23tf. Številka. Trst, v sol»oto 14 oktnUra |S9!I. lVc:ij XXIV „Edinost" ir.haia dmkmt n:» dan, raxnn nedelj in prazniku*. zjutraj in 7.ve«Vr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ishaia oii f». ori zjutraj. Naročnini! /.mi**: Obe izilmiji na leto . . . gld. ai*— Za Kmiin »ečerno izilHnje . ,. \i>-~ Za pol leta. četrt leta in na mene« (-»zmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČhp brez priložene naročnine ne nnrava ne naira. Na drobno *e prodajajo v Trutu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.: ponedeljake z jutranje *te-Tiike po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRIJŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «tv. H70. 4 nvč. V edlnoatl Je moč ! Oglasi »e računaio po vraiali v iietito. /.« večkratno naročilo * primernim popunom. Poslana, osmrtnice in invne zalivale. ilo-nuiči Ofifluai itd. računajo po pogodbi. VNi dopiai naj *e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopiai we ne sprejemajo. Kokopioi «e ne vračajo. Naročnino, reklamarije in oula«e gld. Kmet bi moral torej pridelati 20 hI. vina, da bi «lohil zanj "00 gl.Ako pa pomislimo, koliko stanejo del avei, razna zdravila <» tolikih trtJtrih ^boleznih itd., sinemo reči, da znašajo etrtiški pjrldelovajija najmanj polovico skupila za vino. Da, M imel 700 golti, čistega dohodka,v,moral bi-* pridelati ne 20, ampak 40 lil. vina. .*"' * ■ Od teh 40 hI. vina pa mora plačati (po 11 gld. HO kr. hekto) celili 43*2 gold. užitninskega tlavka (Senzacija), dočim plača uradnik od svoje plače v znesku 700 gld. In...... ."» gld. 40 kr. tlavka. (Vsklikanje) Kako naj bi posestnik potemtakem imel veselje do obdelovanja vinogrado^ ? ! Govornik našteva nekaj podatkov iz lastne »kUfMfe o stroških novega nasada, ki so toliki, da bi človek s tem denarjem kje drugje lahko kupil že nasajen vinograd. Od tistih 11 gld. HO kr. užitninskega davka dobiva c. kr. vlada 4 gld., ostalo pa občina. Ko torej občina in vlada zahtevati od naših vinogradnikov tako velikanske davke, bi mislili, da bosta obe tudi skrbeli za njih. Pa kaj vidimo? Slavni magistrat nam v okolici ne prrVošča niti ene sve-tilnicc; misli menda, da je zadosti, ako kmetu sveti luna. (Veselost) Zahtevali smo poljske čuvaje, tla bi nam zlikovci ne pokradli naših pridelkov. Mislite-li, da so nam jih dali? Kaj še! Gospoda modrujejo tako: Xaj vam le pokradejo; če vam kaj ostane, pa nam plačate davek od tega! Da meščani plačujejo užitnino, to je naravno. Oni imajo od mesta raznih udobnosti: imajo osvetljavo, vodovod, lep tlak itd. Ali okoličani, kakor smo videli, nimajo tistega užitka. Opravičena bi bila torej zahteva, da se okoličanom sploh zniža užitnimi. Ali ker ni pričakovati, tla bi se to doseglo, je govornik za to, kar zahteva resolucija g. dra. Slavika, da se namreč kmet osvobodi od užitninskega davka na vino vsaj v.a dobo 10 let, odkar je zasadil vinograd. G. dr. Matej Protner opozarja utt revščino, ki vsled trtnih bolezni iu vslcd klavzule vlada ne samo v tržaški okolici, ampak, morda še v veči meri v Istri in na Primorskem sploh. Trebalo bi torej v resoluciji ozirati se na vse te žalostne razmero na Primorskem. < >menja, kako naš magistrat slabo izpolnjuje svoje dolžnosti glede na prijavljanje vinogradov, v katerih se je pojavila trtna uš, tla bi se odpisali dotični zemljiški davki. Naš magistrat mina časa za take reči. (Klici: Morajo sprejemati Garibaldija !) Govornik opozarjana brezbrižnost deželnega zbora tržaškega glede dovoljenja brezobrestnih posojil za nove trtne nasade, sklicuje se na delovanje deželnih zborov drugih pokrajin, kjer dobivajo kmetje po 40 in celo tlo 200 tisoč goldinarjev (Nižje Avstrijsko) letnih podpor v omenjeno svrlio. (Tovornik pozivlje c. kr. vlado, da bi vsaj nadaljevala z ono pomočjo, katero »laje naši kmetijski družbi. Glede uresničenja predložene resolucije je govornik pesimističnega monenja, ker je