Uredništvo v Qomji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto24Din, za poi teta 12 Din, za leta 6 Din
Posamezna številka
Poštnina pia?
P
„ M
'M
j'
ali
SILO OBMEJNIH
SLOVENCEV
S. štev.
Gornja Radgono, fc 1. morta 1923.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 75 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 75 p
V. loto.
2 Skrinjica z belo-modro-rdežim križem je
• naia 1
Dva tabora: Mi in naši nasprotniki.
Dan volitev v prvo redno narodno skupščino se bliža. Vse stranke so s polno paro na delu, da se v bojnem metežu uveljavijo. S hladnokrvnostjo in samozavestjo smo pripravljeni na interesantno bitko. Zakaj? — Koga se naj bojimo mi, ki edini stojimo v borbi za pravice teptanega naroda? Poglejmo v naslednjem: Kaj hočemo mi in kaj hočejo naši nasprotniki.
I.	Mi.
1.	Naša glavna zahteva je — avtonomija. Slovenija mora dobiti svoj pokrajinski (deželni) zbor, ki ne bo pod komando Beograda. Ta deželni zbor naj ' nam izdela naše zakone, naše postave. Kako jih naj izdela? Potom dveh modernih parlamentov: političnega in gospo-darsko-kulturnega. Politični parlament naj ustvarja zakone o šolstvu in vzgoji mladine, o organizaciji sodstva (sodnij),
o politični in finančni upravi Slovenije. Gospodarski parlament naj izdela vse zakone za kmečke, delavske in obrtne zadeve. Oba parlamenta pa naj sklepata skupaj o vseh proračunskih in davčnih vprašanjih. Vsi davki iz Slovenije naj ostanejo Sloveniji, Beograd pa naj dobi toliko, kolikor bi mu po velikosti in moči prebivalstva Slovenije pripadalo, dočim plačuje po centralističnem sistemu težke milijonske svote več, kakor bi bilo potrebno!
2.	Mi zahtevamo svojo lastno vlado, ki bo izvrševala zakone našega parlamenta. V to vlado se ne sme nihče vtikati, tudi Beograd ne, razun kadar gre za splošne državne interese.
3.	Za naše okrajne zastope zahtevamo najširšo samoupravo, tako da bodo okrajna glavarstva izvrševala sklepe okrajnih zastopov, ki bodo na ta način postali prava in močna pomoč okrajnih glavarjev. Ako pa bi kje nastopal okrajni glavar proti interesom ljudstva, naj ima okr. zastop pravico, zahtevati od vlade odstavitev al! premestitev dotičnega gospoda.
4.	Občinska avtonomija naj zadobi tako obliko, da ne bodo občinski zastopi le neko slepo orožje okrajnih glavarstev ampak v resnici autonomni gospodarji občine.
5.	Militarizem je veliko, četudi za sedaj potrebno zlo v državi. Zahtevamo, da se izdatki za armado znatno zmanjšajo in da naši fantje služijo doma. Z svoto, za katero se zmanjšajo izdatki za vojsko se naj zidajo šole, bolnišnice, podpirajo sirote in vdove, dobrodelni zavodi in invalidi.
6. Šola je zaklad. Zato smo se in bomo vedno odločno borili zato, da ohrani šola verski značaj. Edino verstvo je ona moralna sila, ki zasadi v nežno otrokovo dušo vse dobro in plemenito. Politika ne spada v šole!
To so v bežnih ob risih naše glavne zahteve, v znamenju k Jerih bo celokupno pošteno sloves,sko ijudstvo stopilo dné 18. marca 1923 pred 2. Skrinjico in oddalo svoj glas Slovenski ljudski stranki kot prvoboriEIjici za pravico in red!
II. Naši nasprotniki
pa želijo, (postavimo našim 6 glavnim zahtevam tudi 6 kardinalnih zahtev naših nasprotnikov!), da bi vladal še vnaprej centralizem in sicer: Kako?
1.	En sam državni zbor (parlament) v Beogradu, ki dela postave za celo državo. Ker imajo v tem parlamentu večino Srbi, izgine peščica Slovencev med njimi in ne more nikjer uveljaviti svojih zahtev.
2.	Tudi naši nasprotniki želijo pokrajinske vlade, ki pa naj bodo imenovane od Beograda, ki nima srca za slovenske potrebe. ~
3.	Iz te zahteve sledi, da naj nastavlja in odstavlja vse uradništvo do občinskega tajnika samo beograjska vlada, kateri je okrajni glavar le ponižni sluga, občine pa izvršilni tlačani.
4.	Delajo na to, da se ves naš denar centralizira v Beogradu, doma na Slovenskem pa propada: ljudska šola, univerza, bolnica, kmetski in obrtni stan. Toliko kriči*' o naši kulturi, a mi nimamo niti poti cb’i'b meščanskih, kmetijsko-strokovnih ir .. „uionadaljevalnih šol. Tuji liferanti, špv- ’ski Židje žive od miljard sloven-ske0 denàrja. Temu mora biti 18. III. 1923 konec.
