p^iniKi. plaiana v V Ljubljani, dne 21. januarja 1932. Štev. 24. Letnik LXXU. (Šol. leto. 7937132.) Stanovsko politišJco glasilo J. V. IL — seKcife ssa Ižrav&teo banovino v £fulzljani Mesečna priloga »Vrosveia« UrednUtvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 /. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letim 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. V. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, cm ek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3111 Bomo, ali ne bomo? Izredno posvetovanje predsednikov sreskih društev, upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU za Dravsko banovino. (Nadaljevanje poročila.) Obrtno in trgovsko nad. šole. Dodatno k tajniškemu poročilu je poročal tov. Viktor Grčar o delu odseka za obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Omenja, da so Službene novine pred kratkim priobčile nov zakon o obrtih. Zakon je dober. Pri sestavi ni bil neuvaževan predlog, ki ga je spre* jela naša banovinska skupščina. V tem me potrjuje besedilo nekaterih členov, ki se do* cela krije z besedilom v našem predlogu. Uspeli nismo v členih, ki se tičejo učnega osobja. Uspeli pa smo glede organizacije šol. Vzdrževanje ne sloni več samo na ob* čini, marveč tudi na poslodavcih, banovini in državi. Uspeli tudi nismo glede minimalnega števila vajencev, ki je potrebno za usta« novitev obrtno-nadaljevalne šole, ker smo predlagali število 30, zakon pa določa 50. Novi zakon je važno dopolnilo zakona o narodnih šolah. Izučba obrti ni več samo obrtnikova zadeva, marveč je bistven del šolske izobrazbe. Kjer ni obrtno-nadaljevalne šole, morajo vajenci obiskovati višjo narod* no šolo. Ministrstvo za trgovino in industrijo izda na predlog bana in po zaslišanju trgovskih in obrtnih zbornic pravilnike in učne načrte. Ker sc učiteljstvo pri tem ne upošteva, je naša naloga, da stopimo v stik s temi činitelji in jim razložimo svoje stališče. Treba je sklicati anketo, ki naj sestavi spomenico in jo predloži na merodajna mesta. To se bo zgodilo takoj, čim dobimo po* trebne statistične podatke. Glede nadzorstva šol je osvojeno naše stališče. Strokovno učiteljstvo bo imelo v banovinskem šolskem odboru 3 zastopnike. Sekcija, odsek in njegovi člani bodo sto* rili vse, da stvar ne bo zamujena. Predsednik tov. Dimnik se poročevalcu zahvali za temeljito poročilo in vestno delo na tem področju. Sekcija ga naproša, naj na* piše primeren članek o teh vprašanjih v »Prosveti«, ker so ta vprašanja važna za vse ono učiteljstvo, ki poučuje na teh šolah. Odobrena stališča k predsednikovemu in tajnikovemu poročilu. 1. Vsako sresko društvo naj sestavi točen seznam nevčlanjenega učiteljstva v svojem okraju. Prepis naj pošlje tudi sekciji. 2. Tovariši, ki se poslužujejo za dosego boljšega učnega mesta ilegalne poti, se pozo* vejo pred društveno razsodišče. Društva so dolžna take slučaje raziskati in predložiti sekciji z dokazi podprte konkretne predloge. 3. Od članov, ki se vse leto ne udeležujejo društvenih zborovanj, naj zahteva društveni odbor opravičila. Ako tej zahtevi ne zadoste, naj se proti njim postopa po pravilih in poslovniku. Društva naj vodijo evidenco o vzrokih abstinence. 4. Vsa mesta na deških osnovnih šolah po mestih naj se v bodoče prvenstveno od* dajo moškim prosilcem. 5. Pri oddaji učnih mest v mestih s srednjo šolo naj se predvsem upoštevajo družinski očetje, ki imajo za srednjo šolo godne otroke. 6. Delitev sreskih društev naj se izvrši le v sprazumu z dotičnimi društvi. 7. Narodnim poslancem in senatorjem iz Dravske banovine naj se pošiljajo naši stanovski listi, da bodo točno informirani o na* ših težnjah in zahtevah. 8. Sekcija naj pošlje senatorjem in na* rodnim poslancem spomenico s predlogom, naj bi se prosvetni referat opredelil na gotove gg. poslance, s katerimi bi bila sekcija v stiku v svrho sporazumnega sodelovanja pri prosvetnih in šolskih vprašanjih. Odobreia stališča k blagajniškemu poročilu. 1. Društva, ki imajo rezervo, naj naka* žejo blagajni sekcije primerno naplačilo za članarino, ki jo je poravnala sekcija na zahtevo I. O. centrali v Beogradu za vse svoje članstvo vnaprej. 2. Črtanje članov, ki ne izpolnjujejo svojih materialnih obvez, naj izvedejo sreska društva po lastni preudarnosti. Debata k poročilu o tisku. Tov. Hočevar izjavlja, da prinaša »Naš rod« skoraj izključno gradivo za višjo stopnjo osn. šole, dočim je nižji stopnji odmerjen preskromen kotiček. Tudi za otroke nižjih razredov bi moral prinašati naš mladinski list več čtiva. Zlasti pa je nezadovoljen z ilustracijami. Slike so slabe, tako da otroci od njih nimajo nikakega estetičnega užitka. V podkrepitev svoje trditve je navedel primer, da je ugajal polovici otrok v razredu najbolj smučar na reklami. Za vzgled navaja inozemske mladinske knjige in njihove ilustra- cije in ugotavlja, da je naš otrok v svojem estetičnem presojanju tak, kot sta češki in nemški. Na kritiko tov. Hočevarja utemeljuje urednik Ribičič svoje stališče: »Naš rod« ni zadeva ne urednika, ne od* bora »Mladinske Matice«, ne sekcije, temveč je zadeva vsega učiteljstva. Vse učiteljstvo je dolžno sodelovati pri tem. Kdor ne more s prispevki, pa more s predlogi in kritiko. Zato pozdravlja kritiko in si želi, da bi prinašal »Učit. Tovariš« čimveč misli o »Na* šem rodu«. Kritika pa bodi utemeljena in ne pavšalna. Pavšalnih, splošnih kritik čuje sam dovolj. List ni namenjen le enemu delu otrok, temveč vsem od 7. do 14. leta. Ako bi bil urejevan tako kakor Cicibanov rod, bi bil le za otroke do 3. razreda. Vsebina lista se ne more omejiti le na časovno obzorje. Otrok si mora s čitanjem razširiti obzorje in svoj besedni zaklad. Sam tega ne bo zmogel. Zaradi tega je napačno stališče nekaterih učiteljev, ki smatrajo, da so že storili dovolj, če so list raz* delili med mladino in prepustili mladini, da si pomaga kot more. Kjer učitelj(ica) list v šoli uporablja kot pomožno čtivo, najde v listu gotovo kaj pri* mernega za stopnjo svojega razreda. Ti uči* telji(ce) se ne pritožujejo tako zelo kot prvi. Z ilustracijami je težko. Nimamo še do-voljnega števila slikarjev, ki bi se posvetili izključno mladinski literaturi. In se v dogled* nem času tudi ne bodo iz gmotnih ozirov. Čas ne dopušča temeljite razprave, zato • predlaga urednik ponovno, da se otvori v »Učit. Tovarišu« debata o »Našem rodu«, ki bo listu le koristila. H koncu se oglasi tovariš Kokolj, ki izjavlja, da so na njegovi šoli ilustracije Našega roda otrokom silno všeč in njemu tudi ter utemelji svoje stališče. Sprejme se sklep: Vsi nedostatki naših mladinskih publikacij naj se javijo odboru Mladinske Matice, ki bo skušal odpraviti, kar je slabega. Kritike o »Našem rodu« in drugih mladinskih publikacijah naj se pošljejo uredništvu U. T. v objavo. Predlogi sreskih društev. Z ozirom na skopo odmerjeni čas je zbor sprejel predlog, da se vrši 5. točka dnevnega reda, t. j. razprava in sklepanje o razposlanih okrožnicah, istočasno z razpravo o pred* logih sres učit. društev, ki se v mnogih primerih naslanjajo na okrožnice. O predlogih sres. učit. društev je poročal tov. Metod Kumelj. Zbor je pritrdil sledečim predlogom: 1. Pri ocenjevanju učiteljstva naj se vpo* števa predvsem delo v šoli, šele potem naj prihaja v poštev izvenšolsko delo. Organiza* cija naj posreduje na merodajnih mestih, da se učiteljstvo ne bo sililo k izvenšolskemu delu, za katero ni usposobljeno. 2. Sekcija naj napravi na bansko upravo vlogo za dosego poenostavljenja šolsko upravnega poslovanja. 3. Predlog glede ustanovitve odseka za učitelje*esperantiste se odstopi v sklepanje banovinski skupščini. 4. Sekcija naj napravi vlogo na ministrstvo prosvete, da se obnovi določba glede stalnosti učiteljstva. 5. Vsi predlogi sres. učit. društev glede štednje pri organizaciji se'odstopijo nadzor* nemu odboru. 6. Sekcija naj podvzame ponovno potrebne korake pri merodajnih oblastih, da bodo neporočene učiteljice pri nameščanju v enaki meri upoštevane kot poročene. 7. Predlog, da se oprosti upokojeno učiteljstvo prejemanja »Popotnika«, se odstopi skupščini. 8. Vprašanje reorganizacije »Popotnika« v smislu dopisa banske uprave se odstopi skupščini v pretres. 9. Predlogi glede vrnitve vplačanih prispevkov za stavbno zadrugo v Beogradu se odstopijo Gospodarskemu svetu. 10. Sekcija naj poikrene potrebne korake, da ostane na srednjih šolah nedeljen pouk. Predlogi sreskih učit. društev glede stanarine so rešeni z ukrepi sekcije, o čemer smo obvestili sreska učiteljska društva s po* sebno okrožnico. Radi odhoda društvenih predsednikov je postala seja izrednega zbora ob 17Vt nesklepčna, zaradi česar jo je predsednik tov. Dimnik zaključil in se zahvalil za udeležbo. V razpravo zato niso prišli predlogi sres. učit. društev o razmerju organizacije in njenega tiska do izvenorganizačnih učiteljskih društev, ustanov i. dr. Tako konča tovariš A. Podjavoršek svoj članek v »Učit. Tov.