki dveh podjetij tudi predstavili osebno varovalno opremo, katero so si udeleženci izobraževanja z zanimanjem ogledali. S strani slušateljev je bilo podanih kar nekaj aktualnih vprašanj, kar kaže, da so tovrstna srečanja dobrodošla. Hkrati je bilo veliko povpraševanja po tečaju varnega dela z motorno žago, za katerega je predsednik Društva lastnikov gozdov Krim povedal, da ga bodo pripravili v prihodnjih mesecih. Andreja Zdravje, občinska uprava Vprašanje odreditve poseka dreves v gozdu, ki ogrožajo ljudi ali objekte Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) nima pravne podlage za odreditev poseka dreves v gozdu, če bi bil razlog za posek zgolj dejstvo, da ta drevesa ogrožajo ljudi ali objekte (nevarna drevesa). Odreditev poseka nevarnih dreves je možna zgolj v primerih, če bi ta drevesa obenem zadostila kriterijem postopka po 17. členu oz. po 29. členu Zakona o gozdovih (dalje: ZG). Ni nujno, da nevarna drevesa zadostijo kriterijem za redno sečnjo po 17. členu ZG (gozdnogojitveni načrt, skupna izbira drevja za posek z lastnikom ...). Izdaja A-odločbe po tem členu je možna, le če lastnik nevarnega drevesa takšno drevo želi posekati in to ni v nasprotju z gozdnogojitvenim načrtom. Glede sanitarne sečnje po 29. členu ZG pa ZG v 3. alineji 19. točke 3. člena določa, da je sanitarna sečnja okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja. Le v navedenih primerih je možno izdati C-odločbo po 29. členu ZG. Če niso podani pogoji za izdajo odločb po 17. oz. 29. členu ZG, ZGS nima pravne podlage za izdajo odločbe za odreditev poseka nevarnih dreves. Če nevarna drevesa ogrožajo železnico ali daljnovod ali rastejo v določenem pasu ob javni cesti, imajo pristojnost ukrepati organizacije, ki skrbijo za vzdrževanje teh infrastrukturnih objektov. V drugih primerih - največkrat gre za primere, ko oseba, ki jo drevesa ogrožajo, ne uspe prepričati lastnika dreves, da jih poseka - pa gre za zasebno (civilno) razmerje med obema lastnikoma. Oseba lahko začne sodni postopek proti lastniku nevarnega drevesa zaradi ogrožanja njegove varnosti oz. varnosti njegovih objektov. Pravna podlaga za zahtevek, da se odstrani škodna nevarnost, je med drugim podana tudi v 133. členu Obligacijskega zakonika. V nujnih primerih lahko sodišče z začasno odredbo o poseku dreves ukrepa razmeroma hitro, o vsebini pa razsodi pozneje. Če veje nevarnih dreves segajo v zračni prostor lastnika ogrožene parcele, pa je možno uporabiti tudi čl. 83/1 Stvarnopravnega zakonika, ki določa: »Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.« Navedeno določilo pa se skladno s 3. odstavkom istega člena ne uporablja v primerih, kadar je meja nepremičnin v gozdu. Zavod za gozdove Slovenije, KE Škofljica 26 www.obcina-ig.si Kdo lahko dela v gozdu? Zakon o gozdovih določa, da: - dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči (sosedje to opravijo zastonj, strojni krožki za plačilo na podlagi računa) - dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti Registrirani izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - strokovna usposobljenost - usposobljenost za varno in zdravo delo delavca - uporabljati mora varno delovno opremo, ki mora biti pregledana in preizkušena ter predpisano osebno varovalno opremo Kako pa lastniki gozdov? Za lastnike gozda za delo v svojem gozdu ni nujno predpisana varna delovna oprema, vendar je priporočljiva. Izjema so lastniki gozdov, ki so samozaposleni kot kmetje ali pa