5.	V pogledu šolstva so naši nasprotniki verskega pouka. V nežna strokova srca hočejo vcepiti strupeni duh frama-zonskega sokolstva in tako ubiti v otroku ono, kir nas dviga nad vsakdanjostjo, ono kar nas vzdržuje poštene: sv. vero. Tega ne smemo dopustiti!
6.	Dovolj jasno znamo, kako zelo se naši nasprotniki trudijo za čim večji militarizem in vojaško diktaturo. Vedno in veliko oboroževanje stane d' nar, ki posega v miljardske svote. Kako škoda je ljudskega denarja.
Te zahteve naših nasprotnikov pa nadkriljuje najpodlejša zal J da nehamo biti slovensko ljudstvo kot narod za sAbc ir da postanemo mešanica. Iz -n-n "ol in uradov odpravljajo milo materinu besedo, našo blagozvočno slovenščino.
S temi svojimi zahtevami nas hočejo ubiti, ubiti našo kulturo, naše premoženje, našo odporno silo ter nas tako usposobiti, da bodo našo * btenice mehkejše.
To sta torej dva tabora in ne 15 st. a.i il kandidatnih list. Kdor ni v našem taboru, je v nasprotnem.
Bva tabora se bost? ‘°"ila dné 18. marca: Mi in naši runoff M mn na-cnrotniki. Ne strašJr Ouja. Vsak , Je na volišče in odcia_ svojo kroglico’v 2. Skrinjico, 's uala !
Pajkove mreže.
(Napisal obrtnik z Murskega polja.)
Čital sem nekje sledečo basen: Muha je letala po sobi in se vjela v pajkovo mrežo. Brcala je na vso moč, da bi seje rešila, a vse zastonj. „Ah“, je zdihovala, „zakaj ne predejo pajki debelejše mreže, gotoyo bi se ne ujela“. „Tudi jaz mislim tako, da se ne bi“, oglasi se pajek, „toda veš, mi nismo tako neumni, ljuba muha, kdor hoče koga ujeti, mora presti zelo tanke mreže. Tebi že lahko to povem, ker te itak zadrgnem in požrem“.
„Kedo posnema pajka ?“ vpraša basen.
No, z ozirom na predstoječe volitve, je to lahko uganiti vsakemu, kdor čita blesteče programe raznih korumpiranih strank, ä la Samostojne socijalistične, republikanske in demokratskih vseh sort, kajti z ozirom na njihovo dosedanje delovanje, so njihovi programi tiste pajkove mreže, v katere so se zajeli zapeljani volila 1. 1920. Le preveč smo občutili tiste zanjke, katere so nam nastavili samostojni pajki à la Mermolja slabega spomina in njegovi kompanjoni več ali manj trebušasti in zijasti. Na primer: Predli so avtonomistične niti, ki so jo porabili po vo-litvi za centralistično vrv, s katero so pokrajinam posebno Sloveniji zavezali vsak pokret v svrho izboljšanja položaja in ljudskega blagostanja in ki še hoče prav po pajkovo razmesariti še to malo, kar skupaj spada, namreč Slovenijo. Sicer se mi zdi ogabno, da bi se mnogo pečali z to pajkovo svojatjo, ampak potrebno je, da jih ne izpustimo izpred oči, ker tudi to pot, sicer brez upa zmage, hočejo poskusiti svojo srečo in v ta namen že pridno pletejo mreže pri čemer so, to se jim mora priznati, pravi mojstri.
Kar se tiče drugih pajkov, so v svojem delu nekoliko bolj nerodni. Zlasti se tiče to dr. Kukovca, ki misli, da mora pajkova mreža biti vsaj tako debela, da vzdrži tudi tako debelušaste osebnosti, kot je on sam. V ta namen se poslužuje tako debelih vrvi (recte laži) da celih 10.000 Prekmurcev baje komaj čaka na njegovo skrinjo, kamor bodo menda kar z vev-nico metali krogljice. Malo bolj tanjše so tiste mreže, ki jih je zlimal za takozvano „napredno obrtno-kmečko zvezo“. V kolikor bo imel pri tem sreče je odvisna od zavednosti oz. nezavednosti obrtnikov, sicer pa nam ravno ni treba očal, kajti tudi brez teh je lahko opaziti mnogo zanjk, ki bi se nam hudo zarezale v kožo če bi bile samo malo potipali za nje.
Mreža pa, katero plete neki dr. Novačan, pa obstoji v tem, da se bomo v bodoči republiki, katere „pezldirektor“ bi on rad postal, poljubno smeli klofutati kar bo prosto tudi vseh kolekov ali taksenih mark. Praktičen zgled tram je dao on sam kot veliki mojster. Kaj mikavno za tiste, ki se tako radi poslužujejo „pestne pravice“ ti bodo imeli v republiki svoj „eldorado“. Samo pazijo naj, da se pridejo v dotiko z samim Novačanom oziroma njegovo šako, posebno če bo imel smolo se, s svojo izvolitvijo. Toliko o mrežah, ki jih nastavljajo vse mogoče stranke s svojimi programi. Gotovo je, da noben.
pobalin, ki hoče izvesti zahrbten napad, ne bo kazal noža. Ravnotako tudi noben zapeljivec samostojno-liberalnega ali republikanskega mišljenja ne bo kar naprej povedal, da te namerava preslepiti, ampak vsak si misli: Da te le dobim v svoje mreže, posledice pa boš že občutil prej čili slej.