« od 7. jan. 1932 glede zidanja Učiteljskega doma v Ljubljani. Pa so se oglasili uslužbenci poštarske stroke: »bomo«, namreč »Poštni dom«, saj čitamo v Poštnem Glasniku nastopno: »Loterija za zgradbo Poštnega doma je izpadla nad vs* pričakovanje dobro. Od 20.000 srečk je bilo prodanih 19.737, tako da je ostalo neprodanih samo 233 srečk, a 30 se jih je izgubilo, in sicer številke 1121 do 1140, 5176 do 5180 in 10.756 do 10.760. Pač sijajno! Zato je tudi sijajen denarni učinek. Danes sicer še ne moremo s sigurnostjo določiti vsote čistega dobička, ker še ne vemo, koliko dobitkov ne bo dvignjenih, vendar lahko že zdaj trdimo, da bo nesla loterija do 120.000 dinarjev čistega dobička za Poštni dom. f \z teh številk je razvidno, da so funkcio* narji Poštnega doma, katerim je bila pover* jena izvedba loterije, svojo nalogo odlično izvršili. Predvsem pa je ta krasni uspeh zasluga naš,h marljivih podeželskih tovarišic in tovarišev: upravnikov, pogodbenih poštarjev, pismonoš in posameznih p. t. t. uslužbencev, saj so z neverjetno požrtvovalnostjo prodali tri četrtine vseh srečk. Brez njih bi loterija ne uspela, zakaj treba je pomniti, da se je igrala prva poštarska loterija v času najhujše gospodarske krize in silnega pomanjkanja denarja. Kdor ni imel s stvarjo opravka, si ne more predstavljati, s kakšno idealno vnemo so se lotili zadružniki koj spočetka razpro* daje srečk, kako so že prve tedne začeli nakazovati denar za prodane srečke in naročali nove, kako točno so predlagali račune in obračune ter kako so vobče brezhibno sodelovali. Dežela je bila tista, ki je prva dala upravi Poštnega doma pogum in trdno vero v dober izid započete akcije.« Tako uslužbenci poštno telegrafske stroke. Grafiki so nas že prehiteli z impozantnim domom na koncu Miklošičeve ceste. Poštarji tudi hite ustvariti vse pogoje za zgradbo last* r'jga doma. In mi učitelji? Dolgo, dolgo vrsto let se že pripravljamo. Začeli smo prvi zbirati sredstva za lastni dom, pa bomo med zadnjimi. Smo dobri gospodarji — za druge Uspehi delovne metode v prirodoslovju. Zaradi primerjanja uspehov v stari formalni metodi in novi samodelavni metodi je napravil inšpektor dr. O. Kriebel poizkuse v meščanski šoli v tišnovskem srezu na Mo-ravskem. Leta 1929. je bil navzoč pri pouku v pri* rodopisu pri učni sliki, ko je bil učencem podan pregled kremenjaka. Postopek je bil večinoma dogmatičen v obliki predavanja. Učitelj je pokazal učencem poedine vrste kremenjaka, govoril o njihovih lastnostih in končno napisal na tablo pregled, katerega so si učenci prepisali v svoje beležnice. Točno po enem mesecu in nato zopet čez en četrt leta je obiskal dr. Kriebel ponovno isti razred, razdelil učencem listke papirja ter naprosil učence, naj na listih naznačijo pregled kremenjakov, kakor so se petd enim mesecem, oziroma pred tremi meseci učili. Učencem se ni bilo treba podpisati, prepisovati niso mogli in pred oddajo listka so si lahko izvršeno delo prečitali. Rezultat je bil sledeč: po preteku enega meseca si je dobro zapomnilo predelano tvarino o kre-menjakovih zvrsteh 18%, srednje dobro 48% in slabih izdelkov je bilo 32%; po preteku četrt leta pa je bilo dobrih nalog 0%, srednje dobrih 38% in slabih 62%. Nasprotno temu pa je bil v istem razredu napravljen poizkus s podobno temo, pri kateri se je posluževalo delovne metode. Učna slika je bila o temi: razne hribine. Učitelj je peljal svoje učence v najbližjo šolsko okolico. Na različnih mestih so opa* zovali učenci hribine iz permske dobe: pe-skovec, skriljavec, kremenjakov prod, uma* zan od vodnega železnega blata, filit itd. To, kar so učenci zunaj spoznali, se je še v šoli izpopolnilo z raznim skupinskim delom in raznimi vajami v spoznavanju rudnin, katerih učenci niso opazili ali našli. Nato se je vršilo tolčenje, rezanje, sekanje teh rudnin, natančno opazovanje barv in drugih posebnosti. Nato so se vršili še na* slednji poizkusi in razgovor o pridobivanju teh rudnin; ako so gorljive, ako se talijo in drugo. Vse to so seveda izvrševali učenci sami pod vodstvom učitelja. To so učenci delali 3A ure, vsaka skupina je povedala lastnosti rudnin, ki jih je dobila v premotri-vanje. Nekateri učenci so si te zanimivosti zapisovali ali celo narisali. Učitelj pa je združil vsa ta opazovanja učencev v eno ce= loto in sedaj podal pregled o razlikah hribin. Poizkus, ki ga je napravil omenjeni pedagog v istem času, kakor v prvem slučaju je pokazal sledeči rezultat: a) po enem me- in kulturni delavci — za druge. Sami sebi torej ne znatno gospodariti. Ponosni smo na našo stanovsko organizacijo, stavijo jo za vzgled drugim stanovskim udruženjem. In vendar smo gospodarsko tako majhni. Le priznajmo si odkrito. Za druge znamo dobro gospodariti, sebe pa pozabljamo. Stanovska organizacija in ostale učiteljske ustanove uživajo gostoljubje tuje strehe. Par učiteljskih generacij že zbira sredstva za lastni dom, in vendar se učitelj*idealist težko odloči, da bi mislil na se, na svoje drage. Iz dremavice nas je poklicala s pleme* nito gesto Učiteljska tiskarna z velikodušnim darom zemljišča za dom. Tovariši, temelj imamo, zidajmo! Vsi pogoji so dani. Tudi sredstva za postopno uresničenje stavbnega programa imamo. Kako, kje sredstva, ali je mogoče? Da, tovariši, sredstva. Imamo do* volj sredstev, da takoj pristopimo k realizi-ranju postopnega zidanja. Prvi trakt stavbe bo stal okoli milijon dinarjev. Menda blizu 700 000 Din premore zadruga Učiteljski dom. No, in dalje? Poj» dimo po poti poštarjev. Okoli 3000 nas je po številu. Vsakdo izmed nas prevzame 10 srečk loterije po 10 Din. Jih razpeča ali prevzame sam, prosto mu. In 200.000 Din je za dom zbranih. Zadružnikov šteje zadruga Učiteljski dom tristo. Zadružni delež znaša 100 Din. Še 1000 zadružnikov, zavednih tovarišev in tovarišic, ki jim je pri srcu lastni dom, potrebuje zadruga. Nekaj bodo dale še obresti od glavnice, nekaj bo nepričakovanih dohodkov in glavnica nad milijon dinarjev je pripravljena. Na delo, tovariši in tovarišicc, prav vsi za naš dom. Ne dopustite, da zopet zadrem-ljemo. Gospodarski svet, kateri se sestane v kratkem, pa naj s svojimi sklepi omogoči, da pristopimo takoj k intenzivnemu delu za naš dom, da nudimo lastne prostore stanovski organizaciji, našim gospodarskim usta* novam in nam samim. Tovariši predsedniki, zborovanja naših društev naj bodo v letu 1932. posvečena zgradbi lastnega doma, kakor je bilo sklenjeno na zadnji skupščini. Na svojem in v svojem bomo. Na delo, zidajmo! secu prav dobrih izdelkov 50%, srednje do* brih 34%, slabih 16%. — b) Po preteku Yk leta: popolnoma dobrih 41%, dobrih 50%, slabih pa 9%. Iz tega sledi, da učivo, predelano po delovni metodi, postane učencem takoj lastnina, ki ostane vedno svetla. Delovna metoda podpira tudi razvoj učenčeve inteligence in njegovo samodelavnost ter se da zato ta metoda s pridom uporabljati pri po* uku prirodoznanstva tudi na osnovnih šolah. Po Lippertu — K. — Splošna — Popravek. V tajniško poročilo za sejo izrednega posvetovanja, ki je bilo objavljeno v zadnji štev. »Učit. Tovariša«, se je vrinila neljuba pomota, ki jo danes popravljamo. V šolsko upravnem odseku deluje poleg navedenih tudi tov. Gregorič Vinko. Poročilo o časnikarskem odseku je razumeti tako-le: Njegovi člani so: urednik U. T. po položaju in tov. Ribičič, Supančič Drago, Zupančič Jože, Vodetova..... — Zahvala. Povodom 70. obletnice svo* jega rojstva sem prejel od svojih dragih tovarišev in tovarišic, milih prijateljev ter čislanih znancev toliko iskrenih čestitk in dokazov simpatij, da mi je nemogoče, zahvaliti se v doglednem času vsakemu posebej. — Dovoljujem si zato tem potom izreči vsem, ki so se me spomnili, svojo najlepšo in naj-vdanejšo zahvalo, zatrjujoč jih svoje globoke vdanosti in neomejne zvestobe do smrti! — Na Dolu, dne 17. januarja 1932. — Anton Gnus. — Jugoslovensko lekarsko društvo je na svojem XIII. kongresu v Novem Sadu pretresalo tudi vprašanje duševne higiene mladine in je v zvezi s tem vprašanjem sprejelo sle* dečo resolucijo: 1. Radi doslednega vzgojite-ljevega stališča bi bilo treba pred otroci iskreno poudarjati, kaj je znanost ugotovila, do kje segajo njene pridobitve in kje so njene meje. — 2. Vzgojo naj se uvaja v sklad med znanostjo in vero v besede pravem pomenu in naj se vedno teži za tem. — 3. Tru* diti se je treba, da se posveti največ pozornosti umetniški in estetični vzgoji mladine in da se spravi ta v sklad z resnico in dobro* to. — 4. Otroci naj se osvobode nepotrebne učne snovi. — 5. Pri važnih pedagoških reformah naj bi se vprašalo za mnenje Jugosloven« sko društvo za duševno higieno, ki se bo osnovalo na pobudo tega kongresa. — Jugoslovensko društvo za duševno higieno se že snuje. Pripravljalni odbor je izvoljen. Za eventuelne informacije se je obrniti na taj* ništvo Jugoslov. lelkarskog društva, Beograd, poštanski pretinac 310. NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitelk.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci* rilici. (Rjav ovitek.) 4. Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pi= salnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez» kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! . . Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Sekcija JUU nujno rabi stare, pred* vojne učne načrte od eno* do osemrazrednice. Tovariši, ki jih ne potrebujejo več, naj jih pošljejo sekciji. Stroške sekcija rada povrne. Tovariši, pobrskajte malo po stari krami, ker Vam itak načrti ne koristijo, nam pa nujno služijo. — Kataster in službeni vpisi o izvenšol-skem delovanju učiteljstva. Šolska upraviteljstva opozarjamo, da je banska uprava ter* min za predložitev podaljšala do 1. aprila 1932. — Kataster in Službeni podatki. Pri na- ročevanju teh tiskovin se dogajajo očitne na* pake. Zato sporočamo vsem cen j. naročnic kom: Kataster (prosvetno gospodarskih ustanov in potreb poedinih šolskih okolišev) se potrebuje za šolo samo, odnosno za njen okoliš in sicer za vsako šolo, veliko ali malo, v treh izvodih, Službene podatke (o prosvet* nem, gospodarskem in javnem udejstvova-nju) pa potrebuje vsaka učna oseba kot prilogo za svoj Uslužbenski list, torej tri izvo* de za vsako osebo. N. pr.: Trirazrcdna šola s 3 učitelji bi potrebovala 3 katastre in 9 Službenih podatkov. — Po tem naj se ravnajo naročila. — Na drž. moškem učiteljišču v Ljublja* ni se prično praktični učiteljski izpiti dne 8. februarja 1932 ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje se naj vlože po službeni poti vsaj do 30. januarja. V jeseni zavrnjeni kandidati morejo ponoviti izpit v aprilovem terminu, ki se prične dne 11. aprila. Tem kandidatom ni treba vlagati prošenj. — Na drž. ženskem učiteljišču v Ljublja* ni se prične praktični učiteljski izpit (pismeni) dne 8. februarja ob 8. uri. Pravilno kol* kovane in opremljene prošnje za pripust k izpitu naj se vlože po službeni poti do 30. ja- nuarja. Kandidatke, pri zadnjem izpitu zavrnjene, morejo izpit ponoviti v aprilovem 'ter* minu, ki se prične 11. aprila ob 8. uri. Tem ni treba vnovič vložiti prošenj za pripust k izpitu. — Iz Slovenske Šolske Matice. V »Učit. Tovarišu« z dne 14. t. m. je bilo objavljeno o zborovanju ptujskega učiteljskega društva poročilo, v katerem stoji med drugim: »Člani sreskega društva Ptuj pa vztrajajo pri svojem prvotnem sklepu, da tako dolgo nočejo biti člani SŠM, dokler se članarina ne zniža na svoje prejšnje stanje.