so kmetje delodajalci. Ti morajo imeti izdelano Izjavo o varnosti z oceno tveganja. Če ima kmet delodajalec zaposleno osebo, ki ni njegov zakoniti dedič ali dedičev zakonec, pa mora zaposleni izpolnjevati tudi pogoje strokovne usposobljenosti. Prevoznice so po Zakonu o ukrepih za odpravo posledic žleda začasno ukinjene do maja 2015. Lastnik gozda je dolžan voditi za posekan les evidenčni list. Zavod za gozdove Slovenija, KE Škofljica Naravno in preprosto Naravno je vsak dan bolj priljubljeno in vedno bolj cenjeno. Domača priprava kozmetičnih in negovalnih izdelkov ter izdelkov za čiščenje doma je zelo preprosto in nezahtevno opravilo. Če imamo le nekaj glavnih sestavin, si sami lahko izdelamo kremo, milo za telo, šampon za lase, zobno pasto, masažno olje, balzam za ustnice in celo svoj parfum. Na strokovnem predavanju z delavnico Aromaterapija in naravna kozmetika, ki ga je Društvo Zapotok organiziralo 26. februarja 2014 v RTC Zapotok, nas je aromaterapev-tka in ustanoviteljica zavoda Šola aromaterapije Ana Ličina o tem prepričala. Skupaj smo izdelali zobno pasto, povedala nam je mnogo zanimivih in uporabnih informacij ter nam zaupala še nekaj preprostih receptov. Preprosto in naravno je vedno najboljše. Na kožo nič, kar ni tudi za pojesti Mnogo ljudi išče povsem naravno nego za svojo kožo brez konzervansov, umetnih dišav in barvil ter drugih pac-karij, ki so v konvencionalni kozmetiki. Na svoji koži ne želijo več preizkušati umetnih in dragih preparatov iz drogerij, temveč ji poskušajo z vrhunskimi naravnimi izdelki nežno pomagati pri opravljanju njenih funkcij. Na kožo ne bi smeli nanašati ničesar, kar ni tudi za pojesti, saj skozi kožo prav tako vse prodre v našo notranjost kot skozi usta, nas je takoj na začetku predavanja poučila Ana. Za izdelavo domačih izdelkov upo-rabljajmo materiale s certifikati, ekološko pridelane sestavine, ki so v trgovinah najpogosteje poleg živil, iz zelišč pa nekatere lahko pripravimo tudi sami. Dovolj je, da imamo nekaj vrst hladno stiskanih rastlinskih olj (olivno, sončnično, sezamovo, mandljevo, kokosovo, jojobino), nekaj kakovostnih eteričnih olj (prava sivka, čajevec, evkaliptus, rožmarin, meta, žajbelj, pomaranča, limona), kakavovo maslo, čebelji vosek, glino, sol, sveža in posušena zelišča, zelenjavo - in izdelamo si lahko kozmetiko za nego celotnega telesa. Eterična olja niso samo dišave Tema in poudarek na predavanju je bila aromaterapija. Ano so eterična olja povsem očarala, zato se z njimi druži že vrsto let. Aromaterapija je darilo narave. Eterična olja niso samo dišave, temveč pomagajo pri premagovanju mnogih zdravstvenih težav, nas sproščajo, vzpostavljajo ravnovesje v telesu in ohranjajo našo lepoto. Uporabljajo se v masažnih oljih, kopelih, za inhalacije, v kozmetiki in v prostoru. Pridobivajo se iz različnih delov rastlin s postopkom parne destilacije ali hladnega stiskanja. So koncentrirane substance, zato je pomembno, da smo dobro seznanjeni z delovanjem DOBRO JE VEDETI posameznih eteričnih olj in da smo previdni pri uporabi ter upoštevamo varno koncentracijo. Naučili smo se, da eteričnih olj ne jemljemo oralno. Ne nanašamo jih neposredno na kožo. Izjemi sta prava sivka in čaje-vec, in še ti dve kanemo samo eno kapljico na mozoljček, pik insektov ali opeklino. Pred uporabo jih moramo sicer razredčiti v baznem olju (za masaže), v emulgatorjih, kot so sojina ali navadna smetana, mleko, med, sol in rumenjak (za kopeli) ali v vodi (za