užitninska linija tržaška uzakonjena z državnim zakonom. V odpravo isto bi odločilni činitelji težko privolili. Potem hi tudi Istrani in Kraševoi lahko zahtevali, da jim ne bo treba plačevati užitnine oili so Prusi, on pa je čul o K tisi 1» ! (Živahna veselost). To je t• ■ L ogenj v »trehi! I o je (»užival oblasti, naj ponesejo vmes. In drilf(i dan že smo videli pri sv. Ivanu vse polno redarjev, ki so povpraševali v veliki skrbi, kje da so tisti Rusi?! (Viharna veselost). Kaj čete, «Piecolot je diktator, ♦ Piceolo* likate! (Ihirno ploskanje). Tako hi vam lahko našteval izglede do jutri zjutraj. Oh vsaki priliki je za našo vlado odločilno, kaj trohi «Piecolo». Vlada je uverjena, du je to vox (topoli, zato je hkratu uverjena, dajetudivo.v dei. (Veselost. Klici: «Pieeolo» in Bog). Pred 20 leti, ko Se ni bilo «Piceola», hi bili v Trstu vse drugače vsprejeli kakega Garibaldija (Vili arno vsklikanje : Sramota! Škandal!), sedaj pa je « Piceolo* diktator. (Ponovno vsklikanje) «Pie-eolo» je tržaški evangelij (Veselost. Kliei : Zid ir evangelij!) in v tem evangeliju so zaklicali Slovencem o zadnji državno-zborski volitvi : Amen! In to je dovolj tudi drugim, da menijo, da mora res biti po nas Slovencih. Vlada vidi iu čuje le «Piceola», kajti «Pic-oolo» ukazuje. < 1e sluša «Piocola», seveda ne more poslušati glasila lojalnih tržaških Slovencev, naših okoličanov, ki so v viharnih časih, zlasti leta 1K4H. in 18t>f>. od Skednja pa tja do Barkovelj se svojimi prsi, rama oh rami branili obrežje za našo Avstrijo! (Frenetično ploskanje. Burno vsklikanje) Slavna vlada nima časa razmišljati o tem, kar se je godilo leta 1H4H., ker mora poslušati «Piceola» ! In kakov pouk naj si izerpimojmi iz teli skušenj? Jedino ta: Zaupajmo le sebi! (Pritrjanje in živio-kliei). Gotovo pridejo še časi, ko homo morali v boj, a takrat glejmo, da bomo hranili sebe, svojo kri, svojo kožo! Vlada naj htani svojo, ali pa naj jej jo hrani — «Piceolo* ! Oh teh besedah je kar zagromelo po dvorani odobravanja, ploskanja in živio-klieev. Predsednik g. prof. M a n d i č meni, da smo današnji shod dovršili jako srečno. Posebno ga veseli, da so se zhorovalci vzradovali na izjavah slovansko krščansko - narodne zveze in poljske javnosti ter so dokazali s tem, da priznavajo, kako je naša rešitev le v tem, če slovanski drž. p o s I a n e i ost a n e j o s I o ž n i. Kakor so odobravali to slogo, nadeja se govornik, da bodo složni tudi med seboj... (tovornik je opominjal Sv. Ivančane, naj se ne zanašajo samo na politično društvo »Edinost«, ampak naj delajo složno tudi sami ter naj moralno in materijalno podpirajo naše društvo. Le na ta način sinemo upati, da pridemo do cilja. (i. Stanko Godina je opozoril še enkrat, kako smo Slovenci dosedaj vedno delali mnogo za druge, malo pa za-se. Deluj mo od sedaj za naprej več z a-s e i n m a n j e z a d r u g e ! Zahvalivši zborovalee na toliki udeležbi in lepem vedenju, je predsednik zaključil to pomembno zborovanje, a vse občinstvo je hkrati začelo peti himno »Hej Slovani« iu je pevnje odhajalo doli po stopnicah. Politični pregled. TRST l:t. oktobra 18Jttf. K položaju. Grof Clarv vsprejema dalje. Zlobni ljudje pa menijo, da se mu po teh konferencah pojmi ne bistrijo, ampak motijo. »Politik* pravi naravnost, da ne more umeti pravega namena teh pogovorov. Ako hoče grof Clarv le ugladiti pot defiuitivnemu ministarstvu, to je : le odpraviti jezikovne naredbe in izvršiti volitve v delegacije, so ti pogovori popolno nepotrebni; ako pa morda hoče iz provizorija vstvariti kaj stalnega, mu praški list prorokuje že sedaj, da se mu akcija ne posreči. - Te konference so dosegle k večemu to, da je zmešnjava zadobila še veče demenzije. Sploh je ves utis tak, da je grof Clarvhotol naprositi parlamentarce le za to, da mu ne prestrižejo prehitro političnega iu parlamentarnega življenja njegovega. Avdijeneija čeških poslancev dra. Skarde in