« — Ker bi utegnila ta notica vzbuditi malodušje med člani Slov. Šol. Matice po drugih srezih, ugotavljam na podlagi pravkar prejetega članskega seznama, da je za leto 1931. prijavljenih SI. Šol. Matici iz Ptujskega sreza 158 članov in je s tem pri-lično doseženo v tem srezu število članstva prejšnjih let. — V Ljubljani, 18. januarja 1931. Pavel Plesničar, blagajnik Slov. Šol. Matice. — Fašistične večerne šole na Goriškem. Dobro je našemu učiteljstvu znano, na kak način je zatrl fašistični režim jugoslovensko šolstvo na Goriškem in v Istri. Vse učiteljstvo teh šol je bilo pregnano in ker italijan* ska šola ne vrši svojega raznarodovalnega dela dovolj hitro in uspešno, otvarjajo fašisti še posebne večerne šole. Že 1. 1930. je bilo ustanovljenih 28 takih šol, a letos je narastlo to število na 75 in kot pišejo italijanski listi, obiskuje te šole 1875 učencev in učenk. — Fašisti si sploh mnogo prizadevajo, da bi potujčili naš narod v Primorju, toda zaman bodo poitalijančena imena in tudi večerne šole ne bodo iztrgale iz prs našega naroda ljubezni do svojega naroda in materinega jezika. — t Major Joža Župančič, naš bivši tovariš, sedaj pilot-lovec, je pred prazniki v Beli Crkvi nenadoma umrl. Rojen v Idriji je študiral v Ljubljani, kjer je leta 1915. tudi matujiral na učiteljišču. Par mesecev je učitelj eval v Grahovem pri Cerknici, odkoder ga je bojna vihra dvignila in premetavala po vseh znanih bojnih poljanah. Uživel se je popolnoma v vojaško življenje, zato se ni več posvetil učiteljskemu stanu. Postal je izboren pilot in kot tak je dobil pri raznih tekmah več tu- in inozemskih prvih odlikovanj in na* grad. Vojaške oblasti so spoznale njegove iz-vanredne zmožnosti, zato so ga poslale v Francijo v nadaljnjo izpopolnitev. Ko se je vrnil v domovino, je bil prideljen kot učitelj in inštruktor raznim vazduhoplovnim edini* cam. Na nekem lovu si je pa s slamnato bilko zastrupil kri v zobni dlesni; po par dneh je legel v grob star komaj 37 let. Pokopan je bil v Petrovaradinu. Zapušča mlado vdovo in petletna sinka-dvojčiča. Pokojni je bil brat našega tovariša Janeza in tovarišice Francke, mladinske pisateljice (v Italiji) ter stric učiteljic Vide in Nataše. Pokoj njegovi duši, so* žal je njegovim ostalim! — t Jakob Stante. V nedeljo, dne 10. januarja 1.1. je sprejelo celjsko pokopališče med svojce zemeljske ostanke upok. nadučitelja Jakoba Stante*ja. Vse njegovo življenje je bilo združeno z imenom: Blagovna. Ta šola v Št. Jurski občini je bila nad 50 let ena tistih samotnih tihih šol, kamor ni sililo mnogo učiteljev, ker je bilo iamkaj odločeno, da živi učitelj le mladini, narodu in svojemu notra* njemu jazu. Že Okolica, vsa mirna, tiha, odsevajoča se v velikih, skoro jezerom podobnih ribnikih, s temnimi, neskončnimi gozdovi v ozadju, daje človeški duševnosti svoj pečat: bodi spokojen, resen pa v srcu blag. In takšen je bil pokojni Stante vso dolgo pot svojega življenja. Živel je delu v najširšem pomenu besede; sebične zabave in odmora tudi v pokoju ni poznal. Najtrajnejši spomenik si je postavil z novo šolo, ki je zrasla na njegovo pobudo in z veliko uporabo njegovih energij. — Konservatorijski profesor g. Karol Jeraj je ustanovil v glasbeni šoli Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« v Ljubljani mladinski orkester na orglice. V bližnjih dneh bo nastopil s tem orkestrom v raznih krajih naše banovine, da pokaže mladini, učiteljstvu in staršem, kolike važnosti more biti tak orkester za glasbeno izobrazbo naše mladine. Prva koncerta se vršita v nedeljo 24. januarja t. 1. in sicer ob pol 16. v Šmartnem pri Litiji, ob pol 20. v Litiji, oba v sokolskih domovih. Naj učiteljstvo ne zamudi te prilike, slišati najnovejši način glasbenega šolanja in naj bi tudi mladina polnoštevilno prisostvovala tema koncertoma. MIROSLAVA M Izdelovanje ročnih iu strojnih vezeni i. Predtiskariia m udelovanje šablon Zalo¡já DM(J in vseh potrebščin za ve/enje in prtdtisk. Učiteljski pravnik. OD KDAJ PRIPADA VIŠJA OSNOVNA PLAČA. "Aktivni uradnik N. N. je prosil za priznanje 10. stopnje osnovne plače od dne 21. marca 1931. dalje, ker je dne 20. marca 1931. izpolnil 27 službenih let, vračunljivih za priznanje osnovne plače. Njegovo prošnjo je finančno ministrstvo odbilo, nakar je imeno* vani vložil tožbo na državni svet, ki je razsodil, da je izpodbijana odločba finančnega ministrstva nezakonita, zaradi česar jo je razveljavil. Utemeljevanje te razsodbe štev. 36.029/31 od 9. oktobra 1931, je načelno za* nimivo, zato ga v naslednjem podajamo: »Po čl. 47. uradn. zakona iz leta 1923. je pomaknitev na višje stopnje osnovne pla* če avtomatska in se izvrši po treh letih, katere je uslužbenec prebil na nižji stopnji. In ker je tožitelj na 9. stopnji osnovne plače dovršil tri leta dne 21. marca 1931., in ker je tega dne veljal uradniški zakon iz leta 1923., je moral biti na podlagi čl. 47 tega zakona pomaknjen na 10. stopnjo osnovne plače. Vprašanje, od kdaj naj bi se tožitelju izplačevala osnovna plača 10. stopnje, je lo= čeno od njegove pravice do 10. stopnje, katero si pridobi avtomatski, zaradi česar ga ni bilo mogoče zavrniti, ko je zahteval, da se mu prizna pravica do višje stopnje.« S tem je državni svet razsodil, da vpra* šanje pripadnosti višje osnovne plače navzlic določbi 2. odst. § 106 prejšnjega uradniškega zakona, ki določa, da se ob napredovanju izplačuje višja položajna plača (po kesneje splošno uveljavljeni praksi glavne kontrole in državnega sveta tudi osnovna plača), ni odvisno od tega, da je dan izplačila te višje stopnje padel že v dobo, ko prejšnji uradni- ški zakon ni bil več v veljavi, kakor je tolmačilo finančno ministrstvo. Važen je torej samo datum dospelosti pravice do višje stop* nje, ta je pa v našem primeru še v času veljavnosti starega zakona. — »N«»š Glas«. —§ Rodbinska pokojnina — vštetje let. Državni svet je z razsodbo Br. 42.327/31 z dne 25. XI. 1931 odločil, da se štejejo za odstotke pri odmeri rodbinske pokojnine po § 139. U. Z. le cela leta; določba <1. odstavka § 129., t. j. začeta polovica leta se šteje za celo, velja le pri odmeri osebne pokojnine. —§ Napredovanje po skupinah. Ker ne* katerim tovarišem še ni jasno, kako se vrše napredovanja po skupinah, naj končno še enkrat pojasnimo to zadevo dodatno k po* jasnilu v »Učit. pravniku« — Uč. Tov. štev. 10. in 21. ter v Roč. Kat. str. 61. Napredovanja po skupinah in period. poviških se ne vrše na podlagi službene dobe, ki jo ima uslužbenec, temveč na osnovi efektivne dobe, ki jo je prebil v skupini po zakonu iz 1. 1923., po kateri je bil preveden 1. apri* la 1931! Ker je ravno zaradi tega dejstva nemogoče sestaviti tabelo, iz katere bi bilo razvidno, kdaj posameznik napreduje, smo že opetovano poudarjali, da veljajo za napre* dovanja po položaju določbe § 49., ki pravi: Za prestop iz X. v IX. in iz IX. v VIII. skupino mora prebiti uradnik 4 leta, za prestop iz VIII. in višjih skupin pa 3 leta efekt, službe v isti skupini. Iz tega sledi: Kdor je prebil v III./3. skupini, ki odgovarja sedanji X. skupini in v II./4. ter III./2. skupini, ki odgovarja IX. skupini, od datuma napredovanja 4 leta, ima pravico prositi za višjo skupino, t. j. prvi iz X. v IX., drugi iz IX. v VIII. sku* pino. Dalje: kdor je v II./3. skupini, ki je sedanja VIII. skupina, 3 leta, ima pravico za napredovanje v Vil. skupino ter 'kdor je v 11./2. skupini (VII. skupina) 3 leta, ima pra* vico prositi za VI. skupino, ali: 1. kdor je napredoval v bivšo III./3., II./4. in HI./2. sku* pino pred 1. jan. 1928., je prebil do 31. decembra 1931 nad 4 leta efekt, službe v skupini in lahko zaprosi za višjo skupino; 2. kdor je napredoval v bivšo II./3. in II./2. skupino pred 1. j in 1929, je prebil do 31. decembra 1931 nad 3 leta efekt, službe v skupini in lah* ko zaprosi za višjo skupino. Tovariši(ce) upravitelji! Izpolnite tiskovino »Prevedba« na K. strani »Pregleda dospelosti poviškov« in dobite v predzadnji rubriki: »Dobi pravico do višje skupine« da* tum za napredovanje, ako upoštevate določbe § 49.. t. j. v III./3.. III /2. in II./4. (XIX.) po 4 leta, v II./3. in II./2. (VIII. in VII.) po 3 leta. Osebne zadeve, —i Prevedeni so za učitelje odnosno učiteljice v IX. položajni skupini naslednji uči* telji-pripravniki: Bajde Viktor v Lučah, Elizabeta Zavrtanik v Šenkovem turnu pri Kam* niku. Vera Kajc pri Sv. Juriju ob južni železnici, Darinka Čebulj v Mokronogu, Marija Kinčič v Gederovcih pri Murski Soboti, Ka= rolina Pahor v Zagorju ob Savi, Karel Prah v Svetinjah, Viljem Bolterar na Jezerskem, Marija Majer-Šober v Št. Rupertu, Zupan Jo* žef, učitelj v Žetalah, Angela Ulaga, otroška vrtnarica v Šoštanju, je prevedena v 10. urad* niško skupino. LISTEK Í* Anton Porekar. Dne 25. decembra lanskega