obloge). S kapljico eteričnega olja na notranji strani podlakti preverimo, ali smo nanj alergični. Pazimo, da eterična olja ne pridejo v stik z očmi in da niso dosegljiva otrokom. Pri uporabi upoštevajmo pravilo manj je več! Preprosti recepti z eteričnimi olji Ana nam je zaupala nekaj preprostih receptov za izdelavo domačih kozmetičnih preparatov, ki jih lahko preizkusite tudi sami. Videli boste, da je priprava res preprosta. Zobna pasta: zmešamo 3 jušne žlice bele gline, 3 jušne žlice rjave gline, 1 čajno žličko prahu neem, dodamo destilirano vodo ali čaj iz mešanice žaj-blja in mete, da nastane pasta. Dodamo ščep fino mlete himalajske soli ali solno raztopino ter po 1 kapljico eteričnega olja žajblja, mete, čajevca in limone. Hranimo zaprto v lončku, na zobno ščetko jo nanašamo z leseno palčko. Ustna voda: v pribl. 1/2 litra destilirane vode ali čaja dodamo 3 kapljice eteričnega olja žaj-blja, 4 kapljice mete in 4 kapljice limone. Uporabimo po umivanju zob. Šampon za lase: zmešamo 1-2 jušni žlici maroške gline rhassoul s toplo vodo do želene gostote in dodamo 2 kapljici eteričnega olja rožmarina. Pasto nanesemo na mokre lase in pustimo učinkovati 5-10 minut, nato speremo. Lasje bodo čisti in bleščeči. Masažno olje: 1 dcl mandljevega olja, 15 kapljic poljubnega eteričnega olja (prava lavanda, pomaranča, limona). Ob čajčku in prijetnem kramljanju ter izmenjavi informacij med udeleženkami nam je čas kar prehitro pobegnil v večer. Pri Ani smo si že rezervirali termin za delavnico o izdelavi parfumov, na katero vabimo tudi vas, da se nam pridružite. Darja Mlakar, Društvo Zapotok www.obcina-ig.si 27 Prebudimo srce - hitro in počasno dihanje Kako vpliva gibanje na nas, nam je poznano in prav tako vemo, da zmoremo veliko več od tega, kar naredimo za sebe. Včasih je za to krivo pomanjkanje časa, včasih neugodno vreme, neugodne razmere doma ali v službi ali pa preprosto nimamo ideje ali kar sprejmemo, da pač tako je. Zato najprej ugotovimo, kaj bomo počeli v tem pomladnem času, katere aktivnosti bodo vodile naš vsakdanjik in kako moramo biti fizično pripravljeni, da bomo zadevo zadovoljivo ali pa zelo dobro izpeljali in se s tem pripravili na prihajajoče dni, ko bomo več zunaj. Naše telo bo obremenjeno, saj bo izpostavljeno sončnim žarkom in bolj aktivnemu preživljanju našega prostega časa, zato je dobro, da napolnimo baterije. Prej se psihično in fizično pripravimo. Popijemo več vode in uživamo rastline, ki rastejo v tem obdobju. Torej ozavestimo dihanje, globoko in z vso pozornostjo - to nam je poznano. Vaja: pripravimo položaj za izvajanje, opremo se na roke iz osnovnega položaja prenesemo težo telesa z ene noge na drugo in obračamo trup. Za to vajo moramo že imeti nekaj kondicije, tisti, ki želite vajo izvajati na lažji način, pa lahko pustijo boke na podlagi in se samo sukajo, pozneje pa seveda stopnjo zahtevnosti stopnjujejo. Vaja je namenjena ureditvi neravnovesij v trebušnem predelu, težav s črevesjem, splošni kondiciji in uravnavi dihanja. Tudi ta vaja zahteva več pozornosti: iz osnovnega položaja, telo je v sredini, prepletemo roke in potem se nagnemo s predela bokov naprej, obremenimo ste-gnjeno nogo in vztrajamo v raz-tegu od pete do prstov na rokah, glava je podaljšek hrbtenice. Vaja je namenjena splošnemu ravnovesju - ne izgubljamo energije, iščemo ravnovesje med sprostitvijo in obremenitvijo. Iz stoječega položaja prekrižamo noge in se spustimo v počep, dvignemo roki nad glavo