Naročnina Dnevna lidoja za državo SHS meietno 20 Din pollelnu 120 Din celoletno 140 Din za inozemstvo moeCna 33 Din ncdeilsko lidaln celole no v Jugo-slovlll SO Din, r.o Inozemstvo IOO D H f J rj VENEC S tedensko prilogo »Utistrlrani Slovenec« Cene oglasov i siolp pelli-vrsla moli oglasi pc 1ЗО In 2 U.veCII oglasi nad 43 min viSIn« po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din. v uredmSlcem delu vršilca po IO Din o Pri vcžiem o narožllu popuai Izide ob 4 zfulrej razen pondeline In dnevo po preznlhu (.'rndnnivo /e v HopUartevI ulic« 41. б III tlokoplal se ne vračalo, netranhlrana pMmu se ne »prelemalo * Uredništva telefon it. 20S0, upravnlitva it. 2328 Tako vlado hočemo Vlada je padla, živela vlada! Tako je mislil ob sedanji krizi vsakdo, kdor ni profesionalen opozicijonalec. Mi kot glavno glasilo SLS ue maramo podajati z gornjim geslom politične situacije, ki uaj dokazuje, da je za vsako bodočo vlado izhod sedanja vlada in njen program; hočemo ob tej krizi le pribiti, da bi bila ta pot naravna, zaslužna — državi ln ljudstvu potrebna. Evo dokaze: Socialno-politično je delo slovenskega ministra dr. Gosarja kvitirala že srbska javnost, ko je po svojih političnih in vladnih predstavi-teljih označila gospoda socialnega ministra kot najboljšega, teoretično in praktično izvežba-nega voditelja socialne politike vobče v Jugoslaviji. V kratki dobi svojega ministrovanja je dr. Gosar zgrabil problem pri korenini. Iz teh mesecev izhaja ureditev delavskih zaupnikov, reorganizacija zavarovanja, stanovanjska reši. tev, katere si drugi radi enostranske konjunkture niti dotakniti ni upal; ureditev službe v trgovinah, ureditev borz dela na avtonomni podlagi in z njimi v zvezi dalekosežna stanovanjska akcija. Notranja politika dosedanje vlade je odločen korak naprej. Ne mislimo ie na obče znake miru in reda, ki je vžival načelno zaščito ravno v sedanji vladi. To je bil za sedanjo vlado itak izhod. Enako depolitizacija državnih uradov. Hočemo le podčrtati dvoje dejstev: Dosedanja vlada je s splošno državnega stališča prva prijela za reorganizacijo macedonske notranje politične uprave, na podlagi katere inicijative je dala mednarodna komisija za proučevanje ma-cedonskih dogodkov naši vladi prav. In da so se vkljub dolgoletnim jasnim zakonskim določilom oživotvorile naše samouprave in prešle v prvo etapo samostojnega upravljanja lastnega dek kroga, je zasluga samo iu ravno sedanje vlade in ostane kot dejstvo napredka ljudske samouprave zapisano naravnost zgodovinsko v analih naše politike. In naše finance? Vsakdo priznava, saj dejstev zanikali ni mogoče, da je sedanja vlada kot prva izvedla reorganizacijo proračuna; da je prva po desetih letih naše kraljevine podala javnosti prvi obračun našega gospodarstva; da je prva pristopila k najtežjemu vprašanju — zenačenje davkov in ga dejansko izvedla; da je dobila v svrbo stabilizacije dinarja, ureditve našili javnih naprav in prometnih sredstev veliko zunanje posojilo. Vsakdo si mora biti, če količkaj pogleda krog sebe, svest težav, ki jih imajo države s posojili. Avstrija, Poljska, Grčija, Bolgarija, Rusija, Romunija. Mi smo ga dobili! Znak, da tujina zaupa državi pod takim vodstvom, znak, da smo imeli v ministrstvu moža na svojem mestu! Zunanja politika pa je bila v zamisli se-dauje vlade naravnost vogeljni kamen naše lepše bodočnosti. Obkroževalne politike od strani Italije je konec, trs, v vetru trepetajoč, je postal pod vodstvom dosedanjega zunanjega ministra faktor evropske politike, evropskega miru in demokracije. Naše razmerje do Bolgarije se je temeljito spremenilo; ni bilo več rožljanja z mečem, ampak neprestano opominjan je na skupne interese. Naši odnošaji z Madjarsko so se zboljšali; saj spadajo vsa resna pogajanja v to dobo. Marinkovič je prvi načel vprašanje politike do Rusije in Nemčije; je praktično najbolj utrdil Malo antanto in je sklenil, kar se njegovim prednikom ni posrečilo, jugoslovansko-francosko obrambno pogodbo, navezal pogajanja z Italijo na realni podlagi tn — skoraj bi rekli — preprečil krvav spopad. Vse lo je moglo biti, ker je bila dosedanji vladi ljudska in splošna državna blaginja prvotni izhod; ker so sedeli na odgovornih me-etih možje strokovnjaki, katerih jo žejna naša domovina, ker je vlada imela zaupanje