leta. torej uprav na Sveti dan popoldne smo položili v Mariboru v hladno gomilo zemeljske ostanke enega naših najstarejših in najuglednejših to* varišev, upokojenega nadučitelja Antona Po-rekarja. Komu ni znano ime Porekar! Tega moža niso poznala samo brda Slovenskih go* ric, kjer je deloval kot učitelj skoraj pol stoletja — ime njegovo je slovelo med učitelj* stvom po vsem bivšem Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, in kakor poje pesem, da »Slovan povsod brate 'ma«, tako lahko trdimo, da je pokojni Porekar imel povsod znance, prijatelje in brate, zakaj on ni bil samo izvrsten pedagog, vzor učitelja in prosvetnega delavca, ki je vzgojil mnogo generacij v ugledne gospodarje in v čislane ter visoko naobražene inteligente, marveč Pore* kar je bil tudi izvrsten družabnik, ki je bil radi svojega dobrodušnega humorja povsod dobrodošel. Če je prišel Porekar v družbo, se ga je vsakdo razveselil, dobro vedoč, da bo njegova prisotnost dvignila družbeno razpoloženje. Zaradi njegovega čistega tenorja, ki si ga je ohranil do poznih let in pa veselja do petja v obče, so mu nadeli naziv »humslki slavček« in zaradi neke humoristične pesmi, ki jo je zelo rad pel, se ga je prijel šaljiv naslov »doktor Brn«. Kot svoječasni poročevalec o učiteljskih zborovanjih se je tudi sam več* krat podpisal BRN. Rodil se je Anton Porekar dne 6. maja 1854 pri Mali Nedelji blizu Ljutomera, kjer je bil njegov oče zdravnik. Študiral je gimnazijo v Mariboru ter posečal potem nekaj časa v Innsbrucku medicinsko fakulteto, ki je pa ni dovršil. Po dosluženih vojaških letih je vstopil v mariborsko učiteljišče ter položil ondi leta 1881. maturo. Nato je služboval na večih krajih bivše Spodnje Štajerske — Or* mož, Rogatec, Petrovče, okolica Ptuj — kot učitelj. Leta 1888. pa je bil imenovan za nadučitelja na Humu blizu Ormoža, kjer je služ* boval celih 36 let, t. j. do leta 1924., ko je stopil v pokoj. Na Humu je deloval v vsestransko korist ljudstva, ki ga je zelo čislalo, rekel bi, oboževalo, zakaj tukaj ni bil samo učitelj otrokom, marveč i ljubezniv svetovalec in prijatelj ljudstvu, ki se je zatekalo k njemu v vseh po* treb.ah. Za svoje velike zasluge v šolstvu, gospodarstvu in za svoje uspešno delovanje v prospeh občine Hum je bil Porekar leta 1912. imenovan za častnega občana humskega. Kakšno razmerje je vladalo med humskim ljudstvom in pokojnim Porekarjem, o tem pričajo te-le kratke vrstice, ki sta jih priob* čila lista »Slovenec« z dne 3. januarja t. 1. in »Slovenski Gospodar« z dne 6. januarja t. 1. in ki slove: »Na predbožični in božični dan so naznanjali humski zvonovi, da je v Mari* boru umrl nepričakovano nekdanji humski nadučitelj Anton Porekar. Če je kdo toliko časa bival in deloval med ljudstvom in za ljudstvo kot pokojni Porekar, ki je bil učitelj na Humu od leta 1888, dokler se ni pred par leti preselil kot upokojenec v Maribor, in če je kdo tako rad ustrezal ljudstvu kot on, ni čudno, da se ljudje ob njegovi smrti zavzemajo in rečejo: Bog mu daj svoj večni mir in svoje plačilo ...« Da je bil pokojni Porekar Ikremenit značaj in v vsakem oziru poštenjak ter požrtvo* valen tovariš, o tem priča dejstvo, da je bil mnogo let predsednik učiteljskega društva za ormoški okraj, ki ga je izvolilo tudi leta 1925. za svojega častnega člana in pred nekoliko leti ga je kralj odlikoval z redom svetega Save. Kot narodno zaveden učitelj, ki je stal trdno na braniku pravic slovenskega naroda, je pretrpel tudi hude boje. Naj omenim samo ono dobo, ko je bil od učiteljstva ormoškega okraj a izvoljen za zastopnika v okrajni šolski svet, pa njegove izvolitve deželni šolski svet v Gradcu ni hotel potrditi. Kako mu je učiteljstvo v vsakem oziru zaupalo, kaže tudi dejstvo, da je bil več let odbornik Zveze slovenskih učiteljskih društev, v letih 1892.—1894. zavzemal v upravnem odboru celo 2. mesto predsednikovega namestnika. V srečnem zakonu s svojo blago družico iz znane in ugledne rodbine Elsbacher v La* škem je preživel pokojnik 38 let. Vse svoje otroke — štiri sinove in eno hčeilko — je vzgojil v strogo narodnem in naprednem duhu. 11 Porekarjev pogreb je bil tako veličasten, da lepšega ni imel do sedaj še noben učiteljski upokojenec, zlasti ne, ako ni umrl v kraju svojega službovanja. Od blizu in daleč so prihiteli v Maribor njegovi stanovski tovariši, njegovi znanci in prijatelji, da izkažejo zadnjo čast blagemu pokojniku. Na pogrebu smo videli tudi precej ljudi iz Huma in Ormoža, istotako zastopnike hardeškega gasilnega društva, katerega soustanovitelj je bil pokoj* ni Porekar. Žalnega sprevoda so se udeležili tudi člani vseh mariborskih sokolskih društev. Pevci pa so mu zapeli večno lepo »Vi* gred« in »Blagor mu«, na kar se je v krasnih v srce segajočih besedah poslovil ob odprtem grobu tovariš Hren. naštevajoč zasluge tega uglednega, vzornega pionirja narodne prosvete. Tako, dragi moj Tone, odpusti mi, da nisem mogel držati obljube ter Te obiskati v Mariboru še živega, kakor sem- Ti bil to ob slovesu iz Huma obljubil — našel sem Te že mrtvega tam na božji njivi, kjer Ti naj bo počitek sladak po težki življenjski hoji. K. Utrinek. Prof. Antonu Lenarčiču. Štirideset in pet nas je bilo, ko smo 1895. 1. sedli v klopi, ki jih za nami že 36 let zasedajo naši sotrpini, in 20 nas je bilo, ki smo se pred 32. leti razpršili po širni domo* vini na razorana polja, nudeča nam trpkega razočaranja na oznojena lica. Tretji si, dragi Tone, ki Te je usoda včeraj iztrgala iz naše peščice, kremenite, ne* upogljive od prvega do zadnjega dne, iztrgala od dela, od družine, brodolomno strte. Težka slutnja me je pretresla, ko sem čul v svojo pisarno Tvoje ime, slutnja istine, nesrečne usode. Ni mi bilo več dano, da Ti pogledam v izmučeno lice, šel si prav mirno, ko sem pribrzel iz svojega podgorskega domovanja, ki si mi ga pred 32. leti prostovoljno prepustil, umaknivši svojo prošnjo iz idealno prijateljskega nagnjenja. Plemenit si bil kot dijak, sošolec, plemenit kot tovariš, učitelj našega zaroda, neprecenljiv kot oče, gospodar svoje družine. S pisanjem in prepevanjem sem se ril skozi revščino svojega študiranja; do izmu* čenja utrujen, do izbruha krvi presiljen mi je jedva preostajalo misliti na učenje, na izde* lovanje nalog. In ni nam bilo težko, vsaj si bil v šoli Ti, ki si imel vedno razgrnjena svoja dela, vedno pripravljen, da deliš svojo du-ševnost z nami, svojimi prijatelji. Kadar smo se zoperstavili prevelikim obremenitvam — včasih so nas držali v šoli od 8. do 18. ure — si stal kolegijalno med nami, četudi si bil dodobra pripravljen. Nas so grajali, Tebe spoštovali, (ker so cenili Tvoje ple* menito tovarištvo. Kjer si služil, si pustil za seboj tople spomine; Tvoj zadnji sprevod je bil temu naj* lepši svedok. Prihiteli so k Tebi vsi, prav vsi, ki so imeli kedaj priliko, da so Ti prodrli v globine Tvoje plemenite duše, preko mračnega Tvojega lica. Imel si sina, in jaz ga imam, sošolca sva bila midva in prav tako onadva; cenila sva lepoto naših prelestnih planin Ti in jaz — in zopet ona oba. In prav isti dan sta se oba najina potomca namenila na planine, v kraljestvo Kozoroga. Otajala se je Tvoja volja, da si mu dovolil nevarni pomladanski pohod, ne tako moja, ki sem bolje poznal silo narave. Gromki plaz, zrušeno kamenje — in strte so bile tri duše, ona popolno, Tvoja je omagala včeraj, zadnji je usojeno, da hira še ob spominu vajinih obeh. Tragika življenja! Nemirno si begal po svetu, najdragoce* nejša Ti je ostala pot k živi gomili in v one planine, ki so Ti ugrabile Tvoje življenje. Dvomim, da si v objemu planinskih vršacov, tajinstvenem miru in skrivnostnem šelestu prirode iskal lepote, utehe, ne, prepričan sem, da si begal za sirenami, ki so Ti iztrgale du» šo, uničile Tvoj pokoj, Tvojo srečo. Nisi jih našel, a našle so one Tebe. Smilil si se jim. Niso Te zvabile v svoje vratolomne globine, niso Te upropastile, kakor Tvojega sina, dih-nile pa so Ti kali večnega miru, nemotljivega. Turobno je donela pesem ob Tvojem grobu iz prsi njih, Iki so Ti zagotavljali svojo ijubezen, svoje spoštovanje. Omehčali so se akordi v svetel dur, vzplapolali med zvezde, in tedaj se mi je zazdelo, da je plamenček poslednjič zaplapolal, preden izdihne svoj kemični proces. Uprav tedaj si se zganil nad zvezdami Ti s svojo plemenito dušo, mi pa smo se z utisi turobnih akordov vrnili v svo« je delavnice, ki jih bomo polagoma zapustili. Težka zima bo legla na Tvoj grob, dragi Tone, prve poletne dni pa bo pokrilo Tvojo gomilo planinsko cvetje, ki Te z njim ovenča Tvoj podgorski Jože. Naša gospodarska organizacija. —g Za Porekarjev temeljni kamen so nadalje darovali Uč. domu v Mariboru: Lu-dovik in Tončka Šijanec 40 Din, Martin Špindler, namestnik fin. direktorja v Ljubljani, 200 Din. — Uč. dom je razposlal nekaj nabiralnih pol posameznikom v mariborskem okrožju ter je trdno uverjen, da bo zbirka v počastitev spomina pokojnega Porekarja tvorila trden temeljni kamen bodočemu domu. Niadisasli Malici. Prihodnja seja M. M. bo v petek ob 18. uri. Izid tekmovanja za nagrade rednih publikacij bo znan tekom prihodnjega tedna. Mnogo rokopisov je dospelo tajništvu šel« zadnje dni decembra in literarni odsek še ni mogel vseh preceniti. Četrta številka »Našega roda« je zopei prav bogata. V verzih se nam predstavlja Stano Kosovel z lepo pesmijo, pisano v narodnem slogu. Zdravko Ocvirk in Venceslav Winkler pa imata vsak po en zimski motiv. Beletristična proza je tudi tokrat prav pestra. Nadaljujejo se Ribičičeve »Žabe«, L. Mrzel in Bogomir Magajna, ki jih kritika smatra za najnadarjenejša predstavnika mlajših sloven; skih pisateljev, imata vsak svojo črtico. Mrzelova »Roža« je zanimiva stvar, prepojena z