in poravnamo trup. Vajo izvedemo zelo počasi, pridobivamo moč, uskladimo dihanje in za trenutek naprej pripravimo misel v možganih, kako bomo najlepše in najbolje izvedli vajo. Zahteva kar nekaj truda. Vse vaje so namenjene dobremu počutju, predihajo pljuča, ne dvignejo utripa, ampak pomagajo pognati kri in hranila po telesu. S tem poskrbimo za fit počutje in dobro voljo. Z našo petminutno vadbo lahko podaljšamo dobro voljo skozi ves dan, kajti ko se sami dobro počutimo, se počutijo dobro tudi vsi okrog nas. Vodi nas univerzalna energija, veseli smo, da smo zdravi, pa čeprav nas katera od težavic kdaj opomni, in seveda skrbimo, da smo v ravnovesju in vedno pozitivno gledamo na vsakdanjik. Če ne gre - saj veste, kje nas najdete! Naslednjič: vaje z žogicami in masaža. Tina Sešek, www. uzri.si Vabljeni na GONG ZVOČNO KOPEL ob nedeljah, 18. maja in 15. junija 2014, ob 18.00 uri v RTC Zapotok Prepustili se bomo zvokom in vibracijam gongov - sedne, zemlje in plutona - ter shrutija, oceanskega bobna in zvončkov. Vibracij a je vse, slišna ali neslišna. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, dekico, nekaj za pod glavo in vodo. Prinesite vodo v steklenici, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Ta vas bo potem podpirala še v naslednjih dneh. Prav tako lahko s seboj prinesete tudi kristale. Zvočna kopel bo potekala pod strokovnim vodstvom izvajalke Maje Kristan, učenke Dona Conreauxa. Prispevek na osebo je 4,00 €. Obvezne prijave najkasneje do petka pred vsako izvedbo na tel.: 041/612-891 Maji ali na tel.: 041/222-312 Darji. Pošljete lahko tudi SMS-sporočilo. Če uporabljate slušni aparat, ni ovir, le med kopeljo se mu odpovejte. Primerno za vse starosti in vse nazore! Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine in ne zdravilstva, je pa pot uglaševanja s svetom znotraj in zunaj nas. Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Društvo žena in deklet na podeželju Ig organizira z Lekarno Ig še zadnje spomladansko predavanje: BACHOVA CVETNA TERAPIJA Vedri in močni skozi dan! Za noč, polno harmonije! V zdravljenje z rožicami so nekoč verjele že naše babice. »V naravi je vse lažje« pa je bilo vodilo Edwarda Bacha pri razvoju cvetnih esenc. Predavatelja: Jan Kozamernik, agronom, uradni cvetni svetovalec, vpisan v mednarodni register Bachovega sklada, zagotovo največji poznavalec Bachove cvetne terapije v Sloveniji, in Moj'ca Slodej Kušlan, mag. farmacije, ki to tematiko zelo dobro pozna s farmacevtskega vidika. Kje: Center Ig (3. nadstropje) Kdaj: ponedeljek, 14. april 2014, ob 19.30 h Vstopnine ni! Vabljeni vsi, ki želite vedeti kaj več o pomoči narave! Obeta se prijeten večer! 28 www.obcina-ig.si laninski kotiček GLASILO OBČINE IG • april 2014 | MOSTIŠČAR Planinsko društvo Krim in velik orientacijski dogodek Redni letni zbor članov PD Krim smo imeli v torek, 11. marca, v gasilskem domu v Vrbljenu. Na njem se je poleg gostov zbralo več kot 40 od 135 članov. V uvodnem programu sta zaigrala Pastirčka na klarinet in harmoniko Anamarija Kastelic in Vinko Ferenčak. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Boštjana Gačnika so načelniki posameznih odsekov podali poročila za minulo in načrte za tekoče leto. Vsa poročila in načrti so bili sprejeti. Novi načelnik kolesarskega odseka Aleš Juvanc je požel veliko zanimanja za letošnje kolesarske izlete, ki jih je pripravil. Enako velja za mladinski odsek, katerega vodstvo je prevzel Miro Kovačevič, preostali vodniki pa smo se zavezali pomagati pri vodenju mladinskih izletov. Nova podpredsednica društva je postala Nevenka Kosec. Nekaj zaslužnih članov društva je dobilo priznanja Planinske zveze Slovenije (PZS), Danijel Cilenšek pa je dobil Plaketo PZS za delo na planinskem področju ob življenjskem jubileju. Veselili smo se ob izre- čenih pohvalah in spodbudnih besedah za prihodnost župana Janeza Cimpermana. Po uradnem delu smo druženje nadaljevali ob pogostitvi in klepetu. Tudi v letošnjem letu smo pripravili kar nekaj različno zahtevnih izletov, tako da lahko vsakdo najde nekaj zase. Med drugim si lahko program ogledate na spletni strani www.pdkrim.si. V aprilu bo tako že drugič največji orientacijski dogodek na našem koncu. Smo namreč soorgani-zator orientacijskega tekmovanja Iškaadventure treking 2014. Potekalo bo v soboto, 19. aprila, s startom in ciljem na hipodromu Vrbljene. Namenjeno je tako tekačem, pohodnikom, družinam, tistim, ki jim je orientacija v naravi dobro poznana, kot tudi tistim, ki bi se te veščine radi naučili. Na voljo bodo 'aktivna' proga z dolžino pribl. 10 km s startom ob 10.30, 'pohodniška' proga z ok. 20 km razdalje s startom ob 10.00 in 'ultra', ki je dolga dobrih 40 km, s startom ob 9.00. Tekmovalci bodo prejeli zemljevid trekinga z opisom poti, kontrolni kartonček, ob koncu pa nagrade za najboljše in topel obrok ter družabno srečanje. Janko Purkat Foto: David Pečnik ŠPORT ■ v • • ■ v Izanci ponosni na državna plesna prvaka 8. marca je v Kočevju potekalo letošnje državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. Na prvenstvu, katerega pokrovitelj je bil predsednik državnega zbora Janko Veber, se je pomerilo 63 plesnih parov iz 13 slovenskih plesnih klubov. Do naslova državnih prvakov sta vsak v svoji kategoriji priplesala tudi brat in sestra Enej in Pina Eržen z Iga. Med mlajšimi pionirji sta naslov državnega prvaka za leto 2014 osvojila Enej Eržen, učenec 3. razreda OŠ Ig, in sople-salka Tara Por, ki trenirata šele eno leto v plesnem klubu Plesna zvezda pod okriljem trenerjev Mateja Krajcerja in Katarine Venturini. Pina Eržen, učenka 8. razreda OŠ Ig, in njen soplesalec Jan Hafner pa sta poleg letošnjega naslova državnih prvakov v standardnih plesih, osvojila še zmago na državnem prvenstvu v latinskoame-riških plesih v kategoriji mlajših mladincev. Skupno plesno pot sta začela šele pred nekaj meseci, ko je Pina zamenjala soplesalca in z njim prestopila v plesni klub Urška. Na vrh zmagovalnih stopničk ju je popeljala popolna predanost plesu in trdo delo, ki je potrebno tudi za to športno panogo. Oba plesna para pa se že pripravljata na novo državno prvenstvo, tokrat v kombinaciji desetih plesov, ki bo potekalo 24. in 25. junija. Obema plesnima paroma iskrene čestitke in veliko tekmovalnih uspehov! Maja Zupančič Foto: Foto Mesec www.obcina-ig.si 29 n k nji in ¡ca Ijublj-Jfld Ustvarjalna delavnica za odrasle Izdelava pogrinjka iz recikliranega blaga sreda, 16. april 2014, ob 19. uri, Knjižnica Ig Vabljeni v Knjižnico Ig na ustvarjalno delavnico za odrasle, na kateri bomo iz recikliranega blaga izdelovali namizne pogrinjke. Delavnico bo vodila Maja Radič. Število mest je omejeno, potrebna je predhodna prijava -osebno v knjižnici, na 01/286-33-88 ali ig@mklj.si. »PRID'TE BOMO PIRHE BARVAL'«, letos spet malo drugače 18. aprila 2014 ob 17.00 uri RTC Zapotok Na delavnici bomo: - izdelovali velikonočne okraske iz naravnih materialov, - barvali pirhe v