175. številka. Ljubljana, v »redi L avgusta. XXI. leto. 1888. Izhaja vsnk dan ive^er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za ■ v h t. r o - o g a r s k e d e ž e'l e za vse leto Iti gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbe leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne pntit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jederkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvojev Gospodskih ulicah ftt. 12. Uprav nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam arije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročim. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja ua doni Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 . 50 ,, „ Četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... . 15 gld. — kr, ■ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ IKF"" Naročuje se labko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upro ,tSlo*). Naroda4*. Po sestanku Peterburškem. Minoli so slavnostni dnevi v Petrovem dvorci, ki se zbog svojih vodometov krasote imenuje severni Versaille8, končane so sijajne parade v krasnem Selu, kjer je v velikem ostrogu bila nagromadena odbrana sila, uajmogočneja vladarja na našom planetu objela in poljubila sta se prav srčno za slovo in sestanek obeh vladarjev je bil končan. Mladi nemški cesar je preko slikovitega Stoek-holma in Kodanja se že vrnil k domaČemu ognjišču in časnikarju ne preostaje druzega nego sestaviti temu senzačnemu potovanju pravo bilanco. To pa je težavna stvar. Na razpolagauje so nam sicer razni glasovi inadjarskih listov, a dasi imajo Arpa-dovci v Avstriji v vseh vprašanjih prve gosli, me nimo vender, da glede sestanka obeh cesarjev neso mnogo bolje poučeni nego mi. Tudi do glasil Du najskih nemarno prave vere, ker dan na dan lehko opazujemo, da jim za resnico ni posebna briga. Zato hočemo posneti glavne misli, kakor jih čitamo v Be mlinskih listih, ki izvestno zajemajo iz najboljših virov, katerih poročila torej sinemo zmatrati resnimi. Mej temi piše Berolinski „Tagblatt" tako: „Kakor lahko umevno, bavi se vsa višja ruska družba izključno s prisotnostjo cesarja Viljema II. in z veseljem se moro koustatovati, da je tudi v onih krogih ruskega svetu, ki so nemškega cesarja pohodu nasproti bili močmi reservovani, da ne rečemo, močno skeptični, da je tudi v teh krogih prodrl prijazen utis. Vsa o obnost mladega vladarja, njegovo vojaško nastopanje, poštenost pogleda nje govega, resnost v postopanji, vse to je pripomoglo, da si je pridobil srca tudi onih dvornih krogov, katerih simpatije so bile v povsem drugem ostrogu, uego-li v nemškem. V onih krogih se je iz početka poskušalo, cesarja Viljema potovanje na carski dvor smatrati kot jednostavni čin uljudnosti in tako kolikor možno skrčiti važnost pohoda. Tekom carskega sestanka pa se ie, kakor so prav lahko konstatuje, mnenje predrugačilo, in danes ni v svete Rusije poli tiski družbi nikogar več, ki bi poli ti 3 ko važnost pogovorna m e j cesarjem V i 1 j e ta p m 11."'i n c a r-j e m A 1 e k s a n d r o m 111 z a n i k a v a 1 Da prišli so celo do prepričanja, da se je a glavuib točkah, o katerih je bil govor in seveda tudi gledo pogovorov mej grofom Hubertom IJhmarckom in baronom Giersom, še pred dohodom nemškega cesarja na ruska tla vsaj v glavnih obrisih doseglo spora-zumljenje. Ne da bi uain bile znane kabinetov tajnosti, smemo sklepati, da je to mnenje bilo pravo že isti dan, ko se je potovanje cesarjevo v Itusijo prikazalo na vidiku. Kakor skušnje uče , uprizarjajo se taki sestanki vladarjev še le tedaj, kadar so tla že toliko uglajena in pripravljena, da potovanja uspešni izid ni več dvomljiv. V predstojećem vprašanji bilo je vsekako težavno, že naprej sporazumeti se, ker jo bilo pri nemškega cesarja lojalnosti svojim zaveznikom nasproti brezdvomno, da se ne bode udal nobeni diplomatski akciji, katere ni že poprej odobril kabuiet Dunajski (!). In zares se sine po vsem, kar je tukaj znanega , domnevati, da ie v Petrovem dvorci pri razpravah o politiškib zadevah mej vladarjema in njijinimi diplomatskimi svetniki vprašanje bolgarsko bilo v prvi vrsti. Isto tako kaže se, da so se pred cesarjem Viljemom tudi v tej točki vršile le one razprave, ki se strinjajo z nazori, katere je priznaval cesar Fran Josip z dne 13. julija 1878, ko bh je podpisala pogodba Berolinska. Ko je jedenkrat ta točka gotova in uva-žuje, da Rusija in Nemčija Ferdinanda Koburškega prisotnost na prestolu bolgarskem zmatrata za nezakonito, si bodemo pač smeli misliti, da je to cesarskega potovanja prva posledica: ako bode prej ali slej Ferdinand Sofijo ostavi I. Iti ravno tako se bode smelo sklepati, da je avstvijsko-ogerska diplomacija izrecno pritrdila, ako Koburžan izgine s politiškcga odra. (Konec pri h.) Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji dne 29. julija 18 8 8. I. Po naznačenem vsporedu bila je o Val 1 uri dopuludne slovesna služba božja v župnijski cerkvi čč. oo. minoritov. Odlični prvomestnik Ptujske podružnice visokočestiti gospod župnik in gvardijan o. Benko H r t i š račil je sam v izbornem govoru obilnej množici pojasniti življenje in delovanje družbenih zavetnikov slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, spodbujajoč Željno poslušajoče vernike, da naj vsikdar posnemajo ta naša apostola ter bodo zvesti sinovi in hčere sv. matere katoliško cerkve — pa tudi matere Slovenije. — Na to je obvršil levitovano presveto daritev, mej katero so navadni domači pevci kaj prijetno spodbudno prepevali slavo božjo. II Krog Val2. ure snidejo se potom zastopniki v „Narodnem domu" k zborovanju. 1. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda prof. T. Zupan spregovori blizu tako-le: Slavna velika skupščina! Pred letom dnij obsorej smo zborovali ob obalih Jadranskega morja, v našem Trstu. Lju-beznjivo vsprejeti po svojih častitih sestrah in svojih dragih bratih na jugu smo bivali nekatere Vesele ure v teh solnčnih pokrajinah uživaioč prijaznost vseh narodov, ki bivajo tam: kajti došli mirni in vsakemu — kateri je dobrega srca — roko prožeč šli smo zopet v tem ljubem miru slednji na svoj dom. — Bila je to II. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na Slovenskem. LISTEK. Iz vojaške torbe. Spisal K rid o| i n K—o. II. Ranjenec Po bitvi je bilo pri Novari. Boj je bil končan. Pijeraontezi pobiti, — razkropljeni; — zemlja napoj ena z vročo človeško krvijo. Nebeškega sveta kraljica pošiljala je zlate svoje žarke na zemljo, ki so krasoto svojo izlivali skozi visoka okna cerkve svete Rozalije. Pa kaj je solncu mar Človeško gorje ? Pred velikim oltarjem brli večna luč; po tleh pa leže ranjenci. AvBtrijanec leži mirno poleg Pijemonteza; ugasnilo je bosno sovraštvo v junaških prsih; tu v božjem hramu čuti je le jok, stok, ;nolitev i proklinjanje. — .... Tam v kotu cerkvenem leži ranjen Pijemontez. Glava počiva mu na spovedničnej stopnici. Krasna mlada deva kleči poleg njega, ter mu ganljivo še-peče na uho. Lahen smehljaj poigra tu pa tam po bledem obličji ranjenčevem, da se mu za hip posvetijo beli zobje, — a skoro potem naseli se mu zopet globoka bol iu tuga na lice. Očividno izprašuje deva o nečem vojaka, do vratu zavitega v volneno odejo, o čemer jej odgovoriti neče, kajti vedno stresa z glavo »Povej mi Karlo, oj povej mi, kje Te boli ? Vsaj zopet ozdraviš skoro; povej mi vendar, kje si ranjeu V" Toda on le strese z glavo. „Oj govori vender", nadaljuje deva z rosnimi očmi. „Podaj mi svo)o roko!" Izmotal je desnico iz odeje. „Tako, to je desnica, sedaj podaj mi tudi levo svojo roko, ljubi Karlo!" Potegnil je tudi levico izpod odeje. Ganljivo strastno mu poljublja ona obe roki. „Hvala ti Madonna!" vikne deklica. „Kako smo se bali, da so ti odstrelili roko. Bogu bodi hvala!" In udrle so se jej goste solze, a po mla- dem lici ranjenega Italijana šinila je trpka, huda bolest. „Pa vsaj sva", nadaljuje ona, »pred včerajnem, ko se je streljalo tako silovito, s Terezino klečali ter presrčno molili za Te! Včeraj ža hotela sem z materjo k Tebi; a ko se mi je vrnil brat, — samega Btraha bil je še bledejši od Tebe, — pravo za pravo uesi ti tako bled, ljubi Karlo;" prekine se nagloma, ter mu tresočo roko pogladi laae, „da, ko je tedaj prišel brat, ter povedal nam, da si ranjeu; niso me hoteli sabo. Tudi danes oddaljila sem se skrivoma, da vidim, kaj jo z mojim ljubim presrčnim Karlom." Tako besedici deva. Vojaku pa se pogosto utrinjajo solze. Miga jej z roko, naj se oddalji. Toda ona neče umeti tega znamenja, ter mu popravlja ležišče. „Tebi so vsaj dali nekako posteljo", šepeče dalje. Drugi leže večinoma na slami". Potipa z rokama pa ležišče. Na jedenkrat se zgane smrtno bleda. „Karlo, ljubi Karlo!" prosi ga, stegni svoji nogi; ne smeš si jih tako zelo sključevati, Karlo!" S temi čutili v duši kot vlani v Trstu se usojam otvarjati danes III. veliko skupščino naše družbe tudi mej vami, dragi rojaki štajerskih livad ter veselih štajerskih hribov in goric, tu v sta-roslavnem Ptuji. Prihiteli smo danes mej Vas, štajerske Slo vence, s tem srcem, kot je hrani v sebi vsak dober človek. Porazuraljeuje v duši in na jeziku smo v obče pripravljeni vsakemu deželanu teh Vaših pokrajin — naj si bo katerega koli jezika — v prijaznosti ponuditi roko Pred vsem pa nam je sem dohajajočim bil ta namen, da osebno vidimo in osebno pozdravimo Vas, slovenske častite sestre in drage brate, ki bivate ob bujnih bregovih Mure, Drave in Save; na Slovenskem Pohorji, v Slovenskih