prvega m cirugetra usmvnega faktorja, ker je bila ljudska in državna. Vlada je padla — živela taka vlada v bodoče, odmeva danes po vsej Jugoslaviji! Za grško-jugoslovansko vzajemnost. v Atene, 9. febr. (Tel. Slov.) Analogno kakor se je te dni v Belgradu ustanovila grško-jugoslovanska liga, se je danes tudi v Atenah ustanovila-enaka liga, obstoječa iz vseučiliških profesorjev in učenjakov. v Atene, 0. febr. (Tel. Slov.) Grško vojaško letalo, ki je prejšnji teden moralo pri Nevrokopu v sili pristati na bolgarskih tleli, so bolgarske oblasti danes izpustile. v Atene, 0. febr. (Tel. Slov.) Več dni je trajal na Egejskem morju velik vihar, ki se je sedaj nekoliko polegel, tako da bodo sedajtPangatosa na torpedovki »Smirna' odpeljali v ječo Uprava le vKopllarlevI ul.il.в * Čekovni račun: C/ubllana ilev. I0.650 ln 10.Ј4Г za Inserale, Saralevošt. 7563, Zagreb it. 19.011, Praga In Dunai it. 24.797 Kriza se razvila normalno Radičevi smešni poizkusi — Delovna vlada je mogoča samo z razširjenjem sedanje koalicije — Ključ pri demokratih — Opozicija tira položaj v nove volitve r Belgrad, 8. febr. (Tel. Slov.) Kriza se razvija normalno in je tudi g. Stjcpan Radič ostal takšen, kakršen je vedno bil Dosedanja posvetovanja prvega mandatarja krone g. VUKIČE-VIĆA in drugega mar ilarja g. STJEPANA RADIČA so pripomogla л temu, da je položaj tudi s formalne strani povsem razčiščen. To raz-riščenje, kakor tudi sam potek krize sta v polni meri dokazala točnost informacij ^Slovenca«. Vse parlamentarne skupine so se izjavile za koncentracijo, večina od njih proti sodelovanju z g. Pribičevičem. S tem je koncentracija faktično propadla, kajti z g. Svelozarjem Pribičevičem gre edino le g Stjepan Radič, oziroma bi lahko bolje dejali, da se g. Pribičevič krčevito drži g. Stjepana Radiča. G. Stiepan Radič kot mandatar krone je zato tudi sam uvidel, da mu ne bo mogoče izvršiti tega mandata in je pričel na svojo roko sondirati teren za sestavo vlade pod Davidovičeviin vodstvom. V to svrho se je on razgovarjal z najrazličnejšimi ljudmi in obenem z vsemi zastopniki parlamentarnih skupin, vendar pa jc po naših informacijah taka vlada izkliurena in so tozadevni Radičevi napori samo igračkanje s parlamentarizmom. Če se hoče sestaviti delovna vlada, je delovna vlada mogoča samo v obliki današnje koalicije, oziroma s tem, da se današnja koalicija razširi. Za sedanjo vladno koalicijo oziroma njeno razširitev pod vodstvom radikalov pa je zelo malo razpoloženje pri Davidoviču. Zdi se, da nekateri demokratski poslanci položaj direktno vodijo k rovim volitvam. Gotovo pa je. da se bodo storil" še vsi poskusi, da se sestavi delovna vlada, ki bo prožila jamstvo, da se izvršijo vsa dela tistega programa, ki ga je imela sedanja vlada. Če se bo tudi ta poskus izialovil, potem ni nobene druee rešitve, kakor volitve. Krivda za to pa pade na vse t:ste, ki ne uvidiio težine sedanjega položaja in ki, bodisi iz osebnih, bodisi iz kakšnFh drugih ozirov, nočeio uvideti stvarnega p«ln>*'"n. v ki»t«>rp"i se ^r^ava r?baia. v Dunai, 9. febr. (Tel. ^Slov.«) Merodalfli dunajski listi razpravljalo v svojih uvodrikih o mandatu, ki da je dobil Štefan Radič za sestavo nove vlade, ter pri tem opisujejo razvoj voditelja hrvatskih kmetov. V njem vidijo ko- maj kako garancijo za izvedljivost njegove misije. »Neue Freie Presse« naglasa, da se je kralj Aleksander s tem, da jc poveril mandat Radiču, v prvi vrsti držal strogo konstitucijo-nalnega običaja, ker jc Radič voditelj druge največje stranke parlamenta. Kralj je očividno želel, da manifestira svojo popolno narodno nepristranost, ter jc morda imel tudi namen, odvzeti Radiču vsak izgovor, da se mu ni pustila popolna prostost akcije in da se ga ravno zaradi njegovega hrvatstva smatra za nesposobnega, voditi kabinet. Več kot dvomljivo pa je, da se rau bo posrečilo, pobotati uporne elemente in urediti kaos strank in skupin. Jugoslavija ima najživahnejši interes za tako str-nitev strank ne samo radi silnih problemov narodnega gospodarstva, radi velikega posojila, ki se je baš sedaj sklenilo kot sijajen uspeh i finančnega ministra dr. Markoviča in ki bo ustvarilo veliko možnosti novega produktivnega razvoja, temveč so tudi napetosti v zunanji politiki zares dovolj resne, da se notranja enotnost uvideva