[čestitamo za dan republike, 29 november!) Gospodarjenje v devetih mesecih Kljub dejstvu, da smo v DO ŽK ŽITO poslovanje v 9 mesecih zaključili pozitivno In da je celotni prihodek, ki smo ga dosegli v znesku 13.921.251.722,00 din za 202% višji kot lani v istem obdobju in tudi višji, kot smo ga načrtovali, s primerjavo numerlstlčnlh podatkov ne moremo biti zadovoljni. Gre namreč za dejstvo, da so tri naše TOZD poslovanje v 9 mesecih zaključile s poslovno Izgubo v skupnem znesku 160.788.074,00 din. Z izgubo so poslovale: TOZD Mlini, TOZD Triglav-Gorenjka In TOZD Tehnični obrati. glasnik Izguba v TOZD Mlini je predvsem posledica obresti za najeta obratna sredstva za financiranje odkupa pšenice iz letošnje letine. Izguba v TOZD Triglav-Gorenjka je bila pričakovana in ta TOZD ima že sprejet program ukrepov za odpravo vzrokov za poslovanje z izgubo, tako da je potrebno samo nadaljevati s fllasllo delavcev živilskega kombinata žito ljubljena temi ukrepi. Izguba v TOZD ----------------------------------------------■ ■ L Tehnični obrati je predv- NOVEMBER 1985 1 sem posledica dejstva, da TOZD pretežni del storitev opravlja za TOZD-e v DO Žito in da so cene njihovih storitev na nižjem nivoju kot pri drugih organizacijah te dejavnosti. Za TOZD Mlini in TOZD Tehnični obrati bo tako potrebno sprejeti in izdelati sanacijske programe in od IS pristojne občine pridobiti soglasje za izplačevanje OD v teh dveh TOZD v skladu z določili našega sporazuma o razporejanju sredstev za OD. Kljub temu, da porabljena sredstva naraščajo počasneje kot celotni priho- dek, pa smo zaradi obresti, za katere smo odšteli prek 99 milijard S din, dosegli dohodek, ki je višji kot v preteklem letu le za 68%. Iz doseženega čistega dohodka smo največ namenili za OD, ki so v masi narasli v primerjavi s preteklim letom za 91,6% in so tudi višji, kot smo jih načrtovali za 9 mesecev. Dokaj ugodno so poslovale TOZD s področja pekarstva in tudi konditorske TOZD, ki so ustvarile prek 25 milijard S din poslovnega sklada. Fizični obseg proizvodnje je v DO narastel za 9%, s čemer se je povečala tudi naša produktivnost. Porast fizičnega obsega proizvodnje beležimo v vseh dejavnostih, razen v konditor-stvu, kjer kljub dejstvu, da se je količinska proizvodnja zamrznjene hrane povečala za 15,8%, celotna dejavnost beleži 10% manjšo proizvodnjo kot lani in manjšo, kot smo načrtovali. Plan uvoza za letošnje leto smo v desetih mesecih dosegli s 77,2% , izvoz na konvertibilno področje pa je bil blizu planiranega oziroma v TOZD Šumi celo 10% nad dinamičnim planom. Na osnovi tega lahko ocenjujemo, da bomo planirani izvoz za letošnje leto dosegli. Vrednostno so se prihodki od prodaje na tujem trgu povečali v primerjavi s preteklim letom z indeksom 294, v strukturi pa že predstavljajo 2,6%, kar je celo nad pričakovanim. Ob 9 mesecih je združevalo delo v naši DO 2.525 delavcev, povprečni OD na delavca na mesec pa znaša 44.352,00 din ali 85,1% več kot lani v istem obdobju. Franc Rutar Glavni direktor DO ŽK Žito še naprej Marko Sok Na slovesni seji delavskega sveta DO, ki je potekala v četrtek, 26. septembra, so delegati soglasno sprejeli sklep, da se za individualnega poslovodnega organa DO Žito ponovno imenuje tovariša Marka Soka, magistra ekonomije. Drugo štiriletno mandatno obdobje bo trajalo od 1. oktobra 1985 do 1. 10. 1989. Ob ponovnem imenovanju je del Marko Sok za Glas-*naslednjo izjavo: Zjl„revzemam drug/ mandat glavnega direktorja v DO no z občutkom, da smo v preteklosti uspeli skupaj z šemi samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in seveda z vodilnimi in vodstvenimi de-avci ter z vsemi delavci kombinata uresničiti mnogo valovnih ciljev. Odkup pšenice letnik 85 Dovolj pšenice za naše potrebe Tudi letos se je nadaljeval ugoden trend pri odkupu slovenske pšenice, ki daje ob načrtnem delu vse boljše rezultate. Akcija odkupa, ki je potekala brez večjih motenj, Je v glavnem končana, čeprav pričakujemo v Žitu še nekaj manjših količin pšenice. f I p SSSS** N-- A'..XX'\ \x 1 ln edam predvsem na našo proizvodnjo, na naš izvoz razv^eda na Pro9ramsko usmeritev. Uspeli smo oživeti 'toJZ* ambicije, ki se razraščajo iz stabiliziranja ob-Za rv" Proizvodnih odnosov s povečanim občutkom žli,°”omiko poslovanja. sov tT° v 6asu razdrobljenosti naših ciljev in intere-razdrr,hr° dru9i strani v naši skupni želji, da bi to Podirlrenost vendarle povezali na ta način, da ne bi Po san!' m?t'vacije posameznih TOZD in ko ne bi ti Ob!?*n' TOZD rušili skupnih ciljev. Pr0blRSem t0m razmišljanju moram omeniti tudi naše voj o , medsebojnih odnosov, ki niso vedno na ni- žam ni-iPam jemljejo energijo. V zadnjem času opa-bierrinJ'/ianie medsebojnih podtikanj in iskanje pro-Trpno q predvsam pri drugih in ne najprej pri sebi. Opam w m °d/očen, da se spopadem s temi odkloni in dobro 8 se bo Priključil tisti del Žita, ki želi tej OZD najblliilandat zahteva tudi od mene, da si najdem nove Piti strafS°delavce' sai P°mo le tako usposobljeni vo-de'avCev u° razvoja. Pričakujem podporo s strani *aPolžitVf>,mb.'nata in nameravam v svoje delovne vložiti vse svoje znanje in energijo.« V septembru 1984 je bil podpisan samoupravni sporazum med pridelovalci in porabniki v agroživilstvu1 z naslovom »za uresničevanje ciljev in nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1981 - 85 pri pridelovanju pšenice v letu 1985«. Ta sporazum zavezuje proizvajalce, da proizvedejo v družbenem sektorju 5.600 ton in v zadružnem sektorju 9.823 ton pšenice. Mi sme s temi proizvajalci sklenili pogodbe v družbenem sektorju za 5.311 in v zadružnem za 9.538 ton pšenice. S proizvajalci so bili organizirani regijski sestanki, na katerih smo se dogovarjali o pogojih odkupa in o samem sistemu vzorčenja, analiziranja in obračunavanja pridelka pšenice v letu 1985. Tik pred žetvijo smo organizirali posvet z vsemi, ki so neposredno sodelovali pri odkupu v kmetijskih organizacijah in v Žitu. Dogovorili smo se za operativni načrt odkupa in ga v pismeni obliki poslali vsem pridelovalcem. Odkup je bil organiziran v skladu z odkupnimi pogoji, ki so bili usklajeni na Zadružni zvezi, Komiteju za kmetijstvo in Žitni skupnosti ter so bili objavljeni v sredstvih javnega obveščanja že v času podpisa sporazuma. S tem so bili proizvajalci, predvsem v zadružnem sektorju, pravočasno - v času setve - obveščeni o pogojih pridelovanja pšenice. Odkup je potekal vse- O it K U l* rŠEKlCK skozi nemoteno. Vsa odkupna mesta so bila odprta neprekinjeno od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Velik problem odkupa pšenice v slovenskem prostoru predstavlja visoka vlaga v zrnju. Provizorična sušilnica pri silosu Vir ne zmore pravočasno posušiti vse pšenice s povečano vlago. Posledično se to '"milim odraža kasneje v slabših kvalitetah mok. Ilustrativno navajamo nekaj podatkov o kvaliteti pšenice, ki smo jo prevzeli v času odkupa: V vsej Sloveniji je bilo treba sušiti 43% odkupljenih količin. Stopnja vlage je bila v začetku odkupa v ekstremnih primerih celo do 24 ali 25 odstotkov. V glavnem je pšenica po standardih druge kakovostne vrste, nekaj je bilo tudi tretje, v majhnem odstotku pa tudi prve, najboljše kakovosti. Ob teh podatkih