Goricah in povsod, kjerkoli se čuje mej Vami, v zeleni Štirski, slovenske govorice mili materin zvuk. (Dobro!) Tu smo danes mej Vami iz Primorske in iz goriških pokrajin, od tam, kjer v naše morje podi čiste valove bistra Soča. Tu smo iz koroških dolin, koje pretaka mogoina Drava, iz one hvaljene dežele neizkaljenih src, takih kot je koroških jezerov planota; in dežele stanovitnih src, takih kot je skalovje koroških gora. Tu smo iz slavljene Kranjske, iz bele Ljubljano, ki se vselej in menda po pravici imeuuje sredotočje Slovenstvu. Posvetovali bi se namreč danes radi o slovenskih šolskih potrebah tu v Ptuji zbrani zastopniki vsega Slovenstva; nekaj ur bi potem radi preživeli mej Vami, ljubi štajerski Slovenci, in to prav v miroljubnem duhu pesnika proroka: „Ljudje vsi bratje; bratje vsi narodi!" — Na to pa bi se zopet radi od tod povrnili nekateri na svoj dom — z nova poživi jem v zvestobi Bogii in sveti veri, v zvestobi viteškemu cesarju Franu Josipu, dobročinitelju; v zvestobi milemu narodu ! (Živio ! Živio, slava mu 1) Na to koustatuje, da je po § 15 družbenih pravil navzočnih več kot 20 opravičenih glasovalcev ter pozove tajnika, naj poroča o društvenem delovanji v pretekli upravni dobi. ,Dalje prih.) Politični razgled. Molraiije dežele. V Ljubljani 1. avgusta. iišliii državna poslanca Tonner in Mattuš bila sta sklicala v Melnik shod volilcev. Poslanec Mattuš je govoril pred vsem o narodnem vprašanji. Rekel je, da mnogi m'slijo, da bi bilo bolje, da bi narodno vprašanje porinili na stran in se bavili z drugimi stvarmi. To se prav lepo govori in čita, a poslanci tega ne morejo storiti. Narodno vprašanje rešilo se bode, kakor se je versko, v zmislu tolerance, v zmislu jednakopravnosti. Čehi niti v deželah, kjer imajo večino, ne žele druzega nego jednekopravuost. Pripravljeni so vedno pobotati Be z Nemci, ker dobro vedo, da bi sporazumljenje obeh narodnosti) na Češkem ne bilo le avstrijske, temveč celo evropske važnosti. Predlogu levičarjev, da bi se uvel nemški državni jezik, Čehi ne morejo pritrditi. Ta predlog je s tehnične strani izvrstno delo, a se premalo ozira na faktične razmere. Glavna njegova napaka je pa, da nasprotuje ustavi. Govornik obžaluje, da Čehi neso sami izdelali kacega predloga, kako bi se izvršil član 19. osnovnih za konov, v katerem bi se določilo, kake prednosti bi se dale nemščini v državnem oziru. Prej ali slej bodo morali Čehi staviti tak predlog, kateri bode program državnozborske veČine in ki se mora iz- „Ne morem, oj Madonna! Kroglja iz topa me je zadela", odgovarja jej medlo. „In odtrgala ti je levo nogo V" vpraša ona. Oko jej je suho, strmeče. „Da,8 odgovori on kljubovaje, ter pogleda v vis, „levo mojo nogo — desno nogo — obe — obe!" Z lahnim vsklikom, ki je pa ipak le trgal srce, zgrudi se deva ob postelji. Menih, ki ju je bil poslušal stopi bliže, ter jo dvigne. „Umiri se hči moja", pravi, „Bog je usmiljen." A ona odmaje z glavo ter reče tiho : „V štirih tednih bila bi najina poroka!" Menih posadi jo na Btopntco spovednice, potegne si z rokavom preko rujave brade, pak se počasi in teškim korakom oddalji po ladji cerkveni. Starka pribiti zdajci k postelji mladega vojaka, ter Bede poleg deve ob spovednici. Bila mu je mati. Ni besede ni spregovorila trojica, dolgo, dolgo časa. Potem pa ja jame tola/.iti stara ženica. Strastno pazno posluša jo mlada deva, a ranjenemu ubožcu le bridek smehljaj kroži ob ustnih vesti, dokler ima desnica večino. Nadalje je govornik naglašal potrebo zveze z Nemčijo, a je odločno proti carinskej in državnoj zvezi z Nemčijo, ki bi našo državo podredila vrhovnemu gospodstvu Nemčije Kar se tiče vztočnega vprašanja, koostituje govoinik, da Avstiija p;kakor ne podpira Koburžana, a Bosri in Hercegovim se ne more odreči. Sporazum ljenje z Rusijo je mogoče, Če vsaka država res-pektuje, kar gre diugi Večina avstrijskh narodov ne želi vojne z Rusijo. Če bi e? doseglo sporazumljenje mej Rusijo m Nemčijo , zakaj bi se mej Avstrijo in Rusijo ne. Paaslav'wm je le strašilo. Slovansko vprašanje se bode pa takoj rešilo, če se Nemci odrečejo svojemu gospodstvu in se zadovo hijo z jednakoprav.iostjo. Poslanec Tonner je pa v svojem poročilu izjavil svoje obža'ovanje, da so od nošaji taki, da se ne da dosti za čehe doseči. \au«*uo ni i ii i si vvs I \ o se pogaja s T\.