kot nujna Poklic Radiča označuje, če tudi bo jutri morda že samo epizoda, novo situacijo v Jugoslaviji. To je koncesija hrvatstvu, koncesija močni, tudi v odporu zanimivi in posebni osebnosti. — »Neues Wiener Tagblatt« izjavlja, da je samo razkroj v jugoslovanskem strankarstvu, ki jc nastal po smrti Pašiča in po desetmesečnem režimu Vu-kičeviča, mogel privesti do položaja, ki jc postavil Štefana Radiča v ospredje. Ali se bo slučajni koaliciji med federalistom Radičem tn med demokratičnim ultracertralistom Pribičevičem, ki sta skuDno vrgla Vukičeviča, posrečilo, sestaviti vlado, ki bo res mogla živeti, je skrajno dvomljivo. — Ostali listi se omejujejo na to, da na čelu lista objavljajo senzaciio o Radičevem mandatu, ne da bi to dosedaj kaj komentirali. v Rim, (Tel. Slov.) Trž'ški »Popolo di Trieste-* piše z ozirem na Radičev mandat za sestavo vlade: Ta človek naj torej sedaj vodi režim v Jugoslaviji. Na naše proteste so odgovorili odgovorni ministri, da je njihov tovariš enostavno neodgovoren. Kdo bo jutri prevzel za njega odgovornost? soeiuie in zaoiačule Rad je mandatar krone — Popisuje posvetovanja in razgovore — Vukičeviča ne more — Radič ni pridobil zase niti ene skupine dosedanje vlade razen Lj. Davidoviča r Belgrad, 9. febr. (Tel. -Slov O Dogodki tekom današnjega dne so bili najboljše opisani v kilometrski izjavi Sij. Radiča. katero je dal časnikarjem, poleni ko jo bil sprejel v avrlilenco od kralja ob 12. V tej izjavi pravi Stj. Radič najprej, da se je on kraliu zahvalil za to. da je dobil mandat kot zastopnik Hrvatov in da on smatra, da ni troba da je mandat za njegovo osebo, t. j., da bi bil on preHsedn'k vlade, marveč, da So 011 lahko razgovarja in pripravlja, kdo bi bil naipovoljnejši vodja to koncentracije. Mora se nunreč računati s tem, du bo koncentracija uspešna na ta način, da so v njoj skupine, pa ven-lar ni treba, da bi bili vsi klubi, no sme so gledati na strogo strankarsko disciplino. »Jaz sem dobil mandat,« pravi Radič, »ki sicer ni omejen, pa se seveda samo po sebi razume, da moram delati hitro Zato sem prosil Nj. V. kralja. da bi s?a lahko jutri obvestil, kaj som delal. Pri tej priliki se je kralju ponovno zahvalil za to, da je dobil Hrvat mandat. S tem jo deianeko doknznuo, da je lahko v nagi državi predsednik vlade ali Srb ali Hrvat, ali Slo-venec. V izvrševanju svojega mandata, pravi Radič dalje, sem sinoči m.jprei obiskal S pa h a, kljub temu, da mi jo Nj V. kralj priporočil, da naj sn^či ne delani. To pa sem storil radi tega. ker som vedel, da g. Spaho odpotuje. Spaho mi je izjavil, da dobim odgovor od Hrasnicc. Hrasnica mi jo danes dopoldne izjavil: »Vstopamo n voio vlado, če bo ona širša koncentracija nego dosedania vl"da. Kakor vidite, ie govoril malo po delfiisko Ni namreč povedal, kako si zamišlja tako koncentracijo. Davi sem bil najprej pri PriblŽevlču. ki jo istotuko izrazil svoje zadovoljstvo, Toda to niso Vaši. marveč Marinkovičevi,« sem dejal jaz. »Jaz imam druge informacije.« je dejal Vukičevič, »vem tudi, da ste vi. Pribičevič in Na-stas Petrovič designira'i dr. Ninčiča kot ministrskega predsednika.-* Radič je nato odgovoril: »Če imate takšne informacije, kakršne so te, potem jo strašno. Tudi Spaho je za to koncentracijo. Z nami so ludi Nemci, pa jih imamo 180.« Predsednik Vukičevič- »Spaho je z vami? On je za širšo koncentracijo od te današnje.« Radič odgovarja: »Prosim, današnia je umrla. Vsako živo je širše od pokojnega. Sicer pn naj bo Spaho v .sredini med nami, pa bomo videli, kateri celoti se bo pridružil. Vaš pa ni.« Vukičevič: »Vi b ste vrnili mandat.« Radič: »Mislim, da ne.« Vukičevič: -iPa Vi niste izvedli koncentracije.« Radič: -Prosim pa tudi Vi sle za koncentracijo in tudi cel Vaš k'ub je za koncentraciji.« Vukičevič se je nato zamislil, pravi Radič, in jo deial, da ne misli omejevati preroga-tiv krone. Jaz sem odgovoril, da ne mislim vračati mandata. Odšel bom h kralju s svoiim poročilom. Pa računajte sami 6 tem, da je 15^ več. kakor 130. da je 180 več, kakor 130.