In kaj pa je storiti nam ? Vsi ki mislimo trezno in gledamo z zdravimi očmi vzemimo 18. marca prav ostro metlo v roke in pametimo vso pajčevino s pajki vred, da bo naša Jugoslavija in posebej še Slovenija čista od te golazni, to pa bomo storili s tem, da bo vsak mož in fant šel na volišče m tam spustil krogljico v škrinjo Slovenske ljudske stranke, ki je edina neustrašena boriteljica za naše pravice.
Naša škrinjica je 2. (druga).
Anton Erjavec, kolar Podgradje, Ljutomer.
Volilni vestnik.
mmmmamm mwmmmammammwmmmmm» mmmmmmm
Ćitajte naš današnji uvodni članek in ga razložite sosedu !
Obrtniki 1 Obrtnik iz Murskega polja vam je napisal „Pajkove mreže" (drugi članek!). Čitajte in upoštevajte!
Prva škrinjica je demokratska. To je one stranke, ki v svoji predsmrtni onemoglosti razbija s svojimi orjunci po tujem imetju, stranka, ki uporablja najdebelejše laži, samo, da bi vlovila par kalinov (Gimpelnov). Varujte se prve skrinjice !
Naša škrinjica ima velik trobarvni križ in je takoj za spoznati ! Zaupniki, poučite svoje ljudi!
V nedeljo, dne 11. marca se ne
vrši zbor zaupnikov, kakor smo zadnjič poročali, ampak veliko ljudsko zborovanje. Govoril bo kandidat vlč. g. dr. Hohnjec, ki je s svojim napornim a uspešnim delom v ustavotvorni skupščini sijajno dokazal, da je pravi ljudski zastopnik. — Ker ve posebna vabila ne bodo razpošiljala, se pozivajo vsi zaupniki SLS odn. Kmečke zveze, da poskrbe za sijajno udeležbo.
Zbori zaupnikov se vrše po vseh naših občinah polit, okraja Gornja Radgona.
Arbogast Reiferer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Na podlagi vsega toga, kar smo slišali, lahko z gotovostjo trdimo, da sta v duhovnem kraljestvu jlve skupini prebivalcev: dobri in hudobni. Če pozidajo spiritisti duhovni most, duše hudobnih, nesrečno umrlih pač ne bodo zadnje, ki bi šle čez; o tem ne bo nihče dvomil. Resno nam donijo na ušesa besede apostola Petra v novi jasnosti: „Bodite trezni in čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl“. (1. Petr. 5,8).
Škof Schneider pravi k istemu vprašanju : „Spiritistična teorija je sprejemljiva pač le pod enim strašnim pogojem, da je baš tistim dušam, ki sodbe niso dobro prestale, dovoljeno povrniti se na zemljo, kjer gojijo naprej hudobno setev svojega življenja“ (str. 514 im. knj.)
10.	Zaključki in sklep.
Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta; če hočejo ponočni duhovi skrivnih sej peljati k luči, pridejo vsi v temni gozd zablod in zmot. Spiritisti sestavljajo v resnici na podlagi duhovnih razodetij nov svetovni nazor, vero bodočnosti ; iz peska zidajo hišo v pesek. Temelj tvorita dva glavna stavka: Biva najvišje duhovno bitje, Bog, in duša človekova je neumr-joča. V našem tako silno zmaterijaliziranem svetu sta ta stavka zelo dragocena. Ražen tega nudijo prikazni duhov same ob sebi kot dejstva raziskovanju prebogato polje in po njih bo naravoslovna znanost prisiljena, spoznati tudi ple-