-dentinskim škofijstvom, da bi se dala pravica jav nosti škofiJ8kej gimnaziji v Tiidentu ta se potem opustila državna italijanska gimnazija. Hkratu bi se pa osnovala italijanska državna gimnazija vRoveredu. Nekemu Peštanskemu listu piše se z Dunaja, kar pa nikakor ni prav verojetno, da so IVI«lcaj» maJMtra lin h na postavili v disponibiliteto, ker se je spri s cesarjevičem Rudolfom. Nam se zd«, da imajo oni najbolj prav, ki trdijo, da se mu je odvzelo poveljstvo voja, ker se je postaral. % nanje lir/fii'«'. Hrbslcl kralj Milan je vsled razburjenja poslednjih tednov resno obolel. Zdravniki so konsta-tovali močno nervoznost Kralj pa tudi spati ne more. Avstrijski poslanik v Belemgradu pl. Hengel-buller poklican je na Dunaj, da bode poročal o raz merah v Belemgradu. Poročila raznih listov, da se v Ruščuku in v diuzih krajih Bolgarske piipravlja ustaja, so izmišljena, kakor se zagotavlja od vladne strani. Seveda vlada bode prikrivala take nevarnosti, dokler bode moč, ker sicer bi zgubila vse zaupanje v Evropi. Mej rmmstri še vedno ni jedinosti. Stambulovi privrženci začeli so po deželi agitovati proti Stoji-lovu in Načeviču. Posledica teh agitacij so mnoge peticije, ki prihajajo Starnbulovu, v katerih se zahteva, da odstopita Načevič in Stoj ilov, ki sta podkupljena od tujih držav. Mnogi Caukovci priporo-ročajo sporazumljenje s Stambulovom. Galičaui, ki so prišli k devetstoletnici pokri stijau jenja Itusijc* v Kijev, nema jo potuib Pstov, ker jim jih avstrijska oblastva neso dati hotela. Srbska vlada pa ni nič ovirala svojim pod'ožnikom, potovati v Rusijo. Dopisi. Iz Litij« dne 29 julija. [Izv. dop.] Kakor po mnogih krajih širne Avstrije, praznovala je tudi Litijska šolska mladina 40letnico vladanja presv. cesarja Prana Josipa I. v nedeljo, dne 29. julija. Popoludne, po končanej službi božji, so se zbrali otroci v šoli ter korakali potem na prijazno Litijsko strelišče, koje nam je v ta dan prepustil radostne volje čast. gosp. c. kr. okr. glavar. Ko so dospeli otroci na strelišče, razložil jim je šolski vodja v primernem govoru pomen slavnosti ter spodbujal mladež k ljubezni in udanosti do presvetlega vladarja in Njegove vzvišene rodovine. Koncem govora zapojo otroci naudušeno cesarsko pesen, kojej so sledile deklamacije večih učencev za to slavnost nalašč zloženih pesnij ter životopis presvetlega vladarja, kar je napravilo na zbrane poslušalce globok utis. Sedaj pa se je pričelo pogoščevanje mladine. Tukajšne gospe in gospodičine, vrle domorodkinje, ki so prevzele težavno nalogo toliko mladine po gostiti, zaslužijo gotovo, da se jim očitno izreka najboljše priznanje za obilni trud. Omeniti mi je tudi, da so se za to slavnost oblekle v lepo narodno nošo, kar se je vsem vrlo dopadalo. Ko so 8e otroci okrepčali in poživili z različnimi jedili in pijačo, kajti bilo je vsega dovolj, vršila se je gledališka igra v dveh dejanjih »Čarovnik" — ter izpala v splošno zadovoljnost pre-mnozega odličnega občinstva. Čuia se je le želja, da bi se večkrat kaj jednacega napravilo. Po končanej gledališki igri, pričela se je prosta veselica, kajti vršila se je igra za igro ter pele vmes slavnosti primerne pesni. Marsikateri gospodov pa je mej tem pokazal, da zna otroke prav dobro na vse načine zabavati, v/last i gosp. c. kr. glavar in gosp. Jeločnik. Hvala jima! Tako nam je le prehitro nastopil večer, ko je bilo treba zapustiti kraj veselja ter misliti na odhod. Gotovo pa se bode šolska mladina še v poznih letih spominjala veselega dne, ko je praznovala 401etnico vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa L, katerega nam Bog ohrani še muogo, mnogo let. Vsem onim častitim damam in gospodom pa, ki so pripomogli na kateri koli način, da se je vzgoraj označena veselica šolske mladine v Litiji v proslavo 40letnega vladanja presvetlega cesarja tako sijajno zvršila, bodi tem potom izrečena najboljša zahvala. 1% Klate Prage 27. julija. (Potovanje z ovirami.) (Konec.) Potovanje z ovirami imenoval sem svoje potovanje in po pravici, kajti to mi priznate Vi, g. urednik, in prizna mi vsakternik, da je to ovira, ako se popelje človek po državni železnici mesto po „najeenejši" južni. Pri vožnji sem se seznanil z nekim Sekovskim bogoslovcem, Čehom, potujočim v svojo domovino blizu Sobčslava. Pri Sv. Valentinu mora potnik, potujoč na Češko, čakati na vlak dve uri. Di je tako Čakanje prijetno, to veste: človek malo zeva in dremlje potem pa zopet dremlje in zeva. Tako sem prebil tudi jaz svoj čas. Ko pride vlak, namenjen v Budčjevice, greva z omenjenim bogoslovcem na voz; dasi je bil drugi-kiat pozvonil, ni bilo še nikjer videti nobenega kondukteri a. V zavesti, da bodem |v štirih urah že daleč na Češkem v Budejevicab, usedem se prav široko. Vlak se vozi že nekoliko časa in kondukter ustopi, da revidira vozne liste. Pogledavši mojega, reče, da se vozim v Line, a ne v Budč'evice in da moram kazen plačati. Tako je bilo z bogoslovcem. V Line se voziti, kojega že poznam in ki nema nič zanimivega za me in še zato kazen plati, prepozno uriti v Budčjevice, to je bilo vse tako zmedeno, da nese m mogel razumeti; šumelo mi je v glavi, da imajo kondukterji še nek