dra. Paca k a je bila velezanimiva po odkritosrčnosti teli dveh mož in pa pojasnilih grofa Clarvja, da sicer ve, da je odprava jezikovnih naredeh čin, ki se mora zgoditi nemudoma in brezpogojne, ali da nimalo ne ve, kaj pride potem. < 'eška poslanca pa sta mu povedala v obraz, da se je država uklonila pred zločinsko in veleizdajsko ohstrukcijo, da to znači katastrofo, o kateri se sedaj niti ne ve, i kako daleč Im» sezala. In potem sta mu poved da tudi, da Cehi stopijo v najstrožjo opozicijo proti vsaki vladi, ki odpravi jezikovne naredbe. Torej tudi proti - Clarv-jevi. No, vsaj v toliko je grof Clarv informiran. S Primorskega menda ne pozove nikogar. Z Italijani se hoče pogovoriti — ako se ni »Piceolo« zmotil iu je videl za resnico, kar si on želi — nekoliko minut pred otvoritveno sejo parlamenta, se Slovenci in Hrvati pa menda sploh ne treba, | da hi govoril. Tu je itak že od nekdaj vse v najlepšem redil. Italijani so lahko zadovoljni z razmerami, birokracija je v resnici zadovoljna z Italijani, tista peščica Ijudij pa, ki slučajno sestavljajo večino prebivalstva, naj si ne domišljajo nikdar, da hi tudi oni imeli kako pravico do tega, da hi bili zadovoljni. Dr. Lueger ostane v gemeinbiirgach&ft I Ni ga z lepa politika, ki bi bil tako ljuto prevarit one, ki so mu zaupali, kakor je tir. Lueger pre-varil veliko veliko [onih širom vse države, ki so ga o njegovem nastopu pozdravljali z iskrenimi simpatijami, pričakujoči od njega, da v Nemcih odpre pot novi struji: ideji krščanske spravljivosti, načelu jednakopravnosti in čutu bratske ljubavi mej vsemi narodi, živečimi v tej državi. A sedaj vidimo, da nastop nemških krščanskih socijalistov ne pomenja za nas Slovane nič drugega, nego da seje v ' mejsebojnem življenju Nemcev ustvarila jedna skupina več, nam istotako neprijazna kakor vse druge. To nam je mož pokazal zopet tc dni na nekem shodu krščanskih socijalistov na Dunaju. Go-vord o politiškem položaju je napadal vse stranke* a slednjič je vendar zatrdil, da njegova stranka ostane v nemški gemeiubiirgsehaft, to je: v tesni zvezi z drugimi nemškimi skupinami. Iz katerih namenov ? Tako smemo vpraševati. Mar hoče v zvezi z liberalci in brezverci koristiti verski stvari? Mar hoče v zvozi z zastopniki mednarodnega kapitalizma ter židovskih maksim v gospodarskem življenju povspeševati krščansko-soeijalna načela ? Mar hoče v zvezi z Zidi povspeševati krščansko moralo? In slednjič se spominjamo, da je dr. Lueger velik Avstrijec, tako, da črno-rumena zastava vedno vihra nad njiin. Mar hoče v zvezi z Scho-uererjem in Wolfom manifestovati svojo avstrijstvo? ! Menda nič od vsega tega, kajti tu vidimo vse polno stvarij, ki le ločijo dra. Luegra od ostalih skupin. In vendar je prisegel, da hoče zvesto vztrajati v nemški gemeihurgsohaft. Zakaj?! No jedno samo pojasnilo nam še ostaja: kakor v dru-! zih, tako je tudi v njem slavofobstvo močneje, nego i pa vsa krščanska in verska in patrijotična načela ! Lueger sicer sovraži Žide in liberalec in Prusjake, ali v boju proti vsakemu pravu Slovanov se veže žnjimi. Dr. Lueger ostaja v nemški gemeinhiirgschaft. Dobro je, da si Slovani zapomnimo to, ako bi se mož kedaj zopet lizal — kakor se je že — zlasti okolo nas Jugoslovanov. Iu morda se bo to i godilo prej, nego si dr. Lueger misli. Vojna med Anglijo in Transvaalom. Puške že pokajo — krvavi ples se je začel. Doli j na skrajni južni točki Afrike bo evropska kri po- j jila zemljo. Sramoten prizor: ljudje, ki govore, da i zanašajo preko morja evropsko kulturo, da so no- i sitelji civilizatoričnc ideje mej ona divja plemena, J se bodo sedaj klali mej seboj — v imenu ali v interesu človeške kulture? Ne! Kulturna misija ' je tu le pretveza, pod katero se skrivajo instinkti, nagibi najgnusneje lakomnosti. Kolikokrat že so Angleži profani rali., onečastili pojin evropske naobrazbe s tem, da so v nje imenu dotlej svobodne narode kovali v