liriko, Magajnov »Kostihromp« pa raz* posajeno delce, polno humorja. Zelo občuten je Oroslave Javornikcve »Rudarjev otrok«, Lojze Zupane priobčuje »Zaklad«, ki je natrpan zanimivih belokranjskih rekov in pregovorov. O. Hudales pa, ki pozna okus in želje naših bralcev, priobčuje daljšo prijetno črtico »Mati je ozdravela«. V rubriki Naši možje ima Anton Podbevšek prav zanimivo studijo o Tonetu Kralju, v rubriki Doma in po svetu pa dr. Reya »Novo leto v Švicar* skih At^ah«. Zanimive so rubrike Vprašanja in odgovori, Cicibanov rod, Za pridne roke in Mladina piše. — Tudi ilustrativen del lista je prav pester. V tem delu sodelujejo: Justin, Pavlovec, Gorše. Tone Kralj in Olaf Glo= bočnik. Pisatelj in kritik L. Mrzel piše o Lovren-čičevi knjigi »Tiho življenje« v »Jutru« med drugim: ... Šest legend plodovitega našega pripovedn.ka, čigar mehka beseda rada fjo-vori srcu. Snov je vzeta iz domačega sveta in legende so polne tople domačnosti. Knjiga »Tiho življenje« bo plemenito vplivala na mlado fantazijo. Posebno vrednost ji dajejo prav posrečene ilustracije slikarja Božidarja Jakca. — Podobna ocena je izšla tudi v zagrebški »Istri«. V zadevi mladinske literature je izdala kraljevska banska uprava nastopni važni odlok: Po poročilih, ki jih jc prejela kraljevska banska uprava glede naročnikov na list »Ju-goslovenče« in drugih mladinskih listov, je razvidno, da se večina učiteljstva zaveda važnosti mladinske literature in da stori za njeno širjenje svojo dolžnost, ponekod še več kot svojo dolžnost. Vendar pa obstojajo v Dravski banovini šole, ki ne poznajo ne enega mladinskega lista. To dejstvo je naj* strožje obsojati in se tudi s splošno gospo; darsko krizo ne da opravičiti, kajti cene mladinskim listom niso tako visoke, da bi jih proračuni krajevnih šolskih odborov ne zmogli. Mnogo šol, ki niso naročene na no; ben slovenski mladinski list, so se naročile na list »Jugoslovenče« v lepem številu, ena izmed teh jih je razpečala celo 41 izvodov. To dokazuje, da je med mladino dovolj ZAMENJAMO vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi v obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zamenjati. RADIO LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5 razumevanja za mlad.nsko literaturo, kjer ne manjka dobre volje med učiteljstvom. Učitelj, ki ga ne zanima, kaj mladina čita in ki ne skuša z dobrim čtivom tudi izven šole vplivati na miselnost otrok, tak učitelj se povsem ne zaveda svojega poslanstva in ne bo ne v šoli ne izven nje dosegel uspehov trajne vrednosti. Poleg propagande za širjenje dobrega mladinskega čtiva je učiteljeva dolžnost, da tudi sam pozna mladinsko literaturo in pazno zasleduje njen razvoj. Kajti ni vseeno, kak; šnih knjig se mladina poslužuje v najsubtil-nejši življenjski dobi. Učitelj je v prvi vrsti poklican, da kontrolira mladinsko čtivo in mu s posrednim ali neposrednim sodelovanjem in z nasveti določa smer. Zaradi tega poziva kraljevska banska uprava sreske nadzornike, da pri svojih inšpekcijah posvetijo odnosu učiteljstva do mladinskega slovstva posebno pažnjo. SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU! Učiteljski pevski zbor JUU. —pev Za pevski tečaj, ki se bo vršil 31. januarja, 1. in 2. februarja, prijavite takoj, če potrebujete prenočišče. Pričakujemo točne in polnoštevilne udeležbe. —pev Dolžniki za pesmarico: »Mladini ob lOOletnici rojstva Fr. Levstika« — ne pozabite na obveznosti napram UPZ. škskurziiski odsek- —e Ekskurzijski odsek JUU ima uradne ure v prostorih JUU razen srede vsak dan od 18. do 19. ure, ob sredah pa od 15. do 18. ure. V kratkem razpošljemo na društva dogovor s hotelirji radi popusta učiteljstvu pri prenočiščih in prehrani. a Šolska radio. —r Program za XI. teden. V torek, dne 26. januarja: Dolina gradov. Predava g. Pir-nat Viktor. I.—III. V petek, dne 29. januarja: Ob obletnici potresa v naših krajih. Predava g. Horn Pero. I.—III. —r Na dan Sv. Save, dne 27. januarja ob 8. uri bo prenos svetosavske proslave s I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Šole — vključite aparate! Stanovska organizacija JUl Iz druitev: Vabila: = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V KOČEVJU ima redno zborovanje v Kočevju dne 6. februarja 1932 ob 11. uri v osnovni šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje: Dr. H. Thuma: Misli Tolstoja o vzgoji. 2. Predsednikovo poročilo in do* pisi. 3. Poročilo o mladinskem tisku. 4. Slu; čajnosti. — Odbor. = Učiteljsko društvo za ormoški okraj bo zborovalo 6. februarja t. 1. ob pol 9. uri v Ormožu. — Odbor. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ KRANJ zboruje 9. februarja 1932 ob K9. uri v Kranju na Pungratu. Dnevni red: Poročila odbora, — predavanje dr. Miss Frante »O šolski higieni«, — o rezultatu lo* ških prijav glede ločitve poroča tov. F. Roje, — predlogi, — slučajnosti. — Josip Lapajne, predsednik. Poročila: + JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENART je zborovalo dne 12. decembra 1931. pri Sv. Lenartu. — Udeležba 48%. I. Z ozirom na okrožnico JUU sekcija za Dravsko banovino se je sklenilo sledeče: Ad 1. Stanovsko glasilo ni primorano priobčevati objave in propagandne zadeve društev in ustanov, ki niso včlanjena v JUU, a so le v korist stanu. Uredništvo stanovskega glasila lahko priobčuje take objave, ako je v listu dovolj prostora, lahko pa po ivoji uvidevnosti zahteva za te objave oglasne prispevke. Ad 2. V koliko naj se veže pobiranje članarine in prispevkov za te ustanove z našo članarino in z našimi učit. društvi, se naj svobodno prepušča prizadetim učit. društvom. Ad 3. V koliko naj se vežejo zborovanja »re;. društev s propagandnim in drugim de-lom ustanov, ki so izven ustanov, se naj rav-notako prepušča prizadetim učit. društvom. Ad. 4. Jako umestno bi bilo, da se ustanovi v banovini velika pedagoška ustanova, katere namen bi bil, združiti na pedag. tališču učit. vseh kategorij od univerze do osn. šole v svrho prirejanja pedag. predavanj in tečajev in izdajanja pedag. knjig za učiteljstvo in v svrho izvajanja ostalega programa, ki ga imata pedagoška centrala in S. Š. M. Ad 5. V tej enotni ustanovi naj bi imele poedine kategorije popoln vpliv v zadevah, ki se tičejo njihovega šolstva, tako da bi imelo JUU edino besedo v zadevah, ki se tičejo osnov, šolstva. Ad 6. »Popotnik« naj tudi v bodoče, če pride do talke ustanove, izdaja sekcija JUU ter naj bo njega vsebina tudi za naprej namenjena v prvi vrsti učiteljstvu osnovnih šol. Ad. 7. Učiteljstvo sreskega društva Sv. Lenart smatra za potrebno, da se ustanovi za Dravsko banovino enotna uradna študijska pedag. knjižnica po sistemu drugih modernih knjižnic in se v ta namen koncentrirajo tudi sedanje okrajne učit. knjižnice. Kar se tiče zvišanja članarine za publikacije Slov. šol. matice, obsojamo ukrep odbora SŠM, a vendar ne bomo izvajali za letos konsekvenc; bomo pa primorani to storiti v bodoče, ako bi se odbor ne oziral na želje večine učiteljstva. II. JUU sekcija Ljubljana naj stori po-, trebne korake, da banovinski šolski odbor v bodoče ne bo reduciral proračunov kraj. šol. odborov na ta način, da bi zniževal postavke »tiskovine in drugo za šol. upraviteljstva«, ker so te postavke predlagane od šol. upraviteljev dovolj nizke in bi zmanjšanje teh vsot le oviralo redno poslovanje šol. upraviteljev. III. Zborovanje meseca majnika se naj vrši v Radencih (obenem majniški izlet) po ¡možnosti skupno z Ljutomerskim učit. društvom. IV. Društvo je v principu za to, da se ustanovi lokalni pevski zbor. Predavanje. Tov. Ferlinc je predaval o strnjenem pouku v osnovni šoli. Drugi del tega aktualnega in zanimivega predavanja se je moral zaradi pomanjkanja časa preložiti na eno prihodnjih zborovanj. Predsednik: Fran Golež. Tajnik: Josip Golob. Na delo za nas dom! Vsa naročila potom U.G.P. + J. U. U. SRESKO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI je zborovalo dne 19. decembra 1931. na Pragerskem. Navzočih je bilo 45 tovarišev od 61, t. j. 75%. Predsednik Miloš Tajnik je podal poročilo o tekočih društvenih zadevah, nakar je učiteljstvo stavilo svoje predloge. Posebno obširno se je obravnavalo vprašanje odteglja* jev na račun stanarin. Zborovalci so sprejeli predlog, naj bi se stanovanja ponovno ocenila. Vsi upravitelji pošljejo do 6. januarja 1932. predsedniku društva podatke o zneskih, ki se jim odtegujejo na račun stanarine. Najbolje bi bilo, da se v tej zadevi vzpostavi status quo, t. j. brezplačno stanovanje brez odtegljajev za upravitelje, ki za svojo "odgovornost, položaj in delo itak ne dobivajo posebnih honorarjev. Šolska Matica je zvišala članarino na 40 Din. Tudi o tem se je razvila živahna debata. Poverjenica ga. Feiglova, ki je za Matico vestno opravljala ta posel celih 20 let, je svojo funkcijo odložila. Soglasno je bil sprejet predlog, da pošlje upravni odbor Šolske Matice vsem šolam našega okoliša po dve položnici: eno za upraviteljstvo, eno za učiteljstvo. Naša nova pravila so odobrena. Vršil se je nato formalen občni zbor. Sledilo je predavanje g. Hrena iŽ Studencev pri Mariboru. Predavatelj je temeljito in zanimivo obravnaval snov: Državni grb kot simbol zedinjene Jugoslavije. Zborovalci so ga nagradili z zasluženim priznanjem. Ob koncu je sledil razgovor o proslavi 60-letnice obstoja slovenjebistriškega učitelj* skega društva. Natančnejši program bo predložil odbor na prihodnjem zborovanju, ki bo februarja v Makolah. Tajnik: Stopar Josip. Predsednik: M. Tajnik. Pri naročilih potom Učit» gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! A. DEBENAK: Za „Naš rodu. Povsod udarja, z vseh strani seka: kriza, kriza ... Število naročnikov »Našega roda« je padlo. Od povsod: kako to, kaj delate? Itd. Res je v veliki meri to vzrok, vzroki pa so tudi še drugje, globlje. Na nas vseh naj bo, da jih najdemo, ta v tej, oni v oni strani in da pomagamo. Tako ga bomo najlažje poteg* nili iz vseobče krize, pa tudi iz njegove! Da malo posežem nazaj. Od prve izišle številke »Našega roda« sem priredil sam zase malo anketo, kateri prispevki in od katerega avtorja bodo otrokom najbolj po srcu in to na različnih stopnjah. Zanimalo me je in ra* doveden sem bil. Pri vsem sem pazil, da je vsako moje vprašanje in hotenje napravljalo v otrocih vtis neprisiljenosti in da niso bfti pod vplivom mojega mnenja, ali kakega drugega. Za vsako številko na kak poseben na* čin. Tako sem dobil za 89 naročnikov od II. do VII. razreda različna mnenja in podatke, ki sem si jih skrbno beležil. Zanimivo! (To bi se obširneje dalo razpresti in ugotavljati, pa ni za to tukaj mesto.) Povpraševal pa sem tudi odrasle in tako marsikaj zanimivega iz-taknil, ker na splošno: kar ne zanima odraslega, ne bo tudi otroka. Saj pravi Storm: »Če hočeš pisati za mladež, ne smeš pisati za mla-dež!