VI. Volilni okraj Ljutomer—Gornja Radgona.
Volišča in predsedniki istih. ■
84 Apače (Apače, Črnci, Segovci Žepovci, Žiberci) Hinko Požun, notar v Gornji Radgoni; 85. Bučečovci (Buče-čovci, Iljaševci, Stara Nova vas, Vučja vas) Ivan Stojan, notar v Ljutomeru; 86. Cezanjevci (Branoslavci, Cezanjevci, Ka-menščak) Jan Baukart, ravnatelj mešč. šole v Ljutomeru; 87. Cven (Cven) Anton Herzog, nadučitelj v Križevcih : 88. Drob-tinci (Drobtinci, Grabe, Konjišče, Podgorje, Vratja vas, Vratji vrh) Janko Želj, učitelj pri Sv. Ani^v Slov. Goricah; |89. Gornja Radgona (Črešnjevci, Gornja Radgona, Police) Dr. Tomo Turato, okr. sod. v Gornji Radgoni; 90. Ivanjci (Ivanjci, Ivanjševci, Negova, Očeslavci) dr. Lenart Boezio, odv. v Gornji Radgoni; 91. Klju-čarovci (Boreči, Ključarovci, Križevci, Lo-garovci, Lokavci) Ivan Koropec, šol. nadzornik v Ljutomeru; 92. Ljutomer (Ljutomer, Noršinci) Dr. Milko Gabar, okr. sodnik v Ljutomeru; 93. Mala Nedelja (Godemarci, Mala Nedelja, Moravci, Ra-doslavci), Ivan Tratnik, sodnik v Ljutomeru ; 94. Murščak (Muščak-Zasad, Stane-tinci), Vojislav Zarič, gradb. inž. v Ljutomeru; 95. Orehovci (Beračeva, Orehovci, Zbigovci) Karol Mavrič, nadučitelj v Gor. Radgoni ; 96. Okuslavci (Grabonoš, Okoslavci) Janko Fürst, nadučitelj v Trbe-govcih; 97. Plitvički vrh (Lutverci, Na-sova, Plitvica, Plitvički vrh, Ščavnica) Mirko Sadar, šol. vodja v Apačah; 98. Presika (Presika, Pristava, Slamnjak) Vla-stimir Prodanovič, gradb. inženjer v Ljutomeru; 99. Radinci (Hrastje-Mota, Kapela, Radenci, Rihtarovci, Šratovci) Avgust Habermuth, sodnik v Gornji Radgoni; 100. Stara cesta (Stara cesta) Ciril Miki, učitelj v Ljutomeru ; 101. Videm (Boleh-neci, Galušak, Kraljevci, Slaptinci, Šent-jurij, Trbegovci) Dr. Karol Grossman, odv. v Ljutomeru; 102. Veržej (Bunčani, Grlova, Banovci, Krištanci, Vržej), Viktor Kladnik, gradb. inženjer v Ljutomeru.
Obmejni Slovenci !
Zbirajte
la Obmejni tiskovni sklad 8
menitejši del človeka, njegovo dušo.
Dejstvo, da se j vljajo duhovi, ima torej neizpodbitno vrednos.. Toda dejstvo moramo ločiti od vsebine; ni to dragoceno, kar razkrijejo duhovi, ampak da razkrivajo.
Razen imenovih dveh glavnih resnic o Bogu in duši srečavamo v teh razodetjih pestro mešanico laži in med seboj nasprotujočih si trditev. Skoraj dosledno zanikujejo duhovi večne kazni ; pravičnost božja edino ne pusti grešnika nekaj časa v nebeško veselje; gre pa mu tudi v kraju njegovega prognanstva prav dobro, vsaj slabše ne ko na svetu. Tuintam se izdajo zlobni duhovi celo z grdimi strastmi. Jezus Kristus jim je pač izreden izvoljenec med ljudmi, ne pa Bog itd. Čujmo, kaj pravijo sami !
„Moj Bog! Bilo bi pač krasno vedeti in ne le verovati, da bomo dalje živeli... In če pomislim, da ne bi le jaz ampak vsi prav trdno vedeli, tedaj si lahko predstavljam, da bi se vsak posameznik potrudil, dajati svojim naziranjem in stremljenjem stalno 'neko smer navzgor. Vsi bi po enakih nagibih stremeli po popolnosti, da bi se izkazali vredne prihodnjega življenja. Nastala bi idealna tekma vseh, ki bi že na zemlji polagoma dovedla do razmer, kakor si ugodnejših in popolnejših misliti ne moremo (Oelha ver, Mrtvi živijo — lastni doživljaji).
O sancta simplicitas — o sveta priprosiost, kako slabo pač poznaš uganko-človeka! Zakaj bi se naj ljudje dolgo trudili, da zamorijo v sebi živalske nagone, če se konečno vendar vsi brez trudi zveličajo? idealist meni, da vsi ljudje s svojimi mislimi lečejo tako visoko kakor on sam. Kdor stoji na Vezuvu in gleda z očmi na rajski Neapel, je pijan od silne krasote tam doli in pozabi na skrivni ogenj zemlje, ki pod njim
T e d e n s k
Taksa na vozove. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno : Gospod minister za finance je podaljšal rok za plačanje letne takse za stara vozila do konca meseca februarja 1923.
Kolkovanje vlog na konzulate. Generalni konzulat naše kraljevine v New Yorku opaža, da so vloge, ki se pošiljajo iz tuzemstva neposredno na naslov naših diplomatičnih zastopstev in uradov, večinoma nekolekovane. Zato se opozarjajo stranke, da veljajo za diplomatične urade isti kolekovinski predpisi, kakor za tuzemske urade in oblastva. Generalni konzulat javlja, da se nekolekovane vloge iz tuzemstva ne bodo jemale v obzir, razven vloge, tičoče se zapuščinskih zadev, kjer se bodo kolekovinske pristojbine 'htevale naknadno od prosilcev.
Naredba notranjega mini tra. Minister za notranje zadeve Vujiči« je izdal naredbo, ki se pošlje vsem političnim oblastvom in ki nalaga policijskim organom, da v sedanjem volilnem boju ščitijo vse volilne shode. Vsaka oseba, brez ozira na pripadnost stranke, ki bi kršila mir, žalila ali napadala kogarkoli ali pa ujedinjenje, se bo morala takoj zagovarjati, napadeno osebo bodo pa vzeli državni organi v zaščito.