svoj jarm, da so si prisvajali tujo last, da so na razvalinah tujega obstanka ustrezali svoji neugasni požrešnosti ? ! Anglija si je podjarmila tudi Vzhodno Indijo, seveda le iz navdušenja za širjenje evropske civilizacije. Le osrečiti je hotela one kraje z blagoslovi kulture. In tako radodarno in z obema rokama je razsipala te svoje blagoslove, da je v teh, nota bene, od božje milosti s posebno plodnostjo in naravnim bogastvom ohdarovanih krajih v letih IHtili, 187» -1M77 zavladala taka lakota mej domačimi, da so kar ce-pali kakor muhe. Na stotisoče Ijudij je poginilo, ker niso imeli kaj jesti! Taki so blagoslovi civilizacije, ki jo zanašajo Angleži v svoje kolonije, taki so nagibi, ki jih vodijo, ko si s krvjo in mečem podjarmljajo plemena v prekomorskih krajih. Vse skupaj je le rop v imenu kulture. Nič druzega ni tudi sedaj s Transvaalom. Transvaal je mala republika, ali silno bogata. Tu vspeva žito, sočivje, citrone, pavola, sladkor, kava, jako dober tobak ; tu je obilo raznih rudnikov, a vir neizmernega bogastva je — zlato. Samo v gorovju \Vitwaters so v letu 1*01. izkopali za 140 milijonov zlata! I u gotovo je, da ti rudniki zagotavljajo pridobivanje zlata še za leta in leta. Po tem bogastvu stegajo Angleži svoje grabežljive roke! Seveda v imenu —■ evropske civilizacije. To angleško hinavstvo jo neizmerno. Delajo se, kakor da jim ne gre za drugo, nego da svojim sorojakom, živečim v Transvaalu, pribore politična prava, sosebno volilno pravo. V Transvaalu gospodujejo namreč takozvani boerci ali buri, to so Holandci, ki so hc že v 17. stoletju priselili tjakaj. Ali doli jo sedaj mnogo Angležev in angleška vlada hi hotela, da zavladajo le-ti, kar bi značilo konec neodvisnosti republike, ki bi postala plen angleške grabežljivosti. .Iako značilno za resnične cilje Angležev je to-le: Angleži zahtevajo pač volilno pravico, a ko so jih vprašali, da-li bi prevzeli tudi vojaško dolžnost, rekli so na krotko, da — ne! (Transvaal namreč nima stalne vojske, ampak vsaki za puško sposobni boer je zajedno vojak.) Iz kratka: Angleži stezajo svojo roko po malem, ali bogatem Transvaalu. A Transvaal hoče braniti svojo svobodo do zadnje kaplje krvi. Angleži mečejo moralno odgovornost za to klanje na Transvaal, češ, da je on poslal svoj nesramni ultimatum. Ali kaj je hotel Transvaal, ko je vedel, da Anglija hoče vojno in da se pogaja le v ta namen, j da popoln j uje svoja oboroževanja, i V interesu J ransvaala jo, da hodi čim prej, | če že mora hiti ples. A sosednja republika, svo-. hodna država Oranje, se je iz lastne volje, ne da bi bila v sporu z Anglijo, postavila v boj nastrani ' Transvaala. Zopet naravno! Država Oranje pozna požrednost Anglije iu zato ve, da z borbo za neodvisnost Transvaala se bije tudi hoj za nje neodvisnost. Kakov bo izid? Jedni menijo, da bodo Angleži imeli težaven posel, ker so boeri nepre-sežni v borbi za svojo svobodo, drugi so uverjeni, da mogočna Anglija konečno gotovo ud uši mali Transvaal. Ali to jedno je gotovo, da So simpatije poštenega sveta na strani onega, ki se bori za svojo svobodo, in da proklinju onega, ki v svoji neugasni požrešnosti ne pozna nobenih mej: ni človeškega čuta, ni pravice, ni tuje lasti, in ki se svojim postopanjem dela sramoto evropski kulturi. Domače vesti. Stros8iuiiy('r /u Pazili. Veliki biskup jo poklonil 1000 gld. za ustanovo jeduega stipendija na hrvatskem gimnaziju v Pazinu. Naj bi se vsi imo-vitniki ravnali po tem plemenitem izgledu velikega slovanskega škofa. Zajedno je Strossmaver poklonil f>000 gl. za spomenik pokojnemu slavnemu pisatelju in znanstveniku, Franu Kučkemu. Strossmaverju pa bodo najlepši spomenik — njegova dela. Trst li I Švicarski hotel! Tržaška nemška kolonija je že spet enkrat iztakuila pri svojih ljubih zaveznikih — Italijanih. Neki tuk. nemški kolesarski klub je bil namreč tako naiven, da se je obrnil do slavnega magistrata s prošnjo, naj