moramo poudariti, da so večje količine vlage v začetnih dneh odkupa prisotne v pšenici tudi zaradi prezgodnje žetve, s čimer se skušajo kmetje izogniti tveganju glede vremenskih sprememb (toča, neurje, dolgo deževno obdobje ipd.). V času kampanjskega, prevzema, v obdobju od 20. julija do 10. avgusta smo kljub dobri organizaciji občasno zaostajali pri izvrševanju analiz in pri obračunu pšenice. Kljub temu pa s strani kmetijskih organizacij nismo dobili bistvenih pripomb. Kmetijskim organizaci-Nadaljevanje na 2. strani mini Višje dnevnice, stroški prenočevanja in kilometrina Delavski svet DO je na svoji seji, 14. avgusta 1985, sprejel spremembo obračunavanja višin stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, in sicer: - dnevnice v državi: -nad 12 ur -od 8 do 12 ur - znižana dnevnica od 6 do 8 ur - stroški prenočevanja: - povprečnina - stroški za ločeno življenje: -kilometrina: 1.714.00 din 884.00 din 633.00 din 1.353.00 din 12.177,00 din 26,80 din 24,00 din 22,40 din Nove višine stroškov se obračunavajo od 1. septembra dalje. Priprave plana za leto 1986 že stekle Kolegij DO je na seji, 26. septembra obravnaval predlog rokovnika za pripravo in izdelavo plana za leto 1986, dokončni predlog srednjeročnega plana do leta 1990 in prejel predlog rebalansa plana DSSS za leto 1985 ter informacijo o preskrbi z moko in prizadevanjih za izboljšanje kvalitete mok. Sojini polpeti že v prodaji V obratu za zmrznjeno hrano v TOZD Pekarstvo in testeninarstvo so začeli proizvajati sojine polpete. To je nov proizvod na našem tržišču. Polpeti so narejeni iz sojinih, krompirjevih in ovsenih kosmičev, jajc in začimb. Priprava te jedi je zelo enostavna in hitra: zmrznjene polpete damo v segreto maščobo pri 180° C in cvremo približno 3 minute, da zlato porumenijo z obeh strani. Notranjetrgovinski kolegij odslej vsak mesec Notranjetrgovinski kolegij je 26. septembra obravnaval problematiko prodaje za obdobje osmih mesecev, predlog reorganizacije prodajne službe, vprašanje racionalnejše distribucije, problematiko propagandne službe,, zahteve večjih trgovskih hiš po sovlaganjih in izhodišča plana za leto 1986. Med drugim so sprejeli tudi naslednje dogovore: - v prodajni službi je potrebno vložiti več naporov za prodajo desertnega programa, - v TOZD Triglav-Gorenjka bo organizirana industrijska prodajalna, kjer naj bi bil zastopan celotni proizvodni program Žita, - pripravi naj se predlog za »Žito paket«, ki bi bil namenjen za prodajo delavcem v drugi OZD ob novem letu, - prodajna služba pripravi predlog prodaje Žitovih proizvodov delavcem DO ŽK Žito in ga posreduje OO ZS TOZD in DSSS, - čim prej naj se organizira sestanek s predstavniki TOZD o vprašanju racionalnejše fizične distribucije, - propagandna služba se z vsemi tozdi dogovori o obsegu in akcijah propagande do konca leta. Nadaljevanje s 1. strani jam smo 15-dnevno poši-, Ijali obračun prispele pšenice, specificirano po posameznem kooperantu. Obračunski listi so služili zadrugam kot baza za izstavitev faktur. Ves obračun prispele pšenice je bil izdelan v Žitovem računskem centru. Odkup pšenice letnika 85 je v glavnem zaključen. Pričakujemo, da bomo prevzeli še nekaj količin na račun zamenjave s semensko pšenico. Trenutna realizacija znaša 4.268 ton v družbenem sektorju (to je 80% s pogodbami predvidenih količin) in 7.810 ton v zadružnem sektorju oziroma 82% predvidenih količin. Letošnji odkup pšenice v SR Sloveniji predstavlja skupaj s količinami, ki jih je odkupila ABC Pomurka, več kot 40 odstotkov celotnih potreb TOZD Mlini, ki znašajo 57.500 ton letno. V Žitu smo za zagotovi- tev potreb TOZD Mlini v drugih republikah kupili manjkajoče količine pšenice, tako da razpolagajo v TOZD Mlini z zadostnimi količinami osnovnih surovin. Zato pričakujemo, da bomo naslednje ekonomsko leto začeli s potrebnimi prehodnimi zalogami. m * TOZD Pekarna Vrhnika Aktivna prizadevanja za odpravo izgube polovica belega kruha), kar je za potrošnika neugodno razmerje. Ker se težave s kvaliteto moke pojavljajo že nekaj zadnjih let, opozarjajo vrhniški peki, da je potrebno nekaj storiti, da bi se stanje izboljšalo. Predvsem bi morali posvetiti večjo pozornost spravilu pšenice iz domačega odkupa, kjer je večkrat previsoka vlaga, ki povzroči pozneje kvarjenje. Posledica je slaba moka in kruh. Končni potrošnik valj vso krivdo na peke, ki so pri tem brez moči. Obratna sredstva Tudi tu se je situacija precej izboljšala, saj so dobili nekaj kratkoročnih kreditov pod ugodnimi pogoji-Že več kot mesec dni denar tudi posojajo drugim. V prvem polletju so si morah vseskozi sami izposojati denar in je bil del izgube ustvarjen tudi na račun visokih negativnih obresti. Naložba Vrhniška pekarna je ob polletju zabeležila izgubo. Potem, ko so analizirali vzroke negativne poslovne bilance, so sprejeli načrt za normalizacijo poslovanja. O njihovih prizadevanjih za boljše rezultate smo se pozanimali pri direktorju TOZD-a, Andreju Košaku. ‘ Po sprejetem sanacijskem programu temeljne organizacije so izvedli ponovne kalkulacije in sprejeli nove cene tortnega de-kora. Prav tako so se povečale cene ostalim proizvodom zaradi dviga cen osnovnih surovin. Tprtni dekor Pekarstvo Glavna naloga je večanje proizvodnje. Vloženi napori dajejo že prve rezultate, saj so zabeležili do 5 odstotkov fizičnega porasta proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Ugodnejša je tudi struktura peke. Zgoraj omenjeni odstotek je dosežen predv- sem na račun posebnih vrst kruha, tako da se je povprečna cena povečala na 120 dinarjev za kilogram. Kljub temu so ohranli eah-tevani odstotek osnovnih vrst kruha, ki ga določa družbeni dogovor. Največ težav imajo pri zagotavljanju mok, kjer jih predvsem moti slaba kvaliteta moke tip 850. Posledice so česte reklamacije na tržišču, ob dejstvu, da je na nivoju DO Žito sprejet interni dogovor o peki kruha 50:50 (polovica črnega in Aktivnost TOZD Pekarna Vrhnika je bila usmerjena tudi v priprave za investiranje v skladišče za potrebe občinskih blagovnih rezerv z moko. Skladišče, katerega celotna vrednost bo znašala 34.000.000,00 dinarjev, bo zgrajeno na dvorišču pekarne. Glavni del sredstev za gradnjo 26.500.000,00 din sta žago-tovili-občini Vrhnika in Logatec. Začetek gradnje bo predvidoma konec tega meseca. Gre za dvoetažni objekt v skupni površini 600 kvadratnih metrov. Okraske za torte, narejene iz sladkorja, ki so jih doslej prodajali oziroma ponujali trgovinam sami, sedaj ponujajo potniki iz Blagovnega prometa. S tem se je razširilo tržiščte, saj je moč kupiti ta proizvod sedaj povsod po Sloveniji in v delu sosednje Hrvaške. Trenutno so zaloge tega blaga pošle - celo več: odločili so se za pospešeno proizvodnjo, tako da delajo tudi ob prostih sobotah. Ker temelji proizvodnja tortnega dekorja na ročnem delu, skušajo najti ustrezno strojno opremo, bodisi doma ali pa v tujini. Hkrati skušajo razviti (v sodelovanju s službo za razvoj in raziskave) nove oblike dekorja in razširiti asortiment z novimi artikli iz tega programa. Večji del bodo odkupovali od kooperantov, s katerimi redno sodelujejo. Ročna Izdelava tortnega dekorja Obisk v Imperialu Z novimi pristopi do večje prodaje žvečilne