« Pa k stvari: Najbolj je potegnil Ciciba* novce za seboj Milčinski, tako rekoč vse gla sove je dobil in to kot na nižji stopnji, tako na srednji in višji. Tako samoobsebi izrečenje otrok samih in iz njih samih naj bo merodajno. Če je že, da uberemo to pot, v primeri z dosedanjo: obratno pot. Razen Milčinskega so jim še po* sebno ugodili Ribičič: »Čarovnice«; Pirjevec: »Nasredin in njegov osel«; Hudales« »Trigla-vov polet«, Pisano in pa risano, ter vsebina rubrike: »Cicibanov rod«. Razumljivo, da so se izrekli tudi za drugo, ali močno je izstopalo v ospredje navedeno. Vpraševali pa so me tudi, zakaj povestic in pravljic nič ni, isto njihovo težnjo sem opazil tudi pri izposojevanju mlad.nskih knjig. Vedno so njihove roke segale po prav* ljicah in so se kar tepli zanje. V začetku sem se skoraj čudil takim izjavam, pozneje pa ne, ker še mi odrasli sami zelo radi posežemo po lepih pravljicah in knjigah s slično vsebino. Pač tudi oni obču* tijo težo realnega življenja v le njim razumljivim oblikam in se kot mi odrasli radi zatečejo v svet. v katerega potencirajo male lepote življenja, s svojimi težnjami in potrebami — v »Cicibanov svet....!« Razni taki momenti in iz njih izišli namigi nam naj bodo prav dobrodošli, ker so življenjsko konkretni. Že proti koncu drugega letnika so se včasih znašali nad vsebino, da jim je pretežka, da jih torej ni vedno samoposebi notranje za* grabila, da ni vzbudila veselja do čitanja. In to je silno mnogo! Mnogo, oziroma vse storimo, da v otroku izcimimo željo, slast, ho* tenje po čitanju. Kadar je to, potem si že sam išče raznega čtiva. Dokler pa ni tega, pa nič ne pomaga, četudi zastonj delimo čtivo. To pa izvabi, izščegota iz njih samih le taka vsebina, kakoršnje si žele sami, ne pa taka, kot jo mi hote nudimo po raznih »vzgojnih načelih« in pa češ, saj je za mladež, bo že dobro! To nezadovoljstvo se je poostrilo in po* večalo z letošnjimi tremi številkami. Pravijo, da mnogokaj ne razumejo, vsebinsko kot besedno. Primer: Članek o slikarju F. Tratniku, ki je sam po sebi krasen — ampak za srednje* šolski list, ne pa za v list, ki je namenjen ljudskošolski mladini. To je pretežki filozofija zanje. Potem pa stavki: »Zvedeli boste ob Tratniku tudi še kaj o socialni in literarni umetnosti, o ekspresionizmu, surrealizmu in o novi stvarnosti...« itd. Ja, to so danes ve* liki problemi — res, da za mladino, ampak ne za osnovnošolsko! Bom odkrit: Zadovoljil je mene ta članek in sem ga ponovno preči tal, imel sem užitek in zato bi sodil v list kot je »Mentor« ali kaj sličnega. Dobil sem občutek, da bi po taki vsebini »Naš rod« postal srednješolski list. Da se pa bomo razumeli, ker se pri nas rado polemizira: Nič nisem proti vsebini, obratno, samo v ta list ne spada. Ni to samo moje osebno mnenje, ne! To je mnenje otrok! Saj oni imajo pravico, če je njihov list, ali ne? Samo njihove želje in potrebe tukaj iznesem. To je njihova zahteva. Da bi pa »Naš rod« bil za osnovno šolo in za srednjo, to pa je nemogoče! S tem bi izgubil svoj smisel, svoje poslanstvo. Kolikor pa bi se pridobilo naročnikov med srednješolci, toliko, ali pa še več pa bi jih padlo med osnovnošolsko mladežjo. Dvema gospodarje* ma je težko služiti. Še enemu vedno ne lahko. Nam naj bo na tem, da bomo priličili in ulklišejiH »Naš rod« kolikor mogoče vsej osnovni šoli. V zadnjih treh številkah 'tekočega šol. leta so najbolj užgale Ribičičeve »Žabe«, ki so res klasične, odlične pa tudi v Justinovih ilustracijah. Talko so dobili vsaj odličnega na* domestitelja za Milčinskega, ki ga sedaj pogrešajo med imeni. Škoda, da ni enakih in podobnih stvari več, oziroma več Ribičičev med nami. Ugodili so jim tudi Bogomir Magajna: »Jezus v cirkusu«, M. Kmetova: »Soldatek«, F. Bevk: »Moja bridka sablja« in pa zopet in zopet rubrika »Cicibanov rod«. Pač pa na višji stopnji radi hlastajo po realnem čtivu, za katerega je vedno v primer* ni obliki in v zdravem razmerju z drugo vse* bino preskrbljeno. Ni moj namen (četudi ta snov o »Našem rodu« zasluži temeljite razprave) kritiko* vati, kot je razvidno; obratno: le želja, kako je v tem oziru v vaški šoli, v mladih in zdravih dušah kmetskih otrok. Saj se že mnogokrat slišijo razne opazke, da je za nič »Naš rod« itd. Ni pa seveda nič lažjega, kot izpljuniti tako uničujočo sodbo. Ker pa je res to list, katerega življenje in smrt je v veliki meri odvisen od nas učitelj* stva, zato mu pomagajmo z razširjanjem, pa še v večji, globlji meri z raznimi nasveti in dognanji. Povsod ne bodo iste in enake ugotovitve, nič zato, treba jih je prvo vedeti, nato povedati in nato se šele da tudi stvar urediti dati v nekem potrebnem razmerju in odnosu do različnih oblik in načinov življenja, ki ga živi naša mladina. In zato vsi, ki Vam je na srcu stvar, oglasite se z raznimi konkretnimi ugotovitvami in predlogi, da bomo vsak na svoj način pomagali na nam zanimivi in mladini koristni stvari. Ne mislim pa na kako brezplodno teo* retsko polemiziranje, izigravanje in da bi se takole v vročičnih nabiranjih in načelih o pisanju za mladino vlekli in se trgali. Ne! Nekaj konkretnega, kar je izšlo iz njih samih za nje same, do česar imajo pravico terjati od nas, mi pa dolžnost dajati odgovor- Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne* Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. + JUU, SRESKO DRUŠTVO ZA MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 5. decembra 1931. v Mariboru. Od 85 članov je bilo navzočih 69, t. j. 80%. Tovariš predsednik je otvoril zborovanje, se spomnil umrlega tov. J. Majcena, čestital tov., ki so prestali prak. izpit, pozdravil novopristopivše člane, nadalje goste, zlasti g. svetnika dr. Ipavica ter g. sres. šol. nadzornika Tomažiča in v vznešenih besedah bodril tovariše k sodelovanju pri novem učit. društvu. G. sres. načelnik se je z navdušenimi besedami zahvalil učiteljstvu za požrtvovalnost in velikodušnost — razumevanje v vseh velikih trenutkih, tako tudi dne 8. nov. 1931. Članstvo je razpravljalo o dopisih, ki govorijo o ocenjevanju učit. stanovanj in o stališču naše organizacije do pedagoške centrale in »Slov. šol. matice«. Debatiralo se je tudi o novih šol. zvezkih in grajalo pojav nediscipliniranosti, da nekateri člani zapuščajo zborovanje že pred sklepom. Tov. Lavrenčič je prav zanimivo predaval »O moderni telovadni vzgoji«. Predavanje je marsikomu poglobilo idejni vpogled v nove metodične smernice na tem polju. Med predlogi so bili sprejeti: 1. Vprašanje sekciji, kje leži krivda, da učiteljstvo naše banovine nima zastopnika poprej ne v banov. svetu, zdaj spet ne v parlamentu. 2. JUU naj stori vse korake, da bodo učitelji-vojaki v prvi vrsti upoštevani in nameščeni takoj po odslužitvi kadrskega roka ter jim morebitno prejšnje službeno mesto ostane rezervirano. 3. Proti dolžnikom članarine se bo v interesu brezhibnega reda v novem društvu postopalo po pravilih — strogo v smislu »zvestoba za zvestobo!« 4. Vsako neudeležbo zborovanja je predčasno pismeno opravičiti. S tem, da se prihodnje zborovanje določi na 6. februarja 1932. in da se za takrat naprosi tov. Lavrenčič za praktično nadaljevanje svojega teoretskega predavanja, je bilo zborovanje sklenjeno. Vauda Mirko. t. č. predsednik. — Beloglavec Matilda, t. č. tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU PRI JELŠAH je zborovalo 12. decembra 1931 ob 10. uri v Rogatcu. Navzočih je bilo 49 članov od 75 vpisanih, t. j. 65 %. 1. Predsednik, tov. Verk otvori zborovanje in pozdravi navzoče članstvo; zbiramo se v času, ki nam ne prinaša razveseljivih gospodarskih perspektiv, zato pa je našemu stanu sedaj bolj kot kdaj potrebna tovariška skupnost in zaupanje v organizacijo. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja in obč* nega zbora se prečita in odobri. > 3. Prečitajo sc dopisi. V zadevi smernic za bodoče delo Šolske Matice se sprejme predlog tov. Glinška, da naj o stvari sklepa v imenu društva društveni odbor. 4. Tov. Rafko Berce je prečital referat o ustanavljanju sokolskih čet in učiteljevem sokolskem delu na deželi. Poročevalec je naj-prvo opredelil odnos med sokolsko in jugoslovansko mislijo, nato pa je obrazložil uči* teljeve sokolske naloge: propagando za sokolsko idejo v šoli in izven nje, praktične napotke pri snovanju novih čet in delo Soko* la za moralni in fizični napredek naroda. Zelo pregledno zasnovan in praktično zamišljen referat je bil sprejet z odobravanjem vseh navzočih. V debati pripomni tov. šol. nadzornik Fink, da so mnoge težkoče pri snovanju no* vih čet le navidezne in se lahko premagajo pri količkaj resni volji (prim. Žusem); obenem predlaga, naj se da referat v tisk, morda v »Prosveto«. 