- Vukičevič je končno Stjepanu Radiču cbliubil, da bo popo'dne sklical sejo radikalnega kluba in da bo o teh razgovorih obvestil kralja. Seja radikalnega kluba. Popoldne ob 2 je bila sklicana sej« radikalne« ga kluba, kjer je prvi govoril predsednik kluba Velja Vukičevič, da je v načelu za koncentracijo, zahteva pa. da formiranje te koncentracije pripade v prvi vrsti radikalni stranki, ki je najmočnejša v parlamentu. Kar se pa tiče osebe, ki bi naj izvedla koncentracijo, pravi, da jc lo prerogativa krone in se zato v to zade\o ne spušča. Nato je prosil Vuki-(»•vič za mišljenie klubi. Brsedo je dobil nosnnec Buniša Rafic, ki je dejal, da radikalna stranka kot najmočnejša parlamentarna skupina ne more sprejeti g. Radiča kot šefa konccntrecijske vlade, in rekel, da pripada to mesto radikalni stranki. V tem smislu izraza 011 predsedniku Vnkičeviču popolno zaupanje. Poslance Ili.ia Mihajlovič je govoril v istem smislu, rekoč, da deli mišljenje s predsednikom radikalnegi kluba, po katerem rndikalna stranka Radiča ne more sprejeti za šefa koncentracijske vlade. Nato jo prišlo do majhnega incidenta, ki ga jo povzročil poslanec Miljutin Tomič, ki je izj ivil, da je tudi on mnenja, da radikalna stranka ne more sprejeti Radiča za predsednika vlade, vendar pa da tudi radikalna stranka ne more poveriti sestive vlade Velji Vukič«'viču, češ da je situacija tako resna. da so potrebni močnejši ljudje. Radi te iziave je nastal nemir in poslanci so protestirali proti takemu n-činu govorjenja. N"to je vstal g. Vukičevič ter predlagal, d\ podpredsednika kluba Miliajl"vt« in Jankovi«, dr .Bogoljub Knfundžič in dr. Laza Mar-kovič gredo k Radiču in mu sporoče odgovor radikalnega kluba. Predli1« je bil soglasno sprejet, nakar je dr. Bogoljub Kujundžič predlagal tekst odgovora, v katerem naj se Radiču pove sledeče: Da so radikalni poslanski klub popolnoma soda I m ra u predsednikom kluba e. Vukiecvičrm in da j« bil predlog soglasno sprejet. Po seji radikalnega kluba je imenovana delegacija obiskala g. Radiča v njegovem klubu. V imenu predsednika Vukičeviča je dr. Laza Markovič dal izjavo, da poslanski klub narodno radikalne stranke soglaša z odgovorom predsednika kluba, ki se glasi: 1. Radikalna stranka v načelu nima ničesar proti koncentra-iji, zahteva pa, da pripade vonsivo pri formiranju koncentracijo radikalni stranki. 2. Па gleilo osebe predsednika to koncentracijsko vlade radikalna stranka stoji na stališču, da .je to predpruvira kralja. 0 tej seji radikalnega kluba je bil izdan sledeč komunike: Na seji radikalnega kluba so poslanci pooblrslili gg. dr. Bogoljuba Kujundžiča, Ste-vana Jankoviča, Ilijo Mihajioviča ter dr. Laz Markoviča, da sporočijo g. Radiču kot mandatarju krono odgovor radikalnega kluba na njegovo ponudbo, s katero je on povabil g. Vukičeviča, predsednika radikalnega kluba, da sodeluje v njegovi koncentracijski vladi. Odposlanci radikalnega kluba so Radiču sporočili odgovor, ki je bil v klubu soglasno sprejet. Odgovor sam se glasi, da je g. Vukičevič obvestil radikalni klub o Radičevi ponudbi za vstop v koncentracijsko vlado ter da radikalni klub pristaja na formiranje koncentracije, toda pod pogojem, da mesto predsednika vlade pripnde radikalni stranki. Samo na tako koncentracijo bi radikalna stranka lahko pristala. Glede vprašanja osebe even-tuelnega predsednika take vlad« jo izjavil g. Vukičevič Radiču. da ee to vprašanje tiče p red pravic kro- ) MALI OGLASI Vaaka drobna vrat ca l-SO Din «11 vsaka beradr SO »ar Na|maoftl оц aa 3 aH 3 t In. Сц1аа! na> dcvcl vrstic ae ra£oaa|o vlit. Za adgovor aram .o Na vpraiaala brca znamke ne o4(jovar|flraa I Mlinar P°šten, vešč millldl svojc strokc, JSče primerne službe na valjčnem mlinu, najrajši na Štajerskem. Naslov v upravi pod Stev. 1036. ПоИр p°sleno' UCIVIC mesto sobarice; zna tudi Šivati. Naslov pove uprava pod 1105, Službo natakarice ali hiSne iščem pri kaki manjši družini. - Naslov v upr. lista pod It. 1103. Bivališče brez megle v zatlšni, vetru neizpo-stavl|eni višinski legi s svežim gorskim zrakom, z možnostjo dietne pre-I hrane in docela mirno, suho, zračno, solnč., sc-parirano in čisto sobico, ISčem za 40 letno iensko osebo z malim defektom na pljučih, v svrho več-' tedenskega zdravljen'a. -Ponudbe se žele tekom enega tedna na naslov: »Višinsko sol-ce St. 1092« na upravo »Slov.« - Navesti je cenc in opis nu-d enega. Klavir kupi »Katol. prosvetno društvo Spodnja Šiška«, Ljubljana 7. 1035 Tietllnl strof št. 9 ali 10, kupi Segu'in Franc, Maribor, Vojašni-Ska ulica 2. 