gume Žitov TOZD Imperial iz Krškega je že vrsto let vodilni proizvajalec žvečilne gume pri nas. Kljub temu ne Počivajo »na lovorikah« pridobljenega ugleda pri potrošnikih, saj jih spremenjeni pogoji gospodarjenja in. močna konkurenca drugih proizvajalcev vzpodbudi0 k novim akcijam za uspešno poslovanje. Kdo ne pozna žvečilne gume »Bazooka Joe«, ki se 26 Poldrugo desetletje pojavlja v vseh domačih trgovinah? To je proizvod, ki je ponesel ime Imeriala po vsej Jugoslaviji. Vendarle, Paz°Ka je le ena izmed približno tridesetih vrst žve-f.ne gume, ki jih proizva-ajo v Imperialu. Še enkrat vec različnih artiklov pa naredijo v tem 270-član-Skem kolektivu za izvoz. Žvečilna guma je proizvod, ki ga nedvomno uvrščamo med potrošne arti- vedovali, da je to zastarela oblika, ki je trg ne bo več dolgo sprejemal. Kljub težji prodaji kot doslej, v Imperialu ni čutiti nikakršne nervoze. Zavedajo se, da se morajo sami prilagoditi novonastali situaciji na domačem trgu. Zato razmišljajo o novostih, ki bi pritegnile potrošnike. Prve take poteze so že napravili. Artikel ZOKI, ki je zelo podoben bazoki in so ga namesto nje tudi začeli proizvajati (vprašljivo je bilo podaljšanje li- dva »bliter« proizvoda in votle palčke, katere bodo pakirane skupaj s preslika-čem (sličico, ki jo prilepimo, preslikamo na roko). In kako poteka letos proizvodnja? Najprej je treba poudariti, da TOZD Imperial precejšnji del svoje proizvodnje izvaža, s čemer si tudi zagotavlja surovine, predvsem gumi-bazo, ki jo pri nas ni moč dobiti. Največji del izvoznega posla predstavlja sodelovanje s Hitschlerjem, poslovnim partnerjem iz ZRN, ki plasira izdelke tudi v druge zahodnoevropske države in v arabski svet. Nekaj svojih izdelkov izvozijo iz Krškega celo v Kanado in Libanon. Načrtovali so tudi samostojen izvoz kock na kli- rinško tržišče, predvsem v Češkoslovaško, vendar ni prišlo do uresničitve zamisli. Zato pa so manjše količine prodali na kliring prek organizacije »Voče Zagreb«. Skupaj so letos predvideli, da bodo za izvoz naredili 900'ton žvečilne gume in v devetih mesecih jim je uspelo izpolniti zastavljeni načrt za to obdobje letošnjega leta. Drugače pa je z izpolnitvijo plana proizvodnje za domači trg, kjer so naredili le za približno 80 odstotkov načrtovanih količin. Bili so tudi delno desortira-ni, saj so morali izvozne obveznosti v proizvodnji dražejev, kroglic in cekinov. Zato so za domači trg naredili manj teh artiklov. Za potrebe prodaje imajo po Jugoslaviji deset svojih skladišč. Zanimivo (in hkrati težko razumljivo) je dejstvo, da prodajo v Sloveniji relativno zelo malo žvečilne gume, pa čeprav je ta trg zaradi manjših transportnih stroškov najcenejši. Največ prodajo v Vojvodini in Srbiji, sledijo pa Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Pri tej prodaji se nemalokrat pojavljajo tudi težave zaradi zamujanja 90-dnev-nega roka plačila s strani trgovin. Količinsko so v devetih mesecih prodali približno 2.250 ton žvečilne gume, kar je slabe 3 odstotke manj kot v istem obdobju lani, ko so prodali 2.314 ton. Vrednostno so prodali za blizu 94 milijard dinarjev blaga, medtem ko je bila lani ob tričetrtletju ta številka 50 milijard din. Vse kaže, da bodo v TOZD-u Imperial Krško tudi vnaprej uspešno poslovali. Garancija za takšno trditev je predvsem velika zavzetost za delo, ki vlada med vsemi zaposlenimi v tem kolektivu. Da ’,^1 n'so nujno potrebni, ■ endar raziskave kaže-krit 3 lma ve6 privržencev mu nasProtnikov. Kljub te-kunJJUdje zaradi manjše OairT6 m°či že redkeje se-ŽVf>*:ina Prodajne police z SHn° gumo. Takšen dejstvab'Jahk° P°te9nili iz na dom *a Je letos Pr°daja la omačem trgu stagnira- sklarti** uSo se P°iavile v 9e:dlšč|h prve večje zalo- Tmh 3 Proizvoda. 9|edu'n!m?erial v tem P°-vaiau nl 'zjema med proiz-deca„' Najbolj občuten pa-letofr,rodaie so zabeležili v Tak0njern maiu in juniju. Polietj.®0 zalo9e v Prvem oziroma koncem 45r t 9 meseca znašale že Zadniih0, kar'ie največ v r»ih nekaJ letih. V polet-bru eaecih in v šeptem-Spetb® J,e prodaja’vendarle ko cjanak(?,.iko dvignila, ta-bil° koncem sep-domD ?. 366 ton zalog za Sjn tuji ‘rg- ijajo J£!,IVoJe' da predstavne *CJ' del zalog žvečil-Pia k*® artikli iz progra-Živ|jairick' medtem ko do-ven * »cigarete« pono-lmPerif?Vet' ,saJ trenutno v narediti niti ne morejo čilne o dov°lj te vrste žve- rt1ačeqaTr!»f potrebe dota n6kt; ?šča in so zato točno i1 ®asa uvedli celo 1 h°.>ei £e"°J “Cl?arete<< cence za bazoko), ni šel dobro v prodajo. Zato so nabavili majice, ki jih potniki direktno ponudijo trgovcem /a prodajo ustreznih količin tega artikla. Razmišljajo tudi o tem, da bi .začeli neko trajnejšo obliko nagradne igre. To pa še ni vse. Skušali bodo osvežiti svoj proizvodni program, spremeniti oblike in pripraviti privlačnejšo embalažo. Tako bodo kmalu začeli proizvajati Za prehrano odslej vsem enako Delavski svet DO je na seji, dne 26. septembra razpravljal med drugim tudi o regresiranju prehrane. Sprejel je sklep, po katerem znašajo sredstva namenjena za regresiranje prehrane delavcev med delom 15 odstotkov od povprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto. To znaša 4.083 din mesečno. Tako določena višina velja za vse subjekte v DO ŽK Žito. tore 2<£eno’ “Cigarete« ^ub|jenJ še vedno zelo pri- ^°Vniaki ’ž čeprav 80 stro- "■ :e pred leti napo- Pogled na številne proizvodne linije v Imperialu mini glasnik izdal« Mvllakl konAmat ŽITO l|ubl|ana 61000 l|ubl|ens. 6martlnak» IS4 Lat m k 3 »ta* 23/ 8.3. 1934 Od 1. oktobra dalje višji OD Delavski svet DO je na svoji seji, dne 26. 9. razpravljal tudi o politiki osebnih dohodkov in v skladu z določili 11. in 12. člena Samoupravnega sporazuma in na osnovi sprejete politike za OD v letu 1985 sprejel 15-odstotno povišanje vrednosti izhodiščne osnove, ki je od 1. 10. dalje bruto 28.950,00 dinarjev. Planinci na Sedmerih triglavskih jezerih Rekreacijski aktiv DO Žito je 28. in 29. septembra organiziral dvodnevni planinski izlet. Planinci so se povzpeli na Komno, Sedmera triglavska jezera, Planino pri Jezeru in na Vogar. Ob sestopu je bilo v našem počitniškem domu v Ukancu družabno srečanje. Za varnost odslej skrbi »DO Varnost« DO Varnost skrbi od 1. oktobra dalje za varovanje naših objektov in premoženja na lokaciji Šmartinske ceste v Ljubljani. Na ta način želimo doseči strožji nadzor in večjo varnost premoženja. Hkrati z nastopom delavcev DO Varnost je prenehala z delom naša vratarsko-čuvaj-ska služba. Sprejet je bil tudi »dvoriščni red«, ki je osnova za delo varnostnikov in katerega se moramo držati tudi vsi zaposleni v našem Kombinatu. Sodelovanje s kmetijskimi OZD V sredo, 9. oktobra 1985 je bil v sejni dvorani DSSS na Šmartinski cesti v Ljubljani delovni sestanek predstavnikov kmetijskih OZD in predstavnikov DO ŽK Žito. Prisotni so se pogovarjali o letošnjem odkupu pšenice, obravnavali so pogodbe za naslednje leto ter se dotaknili problematike slabe tehnične opreme odkupnih mest. Ko so govorili o letošnjem odkupu, so ugotovili, da je potekal brez večjih zastojev ali zapletov. Zato so sklenili, da se bodo tudi v prihodnjem letu že v aprilu dogovorili o poteku odkupa pšenice letnik 86. Tudi pogodbe o pridelavi pšenice v prihodnjem