naravnih barvah, - otroci bodo ustvarjali svoja velikonočna jajca in poiskali velikonočnega zajč - pripravili razstavo vsega ustvarjenega z dobrotami gos elavnice ste vabljene tudi pridne vašimi velikonočnimi dobrotami, ki jih boste ustavile na ogled na razstavi ob 19. uri kot tudi valci razstave Prijave za delavnico prosimo sporočite do 14. aprila 2014 na telefon 041/808-128 (Barbara) ali 031/652 254 (Maruša). Prispevek za delavnico je 1 € na osebo, za otroke, ki bodo li z vami, je delavnica brezplačna. Priskrbeli bomo domača jajca (2,30 € Društvo Zapotok, i, ( Sekcija za zdravo življenje ~~Loi! —'DRUŠTVO V FRAN GOVEKAR IG V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje 25 LET PREiSKOVANJA POVOJNiH POBOJEV iN KAJ VEMO O PRiKRiTiH GROBišČiH V OKOLiCi Ljubljanskega barja 24. april 2014 ob 19.00 v Mladinskem domu Predavatelj: Pavel Jamnik, Komisija RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč Predstavljeno bo 25-letno preiskovanje prekritih grobišč v Sloveniji v okviru Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prekritih grobišč in preiskave, izvedene v okviru kriminalistične akcije Sprava. Na posameznih primerih bomo pokazali, kako poteka izkop ali sondažno ugotavljanje obstoja grobišča in kakšne so možnosti iz pripovedi domačinov v okolici grobišč potrditi tako identifikacijo grobišča kot tudi žrtev in storilcev povojnih pobojev. V širši okolici Ljubljanskega barja je bilo do zdaj odkritih že več grobišč, o katerih pa so preverljivi podatki v več primerih skopi in nepopolni. Vabljeni! Vabljeni v svet zdravilnih rastlin na 6. ČEMAŽEV POHOD v soboto, 26. aprila 2014, ob 9.00 uri. Dobimo se pred RTC Zapotok. Podali se bomo proti Ščurkom pod Turjak, kjer bomo med potjo spoznavali in nabirali prve spomladanske zdravilne rastline. V Ščurkovem grabnu nas bo pričakal zdravilni čemaž, ki se ob potočku vsako leto razbohoti v svoji zeleni barvi in z značilnim vonjem. Hoje je za ok. 3 ure v obe smeri, primerno tudi za otroke v spremstvu staršev. Kaj potrebujemo: - obvezno košarico/papirnato vrečko/bombažno vrečko za nabiranje zdravilnih rastlin - manjši nahrbtnik z vodo (po potrebi malico) Ob povratku bomo v RTC Zapotok skupaj pripravili različne namaze s čemažem. Prispevek za udeleženca je 2 €, za člane Društva Zapotok 1 €. Vabljeni v svet zdravilnih rastlin! Za podrobnejše informacije lahko pokličete na 041/591-617 ali 041/222-312. Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje 30 www.obcina-ig.si vabila-obvestila GLASILO OBČINE IG • april 2014 MOSTIŠČAR Druga vaška izmenjava domačih semen in sadik bo v sredo, 7. maja, ob 18.00 uri pred RTC Zapotok. V primeru slabega vremena semena izmenjujemo v RTC. Če imate doma kakršnekoli domače sadike ali semena, ki bi jih delili z nami ali jih zamenjali za drugo sadiko ali seme, ki ga potrebujete, toplo vabljeni! Društvo Zapotok, Sekcija za družbene dejavnosti in družbeno odgovornost ti meitrij knjižnica ljubi jana Potopisno predavanje Francija Horvata Ekvador in Galapagos sreda, 7. maj 2014, ob 19. uri, Knjižnica Ig Na predavanju bomo obiskali Quito - glavno mesto Ekvadorja, ogledali si bomo Nacionalni park Cotopaxi in prekrasno kratersko jezero Quilotoa. Z vlakom El Nariz del Diablo se bomo iz Alusija odpeljali v neverjetno razgibano sotesko. Obiskali bomo tudi eno najlepših kolonionalnih mest v Južni Ameriki Cuenco, ruševine inkovskega sončnega templja Ingapirca ter si ogledali dolino slapov pri Banosu. Nato bomo odšli