1056 PRODAJA Preortfaite se v gostilni »Pri Fajmoštru« o dobri kvaliteti in n;-ki ceni vin: Otelo 11 Din, Štajerc 12 Din, Bizelc 12 Din, Rizling nov 16 Din, Rizling star 16 Din, Portugalka 16 Din, Tranvnc 20 Din. 1093 Delovodia la vsa tesarska dela, samostojen, vešč pri stopnicah in težjih konstrukcijah, se takoi sprejme. Ponudbe z dobrimi spričevali naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod šifro »Samostojen*! St. 1066. Stanovanie 2 do 3 sob iSč-tm za takoj ali maj. — Ponudbe na upravo lista pod »S;stri«. Mlado oostrežnico s priporočili, za dopoldne iščem. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 1106. Služkinja poštena, priprosta, sred. let, ki zna nekaj kuhati in bi sama gospodinjila na prav majhnem posestvu. sc sprejme. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Pridna štev. 1078.. Mesarskep:a vajenca močnega, sprejmem iz poštene kmečke hiše. Jnnez Verdir, mesar, Tržič. Ulonro za vsako delo, nldjlld poštenega, treznega, zanesljivega, z daHiimi, dobrimi spričevali, sprejmem. Naslov v upravi. 1053 ; Proda se iz proste roke i kmečko ! posestvo obstoječe iz nove hiše ter gospodarskih poslopij {kozolec in hlev), nekaj gozda in travnikov ter njiv, gmajne itd., skupaj 24 ha, vse nerazdelno v enem kosu za znesek 50 000 Din. — Kje, pove uprava Sloven. pod 1015. TitaePsfei пгвшрр drva. Pogačnik, Bohoričeva št. 5. — Telcf 2059. Mlinar it! Rž. proso, n.iito In 'cfttien kupite niilceni>'e url V. VOLK. LJUBLJANA vp'ptrrovtnii »Itn in mtilii' Di (J. Piccon. 'ekarnar » l/itibliani priporoča pri zaprttu in druc'h težkocah želodca svojo preizkušeno Ze'rd?ro tinkturo. Najlepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 t Sladek mošt i in 12 vrst najfineiših sokov nudi ».Brezalkoholna produkcija« — Ljubljana, Poljanski nasip št. 10/a. Predelna stena steklena, lepa, velika, naprodaj v trgovini VerMč, Stritarjeva ulica. 1082 Lpoi prostori ra boljše sklad'šče_ ali večji obrat, se oddajo v najem v Ljubliani v bližini gorenj, kolodvo-a. — Ponudbe upravi »S'ov.« pod: Lepi prostori 1076. Gostilna v najem se odda na zelo prometnem mestu v Šoštanju. -Ponudbe reflektantov, ki imajo osebno pravico, na upravo »Slovenca« pod: »Gostilna ŠoStanj«. Sline za žnanjekuho in jabolka po najnižji ceni prodaja GOSPODARSKA ZVEZA Semenski česen1 izredno debel, zdrav, razpošilja po 9 Din za kg zd-avališče Dobrna ort Cel|u. 1097 Motvoz SS nai- ceneišr direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovoc. Grosuplje 10245 Sllivlino POfllPl.il* KUETTO i drugovi družba 7 o. i МпгЧ^ог KoroSrnvn nt Družba »lliiija« Premoq - drva - koks - oglje Dunajska cesta 46. poteg Iv Zakotnika Tel 28"0 Pozor kunci! Prostovoljna javna dražba se vrši dne 15. t. m. ob 11 dopoldne: 1 hiša z vrtom in 1 hektarjem gozda; leži na prometnem kraju Dolenjske, odstranjeno dve minuti od kolodvora. Cena 40.000 dinarjev. Ponudbe pismene ali ustmene na lastnika: Alojzij Bajec, pek. mojster, Mirna 45. damskih čevljev v modnih barvah po cenah Različne vrste moških in otroških čevljev po globoko znižanih cenah. Ne zamudite ugodne priložnosti! Posetite naše prodajalne! Uubliana Prešernova ulica štev. 7 Maribor Aleksandrova cesta štev. 7 Žagarja - sodarja za vodstvo izdelovalnice lesenih sodov — ti energičnega nadzornika sprejme večja cementna tovarna v Dalmaciji. Ponudbe na »Poštni predal Stev. 167«. D A7P|Q Cerkveno-konkurenčni odbor v Pod-četrtku razpisuje razna popravila pri župnijskih poslopjih v-.Podčetrtku pod zelo ugodnimi pogoji Do 1. julija t. 1. morajo biti ta dela izgotovljena. Prijave je nasloviti nt- župnijski urad v Podčetrtku do 25. februarja 1928. Tam se dobe tudi vse informacije. 965 »asa. Đrva za kurjavo bukova In hrastova, bi kupili večjo množino sečnje 1926/27. Trgovci z lesom in producenti, ki imaio naprodaj drva, naj jih ponudijo na naslov. Piivreda a. d. Beograd. V ponudbi je treba točno in detajlno naznačiti: nakladalno postajo, količino, ceno. rok dobave, vrsto drv in način plačila. 868 Inserirajte v „Slovencu"! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas jc zapustila naša nad vse jjubljcna sestra, svakinja, teta in sestrična, gospodična Marjanca Zore dne 8. februarja po daljšem trpljenju, previdena s tolažili snete vere. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek dne 10. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v soboto dne 11. februarja t. 1. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V Ljubljani, dne 3. februarja 1928. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra soproga, skrbna mama, gospa Marija Babšek dne 8. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v pelek, dne 10. februarja t. 1. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, fitepanja vas št. 7, na domače pokopaličše v Stepanji vasL Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 15. februarja 1928 ob 7 zjutraj r cerkvi pri Božjem grobu v štepanji vasi. Štcpanja vas pri Ljubljani, 8. februarja 1928. 2alojoči ostali. Mestni pogrebni zavod, Zahvala Vsem, kt so sočustvovali z nami v težkih dneh izgube nagega nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Karla Kolterer in ki so ga počastili zadnjikrat s svojim spremstvom, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. - Posebne hvale pa srno dolžni g. dr. Ogorevcu za ves njegov trud in tolažbo v zadnjih dneh pokojnika. Iskrena hvala čč. duhovščini, posebno pa g. dekanu F. Šalamonu za prekrasne in ganljive besede ob svežem grobu, zastopnikom zdravilišča Rog. Slatine, kakor tudi zastopnikom vseh občin in korporacij. Rogptec, dne 7. februarja 1928. Žalujoče rodbine: , Kolterer - Kricper • Auernik. Brez posebnega obvestila. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. v Zahvala Za vsestranske blagodejne dokaze toplega sočustvovanja o priliki smrti naše nadvse ljubljene žene, matere, babice in prababice, gospe Marijane Medic roj. Klemen se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. duhovščini cerkve sv. Jožefa in župnije sv. Petra ter gg. zdravnikom za naklonjenost v bolezni in za častno spremstvo pri pogrebu pokojnice. Enako se zahvaljujemo zastopnikom raznih oblasli, društev in organizacij, trgovskim tovarišem kakor uslužbenslvu tovarne Meciic-Zankl in Združenih Uljara za častno udeležbo pri pogrebu, gg. pevccm za v srce segajoče žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetja in kenčno vsem števlinim prijateljem in znancem, ki so nepozabno nam pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna, najtoplejša zahvala. Ljubljana, dne 9. februarja 1928. Žalujoči ostali. В.^^ЈртЈЦјП''!*1" ' " .'ii'iLTtl^tJirkii'ltC" ''^јУЦ^^Ш^^Т 1л Jugoslovansko tiska/do v Liubljaor. Kaiel Cefc. iadatalelh di. Fi. Knlovcc. Urednik: Franc lersedlavi Cloueh si osuaja zrak! Letajo v sodobnem življen'u Dočim je pri nas letalstvo še vedno nekaj več ali manj nenavadnega in se uporablja skoraj izključno le v vojaške svrhe, si je osvojilo drugod pozicijo, ki ga nerazdružljivo veže s sodobnim življenjem tudi na gospodarskem in športnem polju. Letalo ni samo eno najučinkovitejših bojnih sredstev, ono je tudi najbrže občilo, ki ga imamo, in upoštevati je treba, da ne rabi nobenih potov kakor n. pr. železnica tračnice ali pa avtomobil ceste. Nič manj važen pa ni vpliv, ki ga mora imeti tudi na duha mislečega človeka kot faktor, ki je uresničil tisočletne hrepenenje vsega kulturnega človeštva. Pomisliti moramo, da je trodimenzional-nemu bitju, kot je to človek, imanenlna želja in potreba, da se prosto giblje v vseh treh dimenzijah. Človek je bil od vsega početka vezan na dvodimenzionalno zemeljsko površino in šele letalstvo mu je omogočilo pot v tretjo dimenzijo, v višino. In baš v tem Uči nekaj, kar postavlja letalo med ostalimi iznajdbami na prav posebno mesto, kar mu daje nekak revolucionaren značaj. Približno dvajset let je, odkar se je dvignil prvi letalec na evropskih tleh; bil je to brazilijanski magnat in športnik S n n t o s - Zračna parada na lanskih aiigioskili manevrih. D um o n t. V Ameriki se je par let prej posrečilo isto bratoma VVrighL Za balkanske in tripolitanske vojne vidimo prve poizkuse, uporabiti letalo v vojaške svrhe. Proti koncu svetovne vojne je Avstrija kot prva uvedla redni zračni promet na progah Dunaj—Lvov— Kijev, ter Dunaj—Budimpešta. To so etape, po katerih si je letalstvo osvojilo položaj, ki ga ima danes. Še danes obstojajo v glavnem te tri panoge avijatike: športna, vojaška in prometna, ter izpopolnjujejo druga drugo. Vloga letalstva v voini Vojaški krogi so takoj v začetku letalstva slutili njegov po.i en in uporabljivost v b. jne naloge in so z