letu so že pripravljene. V razpravi so se prisotni dotaknili tudi težav, ki so nastajale zaradi slabe tehnične opremljenosti odkupnih mest. Ugotovili so, da se stanje ne bo spremenilo brez finančne podpore širše družbene skupnosti. s ten, Prodaja naših proizvodov V primežu manjše kupne moči Pomemben člen v verigi proizvodnja - potrošnja je prav gotovo prodaja. Uspešno poslovanje delovnih organizacij je v veliki meri odvisno tudi od prožnosti In iznajdljivosti ljudi, ki skušajo plasirati proizvode na trg. In kako se spremenjenim razmeram na domačem trgu prilagaja naša prodanja služba? O tem je spregovoril vodja prodaje, Niko Došlo. Tovariš Došlo je poudaril, da poteka prodaja v letu 1985 pod vplivom zelo neugodnega tržnega položaja spričo padca kupne moči prebivalstva in večje ponudbe od povpraševanja. Vse to je vplivalo tudi na prodajo Žitovih proizvodov. Podatki, ki so jih posredovala splošna združenja, proizvodnim tozdom naj imajo več posluha za tržno orientiranost. Moramo reči, da je določen premik že nastal, da se počasi stvari urejajo in tudi prodaja beleži bolšje rezultate oziroma se trend upadanja umirja. Prodajna služba pričakuje, da bo do konca leta porast prodaje zadovoljiva, razen pri določenih kažejo, da je splošni padec prodaje nekoliko večji kakor pri naših izdelkih. Kljub temu prodajna služba ne more biti zadovoljna z rezultati prodaje, še zlasti ne v prvem polletju. Tako smo v prvih osmih mesecih zabeležili padec pri prodaji bonbonov za 18% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, prodaja žvečilnih gum je manjša za 8%, v TOZD Triglav-Go-renjka pa beleži prodaja mehkega peciva najnižjo točko v zadnjih letih, in sicer se je zmanjšala za 22 odstotkov. Tudi pri prodaji proizvodov TOZD Mlini nismo v celoti izpolnili zastavljenih ciljev, medtem ko smo za 7 odstotkov povečali prodajo izdelkov TOZD Pekarstvo in testeni-narstvo. Ob teh podatkih moramo omeniti določene izpade v proizvodnji, ki so bili tehnološke narave, ali pa so nastali zaradi pomanjkanja repromaterialov; nekaj zastojev v proizvodnji pa je nastalo zaradi letnih remontov. Tudi ti dejavniki so vplivali na manjšo prodajo naših proizvodov. Vodja prodaje je tudi opozoril, da ne smemo spregledati dejstva, da še do danes nismo ustrezno uredili poti distribucije in da se pogosto pojavlja zamuda pri dobavi blaga našim strankam. Ko je ocenil delo osebja v prodajni službi, je povedal, da je spričo tržnih pogojev vložilo več naporov, kar je tudi razumljivo, saj v obdobju konjukture rezultati sami po sebi niso merilo uspešnosti osebja, ampak so pomembnejši drugi faktorji, ki vplivajo na prodajo. Prodaja je v svojih naporih za doseganje boljših razu Itatov večkrat predlagala skupinah proizvodov, kot so desertni bonboni, krem proizvodi, ipd. V zadnjem času je bilo več sestankov na nivoju Kombinata in notranjetrgo-vinski kolegij, ki bo odslej potekal vsak mesec enkrat. Na zadnjem takem kolegiju tozdih. Poleg tega razmišljajo o nekakšnem »Žito paketu«, ki bi ga ponudili večim kolektivom preko njihovih izvršnih odborov sindikata za prodajo delavcem. Skupaj s TOŽD Maloprodaja pripravlja prodajna služba tudi organizacijo prodaje Žitovih proizvodov za delavce zaposlene v DO ŽITO. Prodajna služba je prevzela tudi prodajo tortnega dekorja, ki ga izdeluje TOZD Pekarna Vrhnika. Prvi rezultati prodaje so izredno zadovoljivi (čeprav se plasira samo na ožjem jugoslovanskem področju), vendar ne smemo pozabiti, da si pri prvih prodajah ponavadi poskusi prodreti v trgovine in ne gre za prodajo končnim potrošnikom. Navedeno velja tudi za nov proizvod Šport musli, ki je pri kupcih dobro sprejet, vendar imajo vseeno pomembno pripombo do njega - je predrag. v Za Žito je značilno, vsaj v zadnjih letih trženja, da se v področje ekonomske propagande zelo malo ali skoraj nič ne vlaga. Verjetno je to posledica konjuk-turnega obdobja. O tem področju je tekla beseda tudi na notranjetrgovin-skem kolegiju. Tovariš Došlo je dejal, da so določeni premiki in privolitve posameznih tozdov res prisotne, čeprav ne v zadostni meri - vsaj ne v tisti, s katero bi lahko pari rali naši konkurenci. Ob koncu je Niko Došlo Po dvokilsko štruco v butik »Štruca« so se dogovorili za nekatere ukrepe, kot so: reorganizacija prodajne službe na komercialnem področju I (to je področje Slovenije in Istre) z namenom pospeševanja prodaje in vpeljevanje novih segmentov trženja v smislu »Gastro programa«, katerega imamo domala v vseh proizvodnih Obračunavanje bolnišk po novem Delavski svet DO ŽK Žito je na svoji seji, dne 26. septembra sprejel sklep s katerim se spremeni način obračunavanja nadomestil za izplačevanje osebnih dohodkov za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni. Od 1. julija dalje se za delavce, ki so odsotni z dela zaradi bolezni, valorizira povprečni osebni dohodek dosežen v preteklem letu z odstotkom rasti OD v TOZD oziroma DSSS po posameznem mesecu tekočega leta. Nadomestilo osebnega gohodka ne more biti višje od delavčevega OD, ki bi ga dobil za redno delo, in V Pražakovi ulici v Ljubljani je TOZD Maloprodaja odprla prvi butik s kruhom. Prenovljeni lokal, v katerem je bila prej ena izmed prodajaln Pekarne Center, je že v prvih dneh dobro obiskan, kar kaže na potrebo po takšni trgovini v mestnih središčih. opozoril še na naslednje: »Ker smo v času planiranja proizvodnje in prodaje za poslovno leto 1986, bi bilo potrebno že sedaj odpraviti nekatere pomanjkljivosti in iz proizvodne usmeritve preiti na tržno, upoštevajoč ekonomske zakonitosti, če le-te obstajajo na domačem trgu«. Štruca - butik s kruhom je specializirana trgovina s pekarskimi proizvodi. V njej lahko izbirajo kupci med različnimi vrstami trajnih kruhov, na voljo so jim potice, torte, krofi, rogljiči, preste in drugo. Se posebej skrbijo za to, da lahko kupci skozi ves dan kupijo sveže vrste osnovnega kruha, ki ga dobavljajo iz Pekarne Center. Posebnost predstavlja ponudba dvoki-logramske štruce kruha, ki jo pečejo posebej za to trgovino. Oprema butika je svojevrstna, saj ga krasijo primerni napisi na eni izmed sten, na košarah so obešene tablice z nazivi različnih vrst kruha, ves prostor pa razsvetlujejo luči, ki so razvrščene v obliki štruce. Posebno pozornost privlači tudi lepo urejena izložbena vitrina. Ob prenovi prejšnje trgovine so hkrati poskrbeli še za bolj urejene skladiščne prostore; prodajalke pa so še posebej zadovoljne, ker so dobile vsaj majhen prostor za garderobo, katerega so prej zelo pogrešale. Mini anketa V želji, da bi zvedeli tudi za mnenej kupcev o novem lokalu, smo se pomešali mednje In Jih poprosili za kratek opis njihovih vti- sov. V dolgi vrsti, ki sega zadnje čase celo na pločnik in bo, kot kaže postala nekak razpoznavni znak novega butika, so nam sogovorniki povedali naslednje: Brane Kopač, 16 let: »V to trgovino sem šel bolj »iz firbca«. Kupil sem dve torti in pol štruce kruha, zdaj pa čakam še kolega. Lokal se mi zdi kar v redu, tudi izbira je velika. Le malo predolga vrsta je in zapraviš preveč časa.« Anica Mlakar, gospodinja: »Že prej sem kupovala v tej trgovini, ki pa je zdaj čisto drugačna. Zadovoljna sem z vsem, čeprav moram sedaj hoditi po mleko in jogurte še v sosednjo trgovino. Imajo pa tukaj vsaj vedno svež kruh . ..