v znamenito Otovalo, ki je poznana po indijanski tržnici ter številnih vrhovih v bližini. Povzpeli se bomo na Fuyo-Fuyo in občudovali kondorje. Na koncu predavanja bomo skočili še na otočje Galapagos, kjer bomo spoznali številne živalske in rastlinske vrste. leKsiiinica Tekstilnica spet na Igu V preteklem letu smo v Društvu Ekologi brez meja v sklopu projekta Tekstilnica izvedli izjemno uspešno akcijo zbiranja rabljenega tekstila. Naš obisk je naletel na zelo pozitiven odziv krajanov, zato smo se odločili, da akcijo letos ponovimo. Letos bo akcija zbiranja rabljenega tekstila potekala v ponedeljek, 5. maja 2014, med 15.00 in 17.00 uro na parkirišču pri Občini Ig. MALI OGLASI Barjanski travnik velikosti od 0,5 do 1 ha najamem za košnjo. Tel.: 041/891-540_ Prodam bukova drva, cena 55 eur. Tel.: 040/498-738 Star mizarski ponk, skrinje, kredence, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031/878-351_ T Posnetek 16. Podkrimskega pustnega karnevala na DVD-ju lahko naročite na 041/267-221. BREZPLAČNA DOSTAVA PLINA VSE DNI V LETU jeklenko DOSTAVA PLINA PO IGU IN OKOLICI VSE DNI (TUDI PRAZNIKI) 7:00-19:00 CENA VEDNO ENAKA KOT NA BS PETROL + DARK-0 OB DOSTAV 031 707 660 ZANESLJIVO. UGODNO. PRIJAZNO. SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT, D. O. O. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si 32 www.obcina-ig.si > AVTOR: MARKO BOKAUC ROMAN JANKA KERSNIKA LETOVIŠČE NA SEVERU LOŠINJA ZENA BREZ SAMOGLASNIKOV SLADKA ŽGANA PIJAČA PEVEC PESTNER RADIJSKI JE 202 DOLOČAJO GA RAZMERE NAŠ FILMSKI REŽISER (VINCI VOUGE) SPOLNI ORGANI IRIDU VRH GLAVE MOTOCIKEL S PEDALI VPISNI STOLPEC, RUBRIKA DROBEC LESA PORTUGALSKO OTOČJE PISATELJICA PEROCI NAŠ. FILM. REŽISER (MITJA) KRAJ PRI KAMNIKU SUMLJIV NENADNO NEZNAN UHH-ČLOVEK NJENJE MAGNEZIJ IZ ZAPRTEGA PROSTORA NA PLANO ANGLEŠKA IGRALKA (VANESSA) NASEUE V DOLINI DRAVE VISOK RIMSKI URADNIK KRATKO INFORMATIVNO BESEDILO MEDSEBOJNO ZADETJE TELES ŽAREČ DELEC OKSID NA PLASTNA ŽELEZU SELEN PODJETJE ZA ORGANIZACIJO STAV MIZAS KORITOM ZA MESENJE TESTA INTENZIVNOST, MOT KAČASTA RIBA PEČENA KOROŠKA MESNA JED V MREŽICI MOČNO, SUNKOVITO DOTIKANJE PISANJE NA STROJ ALI RAČUNALNIK LEGENDARNI AM. BOKSAR (MUHAMMAD) ANGLEŠKA IGRALKA IZ FILMOV O HARRYJU POTTERJU (EMMA) NAŠ MOTO-KROSIST (MATEVŽ) EVROPSKO GORSTVO RIMSKA 1000 MESTO V SEVERNI NEMČLII ALŽIRSKA LUKA CITROENOV OLD-TAJMER KEGLJAŠKI REKVIZIT ZAPRT PRAZEN PROSTOR DOLG PEŠČEN NASIP, OS NAŠA REKA PLJUČNA MRENA, POPRSNICA USPEŠEN ČLOVEK Z NJO KAJ PRP/EŽEMO NEKD. NOIR. MINISTER (ANDREJ) AM. PISATELJ (WASHINGTON)^ WILLIAM PENN GOSENICE, KIŽREJO DRUGE IGRALEC PITT NEW-YORŠKI TEDNIK BORIS KOBAL MINERAL NATRUEV GUNENEC LESNI KATRAN RED ZAJE-DAVSKIH GLIV VNEMA, ZAGON NAŠIGRA-LEC (IVAN) VRH NAD VASJO SORA VRSTA MARGARINE SREDIŠČE GORENJSKE VZHODNO-AFRIŠKI JEZIK KOBALT POMOČNIK VISOKEGA OFICIRJA ZA URADNE ZADEVE V kraljestvu ugank i—'— ti NATRIJ TROPSKI DREVESNI SADEŽ www.salomonov-ugankar.si ALBIT - mineral iz skupine glinencev, natrijev alumosilikat, ANNABA - pristanišče na vzhodu Alžirije, ESKER - podolgovat nasip iz peska, ki je nastal z nasipanjem potoka, ki je tekel pod velikimi ledenodobnimi ledeniki, os Obi°cite spietni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Oči zapremo, v spominu tebe uzremo. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA 26. 2. 