Naša razmejitev z Italijo. Glede objave konvencij, sklenjenih med našo in italijansko vlado, je dosežen sporazum, da se objavijo istočasno v Belgradu in Rimu in sicer 23. februarja. Tega dne objavijo „Službene novine" besedilo teh konvencij. Od tega dne teče pogodba in roki, tako da bo tretji pas izročen našim oblastvom 7. marca. Za dan razmejitve in ureditve reške države je določen 25. marec.
Nova meja med Albanijo in Jugoslavijo. Poslaniška konferenca v Parizu je odobrila novo mejno črto med Albanijo in Jugoslavijo. Nova meja teče od Skadr-skega jezera do Koroba. Z določitvijo nove meje se odpravi z dnevnega reda nevtralni pas. O tem sta bili včeraj obveščeni naša in albanska vlada, ki se sedaj pripravljata za določitev nove meje.
Vladna naredba za vzdrževanje reda. Notranje ministrstvo je poslalo na pokrajinske uprave naredbo, ki pravi, da
kuha in vre. Njemu je podoben Olhaverjev Tomfohrde (vodilni špirit krožka) s svojimi vznesenimi srčnimi izlivi na spintističnem razgledniku v Wilhelmsburgu ; pozablja na skrivni ogenj, ki tli v človeškem srcu in preti s silovitim izbruhom.
V januarju 1920 je gnal nek kmet iz Ma-ruševca pri Varaždinu par volov na sejem. Bil je previden, vzel je hčerko s seboj in ko sta šla domov ji je dal izkupljen denar z naročilom: „Če bi naju utegnil kdo napasti, potem beži z denarjem. Nihče ne bo mislil, da ga imaš ti“. V gozdni tmini je na nju resnično prežal nek mož ter^navalil na kmeta. Deklica je zakričala in odbežala. Vsa upehana in brez sape pride do prve hiše v domači vasi in se zateče vanjo. Preplašena pripoveduje, kaj se je zgodilo. Hiša je bila slučajno očetovega brata. Strica baš ni bilo doma, zato se je pa otroka usmilila teta, stričeva žena, in ga spravila v postelj k svoji deci. Prej je vzela denar in ga položila na predalnik. Razdražena deklica seveda ni mogla spati. Slišala je prihod stričev in sledeč razgovor s teto: „Kako je šlo?“ — „Mrtev bi že bil, pa denarja ni imel“. Teta: „Zaradi denarja ne imej skrbi, ta je že v naši hiši. Deklica je pribežala z njim k nam“. Nadalje je slišal otrok od groze ves iz sebe —, kako sta se posvetovala, kaj je treba ukreniti, da bi mogla denar obdržati. Tudi dekletce morata odstraniti. Tako* bo^ teta zakurila v veliko peč, da v njem otroka sežgeta. Ko je dekletce že slišalo prasketanje in pokanje ognja, ga jvrže obup iz postelje. Pograbi^ denar, zleze skozi okence na prosto, beži v nočni temi v domačo hišo in poroča materi ki zažene velik krik in alarmira orožništvo.
(Dalje prihodnjič.)
se je zadnje dni jasno pokazalo, da so gotovi ljudje, ki delajo namenoma za omejitev volivne svobode. Eni govore in pišejo proti državnemu edinstvu, ustavi in državni ureditvi ter celo proti vladarju, drugi pa si samovoljno in z nasiljem prisvajajo pravico branilcev države, napadajo posamezne državljane, pri čemer se ne strašijo tudi največjih zločinov ter kažejo trajno nestrpljivost napram našim državljanom, ki niso slovanske narodnosti. Taki nastopi so proti zakonu in vse obsodbe vredni. To pa tembolj, ker je za vse poštene državljane dovolj svobode za razvoj političnih pravic in narodne zavesti zakonitim potom. Notranji minister zahteva od podrejenih oblastev, naj vsak protizakonit čin najenergičneje zatro ter strogo in takoj nastopijo proti krivcem, ker ne rušijo samo mir v državi, ovirajo pri zvrševanju političnih pravic, temveč ubijajo tudi ugled države na tujem. Vsak državljan mora vedeti, da je zakon najvišja volja. Površno izvrševanje te naredbe po policijskih organih se bo smatralo kot nesposobnost za službo ter se bo z odgovornimi uradniki postopalo po zakonu.
Stroge kazni za din. spekulante. V Belgrad je dospel iz Zagreba inšpektor finančnega ministrstva Starčevič, ki je finančnemu ministru podrobno poročal o poteku preiskave, ki jo je v Zagrebu vodil v zadevi poloma tržaške tvrdke Hacker & Co. Kakor se doznava, je v tej zadevi kompromitiranih mnogo uglednih zagrebških trgovcev. Vse osebe, ki so zapletene v poslovanje s to tvrdko v Trstu, bodo občutno kaznovane. Sodijo, da jim bodo naložene globe od 300.000 do 500.000 dinarjev, kompromitiranim denarnim zavodom pa bo razen tega odvzeto dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami. — Doslej se je izvedla preiskava proti 22 podjetjem, med katerimi zavzema Eskomptna banka prvo mesto. Preiskava se nadaljuje proti drugim podjetjem. (Z) Do
15.	t. m. je kaznovalo finančno ministrstvo na podlagi pravilnika o trgovanju z devizami in valutami veliko število špekulantov. Te globe znašajo 9,972.000 dinarjev. Od tega zneska je že plačanih 3,755.000 dinarjev, popis na premoženje pa znaša 820.000 dinarjev.