Iti v okolici in v predmestjih v lažjo orijentacijo nemških bruderjev napravili — nekaj nemških napisov. Da bi toga rajši ne bili storili! To željo nam narekuje samo usmiljenje do nemških kolesarjev, ki so res usmiljenja vredni, kajti tako še tiiso pogoreli nikdar se svojimi prošnjami, kakor takrat. Bodi nam dovoljeno, da rekapituliramo samo »Piccolove* ljubeznjivosti, s katerimi obsipa tem povodom svoje zveste prijatelje in pobočnike v sovraštvu do Slovencev. «Piecolo» je prepričan, da bo ta prošnja sicer potovala svojo birokratičuo pot. A o odgovoru, katerega poda delegacija, da fje ne more dvomiti že sedaj. »Piceolo« se ne more dovolj načuditi, kako se je sploh mogla vložiti podobna prošnja. Ta dogodek da dokazuje, kako slabo so prositelji pod- kovani o razmerah »julske« (»okrajinc v obče in Trsta posebej. Odbitje njihove prošnje tla jim razsvetli pamet v tem pogledu. Ali pa — tako vprnšnje »Piceolo« pro-sitelji pripadajo tisti mali skupini, ki sanjari o nemški hegemoniji od 11« I te do Adrije? tem slučaju jim bo rešitev njih | rošnje služila ne le kakor lekcija, ampak tudi kakor svarilo! Ako hi jim dovolili nemške napise, bi ustvarili s tem važen prejudic za druge (za Slovence) ter hi s tem molče pnzuali, da je blebetanje o izključno italijanskem značaju Trsta - puhla fraza. Tudi take malenkosti da so sila važne za presojanje značaja prebivalstva in zunanjosti kraja. Italijani, ki hijcjo dan za dnevom, uro za uro obupen hoj za ohranitev svojega narodnega nepokvarjenega značaja, sc morajo ozirati tudi na take malenkosti. Na veliko srečo Italijanstva pa Trst — tako vaklika »Piceolo« — ni nikak — švicarski hotel. Trst je italijansko mesto v polnem in najlepšem zmislu besede, in kdor hoče tukaj živeti, se mora naučiti deželnega jezika, poprijeti se navad in običajev prebivalstva. (N. pr. jesti mačje meso! Op. stavca), kajti Trst mora zahtevati, da bodi v njem vse, vse italijansko! Glejte Madjare, ki povodom svoje razstave niso trpeli v vsem mestu niti čr-kice nemadjarske! Glejte Slovence, ki so v svoji Ljubljani dali napraviti slovenske ulične napise! Kdo more zahtevati, da bi Trst postopal drugače ?! Ponavljamo: Trst ni švicarski hotel! V tem žargonu »Piceolo« poučuje nemške bratce cikliste. Vestno smo posneli glavne misli zaradi tega, da pokažemo znova, kar smo naglašali že večkrat, da med ognjem in ledom, med elementi, kakor so Nemci in Italijani, ne more biti trajnega prijateljstva. Laško stezanje po neodreše-nih deželah in nemški most do Adrije morata slednjič trčiti drug ob druzega. Veseli nas, da je »Piceolo« konstatira!, tla velenemška id ja snuje svoje načrte od Baltiškega morja do Adrije, samo da mislimo mi, da ta skupina ni tako majhna in neznatna, kakor se to dozdeva omenjenemu listu. Veseli pa nas tudi, da je sč svojo dolgo govoranco, sč svojim naglašanjem, kako potrebno je, da se italijanski značaj varuje tudi v malenkostih, v zunanjostih, in da jo se svojim pridušanjem, da sta Trst in »regione giulia« 1 italijanska, baš jasno dokazal vnovič, n a k a k o šibkih nogah stoji ta i ta 1 i j a n i z e m ! Prav ima! Trst ni nikakn švicarska krčma, kjer bi mogli domačine poljubno metati preko praga, kakor bi ravno »Picoolo« hotel delati tako z domačim avtohtono i m prebivalstvom slovenskim!! Jlltrl v Skedenj ! Čitalnica v Skednju priredi jutri veselico z velezanimivim programom. Na programu so: petje (moški in mešani zbor), tambu-ranje, deklamacija in ples. Čitalnica v Skednju je prepotreben člen v narodni organizaciji naše okolice. A kakor vsako naše narodno podjetje potrebuje tudi to društvo v prvi vrsti dvojnega; moralne vspodbuje in materijalne podpore. Tržaški rodoljubi, pohitite jutri v Skedenj in ponudite čitalnici — obojnega! In kako lahko storite to, saj je v Skedenj najlepši sprehod kakor si ga more človek le želeti, hoteči prijetno izkoristiti nedeljsko popoludne. Krivica Urez primere. Pišejo