5. Na vprašanja glede uvedbe novih zvezkov opozarja tov. Fink na kategoričen zna* čaj tostvarne uredbe; tov. Stefanciosa predlaga, naj JUU izposluje pri ministrstvu odlog vsaj do konca tek. šol. leta; predlog se sprejme soglasno. Tov. Tomažič predlaga, naj list »Jugoslovenče« v bodoče prinaša tudi sloven* ske sestavke, da se bo tako hitreje udomačil v naši banovini. Tov. Cenčič predloži in opozori na novi zemljevid Bleda in okolice iz založbe Učit. doma. Po izčrpanem dnevnem redu se predsed* nik zahvali navzočim za udeležbo in zaključi zborovanje. Verk Miloš, preds. Jože Rupnik, tajnik. + JUU, SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU, je imelo svojo redno skupščino 3. oktobra 1931, katera se je radi na* pačnega tolmačenja novih pravil prekinila in nadaljevala 9. decembra 1931. Pri občnem zboru 3. oktobra 1931 je bilo od 84 članov navzoč:h 62, t. j. 73 %, pri nadaljevanju obč. zbora 9. decembra 1931 pa je bilo navzočih 53 članov, t. j. 63 %. Poročila funkcionarjev so se podala 3. oktobra 1931. Revizorja sta našla poslovanje odbora v redu ter predlagala absolutorij. Proračun za prihodnje leto ostane isti. Pri nadaljevanju obč. zbora je bil navzoč predsednik sekcije tov. Dimnik, ki je odredil radi osporavanja novoizvoljenega društve» nega odbora ponovne volitve. Temu ni nihče ugovarjal. Na zahtevo članstva so se izvršile ponovne volitve celotnega upravnega in nadzornega odbora po listkih. — Skrutinij je po* kazal popolnoma isto sliko kot pri prvih vo= litvah. Ponovno izvoljeni novi odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Menard Vih ko, podpredsednik Marine Martin, tajnik Iva-netič Alojzij, blagajničarka Sušnik Milena; odborniki: Žukovec Franc, Sešek Valči, Dov* jak Marija; namestniki: Kržišnik Ivan, Rodič Tinea, Jenko Malči. — Nadzorni odbor: predsednik Skebe Vencelj, podpredsednica Kozjek Anica, tajnica Schweiger Hedvika; namestnika: Pugelj Anton in Labernik Ida. Med s'krutinijem je poročal preds. sekci* je tov. Dimnik o važnih stanovskih zadevah,^ tikajočih se upokojitve, stanarine, odteglja-' jev za naturalna stanovanja, o razmerju uči-teljstva do SKJ in o drugih stanovskih za* devah. Na zborovanju je predaval tov. sres. prosv. referent Zagorc F. o praktičnem pouku v šoli. Brez dolgoveznega filozofiranja je prikazal s pomočjo praktičnih skic kon* kretne primere podavanja učne snovi iz pri* rodopisa, prirodoslovja, zemljepisa in zgodovine. — Za njim je podal situacijsiko poročilo novoizvoljeni predsednik društva tov. Menard Vilko. V podrobnosti se vsled kasne ure ni spuščal. Točno poročilo o došlih do* pisih in prilikah v organizaciji bo podal na prihodnjem zborovanju. V svojem govoru se je spomnil našega odličnega pevskega zbora JUU, ki je koncertiral v Novem mestu 8. de-• cembra 1931. Na žalost je moral ugotoviti, da so nekateri najbližji tovariši(ce) netovariško prezrli to našo prireditev, dočim so se udeležili koncerta tovariši(ce) iz oddaljenih krajev. Spričo pozne ure (H 15.) je odpadlo po= ročilo tov. Žukovca. Predsednik: Menard. Tajnik: Al. Ivanetič. Nove knjige. —k Ženski list. Prva, bogato opremljena številka tega lista je izšla, ki obravnava najrazličnejša ročna dela in prinaša bogata po* ročila o modi. Naroča se pri upravi »Ženski list« v Zagrebu, Samostanska ulica 2/1. Četrt* letna naročnina je 45 Din. —k Pot bogov. Bernhard Kellermann. Potopis. 47 fotografskih posnetkov na umetniškem papirju. Prevel dr. Valter Bohinc, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v zbirki »Kozmos«. Vezana v platno 90 Din. Prvi potopis v modernem slogu na hašem književnem trgu. Kellermanna poznamo Slovenci po znanem romanu Tunel. Dežele, ki jih pisatelj opisuje se prav sedaj omenjajo v naših listih in so v ospredju splošnega zanimanja. Pisatelj obravnava Indijo, Mali Ti* bet in Siam, podaja nešteto pestrih in zanimivih doživljajev iz svojega potovanja, slika pestre pokrajine in folkloro ter nam predo-ča posebnosti političnega in kulturnega življenja. Spopolnilo Hegijeve Ilustrirane flore po* meni dogodek v zgodovini botanične literature in za botaniko srednje Evrope sploh. Skupno delo obsega: 12 letnikov, registrirno knjigo, 7900 strani besedila in 256 večbarvnih ter 24 enobarvnih slik. Cena v platno vezani knjigi Din 6300"—. Da omogočimo nabavo, dovoljujemo ugodno obročno odplačevanje. Odplačevanje: za uradne ustanove najmanj 2000 Din letno, za privatne pa mesečno po 200 Din. Nabava posameznih knjig. Kdor ne bi hotel prevzeti obveze meseč* nega odplačevanja, si lahko nabavi vsako knjigo posamič. Najlepše in najvažnejše izdanje o flori v srednji Evropi, ki je po svoji vsestranosti in zanesljivosti nedosegljivo ter obenem nezmotljiv in nepogrešljiv svetovalec. Zdravilne rastline, njih zgodovina in sta* lišče v narodnem znanju. Etno-botanična razprava dr. H. Marzellija z 38 slikami. Vezana Din 75"—. Knjiga vse* buje vse ono, kar v Hegijevih knjigah o flori ni zapopadeno in odlično spopolnjuje Hegijeve knjige. Naročila sprejema knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani. aročajte vse potrebščine potom Učit. gosp. poslovalnice! ji, zato mislimo, da ne bo zlepa skrbne matere. ki ne bi segla po tej knjigi. —k Janez Jalen: Bratje, drama v štirih dejanjih. Založila Družba sv. Mohorja; ti* skala Mohorjeva tiskarna v Celju. Cena: broširan izvod (za učenje vlog) za člane 15 Din, za nečlane 20 Din, vezan za člane 21 Din, za nečlane 28 Din. Za »Domom« in »Srenjo« je napisal Ja* len dramo »Bratje«. Problem, ki ga tu rešuje, je spet problem Trate: rešimo dom, rešimo grudo. V drami je ostro želo na povojne razmere. Drama je zato čisto sodobna, zelo živa in bo močno učinkovala. Narodno gledališče v Ljubljani jo pripravlja za uprizoritev. Prepričani smo, da pojde tudi preko podeželskih odrov. —k Medved Rjavček. Povest za mladino. Spisal Fran Roš. Založila tiskarna Brata Rodé & Martinčič v Celju. Ilustriral M. Mo* dic. — Strani 112. Vezana Din 18'— s poštnino. — II. izdaja. — Ko je pred poltretjim letom izšel »Medved Rjavček«, je bila nakla* da v nekaj mesecih razprodana. Kritika je delo sprejela z lepim priznanjem, mladina ga je čitala z veseljem. V istem založništvu se še dobe: Franjo Roš: Juretovo potovanje. Dr. I. Dornik: Brez oči. Oskar Hudales: Gmajna. Al. Bolhar: Materi. Josip Brinar: Volk Sivor. — Posamezna knjižica stane s poštnino Din 18"—. —k Otrok v predšolski dobi. Spisal otroški zdravnik dr. B. Dragaš. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Natisnila Mohorjeva tiskarna (r. z. z o. z.). Mohorjeve knjižnice zv. 47. Str. 276. Cena za ude broš. izv. Din 33.—, v platno vez. Din 42.—, za neude broš. Din 44.—, vez. Din 56.—. Pričujočo knjigo bi prav za prav lahko nazvali: telesna in duševna higiena otroka od 1. do 7. leta. To knjigo je narekovala avtorju lastna skušnja in časovna potreba. Otrok v predšolski dobi je tisto drevesce, ki začne bujno poganjati svoje mladike iz telesnih sil in iz duševnih zmožnosti. Koliko starši, ki niso poučeni, la* hko zakrive ob najbolj ljubljenem otroku; zakrive ob njegovem telesnem razvoju in ob duševni rasti. Zato smo prepričani, da bo ta knjiga kakor vsakdanji kruh za vse starše, ki imajo otroke v tej dobi razvoja. Če le na kratko označimo vsebino knjige, bo lahko vsaka mati spoznala, kako važna in praktična da je. — Avtor govori njprej o razvoju in ustroju duše in telesa predšolskega otroka in obravnava: težo, rast, krvotok, govor, jecljanje, o seksualni higieni otroka itd. Odtod preide k prehrani, navaja napake, nered, uči, kaj in kako naj jedo, da bodo zdravi in dostojni. Opisuje otrokovo obleko, sobo, poste* ljo; govori o zdravstvenem vzgojeslovju (igrače, risanje, slikanice) in daje nasvete za neposlušne, nervozne otroke. Tudi letoviščem posveča svoje poglavje in razpravlja o kaznih, tudi o trpinčenju otrok. Važna so zadnja poglavja o prvi pomoči in o domači lekarni. Celo vzorec dnevnega reda za take* ga otroka je pridejan. Knjiga je napisana brez zvite učenosti; preprosta je, jasna, za vsako mater lahko umljiva. V knjigi je krog 40 podob, ki so večinoma ročne risbe in so jasna ponazoritev koristnih navodil pri vzgo- — Radio-aparate naročate lahko tudi potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru ali podružnice v Ljubljani, ki posreduje za najugodnejše pogoje. —k Mesečna revija »Arhitektura«, ka* tere 3. zvezek je že izšel, je nastala na podlagi dolgotrajnega pripravljalnega dela borbenih arhitektov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Revija ima namen združiti sodobne arhitekte Jugoslavije in usmeriti njih delo k enotnemu cilju. Revija ima dalje na* men, stvoriti ozko vez med obrtniki, proizvajalci stavbnih gradiv ter arhitekti*projek-tanti, da pridejo v sodobnem stavbnem udej-stvovanju poleg kvalitetnega dela, do polnega izraza vse ostale pridobitve moderne tehnike. Končni in glavni cilj pa je reviji tesna združitev vseh razpoložljivih duševnih in gmotnih sredstev v nedeljivo enoto, ki edina mora ustvariti predpogoje za nastoj velike sodobne stavbarske kulture pri nas. Revija »Arhitektura«, kot popoln izraz so* dobnega stavbenega udejstvovanja v Jugo* slavij i tako s strani arhitekta kakor obrtni* ka, proizvajalca stavbenih gradiv in privat* nika-naročnika, bo pestra kakor je pester krog sodelavcev. Namen revije je torej, usmeriti pestro sliko stavbarstva sodobne Jugoslavije v premoč enotnosti dela in iz* raza. Naročnina je letno 120 Din, posamezna številka 15 Din. Za lepo opremo šole in doma bo služila revija tudi učiteljstvu. Naročajte in širite naš list! MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"— FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit« najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljan». Stari trg 9. — Ceniki brezplačno 1 To ste dolžni narode! Vsako učno uro izkoristiti tako, da boste z uspehom zadovoljni. Da si delo olajšate, potrebujete dobrih pripomočkov, dobrih učil. V zalogi imamo: nagačene sesalce in ptice, suho preparirane ribe; poleg ostalega tudi dopolnilno zbirko rudnin k naši mali zbirki 20 komadov. Iz fizike nudimo novo: žlebovi in vrvca za prosti pad, centrifugalna proga, centrifugalni stroj s štirimi aparati, motovilo, vitel, model vijaka, učila za raztezanje tekočih in plinastih teles po toploti, Franklinova in bliskovna plošča, elektromagnet itd. Zahtevajte za to posebno ponudbo! Knjigarna Učiteljske tiskarne oddelek za učila. VELKfBOOVIliA F. König C E l J E #/ Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Zs naš „Dinar «i kupite naše domače proizvode! GALERIJA NAŠIH MOZ prašek za pecivo ipnr«fron z» «uk »r. f„ K><« .P«kin »oiobXío* «e poj-ofof« .