Centralizem in blato. V belgrajskem „Preporodu“ beremo : „Srečal sem včeraj v neki stranski ulici tujca, bržkone trgovskega agenta.
—	„Gospod, ali mi morete povedati, kje pridem v Bitoljsko ulico?“ (Med govorjenjem je komaj potegnil nogo iz blata.) — „Pojdite na levo, zavijte na desno, in tam, kjer vam bosta obe nogi obtičali v blatu, je Bitoljska ulica“. — „Hvala lepa — toda to je strašno, to blato; v celi Jugoslaviji ga ni nikjer toliko“, je vzdihnil.
—	„E, gospodine, Beograd je danas centar države, pa je i centar (redišče) blata.“
Število volivcev v Belgradu znaša 18.384. To število bi odgovarjalo približno 80.000 prebivalcem. Po uradni statistiki pa ima Belgrad
110.000	prebivalcev. V Zagrebu, ki šteje 108.000 prebivalcev, je 30.000 volivcev.
Koroško vprašanje „rešeno“. V ofici-jelnem komunikeju naše vlade o pogajanjih z državnim kanclerjem avstrijske republike dr. Sejplom se ugotavlja, da je minister za zunanje zadeve dr. Ninčič sprožil vprašanje narodnih manjšin, to je, koroških Slovencev in gradiških Hrvatov. Nasproti temu pa je kancler sprožil vprašanje nemških narodnih manjšin v Jugoslaviji. Obe vladi sta se zedinili, da bostd odslej tem vprašanjem „posvečali“ največjo pozornost.
„Tabor“ o gotovi zmagi SLS v mariborskem okrožju. Zadnji „Tabor“ priobčuje dva računa o verjetnem izidu bodočih volitev v mariborskem okrožju, ki sta ju sestavila dva demokratska „poznavalca razmer“. Prvi račun je tak le: SLS 32.000, SKS 10.000, narodni socialisti 2500, napredna kmečka obrtna zveza 9000, Nemci 5000, Novačanovci 4000, Radičevci 3000, Golouhovi socialisti 5000, Koreuovi socialisti 5000, radikalci 5000, skupaj 80.500 glasov. Količnik je 5031. Potemtakem pripade SLS 10 mandatov, SKS 3 in napredni kmečki obrtni zvezi 2. — Drugi račun prisoja SLS celo
38.000	glasov, Golouhovim socialistom 15.000, napredni kmečki obrtni zvezi 10.000, samostoj-nežem samo 7000 itd. Računa na 90.400 glasov in bi dobila SLS 9 mandatov, Golouh 3, kmetje i; pa obrtniki 2, samostojni pa 1 mandat. Pri teh poraznih računih roti „Tabor“ vse trezne ljudi, naj ne gredo več za prokletci, ki so nesloge krivi in na« vsi kakor en mož glasujejo za kmeta in Qbrt . Kukovca. Kdò je za Kukovca ?
Dopisi.
Križevci pri Ljutomeru. Bila sta poročena na pustni pondeljek zvečer Jože in Terezija Filipič. Mlademu paru obilo sreče !
Gornja Radgona. Tu se vrši v nedeljo, dne 11. marca politično zborovanje SLS. Govori drž. poslanec in kandidat vic. g. dr. Hohnjec. Zborovališče: Dvorana Posojilnice. Začetek ob 8 uri predp. Zaupniki in somišljeniki SLS in Kmečke zveze se pozivajo, da agitirajo za obilno udeležbo. — Okrajno tajništvo SLS.
Ljutomer. Vsled intrig enega člana sekcije za gradjenje proge Ormož—Ljutomer so prestavljeni nadvse priljubljeni svetnik inž. Rudolf Kaučič, inž. Viktor Kladnik in inž. Leopold Štibil — vsi k sekciji dolenjskih železnic v Ljubljani. V slovo jim kličemo: — Ne pozabite nas ter dobrodošli nam zopet v naši sredi! Ljutomerčani.
Murska Sobota. Darovi Jugo-slovenski Matici! Evang. osnovna šola v Bodoncih poslala po pošti 50 Din; Šolsko vodstvo rim. kat. šole v Šalovcih po g. Zorku Klanšček 25 Din; Šolsko vodstvo v Petešovcih 225 Din; gdč. Mici Wolbartova iz Murske Sobote nam je izročila sledečo zbirko: Iz vesele družbe na Kapeli 60 Din; od Tirolca in Tirolke 10 Din; od neimenovane maske 20 Din. Vsem plemenitim darovalcem se podružnični odbor v Murski Soboti najtoplejše zahvaljuje. Ne pozabite Jugoslovenske Matice! Širite njene ideje! Zahvala. Ob priliki pustne veselice podružnice Jugoslovenske Matice v Murski Soboti izraža podružnični odbor vsem sodelovalcem, udeležnikom, kakor tudi darovalcem svojo najtoplejšo zahvalo. Vsem darovalcem, ki so bili imenoma prijavljeni smo se še posebej pismeno zahvalili. Posebno se pa zahvaljujemo gospodičinama Mariški Baan in Anuški Obal, ki so iz lastne incoative razprodajale cvetice kakor tudi gospodični Idici Adamič za nabrano zbirko 60 Din; v korist Jugoslovenski Matici. Ravno tako se zahvaljujemo gospodični Mici Wolbar-tovi, katera je že ob vsaki priliki izkazala svojo naklonjenost v korist Jugoslovenski Matici.