« • Pero Jovanovič, 35 let: »Vsak drug dan kupujem tukaj kruh, ker je svež tudi popoldne. Lokal bi bil še boljši, če bi bil večji in ne bi bilo treba čakati že zunaj.« Darinka Skubic, študentka: »Ja, kaj bi rekla. Zanimivo je, spet nekaj novega. Škoda je le, da ne prodajajo vsaj še jogurtov ali mleka, da ne čakaš v vrsti še v eni trgovini, če si želiš privoščiti malico. MALO ZA ŠALO, MALO ZARES Slabost »Zakaj niste prišli na izredno sejo delavskega sveta? Saj sem vam rekel, da morate pn* ti«, se jezi predsednik na delegata. »Tovariš predsednik, rekli ste, da gre za nujen primer, veste, jaz pa ne prenašam pogleda na kri«... ne višje od najvišjega osebnega dohodka v TOZD ali DSSS v kateri dela, kakor tudi ne nižji od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Delavci, ki so bili v bolniški v času med julijem in oktobrom, so (bodo) dobili naknadni poračun boleznine. S tem sklepom se tudi naša delovna organizacija prilagaja spremembam in dopolnitvam samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki jih je objavil Uradni list SRS št. 29, ki je izšel 16. 8. letos. Novost na tržišču Šport musli - nov proizvod iz programa »natura« Te dni je na police večjih trgovin prišel nov prehrambeni proizvod: Šport musli. Izdelek so uvrstili v svoj proizvodni program v TOZD Mlini, spada v program natura, kamor ZK Žito Uvršča vse proizvode na bazi naravnih sestavin, brez dodatka konzervansov. nemarjeni proizvodi narave: - Oves: je najbolj zapostavljena žitarica v človekovi prehrani. Vsebuje veliko kalcija in vitamina B. Oves je nepogrešljivo živilo v dobi rasti, za formiranje kosti in zobovja. Ugodno vpliva na živčevje in prebavni trakt. - Med: je naravno sladilo, ki krepi delovanje srca, živčevja, čisti dihalne poti in ureja krvni pritisk. - Lešniki: so bogat vir vitaminov 6,, B2 in C. Minerali, kot so: železo, kalcij in fosfor preprečujejo slabokrvnost, krepijo spolno moč in so pomembna hrana za rekonvalescente. - Rozine: so bogat vir grozdnega sladkorja in železa, kar rabi organizem za obnovo krvi. Zaradi svojih lastnosti je musli zelo primerna hrana za športnike, kar so potrdi- Miisli so lahko in hitro prebavljiva hrana, ki ne obremenjuje želodca in da-je organizmu že kratek čas P? zaužitju ustrezno ener-9'jo. Zato je za aktivno življenje današnjega človeka nadvse dobrodošel proizvod, Sestavine muslija so: ovseni kosmiči, med, lešniki in rozine. Izdelek se je pojavil v ovtci in se od tam z leti razširil domala na vse kontinente. Sestava musli je oelo niza strokovnjakov, zato so trenutno edini pro-'zvod, ki povsem oskrbi or-gamzem z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, vitamini ln minerali. Sestavine musli so pov-sem preprosti, a doslej v judski prehrani dokaj za- li tudi naši vrhunski alpski smučarji, ki so že pred dvema letoma začeli preizkušati ta proizvod. Šport musli lahko zaužijemo na različne načine. Tako jih lahko prelijemo s hladnim ali toplim mlekom; z dodatkom kisle smetane in naribanega jabolka; z dodatkom skute ali stepene smetane in podobno. V želji da bi izdelek čimbolj predstavili kupcem, so bile te dni organizirane širom Slovenije degustacije, na katerih so lahko mimoidoči poizkusili musli pripravljen z mlekom. Obiskali smo degustacijo v pasaži Supermarketa v Ljubljani in zabeležili naslednje prve vtise o našem novem proizvodu: Stane Debelak, upokojenec: »Ja, ne vem, no. Meni se zdi, da je ta stvar neizrazitega okusa. Po mojem bi to otroci z veseljem jedli, jaz pa nisem preveč navdušen. Saj veste kako je, sto ljudi, sto okusov, kajne?« Branka Jemec, dijakinja: »Meni je kar všeč. Po mojem je taka hrana primerna za zajtrk, ampak 27 tisočakov za eno škatlo se mi zdi precej veliko.« Vera Prešeren, upokojenka: »Mhm, fino je. Čudno, da se kaj takega niso že prej spomnili po naših fabrikah. Moj mož je pred časom prinesel nekaj podobnega iz tujine. Ja, to bom šla pa res kupit. Čakajte, kako se že reče?« štipendiranje v DO ŽK Žito Mlinarji in peki, kje ste? ni? Pr°blematiki štipendira-ip v na5i delovni organizaciji i ®Bre9°v°rila referentka za vrh i evanle’ Irena Čižič. Po-iQ°a « Je, da je v šolskem letu 84/85 naše štipendije preje-X n28 štipendistov, 'štirje |pt?un,lmi 80 hodili v zadnji šm, in 80 uspešno zaključili n_ anle,- Eden izmed njih ni T ?,0PH pripravništva,' ker v Drn* obratih niso imeli loo h9a mesta na delih in na-Sahr za katere se je uspo-24 Jj?' kandidat. Med ostalimi Dn atlPeodisti so štirje prekinili >lodbo o štipendiranju, su |l?tošnjem skupnem razpi-ne' KUe bil objavljen v dnevih™ «asoPlsju, smo za šolsko sen, l985/86 razpisali predv-PoklicePfnndi'e za deficitarne dri,/.1 m sicer za mlinarje, biioMntSlaščičarie- SkuPai Je štiPend '6 poklice na v0|i° 22 največ prosilcev želelo dobiti štipendijo za poklic živilskega tehnika. Tako smo podelili skupaj le šest novih štipendij. Zanimivo vprašanje je tudi višina štipendij. Ta je v srednji šoli odvisna od uspeha. Tako je za zadostni uspeh trenutna Letos podeljene štipendije: TOZD Mlini TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 1 za poklic upravno-administrativnega tehnika 2 za poklic živilski tehnik 2 za poklic slaščičar 1 za poklic pek Verjetno ta številka še ni dokončna, saj se bo med šolskim letom dodelila še kakšna. Kot vidimo, je največja težava v tem, da kljub razpisu ni kandidatov, ki bi se hoteli šolati za poklic pekov, slaščičarjev in mlinarjev. Predvsem za slednje kaže, da bodo postali višina 6.208,00 din, odličnjaki pa prejemajo 11.174.00 din. Za prvi letnik srednjih šol je enot- 'C«"'-'' “ SO,5k?kS’91S-dil za poklic mlina, tozd p, ekarna Kranj 5 štipendij za poklic pek 1 štipendija za poklic pek 020 lekarna Novo mesto T°2d triglav-Gorenjka 1 štipendija za poklic slaščičar 2 štipendiji za poklic pek Pekarstvo in testeninarstvo 1 štipendija za poklic slaščičar 1 štipendija za poklic pek T°Zd Pekarna Krško 2 štipendiji za poklic pek Degustacija v pasaži Supermarketa Zakaj ne krožki za izboljšanje proizvodnje tudi v Žitu!? H kLSS,s ie Poslalo prošnje še bolj iskani kot doslej, saj ni na štipendija 7.450,00 din, ne- VeS,ldat°v. Prošnje so bile bilo niti ene prošnje, kljub de- glede na učni uspeh iz osnov- °ma neustrezne, saj je vetim prostim štipendijam. ne šole. Kadarkoli se ozremo okrog sebe, smo priča neštetim predmetom, ki jih je s svojim delom ustvaril človek. Mnogih odkritij se ne zavedamo, saj je samo po sebi razumljivo, da obstajajo in življenja brez njih si ne znamo niti predstavljati. Pogled na uro, branje »Glasnika« ob namizni svetilki ali vožnja otroka z avtom v vrtec - vse to je tako vsakdanje, da nam še na misel ne pride, da bi lahko bilo drugače. Kot primer vzemimo recimo pralni stroj. Čfovek si ga je izmislil za pranje perila, toda - kako bo to opravil, v kolikšnem času, kako čisto bo in koliko nas bo tak aparat stal, to pa so že vprašanja, s katerimi se ubadajo najrazličnejši strokovnjaki, ki skrbijo za proizvodnjo pralnih strojev. Tisti, ki bodo znotraj te osnovne funkcije ugotovili kaj novega, boljšega, si bodo prav gotovo ustvarili določeno prednost, še zlasti, če zaradi tega izdelek ne bo bistveno dražji ali pa - najpogosteje se zgodi tudi to - da bo celo cenejši. Pomemben motiv inovacijskega procesa je prav gotovo zadržati in razširiti pozicije na tržišču, kjer v konkurenčnem boju uspevajo boljši, novejši in hkrati cenejši proizvodi. Pojem boljši bi lahko opredelili tudi tako, da se le-ta nana- ša na nižjo ceno ob isti kvaliteti. Oba, tako prvi kot drugi element sta odvisna od aktivne inventivno-ino-vacijske dejavnosti na področju gospodarjenja in tehnologije, kjer nastajajo bodisi novi in nepoznani proizvodi ali pa se omogoča, z zviševanjem produk- še manj vznemirja. Japon« so namreč razred zase. P so res? Če upoštevamo, d je potrebno za uspešn proizvodnjo imeti zagoto\ Ijene tri dejavnike: energ jo, surovine in znanje, lah ko ugotovimo, da so pral-tično brez prvega in druge ga - torej ostane le še zna n d. tivnosti in znižanjem stroškov, proizvodnja enakih proizvodov ob večji rentabilnosti. Tak način motivira tudi konkurenco, inovacija pa tako postaja glavna motivacija, če ne celo vsebina moderne konkurence. Velikemu japonskemu gospodarskemu čudežu se danes pravzaprav niti ne čudimo več. Podatek, da med 15.000 zaposlenimi zberejo 20.000 idej, nas prav tako ne preseneča in nje. In prav sposobnost angažiranja in sprostitve že obstoječega znanja je tisto, kar jim je nadomestilo pomanjkanje prvih dveh elementov. Zanimiva je tudi ameriška, morda celo nekoliko kavbojska logika. Če je nova pot, ki jim je na razpolago, boljša in primernejša, bodo takoj pozabili na staro. Mar ni to v nasprotju z našo logiko po nekakšni Nadaljevanje na 6. strani - izberejo problem, ki ga bodo reševali, - zberejo potrebne podatke in ugotavljajo možne vzroke, - iščejo in predlagajo možne rešitve, - skupno se odločijo za najprimernejšo rešitev, - oblikujejo predlog rešitve, - predstavljajo predlog vodstvu svoje organizacijske enote, - skupno rešitev ocenijo in se odločijo za njeno izvajanje, - sami ali s pomočjo strokovnih služb rešitev izvedejo. Delo v takih krožkih je seveda prostovoljno, število članov pa mora biti tolikšno, da je še omogočena učinkovitost sodelovanja vseh - torej ne preveli- ko. Če je članov namreč preveč, se vsi ne morejo vključevati v razpravo, če pa jih je premalo, krožek težje pride do rešitev. Raje torej več krožkov, ko pa en velik. Prav gotovo se v naši delovni organizaciji pojavlja zelo veliko drobnih problemov, ki jih zaradi zapletenih delovnih procesov, v katerih je delo razdrobljeno in specializirano, zaradi celote ne registriramo in obratno - zaradi teh problemov ne vidimo več celote in pomena svojega dela v proizvodnem procesu. Zelo malo je pravzaprav potrebno, da take drobne 'probleme razrešimo. Včasih le kratek razgovor, očitno pa je, da se vse manj pogovarjamo o delovnih problemih (če odštejemo osebne dohodke in medsebojne odnose). Bi se torej odločili za ustanovitev takih krožkov? Menim, da so ustvarjeni vsi pogoji za to, še zlasti, ker iz dela takih krožkov izhajajo tudi številne inovacije, le-teh pa nikakor ne bi smeli zanemariti. Pa tudi, če inovacij ne bi bilo veliko - ali niso v ciljh krožkov zapisana malodane vsa načela našega samoupravnega soializma? V katerih obratih ali TOZD smo imeli največ predlogov in zakaj? Kako v Žitu gledamo na dosedaj v slovenski praksi uveljavljene in potrjene rezultate? Več o tem, ter razgovori z najodgovornejšimi osebami v kombinatu v naslednji številki. Ivo Gajič Nadaljevanje s 5. strani ohranitvi zanesljivosti zgodovinskih pridobitev? Mar ne gledamo celo nekoliko zviška na nove mlade šolane kadre, češ teorija je eno, praksa pa nekaj povsem drugega? Mar celo ne skušamo zaradi vse preveč prisotne linije najmanjšega odpora za vsako ceno rutinsko še za nadaljnjih nekaj let opravljati svojih poslov po starem!? Torej ne le znanje, tudi mišljenje je pomemben dejavnik; od načina razmišljanja pa je odvisna tudi uspešna ali neuspešna angažiranost vseh možnih potencialov v organizaciji - torej tudi znanja. Ne bi se želel poglabljati v teorijo, zato bo morda zanimivo, če navedem nekaj načel nekega vodilnega japonskega proizvajalca elektronike: 1. načelo: Naš cilj ne sme biti zgolj pridobivanje bogastva in industrijske moči, temveč moramo doprinesti napredku in dobrobiti skupnosti. 2. načelo: V vseh naših nalogah in osebnem delovanju moramo biti fair. Brez takega obnašanja nihče ne more biti spoštovan, ne glede na to, kako sposoben in inteligenten je. 3. načelo: Sami smo nemočni, skupaj smo močni. Skupina talentiranih je le nediscipliniran trop, če vsak posameznik ne čuti duha skupnosti. 4. načelo: Večanje zaupanja in samozaupanja mora postati naša taktika, tako da vsak posameznik s svojimi lastnimi napori za napredek doseže samospoštovanje. 5. načelo: Napredka ni moč doseči; če se ne prilagodimo pogojem naših dni, ki se vseskozi spreminjajo. Glede na to, da se spreminja tudi svet, moram obdržati korak z njim. Iz Japonske so se kot strela po svetu razširili tudi krožki za izboljšanje proizvodnje in prav o teh krožkih sem nameraval napisati nekoliko več. Ko sem se pogovarjal z nekaterimi našimi inovatorji, so brez razmišljanja izrazili pripravljenost sodelovanja v takem krožku. Kaj pa taki krožki sploh so? To je povsem neformalna delovna metoda, ki delavcem omogoča usposabljanje za boljše upravljanje delovnih procesov. Delavci, ki delajo v istem oddelku, se povežejo v krožek, kadar želijo kot skupina sodelovati pri izboljševanju proizvodnje, proizvodov in poslovanja. Krožek naj bi torej vzpodbujal delavce k ustvarjalnemu vključevanju v delovni - izboljševati pogoje dela in varnost pri delu, - spreminjati odnos do dela in medsebojne odnose pri delu, - z delom v krožkih se, z A NAJBOLJŠI KROŽEK 77 07 proces, cilji takega krožka pa so: - svoje znanje in izkušnje ob skupnem delu upo- .rabiti za povečanje produktivnosti dela z racionalnejšim izkoriščanjem delovnih sredstev, delovnih materialov in delovnega časa, - z boljšo organizacijo dela zniževati stroške proizvodnje, - izboljšati kakovost izdelkov in kakovost dela. izmenjavanjem izkušenj in pridobivanjem novih zna-nj.izobraževati, - okrepiti samozavest in zaupanje v svojo sposobnost in znanje ter zaupanje v učinkovitost skupnega dela. Kako krožek dela? . — Krožek dela na rednh se- Gašenje požarov v Šumiju in v Pekarni Šmartinska, v okviru vaje seveda Stankih, člani krožka pa obravnavajo probleme po naslednjem postopku: - ugotavljajo probleme v svojem okolju, Vaja »Zaščita 85« Izlet in zbor aktiva ZB DO Žito Aktiv Zveze borcev DO Žito združuje v svojih vrstah aktivne delavce - člane zveze borcev In pretežno večino že upokojenih delavcev kombinata, bivših borcev NOB. Aktiv šteje 102 člana. V njem so zastopani tako moški kot ženske. V Žitu delujejo borci kot družbenopolitična organizacija v sklopu Konference 00 ZS, kot to določajo Statut ZZB NOV Slovenije In notranji akti. V okviru letošnjih akcij je 11. oktobra potekala praktična vaja štaba in specializiranih enot civilne zaščite s področja zaščite in reševanja v primeru požara in ogroženosti pred nevarnimi snovmi. Vajo, ki je potekala na Smartinski 154, v Ljubljani, je vodil štab za civilno zaščito v DO ŽK Žito. vaje. Program je predvideval izboljšanje protipožarnega ravnanja zaposlenih