nam : Lansko leto je bila g.dč Scliolz, učiteljica v Devinu, Slovenka, zatožena, da se je udeležila demonstracije v Devinu proti Lahom m »legini« šoli. Kakor znano je bila ta gospodičina nedolžna in rešena krivde, a vendar jej je bila plača obustavljena za čas preikave. Letos pa je c. kr. ženclarmerija, na ukaz c. kr. glavarstva, zasledovala krivce na vsprojemu »generala« Garibaldija v Piranu, ter je mej drugimi naznanila neko učiteljico v Piranu, da je kričala »Eviva Garibaldi, eviva Italia«. Ali kaj menite, kaj seje zgodilo z dotično gospodičino? Morebiti enaka kakor g.dč Scholz? Kaj še! Ko je gosp. glavar koperski doznnl o lepi laški gospodičini, za-tisnil je obe očesi, in ni ukazal preiskovati stvar ampak je rekel: »Kaj hočemo, ako jo spravim v preiskavo, bo velik krik«! A tako?! Kopa je nedolžna g.dč Scholz sedela v preiskovalnem zaporu, odvzeli so ji plačo in jo odpustili iz službe. Taka je torej mera: nedolžna Slovenka brez plače in v preiskavi, kriva Italijanka v svoji plači brez preiskave. In sedaj naj reče kdo, da ni res »Hetnot. na našem Primorskem! Pa, kam žt* spada Devin ? Menda pod Avstrijo, kjer se Slovencem godi »prav dobro« ; Piran pa je najbrže pod Italijo, kjer sc pa laškemu nežnemu spolu godi prav dobro! Kaj ne, g. glavar Sehaftenliaiier ?! Kvvlva V-e-r-d-l ! Pišejo nam: Te dni je praznoval slav. laški glasbenik Verdi svojoHti-letnieo. Ker naši ljubi neodrešenci porabljajo vsako najmanjšo priliko, ko morejo pokazati bratom v kraljestvu, da so vsi jednih mislij, jeduega srca, jedne krvi, porabili so seveda tudi to priliko Verdijeve HO-letnice. Čestitali so slavljencii brzojavnim potom, v gledališčih pa so prirejali burne ovacije v prilog Verdiju z vskliki: »K v v i v a V c r d i!« Pač žalostno ulogo moramo igrati tudi o tej priliki, a moramo jo, ker avstrijska vlada protežira in podpira laški živelj povsod in ob vsaki priliki. Na strani vlade sti moč in — dolžnost v to, da bi se take protiavstrijske demonstracije ne vršile sleherni hip. Ona ima moč, a jo noče rabiti ; Slovenci so sicer opravljali ta posel do nedavnih časov, a uvideli so, da se jim je to prokleto slabo izplačevalo, kajti ne le da niso videli nikjer priznanja, marveč še zamere je bilo prav obilo. »Kvviva Verdi!« so klicali torej. Kako nedolžen je ta vsklik na prvi pogled! In vendar ima ta vsklik velikanski politično-demonstrativcn pomen v sebi. Italija ima tudi drugih slavnih sinov, a za nobenega se ne ogrevajo naši neodrešenei tako hrupno, kakor prav za Verdija, nobenega imena ne vsklikajo tako srčno, kakor oni »Kvviva Verdi!« Kako nedolžno, kako prikrito se skriva pod tem nedolžnim imenom umetnika ime onega moža, onega kralja, ki je združil Italijo! Kedo bi slutil, da beseda Verdi ima združene v sebi začetne črke imena in naslova pokojnega laškega kralja. In tako ima ta vsklik »Kvviva Verdi!« političen pomen, pomen, ki nam laške patrijote kaže v pravi luči. Citaj, cenjeni čitatelj, pazljivo: Kvviva Vittorio, emanuele, re, d, italia. Sedaj vemo, kako si jo treba tolmačiti vsklik : »Kvviva Verdi!« Polcntarska nesramnost. Pišejo nam: Gredi? na pošto včeraj zjutraj, opazil sem tri laške polenta rje, ki so se ustavljali pri različnih skupinah naših okoličank ter jim na izzivalen način ukazovali, naj ne govorč tega (slovenskega) barbaričnega jezika! Ti junaki niso bili Tržačani, ampak, sodd po naglasu v njih izgovarjanju, morali so biti iz — Italije! T o sem konstatiral, da se zna, od kod prihajajo izzivalci ! Ogleda', sem sc, hi li ne bilo v bližini kakega redarja, toda, na mojo žalost, ga ni bilo nikjer. Kaj bi se zgodilo, ko hi mi tržaški Slovenci poučili te uesramneže, da tako se po tujih državah ne sme iskati — polente ? ! Grof Clftrjja očetovsko skrb zu italijanske poslance. Zdi se, kakor da so jeremijade «Pi c c o 1 a» ganile grofa Clarvja. Toliko časa je opozarjal slavno vlado na svoje kapacitete, ki so tudi