« *i» moti ve LxhU k*-kot (J. kol«ö. n«|«t I 'Ki. Ur polpciuj» pre6»»lji><»!. JE V ZALOGI KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJANI 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik ■■■■■■ 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškerc 11. Leveč 12. Erjavec 13 Jenko 14. Cankar camo ivroHß, ki inesnrsi 10. Tavčar 15. Gangl 16. Parma 17. Zupančič 18. Kersnik 19. Maister 20. Finžgar 21. Strossmayer 61-5 X 47-5 cm. Slike á Din 10-— Okrasite z njimi šolske prostore! Pekinov marmorni kolač. Stepi 20 dkg surovega masla, primešaj v vrstnem redu 5 rumenjakov, 40 dkg sladkorja, 1 zav. «ADRIA« VANILIN - SLADKORJA, '/«1 mleka ali smetane, 45 dkg moke pomešane z I zavitkom »ADRIA« praška ter sneg 5. beljakov. Razpolovi zmes, ter v en del umešaj 5 dkg kakao; polni testo večkrat menjajoč v dobro omaščen model in potisni v pečico za dobro uro. ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST SE JAMČI! ^CHSOSC^SSOg« Manufakturno blago po najnižjih cenah vam nudi tvrdka OLGA ŠLI BAR, LJUBLJANA, Stari trg štev. 21 C > co nmm > C O X s» 0) X V) 0) .t: >u -D (8 (A .¿2.1 £ .? '•» C "o 5 m E O O Q. N « C ? ■■■ k TI S 5 i' C a — > o C i (0 « fc" a z : O N c cd _Q 3 > C i- cd co Q_ o -Q C CD >N -M i— >a> "D cd aJ o N "5 > cd Z3 co C Ó cd >co >o O C cd ■ CM U. co 0) cd ^ aj 3 v. _Q 0 M— oi (D C co a> G LU CZ > LU Z G o 3 TO . N 3 TO >ü g 3. Ji O TO a, N S S ® cd C Ji >N X 3 C b 3 T3 >13 TO TO N b< O o cB M > £ CD J» 43 "S >u >o TO TO C C o o I—( >—• >3 >3 o o ^ i; ° P pL, Cu 3 Ji >43 a 2 TO N S 03 Ji X C 3 >o ca h 3 g 3 x TO (H > O 3 -S S TO o .3 ca o > > co co o 3 N »Si -O 2 TO 3 C !> á > >8.-2 = £ Oh > »H OJ CO H* S > II 43 3 a ■o S rH "O S TO ffl S. J H >§ c S cc gs o O 1/1 "S 2 | o->x a 63 S a 113 - ti 133 •2 .Í2 '5 > o (11 N "J? ® O) ^ 3 X3 co to a J* <11 >o 0) G. b. m Ji oo o a © >o O > (A ® >U (0 TJ > TO a. 2 J3 x 3: 3 ® 'S ai 3 u - "O 3 TO 43 M >U O. t* _43 (M 2 005 co _ 3 3 2 m S 3 N t- > 5 ® N a ^ >u r «1 ca n -l-< 'a jZ5 >CJ X5 O O Ji <3 bD 3 ti -O S O T3 V h C (D > O (/) O a E a) c >N 3 k. "O ra N ra > -M _co O >o ra >o o v. O o. OB bB a> 0) co O > X O > O) >o TO 8 "to co 3 O js © X co OS _CB 'C TO 3 «4 © OH CQ O) a T2 3 bi o N (I) 3 >w -O O S e 3 T3 <11 bi > X o Cl, b< TO T5 OB 03 > m CB > 03 '3 >C3 >3 TO bij 3 08 TO a, 3 3 N C. > d. •1—3 > "43 —i 4) 3 >C3 ■ ^—: 3 CB T3 u CB 3 a Ji a' 43 0 >N 43 a K << 3 bi C3 '3 N O 00 Ji S E ¡3 TO • »s a • D. > 0 > 3 3 "43 ID >o> >0 TO 3 3 T! TO "T 3 0. > ■fi O Ji 43 TO 1-5 N "> V bi O a OB X 'S. ■a a; bi a. s o ji CB N 3 >co ti > H 3 CB > O "3 >N 3 Ut X3 TO N I>- IÍ3 O > O 3 08 . 3 2 o 3 "S. A 1 N 2 os Q- 05 o iS "55° TO cb a ns N a."" 3 m oo w N >N > 3 ® -S a> oo O ° Í5 a. co -O co O OS 7—( O - TO O . „ CO >N o ■to ~ 3 OB CD "g O > °5 o oo a. co -c ® I % 1 CL . O O d, TO V X -O > oi JS 3 00 1—I oš -. 3 43 J Z * ® >53 « S ® o ® >0 Jd bn 3 bi T3 CB N 3 I "S 3 a> — S © M T a i¿ > 'S z? »O .-s cB >o S5 S 00 o .M TO > ji . co •3 3 a aj to > 3 ° 3 i—i N . 43 > > — N co R > d T a. >o > 43 "—s 83 « Ü TO M 3 O» d S3 -o >C3 TO 3 N TO a > o Jd o s Ji a 03 cB >N faC co 3 o f> tj 3 "O > > TO O O N m £ & 2 BSh S M 52 C5 os 43 a -o .S, m ^ > O ^ > ^ 2 N TO CB ^ 5 »s m 3 m N "'(M « S CU 00 3 TO S _o Ji 01 Ci. 3 3 43 43 •1—s > S 05 0 bi CO a 4) •3 OS rH ca •4-1 cB CJ C 0 Ji CO "43 bC 3 bi >0 T3 TO TO .o S3 S! 0 « ^ 73 S N O —. O (Ü OS t« 43 •S S Q TO •JS N 5 c ■a 43 5 i 83 3 u g-3 6 "O I—I O co s § > TO * I J3 O c -Si a >3 n J¿ '3 O 43 tU O > O 3 cB 3 CO CO OJ T-i (M 00 3 O co O a "O 43 t- > C3 >Ñ d '3 TO b J5 IM 3 c „ tH O _ Ji t> cB ^ O •ar '5? "s* O 3 -3 >ü CB š "S. TO .S -+-J g 43 O co TO 3 £ Ü S 3 ® 5 - „ o a « -o S iS OB Jfi í3í 4-* 43 O co os v 43 S ^ 2 - 3 « 3 O Ji 3 w S « "S 43 3 3 . . bi TO T3 T3 TO 0) N 43 T3 «3 S l> Ji (M - >N 43 r > J3 » J CB Č> C- O ■2 ci Tá iS 3 g _ Q O 3 M Q, - O "S C3 ^ O iS - CB •=»Ji d 3 co >C3 Ji 43 43 a c« fl« ® . a ^ >N 00 3 bi N "O >N o 03 T3 43 bi CL g « S 43 J3 > ca a J* »O 3 ra N E a> j* 0) C 3 >o ra c ra > o (A O a ra > • " •M 0 d C «3 > •<—a E --; X! 3 > M •fH > p-3 O TO bi O. > ra > r-» 00 bi 3 > O N 3 >co cB T3 CB 3 m H 43 03 O -t-» a TO >3 3 o3 08 a co OJ O > ^ 9) > 0 Ji 0 08 'b? V j-¡ TO —! X 3 3 rl a g « O-1 ~ I TO TO •£7 G TO > 2 ° ■O Ž 3 . 43 t-. >t> CB 43 3 s .. T3 . "o* > "a 9 ^ > o CO N > TO OS bi TO 3 03 co > OS O ^ Ji TO — b< c a •o S o ® TO N Ji 43 >C3 3 —s Ji OB N 2 co 3 3 >o TO bi 43 CO CB -o s J= ® i H* > 5 TO co bi O. g o "3 0 's Ji 1 & TO 3 3 -o co _ 43 3 CB — > — S w -a -s i» 5 o O "i >c0 N S a T> g cs ra § 01 —i — -3 3 >x b£ 0 ra l£5 43 73 a X bi O. >3 to" 3 3 bi ^ JO O s 3 TO S 43 £ X TO M a. ra >u TO •"i fa 43 co a Ji 43 (4 co 3 oo 43 (M «3 08 •—9 e &H to" 3 rr\ 3 43 ¿5 g >3 o 3 o o k o 0. CÓ S 5.2" 4 s s. > •• '-s « to Ji £ -a >C3 oo o 5 1-1 N « »N ID >C3 O 43 TO CB bi 3 Z £ J2 Q g 3 CL - 58 to a I 43-3 —-> O Cl O & O . TO — S i* Ji ® t3 > 3 S o O co Ji OB 553 bc - Ul .S.« 43 JJ >43 g 3 * S 43 32 3 -g 3» & ® t. g S a 3 S S 2 3 o rs 5 3 TO bi o ® 3 Ji § | o 3, D. S N s i O 3 > 3 >® G CB S bi cB CO bi .a o -a O S 3 .3 "v 3 o u O «O _ N T3 TO SI 43 bil 3 bi 43 ca S < a TO 03 £ i® g 6 43 o N b, ® "> Oh _43 43 bi O C > 3 "bil O 3 > o ra o a. a >43 S, o bc 3 a T3 T3 03 43 bi bi & . --X M 3 « £ N X! a TO X! 3 4) 3 03 > O bi CK IM CO a> M 3 a es a ■o X» 3 3 > C0 XJ rs b. C "S ® E ° « S c > ^ ® g J £ s B 43 e B >N « « o z £ S < aa O O > co O N •O 03 C TO N OB > O .. 1 l O ^ «3 t- 03 S V bi v B cs u ta 5 j* ,g C« CB Z O 08 h O > 4-1 (A ^ O N "D ra c o > U) o *o ra c > o 4-» ■ mm* O > -t-1 co CO bi S N •O TO § C > 3 c 2 03 > n 43 S >w 3 03 ^ c 3 > 03 O 3 > CB to JČ3 OB 5 c s > s m s cB 3 3 >3 03 > T3 CB > O T3 D. 43 43 co co ca 03 O O > > co OS rH SS h JS s 43 C3 43 •a ec o "O CO (M OS 73 3, O & O) s « 08 N S X 43 CL 39 3 43 S o u a —3 CS D. OlOOO-N cs 10 co cn w £ e N 8 b Din 00 CN O CD 00 CO ncsnCNCC 00° 10 - M N M lO ¡^ g «B O n. 1 1 1 1 1 1 ■S ® ® 0 S ■a E 0 N M -O 1 Din j 000000 inooiciflo t r>. to x i> > — — 1-1 — *H rH cs cs 5 a W-OtOIOtD <£> O) 00 O) — OO cs tx 0) B bc iT •2 1 1 Din | cs os m 00 so M N -r 00 M oo 10 co o, os t- 00 co co' oó oí 00 CO a Oí CO — lO 00 — cn co m m — oo 0 m 'o* OD O C. 1 Din 528.761 639 519 678.109 742.271 854.452 971.099 a 3 AOSllUZJOp cr. ' ■ t^ 05m INtD-NiO cs CS CO CO CO CO u B O J3 O o. OOlONtD-O) OS ül tO ÍO r-i vlog B 5 —• m co —< — os — 00 co 00 — co CO CS t- OO os t- —; cc ■<»< —1 oš — cs co cs in co co c- 00 A0j'|8} -bSbja OIMOMHN cs coco co — — CS C-J cs cs 0 deležev C. 1 S 1 S 1 1 C 5 0 cs »o 1- 0 m O-SOOlOS —; CO "1" cq — 10 00" 00 oš oš 0 0' A0>)!U -znjpez a> cs ^i os t^ co co i> ca -OCd-Mr 01 3 Ji Din | — — co co co 0 m^oioiot» co co os nt r» —' 10 00' c> 00' 00 0 — cc 00 cs co co. — —' cs —■ — «3 4-1 > A9f[8} -BJA tU LOU m os cs 0 cs — — rH — n vplačanih deležev a 000000 m m m m m m B 5 t> C- l> t> cs cs CO CO 00 00 rH —H t^ I> O) CO l> t- AOJjiuznap -ez qiAon oiaoiios^ in in t> in in m 0)3 [ OUAOISOJ co t^. 00 os 0 — CN CN CS * J CO CO OS O} OS OS OS O CO 00 <1 <35 Ol tU CO tO ■ w< cl 5 » =2- a 3 ?r cc ?r c •o SO O S ce oo co tu os CO točni-' -J-Joso^] OiCO—0501C5 I I — Ol tU 00 00 I tO O -J —i O CO OO-^lOSOltUCOtOrt g O S" 4 5" rt 03 oo oo CD t^ Ol CD OI oo b -1 Ol -j oo tf- co rt -j to bi oo C5 to C! o rt- o < 5' CD co cl ce o (t) 3" "j 99 CD C0 TJ »5 c ftj cd 3 N 83 ►1 00 01 ol oo oi to ■o "S o 3 (6 , , 5 s tO tU Cn tU co os bi tu tu o 1 O co< ?r d^OKOd o O n m m b < a K-O»1® 3 3" • -t 89 D ■ 3 3" <_ O* (K) s. g S-g s as 3 ■a 1 o 9 CD CL 89 ro ■ ■D O -t O o< 3 Q) o< (D (/) r-t-< Q) 0) o< C 3 (0 fl> 3 N Q) c' o< C N 0) O O CD C0 > o" -_. N n n ce 00 t cd. S" 5r N se S se (X a < o < ce B C. ce 2. w cc 89 CL 89 "1 tre 09 t-- P K1 2: 83 CL O "S. 5" cd cr rs cd N * •o o 03 ST 3 N 3 se 3 iT N 89 a 5' <35 od CP 3 (6 O CL -j o n 83 "O O C0 o 3 o ►s 83 3 cd < ai 89 c—i. a 0- cd 3 ^ !T 1—f <" cd 3 a. 2. o < cl o N< 3 t) O T3 O S o ST 0 < CO 01 83 !_!. <3 ►a 3_ o" H o CD co O CL o_ O < co D. O ts« 3_ 0 < co <35 01 CL o o 3' 00 01 ti» "tt» Ol to l-i oo T5 o t» o cl X. o 0Q 3 k-. CD «hi. O "3 80 85 3 o ^ s • CD "5 O t 3Cj co CD 2 C» g ® 3 03 "O CD t, '■o "S- CD ^ 3 T3 33 S- o" c5< 2 o B. a- 35 < o 05 CL < ?T S? "s g i o< 3 CD 83 w 3 3 £: CD O) 3 CD 3. c5 n 89 3" w -J 3 09 N< s' 2. i-s r1 O r1 CT — CD 3 03 3 89 05 a Ž 2 CD (K5 Co Ol o 3 S- CD 03 13 CD <-i O o BO — p. O < 3" O cd 3 03 73 >■» CD i"» Se 3 SI so S2 §< % £ 5? «= ?r » S ►s 2 s" t a 03 s se 2. C-i. 83 r* co £" o g CL — b b —• 05 iT g. 2 s SB s. «5 03 0: S! Se CL N o 03 rt- < o t- 0 01 > 3 O-"S t Ž r* 86 o< «< 3 3 rt- O 3 ST 0 IS 89 1 <3 te B C- ^ t« » ® b' s" 09 CO ca 9. a. w 89 •■ co Srt se S- » a ? = S sa o< ® so S" B S" K » n ce O) 2 s» o< 2. 5" p? 50 ce N< ce 2 se