drug posel, kakor samo gledati na to, da se nikdo ne pelje brez voznega lista. Svoje mnenje sem potem tako krepko zagovarjal v Linci, da so mi onde rekli, da mi ni treba ničesar doplačati in naravno tudi nobene kazni, da naj bodem samo lepo tiho in se naj peljem iz Linca v Budčjevice. — Budčjevice so jako obširno, dasi samo ob sebi ne veliko mesto; obširne pa so zato tako, ker so v mestu velika sprehajališča, parki in — skoro bi rekel še celo — travniki. Budčjevice so, kakor čitamo po nemških geografičnih knjigah, eminentno nemško mesto: mogoče, ali v j hOtelu, kjer sem se bil nastanil, kakor v kavarni ! in v drugi gostilni nagovorili so me Češki; zapazil ' sem dalje, da kondukterji na čeških tleh govore Dolgo sedeli so tako. — — Dva dni kasneje pa je ubogi Karlo na veke zatisnil oči. Tam zunaj so ga zagrebli pri bojnih tovariših pod malim lesenim križem, kateri je stavila ljubezen vojakov umrlemu svojemu drugu. Na gomili pa je klečala deva, ter rosila novi grob solzami Čistimi, kakeršne je jokati le angelju samemu. III. Kdo razume slovenski? „Eins, zwei, eins, zwei!" kričali smo na vež-bališči „Piazza d'armi" v Trideutu instruktori, tako nas nazivlje novi pravilnik; — preje so nam rekali „abrichter", — ter učili nerodne novince, kako treba prestavljati podkovano obuvalo, katero jim je tičalo na sila nesretnih nogah, na trda tla, uprav po vojaškem predpisu. Kar se piihaže pri uhodu na suhem kljuBetu, prava pravcata Don Quixottova „Rosinante", kate rej je bil i rep do cela izpuljen, naš strogi major X. Sedaj smo pa še huje kričali „eins, zvei, eins, zwei!" „Gospoda moja kdo od Vas dobro ume slovenski?" vprašal je obrnivši s k navzočnim častnikom. „Jaz!u oglasi se nadporočnik F. „Ich be mitinge einen Pferdewarter, fragen Sie die Leute, wer mit Pferden gut umzugehen ver-steht?" Takoj je potihnilo kričanje, na povelje nadpo-ročnikovo stopali smo vsi drug za drugim proti njemu. „Habt Acht!" — nKdor izmej Vas zna s konjem dobro okolu hoditi, naj stopi naprej!" Takoj je izstopila četvorica, a oglasil se je le najpogumnejši in gotovo tudi najnerodnejši novinec iz moje vrste. „ Dosti sem že okolu hodil z očetovim konjem, ko smo orali, kajti bil je slep — moral sem ga torej voditi, ker vajetov niti poznal ni." — „Hier dieser Mann Herr Major !u In moj novinec postal je majorjev konjski strežaj, da Bi je o konjih toliko umel, kakor zajec na boben ..... vsi češki, in sicer radi, ni treba jih tako rekoč siliti, kakor negde indi, da naj govore po domačem. To opazivši sem se nehote spomnil Ljubljane, kjer mi ni bilo mogoče obeda dobiti po slovenskem in moral sem si pomagati z italijanščino, torej v Ljubljani na kolodvoru znajo italijanski, a ne znajo slovenski. Še nekaj sem zapazil v Budejevicah, kar me je zanimalo in to je, da sem našel v dveh cerkvah vse polno ljudij ob navadnem delavniku, — ali je morebiti sv. Ana tako vlekla v cerkev, — kar je dandanašnji že več ali manj nenavadno ; v Italiji na pr. je narod vender pobožen — in zakaj bi ne bil, saj je v samem Rimu nad 8000 duhovnikov — a cerkve obiskujo samo tujci, domačma ne najdeš tam v cerkvi, ako ni berač , ki te nadleguje s svojo sitnostjo. Ravno tako so v Budčjevicah sneli vsi iz-voščeki klobuke, ko je začelo zvoniti poldne, da so molili — tega še ne najdeš v Gradci ali Celji. Sinoči sem dospel v Prago in danes sera si že nekoliko ogledal mesto; spremljal me je g. Jan Lego, kojemu sem se predstavil in ki me je vsprejel s pravo slovansko uljudnostjo. Srce igra človeku radosti vid ičemu, kar je Češki narod storil sam sebi: monumentalna nova poslopja te sporo;njalo na slavo zdanjega rodu, in vsak kamen v Pragi na njegovo poprejšnjo slavo. — 0 tem vender drugikrat. Prva ovira pri mojem potovanji me je ove-selila in rad sem, da se mi je ura ustavila in da sem prišel prerano na kolodvor. Prihodnjič več. Mejtem pa zdravstvujte : Na zdar! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 31. julija. Navzočnih 19 odbornikov. Predseduje župan Grasselli, kateri overovateljema zapisnika imenuje odbornika Benedikta in Ničmana. Župan Grasselli spomina se potem velike izgube, ki je zadela vso deželo s smrtjo deželnega glavarja, grofa Thurna, ki je bil mož redkih lastnostij, ne le iskren Avstrijec, ampak verno udan tudi ožji domovini svoji. Kakor to izgubo vsa dežela britko čuti, tako tudi mestna občina. V znak žalosti naj blagovolijo za stopniki mesta ustati s sedežev. (Vsi odborniki ustanejo). Župan Grasselli dalje naznanja, da bode dne dne 8. in 9. septembra „Sokol" praznoval 25 letnico obstanka svojega in narodnega telovadstva sploh. Program, ki je že predložen vladi in objavljen v v listih, ima mej drugimi točkamu tudi javno telovadbo. Ker druga mesta pri Jednacih prilikah