tukaj, katerih nasvete treba tudi slišati, da se jih je grof Clarv res usmilil poslavši jim, kakor poroča «Piceolo«, zagotovilo, da jih sprejme —i 10 minut pred otvoritvijo državnega zbora. Vzrok, da pridejo Italijani zadnji na vrsto, da ui političen. Vzrok je marveč ta-le: Zasedanje drž. zbora bo trajalo le malo časa, in grof Clarv je hotel italijanskim poslancem prihraniti neprijetnosti in troške dvojne vožnje. Za to jih hoče poslušati še-le tedaj, ko se snide drž. zbor... Tako tako. To je nečuveno, da grof Clarv že sedaj drži dvojno mero v svojih rokah: jedno za Italijane, drugo za vse druge. To pa res ni lepo od grofa Clarvja : toliko obzirnosti do Italijanov, ko vsem drugim : Čehom, Poljakom, Nemcem, KumuneemJ, Slovencem ni hotel prihraniti neprijetnosti dvojne vožnje ! Ali grof Clarv misli, da je le-tem toliko do tega, da vidijo dvakrat zaporedoma zvonik sv. Štefana? Zakaj ni kazal tudi do njih toliko obzirnosti iu očetovske skrl »i?! Zakaj toliko obzirnosti ravuo iu jedino le do Italijanov ? Zakaj ravno njih ni hotel dvakrat inkomodirati {! • I -i « Piccolo* pripoveduje vse to z najreftne jim obrazom! Re« otročji so postali ti sinovi avite col-ture, sicer ne bi na tak način ironizirali >ain' sebe ! IJisiim teneatis arnici! ('e pa se že kdo ne more vzdržati, tla hi se ne smejal, pa naj vsaj da groš za lego nazion.de. O shodili pol.društ. Kdiiio*t» piše «s« x-a»: • Tržaško pol. društvo «Kdinost* res izborno izvršuje svojo nalogo. Z vesoljem čitamo vselej poročila o takih shodih, ker na istih se v istini govori in obravnava tako, kakor to mora delati diuštvo, katero hoče hiti politično*. »Ninistcrstvo Italijanov«. ( lovore o neslanosti »Piecolovi«, ki je vse sedanje ininisterstvo reklamiral za Italijane, opaža »Agrainer Taghlatt : Pravo čudo je, da irredentovsko glasilo ne zahteva tudi tega, . oktobra ob 10. uri pred pol u d ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: na Greti št. 1.'!, hišna oprava: v ulici Kossetti, na vogalu ulice Petronio, odri; v Trehčah št. HI, 1 krava; v ulici Rossetti št. 1, mize in stoli. Življenja lepša polovica. Josipu Posalu iz ulice Molino a vento je njegova ljuba ženka vsled domačega prepira vlila včeraj lonec vrele vode na glavo. Postila, ki je hudo opečen, so morali spraviti v bolnišnico. Tako nam včasih »boljše polovice« slade življenje. Oko v nevarnosti, 2f)-letnemu mehaniku Franu Fondi iz ulice Malcanton št. »i. je padel vroč košček svinca v oko. Ponesrečenca so spravili v bolnišnico. To je isti Fonda, katerega poznajo naši čitatelji še iz »drame v starem medu«. To je bil tisti krvav dogodek, ko je Fonda bil težko ranjen, a dva druga sta našla smrt. Samomor. Gospića Carmen De Saint Arnaut, 20-letna Parižanka, se je zastrupila na svojem stanovanju v ulici Campanilc štev. 7. Poklicali so zdravnika, ki jo je dal spraviti v bolnišnico, kjer je včeraj v strašnih bolečinah umrla. O vzroku samomora in o sredstvu sc čiijejo različna ugibanja. Tatvina vrednostnih papirjev. Septembra meseca so se v tuk. zastavljalnici Dussich zastavile zaporedoma: '2 delnici hipotečne banke po 100 gl. in 1 delnica »bodenkredit« za 100 ghl. Zastavno lističe so dotični ki prodali v menjalnici Schiltmann, katera je imenovane vrednostne papirje rešila iz zastavljalnice za gld. Ko so številke delnic primerjali, se je pokazalo, da so bile ponarejene, t. j. prvotne številke so bile izbrisane in na njih mesto zapisane druge, neobstoječe. Doznalo se je, tla so te delnice izvirale od tatvine, ki se je dne D), avgusta t. I. izvršila pri sladščičarici Franji Skrdla v ul. llaffineria št. 1. Sum o tej tatvini leti na Josipa S. in Viljelma P. Poslednji je bil žo večkrat kaznovan zavoljo podobnih dejanj. Različne vesti. Ubežni veleposestnik. Kakor javljajo iz Oseka, je tamošji veleposestnik Ladislav Najer zbežal, zapusti vši velikih dolgov. O begu se je založil z denarjem do 100.000 ghl. (> njegovem premoženju se je otvoril konkurz. Istodobno so izdali za njim teralnico. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 14. Cesar jc odpotoval danes zjutraj v NVallsee na krst novorojenca nadvojvodinje Marije Valerije. Itllkareštil 14. Princ Kari, sin prestolonaslednika, je obolel na tifozni mrzlici. Pari/, 14, »Matin» javlja, da ruski minister za vnanje stvari grof Muravjev namena podaljšati svoje bivanje v Parizu do konca meseca oktobra. Sredee 14. Cuje se, da se kriza reši tako, da bo imenovano zopet staro ininisterstvo. toda brez Grekova, iu to po želji kneza, da se izogno razpuščenju sobranja. Zahvala, IN> gld. tisoč izdeluje Ant. Jerkič. odlikovan fotografski atelier v C-Jorici. Kraje pride na željo j>. n. naročniku hrrz-jjlacno fotograf o vat. Pestema ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Hafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zalotrn pohištvu /n jedilnice, spalnice in sprejemnike. i 1 in n i e In peresnie. ogledal in železnih blairuju. po cenah, '.,"„, na menjico po Hn„, na zastave po 5,.i°'n. t'rad ne ure so: od J»- 12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 11)—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne iu vsaki četrtek od —4 popoludne, Poitno hranilnični račun 816.004. ) i i Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. U šojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, tla sem preskrbe! svojo prodajalnico v mnogobrojnem povsem novim hladom po brezkon-kureučnili eennh : Baznovratni perkal, moderno risanje, barve garantirane ............ ,po 15 nvč Fini park al za srajee.......... 24 „ Oxford, barve garantirane.......„ 19 „ Franoozkl aatani........... 28 ., Piquat, barvan in bel za oblekeha......2tf „ Parkalin za podloge vseh barvali.......10 „ Bl&gO modno za podloge vseh barvah . . . „ 15 „ Blago za ionaka oblake dvojna šiirina od 23 nvč. naprej „ motka obloko širina 150 cm. „ 1)0 ., Alpagaačr ni za. ženske obleke velik. izbor ........• . . . „ 50 ., „ Ko tanina............. 13 „ „ n bela...........21 „ Navidezno platno.........15 Platno čisto laneno .........22 ., „ ,, .. zn rjuhe dvojna širina ., 45 Mulolin bal prve vrste........ Iti ., ., Chiffon za srajce.........,18 ,, Srajce za gospode, velik izbor belili in barvane . ...........,1)0 „ „ Srajce za gospe........... 50 Moderci, zadnji kroj......... tiO » JtT Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, a vila in razll6nih garnitur ter vaeh drobnarij za 11 vil je in modiatinje. — Vaprejemajo ao naročbe moikih oblek po meri in najnižjih cenah. l&T Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. moomroooooooooooot IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)OOIOIOIOI(XXX3 „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno drušfro na življenje v Londonu. Aktiva ilr ust vil do ni. decembra 1S«.)7...........Kron 1 .*«>.«, 570-— Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra lsii?. .... » '^.H'28,375'— Izplačana zavarovalnina iu obresti o 343.N(>0,0ti7*— V letu ls',17. izdanih 74(iS polie za glavnico od....... > 07.841,451*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu ua pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. 1 Via del Teatro Štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. 1 šć ejo se dobri, zastopniki agentje in potovalci. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: mlada in dol mi se vsjirojmc lakoj. Povjnu-šati treba v nedeljo dne lf>. t. m. v stanovanju v ulici Unmugnu-Skorklju Št. 1 1 ■'». W Vse stroje za poljedelstvo ** Vnovič znižane cene! Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov. iMhttilnicc. mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. — Samoreznice jako lahko za goniti in po zelo /■merilih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi Ig. Heller, Dunaj Ceni kein spričevala zastonj. .j«"' Iščem zastopnikov II/, Praterstrasse. Čuvati se je ponarejanj!