2014 nas je za vedno zapustil naš mož, oče in dedi MIRKO ŠTRUKELJ (1945-2014) iz Matene Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Mariji Štefančič Gašperšič, medicinskim sestram ter patronažni sestri Mateji Berčan. Hvala gasilcem iz Matene za izkazano spoštovanje, župniku gospodu Pozdercu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, gospe Silvi ter gospodu Vrhovcu. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, da ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. í^^í. COmoi ne nfítísnjt Ljub|jarta 'Pomagajmo LJUDEM našega mesta' BODI DOBRODELEN POŠLJI SMS in P0DARI1 EUR LJUDEM na 1919 NAMENI 0,5% DOHODNINE ZA DONACIJE ' 4u ilrilkjwumi kult tmt MMdMii.t.iHhtani lumtnrlrMrit™ bih i.iuHuru. večna wwwJjubljana.oirk.5i »Ne jokajte se, dragi moji, privoščite mi večni mir - pomislite, koliko sem trpela, preden sem zaspati smela.« ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila ANGELA OPEKA, rojena Vamplin iz Iške vasi. Iskreno hvala vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala zdravnici dr. Marji Štefančič Gašperšič, gospema Moniki in Mateji, gospodu župniku Jožetu Pozdercu, gospe Silvi Dolinšek in pogrebnemu zavodu Vrhovec za pogrebne storitve. Vsi njeni Pogrebne storitue naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam pevci, glasba venci, cvetja, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem spremstvu POGREBNE STORITVE VRHOVEC d. o. o. Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče ... - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 iS , , r'. i, , ^ Župnijska Karitas Ig JVdllldfr Troštova ulica 12 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Hvala vsem darovalcem! Župnijska Karitas Ig vošči vsem občanom blagoslovljene velikonočne praznike! Praznik Občine Ig GLASILO OBČINE IG • april 2014 MOSTIŠČAR I6ČIME IG -s * F 15 1 ^ , PRAZNIK 00 » i ttlfl *» f, 't *' ' i i i I i « \ 'i 1 f t I f s v * Nagrajenci Občine Ig za leto 2014 Najboljši športniki naše občine v letu 2013 TD Kurešček in Društvo Odmev Mokrca vabita na ODMEV MOKRCA PROSLAVO DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU in 15. TRADICIONALNI POHOD KUREŠČEK-RAŠICA 27. aprila 2014 Proslava s kulturnim programom in pogostitvijo bo v Petelinovih dolinah ob 12.00 uri. ZBIRNO MESTO ZA POHOD bo pri Domu na Kureščku ob 7.30. Start pohoda bo ob 8.00 proti Rašici. Z Rašice bo organiziran avtobusni prevoz v Petelinove doline, kjer bo pogostitev z družabnim in kulturnim programom. Iz Petelinovih dolin bo vsako uro organiziran prevoz nazaj na Kurešček. STARTNINA: 8 EUR, za otroke do 12. leta brezplačno. V ceni so vključeni avtobusni prevoz, malica in plastenka vode. Proslava in pohod bosta ob vsakršnem vremenu. Pohod ni zahteven in je primeren tudi za manjše otroke. PRIJAVE IN INFORMACIJE: 041/329-847 (Momir Maksimovic) in 041/525-793 (Bojan Vidmar). im www.td-kurescek.si I www.odmev-mokrca.si /Tv-T- TRADICIONALNI PRVOMAJSKI POHOD NA KRIM KDAJ: četrtek, 1. maj, ob 9. uri. KJE: Iška, križišče za Gornji Ig. KDO: pohodniki, ki se radi družite. Tik pod vrhom bo poskrbljeno za dobro okrepčilo. Startnina: 7 EUR Vabi Društvo za turizem, kulturo in šport Iška vas Cerkev sv. Martina na Igu je leta 1994 dobila nove orgle, ki so jih izdelali v orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Tako že 20 let bogatijo sv. maše in druge dogodke. Ob tem jubileju smo v naše vrste povabili in organista TONETA POTOČNIKA. Župnija Ig vabi na koncert, ki bo v nedeljo, 4. maja 2014, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu. Vljudno vabljeni, da skupaj počastimo jubilej!