v proizvodnji in v poslovnih prostorih, izboljšali naj bi se tudi samozaščitni ukrepi pri ravnanju z nevarnimi snovmi ter usposobljenost zaposlenih za reševanje v takšnih okoliščinah. Vsaki dve leti imajo člani zbor aktiva, ki ga običajno združijo s tovariškim srečanjem in z izletom, kar je v skladu s priporočili glavnega odbora ZZB Slovenije in s Pravilnikom aktiva. Letos so se člani zbrali 10. oktobra. Z avtobusom so se odpeljali na Avstrijsko Koroško, kjer so obiskali slovenske kraje. Predvsem so se zadržali pri posameznih spomenikih padlih borcev. Pred dvema takima pomnikoma zgodovine, v Svečah in Železni Kapli, so člani aktiva položili tudi vence. Izlet je potekal ravno na dan, ko so pred 65 leti organizirali plebiscit, s katerim je bilo to območje priključeno k Avstriji. Ob povratku v domovino so se ustavili na Jezerskem, v gostišču ob Planšarskem jezeru, kjer so imeli zbor aktiva. Zbora se je udeležil tudi, glavni direktor DO ŽK Žito, Marko Sok, ki je prisotne pozdravil in izrazil priznanje nek- danjim in sedanjim delavcem Žita, članom ZB za njihov prispevek k razvoju te delovne organizacije, še posebej je poudaril, da je pomembna vrednota vseh udeležencev pripadnost h kolektivu. Prisotni so pozdravili direktorjev nagovor z burnim aplavzom, s čimer so izrazili zadovoljstvo, ker je prišel mednje. Na zboru je spregovoril tudi predsednik odbora aktiva, Anton Kosovel. Opisal je dejavnost aktiva v zadnjih dveh letih, težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in prikazal sedanji položaj delovne organizacije Žito. Nato so hoteli izvoliti nove člane odbora in nadzornega odbora, vendar so zaradi uspešnega dosedanjega dela samo potrdili dosedanje člane Sledil je še veseli, družabni del s pogostitvijo. Vsi udeleženci - bilo jih je 52 - so menili, da sta bila izlet in zbor aktiva dobro organizirana in so se zadovoljni vračali domov. Aktivnosti za izvedbo vaje »Zaščita 85« so se začele že spomladi, s sprejetjem programa za pripravo Izdelana je tudi ocena ogroženosti pred požari za TOZD-e in DSSS na Šmar-tinski 154, kakor tudi ocena ogroženosti pred razsutjem ali razlitjem nevar- riih snovi. Na to temo so & v sklopu lastnih aktivnost' zvrstila predavanja po toz/ dih in v DSSS, na katerih so se delavci seznanili 1 razmerami nevarnosti P°' žarov in z uporabo lastnih sredstev za gašenje ob za' četku izbruha požara. Sama vaja je potekal" brez zapletov. Vsi sodelP" joči so pokazali veliko zn®' nja pri uporabi zaščitn|P sredstev in veliko resno®1 ter zavzetosti, kot da je z8' res izbruhnil požar. Nedeljko Kis|P Med vajo je bilo treba poskrbeti tudi za ranjence 1. 4. letne športne igre Borbeno, prijetno, zabavno četrte letne športne igre delavcev DO ŽK Žito so letos potekale 6. in 7. septembra. Za »ogrevanje« so se prvi dan pomerili med seboj naši privrženci kegljanja. Tekmovanje je potekalo na Kodeljevem v Ljubljani. Vrhunec iger pa je predstavljal drugi tekmovalni dan v Lescah. Dvoriščni prostor TOZD-a Triglav-Gorenjka v Lescah je v soboto, 7. septembra spremenil svojo vsakdanjo podobo. Namesto običajnega miru je zavladal vrvež, za katerega je Poskrbelo kakih 650 tekmovalcev in navijačev - delavcev našega kombinata. Večina ^ed njimi je prišla na prizorišče športnih iger s posebnim vlakom iz Ljubljane, le iz Krškega in z Dolenjske so potovali z avtobusi. Po prihodu vseh udeležencev letošnjih iger je najprej sledil ogled proizvodnih prostorov nove tovarne čokolade, c-e smo bolj dosledni: ni bil šfna° °9led’ amPak tudi poku- Ob 10. uri je bila slovesna otvoritev iger, pol ure kasneje Pa so se začela tekmovanja. Pvcjc športne spretnosti so nastopajoči preverjali v stresanju, krosu, šahu, namiznem tenisu, malem nogometu, balinanju in vlečenju vrvi. Vsem športnikom je bilo vreme res Uradni rezultati Kegljanje: ženske, ekipno 1- TOZD Imperial 2. TOZD Triglav-Gorenjka 3. TOZD Maloprodaja 4- TOZD Mlini fi' Trti0 Bla9°vni promet 1 OZD Pekarstvo in testen. Kegljanje: ženske, posamezno 1' Alba Slavica , Kovač Marjeta j' Pavlin Jožica ' Humerca Silva 5' Berčič Ivanka 539 kegljev 384 kegljev 321 kegljev 305 kegljev 280 kegljev 279 kegljev TOZD Imperial TOZD Imperial TOZD Imperial TOZD Triglav,-Gorenjka TOZDTrigl,-Gorenjka 617 kegljev 598 kegljev 584 kegljev 560 kegljev 560 kegljev 540 kegljev 404 keglje 258 kegljev 12 točk 8 točk 5 točk 3 točke 2 točki 1 točka 204 keglje 177 kegljev 158 kegljev 140 kegljev 130 kegljev 14 točk 10 točk 7 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka TOZD Pekarstvo 218 kegljev 3. Košir Marija 4. Petrič Marjeta 5. Senica Marija TOZD Triglav-Gorenjka TOZD Mlini TOZD Mlini 4:20,63 4:25,40 4:31,90 naklonjeno in vsaj na ta element se ne morejo zgovarjati za morebitni neuspeh. Boji so potekali v borbenem vzdušju, ob glasnem vzpodbujanju sodelavcev. Največ navijačev je bodrilo svoje krepke fante in dekleta, ki so se potegovali za čim boljšo uvrstitev v vlečenju vrvi. Športna tekmovanja so se zavlekla vse do mraka, kar je lahko izkušnja za naprej, za zgodnejši začetek bojev. Vendar ni bilo nikomur dolgčas. Za to so poskrbeli skrbni organizatorji, saj pijače in jedače ni manjkalo. Vsi tisti, ki so imeli še veliko energije, so se lahko tudi zavrteli na plesišču ob poskočnih vižah ansambla Toneta Jančarja. V prijetnem vzdušju so se kovala nova poznanstva in utrjevale vezi med tozdi. Ob slovesu so vsi izrekli priznanje gostiteljem za zares dobro organizacijo iger, razšli pa so se z mislijo: Nasvidenje v Imperialu čez eno leto. - ekipno: 1. TOZD Triglav-Gorenjka 2. TOZD Pekarna Dolenjska 3. TOZD Imperial 4. TOZD Mlini 5. TOZD Maloprodaja 11 točk 7 točk 4 točke 2 točki 1 točka - ekipno 1. TOZD Pekarna Dolenjska 2. TOZD Pekarstvo in testen. 3. TOZD Triglav-Gorenjka 4. TOZD Mlini 5. TOZD Imperial Namizni tenis: moški 1. TOZD Blagovni promet 2. DSSS 3. TOZD Imperial 4. TOZD Triglav-Gorenjka 5. TOZD Pekarna Kranj 6. TOZD Pekarstvo in testenin. 7. TOZD Mlini 8. TOZD Pekarna Dolenjska 9. TOZD Šumi 10. TOZD Pekarna Krško 11. TOZD Tehnični obrati Namizni tenis: ženske 1. TOZD Triglav-Gorenjka1 2. TOZD Imperial 3. TOZD Blagovni promet 4. TOZD Pekarstvo in testen. Šah 1. TOZD Pekarstvo in testen. 2. TOZD Mlini 3. TOZD Blagovni promet 4. TOZD Pekarna Vrhnika 5. TOZD Pekarna Dolenjska 6. TOZD Triglav-Gorenjka 7. TOZD Imperial Balinanje: moški, ekipno 1. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 2. TOZD Tehnični obrati 3. TOZD Triglav-Gorenjka 4. TOZD Šumi 5. TOZD Mlini 6. TOZD Blagovni promet 7. TOZD Imperial 8. DSSS Kros: moški, posamezno - kategorija A: 1. Fric Zdenko 2. Klobasa Roman 3. BaličOmar 4. Svilar Milan 5. Miftari Nehmia - kategorija B: 1. Simčič Franc 2. Hribljan Jože 3. Ivaniš Ivan 4. Veladžič Mustafa 5. Koren Božo - kategorija C: 1. Špendal Franc 2. Kokalj Janko 3. Karin Jože 4. Kadič Josip 5. Šolar Jože TOZD Pekarna Dolenjska TOZD Mlini TOZD Mlini TOZD Tehnični obrati TOZD Pekarna Vrhnika 5:11,61 5:14,35 5:15,95 5:20,81 5:39,99 Streljanje: ženske, posamezno 1. Močilnik Verica 2. Pavlin Marica 3. Bevc Dragica 4. Vidmar Karlina 5. Galič Dragica TOZD Imperial TOZD Imperial TOZD Imperial TOZD Imperial TOZD Pekarna Dolenjska TOZD Pekarna 5:17,60 Dolenjska TOZD Pekarna 5:21,32 Dolenjska TOZD Pekarstvo 5:33,35 in testen. TOZD Mlini 5:49,55 DSSS 5:59,53 TOZD Triglav- 6:40,51 Gorenjska TOZD Blagovni 6:49,35 promet TOZD Pekarna 6:56,31 Dolenjska TOZD Pekarstvo 7:04,60 in testen. TOZD Pekarstvo 7:15,74 in testen. Streljanje: ženske, ekipno 1. TOZD Imperial 2. TOZD Pekarna Dolenjska 3. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 4. TOZD Blagovni promet 5. TOZD Triglav-Gorenjka Streljanje: moški, posamezno 1. Čop Ivan 2. Mekine Andrej 3. Sodič Jože 4. Preskar Jože 5. Rabuza Marjan 438 krogov 262 krogov 250 krogov 209 krogov 110 krogov 11 točk 7 točk 4 točke 2 točki 1 točka 17 točk 13 točk 10 točke 8 točk 7 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 9 točk 5 točk 2 točki 2 točki 13 točk 9 točk 6 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 14 točk 10 točk 7 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 159 krogov 140 krogov 139 krogov 134 krogov 106 krogov 11 točk 7 točk 4 točke 2 točki 1 točka TOZD Pekarstvo 175 krogov m testeninarstvo TOZD Pekarstvo 160 krogov in testeninarstvo TOZD Imperial 157 krogov TOZD Imperial 152 krogov TOZD Pekarstvo 146 krogov in testeninarstvo Nadaljevanje na 8. strani 2 Da|evič Bogdan in testen. TOZD Triglav- 212 kegljev j 3' Kralj Miro Gorenjka TOZD Pekarstvo 206 kegljev 4' ^,rbenc Drago in testen. TOZD Pekarna 205 kegljev S' Grad Dore °8, *er|ske, posamezno ~ kategorija A: Kristan Tatjana Dolenjska TOZD Mlini 203 kegljev i TOZD Triglav- 3:00,36 2' Menard Vera Gorenjka TOZD Pekarstvo 3:11,80 3 K°mijevič Manca in testen. TOZD Pekarstvo 3:15,21 1 Mihalič Darja in testen. TOZD Pekarna 3:22,09 5' °k|obdžija Zdravka Dolenjska TOZD Pekarstvo 3:24,05 l". u^aorija B: Vld°š Marija in testen. TOZD Pekarna 3:13,93 g °9ačnik Renata Dolenjska TOZD Triglav- 3:19,59 Hu"ierca Silva Gorenjka TOZD Triglav- 3:26,91 4 Kenda Vida Gorenjka TOZD-Triglav- 3:36,82 ' D°br>ikar Nada Gorenjka TOZD Triglav- 3:44,86 2 . Gorenjka TOZD Triglav- 3:51,18 ' Mala<*0 Marija Gorenjka TOZD Triglav- 4:12,65 Gorenjka I iV Nadaljevanje s 7. strani Streljanje: moški, ekipno 1. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 2. TOZD Imperial 3. TOZD Pekarna Krško 4. TOZD Triglav-Gorenjka 5. TOZD Mlini 6. TOZD Šumi 7. DSSS 481 krogov 446 krogov 370 krogov 354 krogov 353 krogov 322 krogov 279 krogov 13 točk 9 točk 6 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka Vlečenje vrvi: ženske 1. TOZD Imperial 2. TOZD Triglav-Gorenjka 3. TOZD Pekarna Dolenjska 4. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 5. TOZD Mlini 6. TOZD Blagovni promet 7. TOZD Maloprodaja 8. DSSS Vlečenje vrvi: moški 1. TOZD Mlini 2. TOZD Pekarna Dolenjska 3. TOZD Imperial 4. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 5. TOZD Triglav-Gorenjka 6. TOZD Tehnični obrati 7. TOZD Blagovni promet 8. DSSS 9. TOZD Pekarna Kranj Mali nogomet: 1. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 2. TOZD Mlini 3. TOZD Pekarna Krško 3. TOZD Triglav-Gorenjka 5. TOZD Šumi 6. TOZD Pekarna Kranj Skupna ekipna uvrstitev: ženske 1. TOZD Imperial 2. TOZD Triglav-Gorenjka 3. TOZD Pekarna Dolenjska 4. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 5. TOZD Blagovni promet 14 točk 10 točk 7 točk wmm 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 15 točk 11 točk 8 točk 6 točk 5 točk 4 točke 3 točke 2 točki 1 točka 12 točk 8 točk 5 točk 5 točk 2 točki 1 točka 6. TOZD Blagovni promet 7. DSSS 8. TOZD Šumi 9. TOZD Tehnični obrati 10. TOZD Pekarna Krško 11. TOZD Pekarna Kranj 12. TOZD Pekarna Vrhnika - moški in ženske: 1. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 2. TOZD Imperial 3. TOZD Triglav-Gorenjka 4. TOZD Mlini 5. TOZD Pekarna Dolenjska 6. TOZD Blagovni promet 7. DSSS 8. TOZD Tehnični obrati 9. TOZD Šumi 10. TOZD Pekarna Krško 11. TOZD Pekarna Kranj 12. TOZD Maloprodaja 12. TOZD Pekarna Vrhnika 31 točk 18 točk 15 točk 15 točk 13 točk 9 točk 4 točke 97 točk 87 točk 78 točk 62 točk 55 točk 40 točk 19 točk 15 točk 15 točk 13 točk 9 točk 8 točk 4 točke 5. TOZD Mlini 7. TOZD Maloprodaja 8. DSSS - moški: 46 točk 1 toZD Pekarstvo in testeninarstvo 39 točk 2. TOZD Mlini 21 točk 3 TOZD Imperial 12 točk 4 TOZD Triglav-Gorenjka 9 točk 5 TOZD Pekarna Dolenjska 9 točk 8 točk 1 točka 85 točk 53 točk 41 točk 39 točk 34 točk Letos je na sejmu sodelovalo 2050 domačih in 1165 tujih razstavljalcev iz 66 držav. Organizirali so tudi številne strokovne prireditve in pogovore, na ka- Nagradna križanka »Pekarna Vrhnika« Žito na velesejmu v Zagrebu Zgledno, vendar (pre)skromno? Od 15. do 22. septembra Je potekal 56. jesenski zagrebški velesejem. Na sejmišču so sl lahko obiskovalci ogledali izdelke domačih In tujih proizvajalcev. Sejem uvrščajo med šest največjih tovrstnih prireditev na svetu. terih so se udeleženci pogovarjali predvsem o neizkoriščenih možnostih prodaje jugoslovnskega blaga in storitev na svetovni trg. Tudi naša delovna organizacija je na svojem razstavnem prostoru predstavila večji del proizvodov. Med desetimi vitrinami sta pritegnili največjo pozornost obiskovalcev tisti dve, v katerih smo predstavili nove izdelke: sojine pol p®' te, kekse s sojo, kekse / makom, Šport Mtisli, bi° kruh z lanom ter šarkelj' Največ zanimanja je vzbu; dil izdelek Šport mtisli, kl so ga začeli proizvajati TOZD Mlini. Vitrine, v katerih so bil' razstavljeni naši izdelki, s o bile sicer skrbno urejene, vendar so preveč sporni' njale na izložbena okna. Manjkalo je nekaj Pomisel; nega, nekaj takega, kar D' obiskovalca zbodlo v oči jfj bi se ustavil. Na ta način jj si posameznik ogledal tud' druge razstavljene izdelk6: Tako pa je naš razstav^ prostor izzvenel prevey statično. Pa tudi o morebi*' nem organiziranju manjs'^ degustacij naših novosti D morali razmisliti. Res je, da živimo in del®] mo v času, ko moramo vfl[' čevati na vseh področij: vendar bi se sredstva, kiv bila namenjena bolj pestr® mu utripu na našem ra* stavnem prostoru, večkra no obrestovala skozi veje povpraševanje in veti prodajo naših proizvodov Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem DSSS za podarjeno cvetje in izraze sožalja ob izgubi mojega moža. Posebej se zahvaljujem tov. Vidmarjevi in tov. Trobentarju ter svojima sodelavkama, tov. Novak in Guzelj. Mihaela Ivanovič Pravilna rešitev nagradne križanke »Silos« Vodoravno: Silos, Ob, Avstrija, Rl, reven, ŠP, Rac, oda, Medveja, banka, Atenke, Ul, Ir, RE, Elvis, pipa, TK, mačka, atek, I, Samac, TL, CS, NUK, AN, lek, Stol, amarena, Kitajska, mlin, aki, avto, oaza. Izžrebani nagrajenci za pravilno rešene križanke so: 1. nagrada, 500,00 din: Andolšek Marjan, TOZD Pekarstvo in testeninarstvo, DE Pekatete 2. nagrada, 300,00 din: Vujič Sonja, TOZD Pit, fakturni oddelek 3. nagrada, 200,00 din: Zemljič Betka, Gorenjska 33 a, 64240 Radovljica Zahvala Ob izgubi mojega moža se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, sindikalni organizaciji Šumi pa za prelep venec. Tilka Kravcar glasniK gia.lto d.u,ce, tMtoUga kon*4n.te Izdaja Živilski kombinat Ljubljana, šmartlnska Glavna In odgovorna uredb Zlata Vidmar. Uredništvo: V., šmartlnska 154, tel.: (061) 981, Int. 238. Ureja uredn^v, odbor. Tehnični urednlk:/L gust Cerar. Tisk: čGP D gj. tozd TČR, Ljubljana, Titov«Jy