Turjanski vrh (p. Radinci). Poštna dostavljalna služba se pri nas, kljubtemu da nismo oddaljeni niti 3A ure od «ošte — izvršuje zelo povnno in malomarno. „Mursko Stražo“ dobimo vso zamazano šele nedeljo, pondeljek, dasi izide navadno v sredo odn. v četrtek poprej. Enako je z uradno pošto glede davčnih in sodnij-skih zadev. — Ker se malomarnost dostavljanja venomer le ponavlja, ne moremo molčati in pozivamo poštno ravnateljstvo, da napravi red, sicer se bomo pritožili naravnost na ministerstvo. — Več prizadetih. (Op. ured. Enako se ponavljajo slične pritožbe iz okoliša Sv. Jurij ob Ščavnici, Ivanjci in od drugod. Vse pritožbe so enake. Pri zadnjih volitvah se je dogajalo, da naši listi niso redno prihajali na naslovnike, dasi so bili redno odposlani. Po dovršenih volitvah pa so prihajali redno. Naše somišljenike prosimo, da nam vse konkretne (t. j. resnične) slučaje osebno, ne po pošti — sporočijo z navedbo prič, da zamoremo enkrat tudi tu napraviti prepotrebni red. Bo treba železne metle. Prebivalstvo plačuje težke davke za vzdrževanje državnih uradov, med katere se šteje tudi pošta, zato upravičeno zahteva red!)
Sv. Jurij ob Ščavnici. Halo — čujte kaj delajo klerikalci okoli Kapele — kako se čuki pretepajo in ljudi napadajo -*
enake reči trobijo naši samostojneži po fari iz „Kmet. lista“ in „Jutra“, ki sta z imenom napadla in odobravala nek slučaj v Radincih — v čemur pa je menda (?!) mnogo bosega kakor smo že vajeni v teh listih! S podpisanim prijateljem v Kmet. listu se poznava iz pred in medvojnih časov posebno ob času kronanja liberal-župana titular-kandidata, ob koga se je takrat zaganjal in obrekoval, ko se je šlo za občinski stolec, — toda pustimo to, kar je minulo, danes hočemo Jurjevški „klerikalci“ zvedeti resnico, koliko je istine na dogodku (4.|II.) Stori svojo dolžnost v prid organizaciji, stranki in samemu sebi, daj resničen odgovor na omenjene dopise.
Novak z resnico na dan, bojazen pa vstran — želi zaveden Jurjevčan!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Da osvežimo spomin. Na lanskem občnem zboru naše Hranilnice in posojilnice si je dovolil nekdo protestirati proti sklepu načelstva, da se vzame za 20.000 K obreznic drž. inv. posojila, čes, da posojilnica nima odveč denarja. Tedaj se je oglasil neki g. Knez: (Op. por: Ali ne Fürst Janko, naduč. pri Sv. Duhu? Vsi prejšnji Johani so sedaj Jankoti in Jovani, Michaeli pa Miloši itd. Potem je gotovo Fürst postal Knez...) „Če smo dali, smo dali za Jugoslavijo!“ — Lahko je za Jugoslavijo dajati tuji denar. Kdor je tak dober patriot, naj seže v svoj žep! Da osvežimo demokratsko samostojne možgane, je dobro vprašati: Za koga pa se je šlo takrat, ko se je na vse kriplje agitiralo za avstrijsko vojno posojilo? Ali tudi za Jugoslavijo? Kdor hoče vedeti, kdo si je najbolj zbrusil pete za avstrijsko vojno posojilo, naj vpraša v Bolehnečicih.
Za Obmejni tiskovni sklad je daroval Jakob Kovačič z Noričkega vrha 50 K. Kje pa so naši bogataši ? — Posojilnica v Gornji Radgoni je darovala 1000 kron. Živeli posnemovalci.
Gornja Radgona. V torek, dné 13. marca se vrši v gostilni Karbaš redni občni zbor tukajšnje podružnice Jugoslov. Matice. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Volitev delegatov za pokrajinski občni zbor v Celju. 4. Predlogi in nasveti. Vsi člani in članice se uljudno vabijo, da se občnega zbora sigurno in polnoštevilno udeleže.
Kako nas počasi ubijajo!
(Konec.)