naklanjajo častna darila za tekmovalno telovadbo, ker je „Sokol" bil velike važnosti za razvoj narodnosti, ker se je udeleževal pri vsaki slavnosti, vsako poveličeval, zato je umestno in primerno, da tudi mestna občina Ljubljanska pokaže, da zna ceniti velike zasluge njegove. — Predlaga torej: Mestna občina dovoli za telovadbo častno darilo in pooblašča predsedstvo, da izbere darilo, za katero se dovoli 200 gld. kredita. Predlog vsprejme se z dobroklici. Potem javlja deželne vlade dopis, da mini-sterstvo sklenene priklade na pivo „im Interesse der Bierconsumenten und des Verzehrungssteuerertrages" ni moglo priporočiti v Najvišje potrjenje. Tudi povišanja gostaščine ne, ker je bilo skleneno na nedoločen čas, da bi pa povišanju gostaščine sicer ne bila ovire, ako se sklene za 10 let. Deželne vlade IV. »Utonil je.....M Ukazano je bilo, da se gonijo vsak dau cesarski konji kopat v Dravo. Tudi mojega stotnika sluga vodil je običajno gospodarjevega konja tja. Bil je vroč poleten dan. S stotnikom sedela sva v pisarni. Baš mi je narekoval nekov ukaz, ko pri-drvi ves spehan korporal v sobo, ter se postavi pred stotnika. „Gospod kapitan, pokorno javim, da je utonil...... „Kaj? Utonil? Moj šareč utonil?" je stotnik, z«kričavši prestrigel desetniku besedo, skočil v kvišku, udaril s sablo ob tla, ter zaklel robato „Ne konj Vaš, gospod kapitan, nego Vaš sluga, ko je kopal kouja." „A tako! Sluga!" In pomiril se je takoj, ter obrnivši se k navzočnemu nareduiku mimo dejal: „Komandirajte mi druzega vojaka za konjskega strežaja . . . ." Zapalil si je smodko, obrnil se k meni ter hladnokrvno rekel: „Kadet! pišite dalje" .... dopis izroči se finančnemu odseku, da se o njem posvetuje in potem stavi svoje predloge. O prenarejenih izvrševalnih določbah k pravilom mestne hranilnice poroča odbornik I. Hribar. Mestne hranilnice pravila neso bila pomankljiva, kakor bi morda kdo mislil. Posneta so bila popol noma po pravilih hranilnice v Gradci, a na Štajerskem potrjena pravila neso našle milosti za Ljubljano. Sedaj so se vsa pravila prenaredila tako, kakor se je velelo. Pravila prenarejana v zmislu ministerstva, naj se odobre, magistratu pa naroči, da je predloži visoki vladi v potrjenje Obvelja jednoglasno. V imenu atavbinskega odseka poroča odbornik M urnik in se po njegovem predloga določi na Vožarskem potu, kjer bode zlatar Majar zgradil novo poslopje, stavbinska črta. (Konec prih.i Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je požarni brambi v Peklu pri PoljČanah za napravo gasilnega orodja 80 gld. — (Slovesna črna maša) po pokojnem deželnem glavarji grofu Thurnu bode v petek dne 3. t. m. dopoludne ob 10. uri v tukajšnji Btolni cerkvi sv. Nikolaja. — („Politik") ima v včerajšnji številki jako laskavo pisan Članek o pokojnem urotu Thurnu. — (Vilharjevo slavnoat v Planini) bodeta skupno priredila „Pisateljsko društvo" in Ljubljanski „Sokol". Pričakovati je obilne udeležbe, zlasti z Notranjskega, katero slavi v M. Vilbarji jednega svojih najslavnejših sinov. Natančnejši program razglasimo, ko bode sestavljen po dogovoru z lokalnim odborom v Planini. —/ Petindvajsetletnicosvojegamaš-ništva) praznovali so danes leta 1863 blagoslovljeni duhovniki in so k tej svečanosti povabili tudi svoje sošolce posvetnega stanu. Slavnosti udeležili so se nastopni gospodje: Josip Belar, Henrik Dejak, Fran Dolinar, Josip Grčar, Jakob Gros, Karol Klinar, Friderik Križnar, Ivan Kulavic, Jernej Zupančič, duhovni; Peter Grasseli, župan; Fran Hinterlechner, c. kr. komisar; Alojzij Jenčič, c. kr. okr. sodnik; Josip Križaj, mestni komisar; Feliks Šašelj, okrajni glavar. — (Sokolski ples.) Povodom praznovanja svoje petindvajsetletnice priredil bode Ljubljanski „Sokol" dne 8. septembra v dvoranah starega strelišča ples. Ustop k temu plesu bode prost za dame ter one goste in domačine, ki pridejo v so olski opravi; ustopnina za vse ostale pa bode iznašala po 1 gld. Ustop bode dovoljen le onim, ki ae bodo pri uhodu mogli izkazati z odborovimi vabili; tudi ustopnice bodo se prodajale le proti izkazu s temi vabili. — Ker bode o slavnosti h Sokolskih prišlo v Ljubljano gotovo mnogo rodoljubne gospode z vseh krajev naše domovine, opozarjamo vse one, ki se žele udeležiti plesa, naj se pravočasno oglasijo pri odboru „Sokolovem*, da se jim dopošljejo vabila. — (Iz Gornjega Grada) dne 31. julija: Občinski odbor je v svoji seji dne 30. julija sklenil, da 86 bode udeležil slavnosti v spomin 40 letnega vladanja Nj. Velečastva presvetlega cesarja, katero priredi, kakor je bilo že naznanjeno, tukajšnja prostovoljna požarna bramba dne 5. avgusta t. I. To si a vn ost bodeta torej občinski odbor in prostovoljna požarna hramba vkupe praznovala. Ob jednem je občinski odbor daroval lepo