veliko vnemo in z izdatnimi sredstvi pričeli z organizacijo vojne avijatike. Prva je bila Francija, ostale države so sledile. Po številu stoji danes vojaško letalstvo na svetu na prvem mestu. To pa radi tega, ker ima povsod na razpolago izdatna sredstva. Zato je bil tudi razvoj v svetovni vojni tak kot ga v miru ne bi nikoli mogli doseči v tako kratkem času. Svetovna vojna je prinesla kvantitativen napredek in kvalitativni. Rezultat tega so bila na eni strani orjaška letala z večjimi motorji, na drugi strani pa tisla vilka linija in dovršena forma, ki je primerna iz fizikalnih razlo-pov in ki učinkuje tudi estetsko ugodno. Prvotno je letalstvo le dopolnjevalo ostale panoge vojske; služilo je predvsem za opazovanje sovražnih postojank in gibanja ne-prijateljskih edinic. Danes je povsem samostojno organizirano in sposobno, da samo izvede obširne akcije. Važno pa je tudi, da je letalo razmeroma ceneno orožje, da je jako učinkovito in brezdvoma med vsemi najbolj gibljivo. Njegova uporaba na kopnem in na ntorju je zelo mnogovrstna. Predvsem je tu omeniti njegovo brzino iu pa veliki akcijski radij, ki omogoča, da se zanese boj tudi na poprej mirno in nenadlego-vano pozadje. Materialni učinek zračnega napada je pod ugodnimi pogoji jako velik. Danes imamo bombe v teži do 500 kg; ako je taka bomba dobro plas'rana, lahko uniči cel kompleks zgradb. S plinskimi bombami moremo zakužiti večje površine zemlje, požarne bombe zanetilo požare. Jasno je torej, da se sovražnika lahko občutljivo prizadene z napadi ua vojaško važne objekte v pozadju fronte. kot so to kolodvori, tvornice, zbirališča čet itd. Poleg tega je pa moralni vpliv neprestanih nadlegovanj iz zraka velik; posebno, ker reagira civilno prebivalstvo v zaledju nanje veliko bolj intenzivno kot disciplinirana frou-ta. Zrahljajo se že itak napeli živci neoboro-ženega prebivalstva, ki se čuti vedno ogroženega, ln zlomi se odpornost zaledja, ki je glavna opora fronti. Z vsem se pa lahko združi tudi propaganda z letaki, ki jo poznamo tudi ntl izza vojne. Še živo se spominjamo, kako fatalno so vplivali italijanski aeroplani, ki so se leta 1918 pojavili pod D Annunz-je-vim vodstvom nad Dunajem ter metali listke med sestradano prebivalstvo. V mornarici se uporabljajo hidroplani razen tega še za lansiranje torpedov, za spremstvo transportov, za iskanje min in podmornic. Med največje zračne vojne sile Štejemo danes Anglijo, Ameriko Francijo in I talilo: o Rusiji pa ni natančnejših po- datkov. Nas zanimajo najbolj Italijani, kjer se Mussolini osebno zelo zavzema za čim večjo tozadevno oborožitev. Nekoč je Mussolini opozoril na nepovoljno lego Italije, ki omogoča, da se vsi važnejši kraji lahko dosežejo iz sosednjih držav z letalom v dveh do treh urah in je s tem utemeljeval zahtevo po čim močnejši aviatiki, ki bi branila Italijo takih napadov. Baje imajo Italijani sedaj 3000 letal, hočejo jih pa imeti 5000. Zračne zve?e vseoovs^d Zgodovina zračnega prometa obsega pičlih deset let. Kljub temu, da nima na razpolago bogatih kreditov vojaštva, je vendar dosegel višino, ki dokazuje upravičenost njegove eks'stence v sodobnem življenju. Danes je zračni promet razvit v vseh kulturnih deželah sveta. Kot občilo, katerega glavna prednost je brzina, se uporablja letalo večinoma na daljših progah mednarodnega značaja; kajti na kratkih razdaljah so časovne diference v primeri z železnico ali avtom premajhne, da bi upravičevale dražii transport. Velik napredek v tem oziru je bila uvedba nočnega prometa, ker odpadejo tako zamude, ki jih pri ostalem prometu ni. Danes lahko letimo iz Pariza v Moskvo v približno 30 urah. Čez nepristojne in neraziskane Dokraiine Jako uporabljivo je l°talo v tropičnih krajih, kjer zatiranju ejo obširni pragozdi in močvirja prehod ostalim prome'nim sredstvom. Reke in jezera nudijo tu ugoden teren za pristajanje, radi česar se uporabljajo vodna letala, ki slede toku poglavitnih rek. Ako so to kovinska letala, ki jim moča ne škoduje, odpadejo dragi hangarji in upostavitev takega prometa ne zahteva mnogo denarja. Naj omenimo dve deželi, kjer se je uredil ravno na tej podlagi zračni promet: Columbia in Belgijski Kongo. Na pohodu so velike zračne zveze: Evropa—Kitajska, Evropa—Indija, Evropa—Avstralija in proge preko oceana v Severno ln