Tudi ti gospodarski krogi so bili ovirani voditi in dokončati na lastno roko pogajanja glede terjatev z avstrijskimi dolžniki le vsled tega, ker so jih vladni organi v kritičnem času pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku generalnem inšpektorju dr. M. Nedeljkoviču, zagotavljali, da so te terjatve gotov denar in da jih bodo morali avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dneh mesecev pred 1. novembrom 1918 in pa vsled tega, ker je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odkazila starih naložb v našo kraljevino. Spričo tega stvarnega položaja je sklicala za dan 12. januarja 1923 trgovske in obrtniške zbornice v svoji posvetovalnici sestanek prizadetih gospodarskih korporacij. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih gg. Windischerja in dr. Fr. Černeta se je po izčrpni debati, katere so se udeležili gg. dr. Fran Paulin, dr. Basaj, dr. Kemik, Avgust Tosti in dr. Kisovec sklenilo, da se protestira proti zaključitvi uvodoma navedenih po gajanj na temelju nespremenljivega ključi 1:20. Temu sporazumu je tem bolj ugovarjati,- ker so še leta 1922 ponujali avstrijski delegati poravnavo na podlagi ključa 100 starih kron proti 60 našim kronam. Protest se je poslal pravosodnemu ministrstvu. Obenem so se naprosili gospodje minister dr. Županič, dr. Ribar in pokrajinski namestnik ivan Hribar, da podpirajo gospodarske organizacije v upravičenih zahtevah.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
r. z. z n. z.
obrestuje vloge z 5% od sto, II daje raznovrstna posojila in vezane vloge tudi višje, || izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168
Treba da Fellerjev Elzafluid Povsod kupiti morete!
Ako ustanovite, da Fellerjev pravi Elzafluid kje nemorete dobiti, prosimo sporočite, takoj dobite sporočilo za Vas najugodnejše mesto, kje se prodaja
TO JE NAJBOJŠE
KAR SEN KEOAJ OKUŠALI
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože ! Kot kosmetikum 1 Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blago-delujoč, bolečine lajšujoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko mnočnejši in bolj delujoč kal ur francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE
KAR SEM KEDAJ OKUŠALI
Skupaj s pakovanjem in poštnino stane:
3 dvojnate	ali	1	Specijalna	steklenica	24	Din
12 dvojnatih „	4	Specijalne	steklenice	84	„
24	„	„	8	Specijalnih	steklenic	146	„
38	»	»12	„	„	208	„
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
Sprejmem
več nakupovalk (nakupovalcev) za jajca
SOTLAR.
Proda se
posestvo z hišnim in gospodarskim poslopjem, tudi s premičninami vred v Gornji Radgoni. Zemljišče 472 orala okoli hiše, dalje vinograd v Policah z viničarijo, sadonosnikom in gozdom skupaj 572 orala, med temi okoli 3 orale z lepimi bukvami in smrekami. Jako ugodna lega Pojasnila pri Francu Kovačič, posestnik v Podgradu (Gornja Radgona.
«•••••••••••••••••••••••••#
MESNICA IN PREKAJEVALNICA
\m IBBPOTlC
Gornja Radgona, Spodnji Bris št. 19.
Priporoča vse vrste klobas lastnega izdelka kakor:
Šunkarice, krakovske, brun-šviske, hrenovke, kranjske, moz-tadella in posebne vrste klobase.
Priporoča tudi vse vrste mesa, kakor prekajeno in sveže svinjsko, telečje in goveje, ki se dobi vsak dan po najnižjih dnevnih cenah.
rum i n n rrm n-n m.

Filijalka v Ljutomeru
pri g. KUKOVEC, pek. mojster.
imi f TT1r fff mr ijamn r triti n •twai.i.m.i.i.it ti tttmiT iiniirr
Priporoča tudi sveže laško pivo in črno pivo (Bockbier) v steklenicah in sodčkih.
Transport klobas, mesa in piva na veliko in malo za gostilničarje in trgovce.
2
skrinjica z bela-modra-rdečim brišem je
naša!
s stoječim kotlom, 9 atm-4—6 HP. z dvema cilindroma, 1 prevozna mlatilnica z čistilnikom, proda po ceni tudi vsako posebej. Vpraša se pri Franc Krajnc, Sv. Duh, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici.
Parni stroj
R0R9NIT
je vendar najboljša streha in najcenejša.
e pravi zajamčeno pristni asbest-krilj in ne rabi nikdar popravila.
Ponudbe in proračune pošlje:
Fran Hočevar, Žirovnica (Moste)
Gorenjsko.
I
I
Toliko jajc
,» mi znesejo moje kokoši da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIKu
v GORNJI RADGONI
SPODNJI G RIS ite v. 12
kateri plača po najvišjih dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen po najvišjih dnevnih cenah.
I
s
I

SUROVE KOŽE
Lisice - kune - vidre - krtice - veverice črne - zajce divje in domače - domače mačke -kodrave pesje kože - ovce in janjce - kakor vse ostale vrste kož z dolgo in mehko dlako,
kupuje in plača po najboljših cenah
Toga nenia Marflnušiš in drug, Ljutomer
in
odružnka v Cankovi.
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje. Ufedniški odbor. H istem odgovoren: J. Kovačič.____________Tisk: Tiskarna P
anonija v Gornji Radgoni.