vsoto v dober namen. — (Veteranskega društva podružnica v Tolminu) napravi dne 5. avgUBta t. 1. ob 3. uri popoludne javno tombolo Tombola je 20 gld., cinkvina 10 gld. Kartela stane 10 kr. Čisti dohodek je namenjen podružnični blagajni. Pri neugodnem vremenu se tombola odloži na prihodnjo nedeljo. — (Letno poročilo č ve t e r o r az r ed n e ljudske šole v Trnovem) ima pa prvem mestu „ustanovno pismo" za Trnovpko šolo in sploh za zgodovino ožje domovine naše velevažen dokument. Dne 11. avgusta 1814 zbrali so se v Trnovem v hiši županovi: Anton Valleutshitsh, Giorgio Samsa, Gregor Sever, Joseph Valleutshitsh, Marco Krainz, Josepb Mikolich, Jacob Vallentshitsh, Joseph Vizhizh, Joseph Jenko, Gregor Mocibob, Andre Benigar, Blas Batna, Joseph SnidersMsh, Paul Jellousheg, Andri Hodnik skerbui: Ivizh Sa dopolniti volo nashiga presvatliga Zesarja Fra o za, katir sheli koker en skerbni ozha svojih ludstv; de se napravjo (kir she nifo) v' mestih ino po desbeli, shule, k1 duhovni in pofvetni srezhi svojih podloshnih. 2gizh Sa dobro otrok tega kraja, kir letim bo nar-vtzb k' pridu prishlo in k' narbolshi erbshni. 3ti7h Sa ohranit v' Fari tolkajn denarjov, kateri od tukaj bi se imeli posbilat v' druge kraja sa podvuzhenje svojih otrok 4tizh Sa pnkasati ufim drugim pot prave skerbi, kir dosiaj (zhe ravn je blo dosti potrebno) se ni mogel snajti en svirk sa plazhat inu silershat te tu'kajn potrebne shule. ter se zavezali, da bodo v šolo „skuši tri le j ta" pošiljali svoje in tuje otroke, da bodo „mojstra" (učitelja) nob gvishnih zhasih plazhali", „usaku lejtu 25 Goldinarjev" itd Šolskemu vodstvu smo prav hvaležni, da je objavilo rečeno ustanovno pismo. — Dalje so v letn-m poročilu našteti vsi učitelji, ki so delovali na tej šoli. Vrstili so se posebno v novejšem času prav hitro, kajti od 1814. leta do Sfdaj naštetih jih je 28, mej njimi znana imena: Lavoslav Belar, Fran Gerbič, Fran Govekar, Lavoslav Cvek, Ivan Zamik, Martin Zamik, Matija Kant in dr. Za šolo godnih otrok je bilo 290, šolo obiskujočih 284. V Trnovo ušolaue so: Bistrica, Topolec, Koseze, Zarečje, Dobropolje, Zarečice, Velika Bukovica, Br-dice Poučevali so ua tej šoli gg.: Ivan Vesel (dekan, šolski nadzornik, učil je veronauk), Peter Ogrin, Ivan Strnad, Martin Z a r n i k (nadučitelj in vodja), Josip Kostanje vec, Marija So u van, Rudolf Dol enec. — (Na živinski razstavi v Logatci) dne 23. julija priznale so se nastopne premije: Za lepe bike dobili so premije: Anton Domicelj, vikar v Črnem vrhu; Fran Vičič, posestnik v Postojini; Marija Jelovšek, posestnica na Vrhniki; Anton Kov-šča, posestnik v Planini; Jakob Nagode, posestnik v Gor. Logatci; Fran Mihevc, posestnik v Gor. Logatci; Fran Istenič, posestnik na Vrhniki; Matevž Nagode, posestnik v Gor. Logatci; in Primož Ter-ček, posestnik ua Vrhniki. Za lepe telice: Štefan Rovan, posestnik v Planini; Lovrenc Jenčič, posestnik v Dol Logatci; Štefan Novak, posestnik na Vrhniki ; in Karol Maver, posestnik na Vrhniki. Za lepe krave: Tomaž Tollazzi, posestnik v Dol. Logatci; Gabrijel Jelovšek, posestnik na Vrhniki; Ivau Rihar, posestnik v Gor. Logatc' ; in Ivan Mihevc, posestnik v Dol. Logatci. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Monakovo 31. julija. Mej slavnostnim sprevodom splašili so se 3 elefanti in jo udrli mej mnogobrojno občinstvo. Dvajset osob teško ranjenih. Pri dvornem gledališči so elefante ujeli, a ušli so še jedenkrat in prouzročili velik strah in veliko nesreče. Stirji elefanti leteli so do Schwabinga, kjer so jih ujeli, dva druga so še zvečer ukrotili. Friedrichsruh 1. avgusta. Cesar s Her-bertom Bismarckom o polunoči dospel. Pri knežji hiši vsprejel ga državni kancelar in mnogobrojna množica s hoch klici mej pope-vanjem cesarske himne in nWacht am Rhein". Danes opoludne popelje se na sprehod, potem obed za dvanajst osob. Berolin 1. avgusta. „ Norddeutsche Ali-gemeine" : Alzaški carinski uradnik Arbogast s soprogo in prijateljem pri francoski mejni vasi Arneville od štirih mladih ljudij iz boljših stanov surovo napaden in žaljen. Poslano. K slavnostim, katere se bodo vršile povodom petindvajsetletnice našega društva dne 8. in 9. septembra t 1. naznanjenih je že mnogo odposlanstev soko'skdi društev slovenskih, hrvatskih in čeških. Tudi več d» egih slovanskih rodoljubov napovedalo je za te dni svoj prihod v Ljubljano. Podpisanemu odboru skrbeti bode, da pripravi za te odlične goste primerna stanovanja in zato se obrača do vse one slavne gospode, katera je vlani povodom bivanja bratov Čehov v našej sredini tako sijajuo dokazala slovansko svojo gostoljubnost, z uljudno prošnjo, da blagovoli gospodu Hugonu Turku, trgovcu na Mestnem trgu, ali pa gospodu Avguštinu Štamcarju, u radii1 k u banke „Slavije" (v Gospodskih u'^cah št. 12), najkasneje do konca avgusta naznaniti, ali in koliko gostov bi mogla o slavnostnih dneh vsprejeti v sta no vanje. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1888. ODBOR „SOKOLA", Ljubljanskega telovadnega društva. prinaša v IV//. zvtzku misliti njo vsebino: i. (>orazd: * Stara pravda*. Ve tur bo/ud. VI/. — _\ jos/p S/ari: Vanda. Povest. (Dalje.) —j. Dr. Simon Sudit Obtm potopi starih in nori// ,/nij. — ./. J". Misli /. j, 4. 5. ti. — K, /van Vrbovec: /z domače zgodovine ///. Fra/uoci v Novem Mestu, (Dalje.) — 6. Slavomir: Slike is rudarskega življenja. J. Rriie tek idrijskega rudnika. — 7. Josip Stan . /'is/na iz Zagreba. XV/II. — 8. Anton Szutek: Spomini 11a okupacijo Posne. /Dalje.) — y. J. Navratil: Belokranjsko kolo. Dalje.) — tO. Dr. /van Tavčar: Pevež. Obraz z l—skega pogorja. — //. črte' rimskega mesta *NevioduttHtn<. — 12. Listek: Biblijo-grajija slovenska. — l'UJiarju v spomin. - - >Rimski katolik 1. — Muzcalno društvo kranjsko. -- t'bcr-blick der Verzvalfnngs- t/nd Rcclitsgcschickte (fes Lan-des Krain. — Vrtnarstvo. — Poziv. — Ruska opera v Berolinv. — nLJURL J. L\ SA7 ZVON* stoji: vse leto 4 gld. 60 kr.. polu leta 2 g/d. JO kr.. četrt leta 1 gld. /j> kr. Loterij ne »rerke« 28. Julifa V Trstu: 47, 8, 85, 19, V Linci: 86, nO, 79, 4 H T ii.i o i : 99. .jiilijii. Pri Mihih: Panler z Dunaja. — Kntne er iz Norim-ber^a. — S'okovič ir. Trsta. - Kranl iz Teinoš- ara. — Sternhart, Pott iz Reke. — Kupni k i/. Idrije — Vattanki iz Št. Janža. Pri Malici: Vepeli iz Prage. — Hcl^i ader. Anniith 1 Dunaja. — Gvori li Budimp■ Ste. — Alori, Ghmrennd i/. Trsta. — Ktucli iz Idrijo — Vnkicevič iz Somttoua. Meleorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm •—» ' H A T. zjutraj 2 popol. V. zvečer 788*4 mm. 734 5 um 784*8 m.n. 17-2° 0 m. svz. J-J-rC 'si. 8VZ. 19*7° C si. svz. unt. obl. d. jas. 0*00 mm. dežja. 7. zjutraj *J. popol. 9, zvečer 735* 1 tuni. 785*6 mm. 73liT> mm. 1 .vr.-r 280« C 20-3« C brezv. si. jz. al. szb. megla jas. jas. 0 00 mm. ■ dežja. 1 ^^rv ^Pv ^Pv ^Pv ^Fv ^Pv Brodit)« temperatura 19-7" in 91*8*, za 0*1° in 1*9* nad • 1 .rmali >iu . ZO-o.n.ajslsa. "borza. dne" 1 avgusta t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) gtd včeraj 81*25 82*15 111 75 96-80 870* — 30990 123-75 Papirna renta ... Srebrnu renta .... /data renta..... 5 1, marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... London ....... Srebro........ Napol........ C kr. cekini .... Memfike marke..... 1 / državne Brečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogtnka zlata renta 4°/0 •»Mraka papirna renta 5°/0 . ... . „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/t°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad. Železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. iludolfove srečke..... 10 ,, Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-dmšt. velj. 170 gld. a v. — gld, 9-76 5*83 (50 50 250 gld. 100 „ 133 gld. 168 „ 101 „ 90 „ 105 „ 120 „ 126 „ 100 183 „ 21 „ 109 „ 126 i. danes 8115 82*20 111*— 96*80 8G7-— 312-40 123*50 9*75 5-83 60-371/, 25 kr. 50 60 50 50 75 20 75 50 * * * * * Pivo v steklenicah (449—21. prodaja B1ERMAIER v Ljubljani. * * 'W *W*W ~W^W W'WW*W ^at ^až w ~w www ST\ /tv /tv -tv /tv r"\ ^K.^^ Is«-«- se 1:> do 1,'i let starega, v računstvu dobro izurjenega za trgovino z niesanira blagom in c. kr. zalogo tobaka A. ilasasran«le v Aplovšfini. (521—2) Umetne U 52—43) I zobe In zobovja t t ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- T & van)« in vse sobne opernolje X t zobozdravnik A. Paichel, J J poleg Uradeekega mostu, v KOlderjevi hiSi, I. nad- £ ^ stropje. £ I Posestvo na prodaj. I V reriiumili (Istra), na KeSki cesti, kjer ? je bila poprej pešta, ho na proda) P vsa poslopja in zemljišče. \ Natančni pogoji izvedo se pri gospodu Vinku ^ DolN«licin-ii v PoatOjlUl. (518—2) ^ V prodaj alnico z mešanim blagom, tobakom in loterijo na dež»?li, v prav lepej li;gi, vnprejuie z dobrimi pogoji pridna gospodičina v starosti 25 do 40 let. — Znati mora slovenski in neuiSki, biti dobru prodajalka in sposobna voditi loterijski zapisnik. — Natančneje pove upra.niStvo toga lista. (527—1) C. kr. priv. prva avstrijsko-ogerska tovarna za harmonije Al. Hugo Lhota v Kraljevem gradci priporoča svoje harmonij«*, ki so 11:1 najboljšem giaBO, po najni/jib cenah (elegantni harmonij za salon, i/, orehovega lesa, S tprem.) po 70 {jld. in višje ter je razpošilja franko na vse železniške postaje avstro-oge-slce dižave. \ vi* 'ciiii i S s dnhoi sriai in p. n. 01 -liiim 11 < i t v I j»*in rudi na lucsečnc obroke po 5 zadatja na obroke) le IO — 1'einianeiična rftBltRVa nad 100 harmonijev najnovi j še konstrukcije. — Ilustrovatu ceniki gratis in t'rank