Južno Ameriko. Letanje kot šport — dirke. Športno letalstvo lahko ločimo v dve skupini, v letalstvo za zabavo in v rekordno; športno letalstvo je predstima vsega letalstva, daje nove smernice in utira nova pota. Zračne dirko imajo po tnoj?m mnenju veliko večji pomen kot n. pr. avtomobilske. Dosežene hitrosti se v zraku lažje izkoristijo v praktične svrhe kot na cesti, polni ovinkov in drugih zaprek. Naibolj znana tekma ie hitrostna dirka za Schneiderjev pokal, ki se je udeležujejo vodna letala. Zadnja leta tekmujejo tu le še Amerikanci, Angleži in Italijani. Lela 1913 je bila največja hitrost 72.6 km na uro, leta 1922 pa že 237.5 km in letos se je dvignila na 453.28 km na uro. Suhozemna letala pa so dosegla že nad 500 km. Praktično letalstvo sledi zelo hitro rekordom in so tu povsem običajno brzine okoli 200 km na uro. Velika potovanja. Omeniti moramo še velika potovanja, ki služijo deloma v propagandne namene, deloma pa raziskavanju možnosti upostavitve rednega prometa predvsem v eksotičnih pokrajinah. Med prve spada polet de Pineda iz Italije v Južno Ameriko in preko Severne Amerike nazaj. Prevozil je okoli 10.000 km. Kljub temu, da je imel precej smole, je vendar treba priznati, da je preletel nekaj jako kočljivih in nevarnih predelov n. pr. preko brazilijauskih pragozdov. Tu moramo omeniti tudi polet naših letalcev Sondermayerja in Bajdaka v Indijo in nazaj. Države s kolonijami skušajo organizirati zračno zvezo s svojimi prekomorskimi posestvi. Tu moramo omeniti polete Angleža Cob-hana v Avstralijo in Indijo, francoske ekspe-dicije v Zadnjo Indijo, na Madagaskar ter preko Sahare, in ameriška potovanja na otočje Hawai. Nemci so leteli v Peking. Končno nam je prineslo zadnje leto kot najnovejše preko-oceanske polele. Letalo v službi vede. Znanost uporablja letalo za raziskavanje sicer nepristopnih pokrajin. Naj omenim le znano Amundsenovo ekspedicijo ua severni tečaj. Dalje je letalo važen pripomoček za kartografijo; kaj'i fotografije, posnete z letala, so zelo prikladne za mapiranje dotične pokrajine. №ši letalci so izberni Naše vojaško letalstvo je na visoki stopnji; to pa je za nas življenjskega pomena z ozirom na Italijo, ki ima silno razvito vojaško aviatiko. Saj imajo Italijani za vpad na razpolago vso našo zapadno mejo od Triglava do Ohrida. Če je torej naše letalstvo za defen-zivo nujno potrebno, nam je tudi jako dobrodošlo za napad; kajti mnogo važnih nasprotnih centrov je v območju naših eskadrilj. Imamo moderen letalski park v suhozemni vojski francoskega, v mornarici pa večinoma nemškega izvora. Predvsem pa imamo prvovrstno osebje, ki nam daje najlepše upe za bodočnost ne samo našega vojaškega, temveč tudi civilnega zrakoplovstva, ki mora vendar enkrat priti. Naši letalci so se odlikovali na mnogih mednarodmh tekmah, naj omenim tekme v Švici, tekme Male antante itd. In šport? Ljubljanski aeroklub ie bil prvi, in menda edini, ki si je nabavil lastno letalo. Imamo dalje domačo tvornico za letala: Ikarus v Novem Sadu. Dosedaj je izdelovala šolska letala za vojsko in mornarico, ki so povsem zadovoljda. V zadnjem času pa se je lotila tudi izdelave bojnih aparatov in upamo, da bo uspela. Poleg tega se nahaja tudi v Belgradu tvornica za aeroplane. Motorje moramo vse uvažati iz inozemstva. Spalnica modernega letala. kai oa nesreče? Končno še nekaj o nesrečah. Tu treba predvsem vpošievati, da absolutno varnega občila ni in ga tudi najbrž nikoli ne bo. da se je Z lanskih manevrov angleške vojske, kjer so sodelovali tanki in aeroplani. Ap«uau v uuiraii.it/sii itual, s katerimi se vršijo fotografski posnetki pokrajin. človek običajnim prometnim sredstvom (že* leznice, avtomobila itd.) tako privadil, da se niti ne zaveda vseh objektivnih nevarnosti, ki v njih tiče, in končno, da je letalo kot občilo jako mlad pojav, ki ga veliko bolj kritično motrimo kot ostala. Danes je statistično do-gnano, da se ponesreči ne samo absolutno, temveč tudi relativno manj ljudi na prometnih letalih kakor na železnici. Opasnost v letalu, ki ga vodi izurjtn in preudaren pilot, ni večja kot na kateremkoli drugem občilu. Publika je vedno bolj naklonjena in število potnikov se veča vsako leto rapidno. Napačno je mišljenje, da je letalo ob motornem defektu pogubljeno. Tudi če motor odpove, se lahko varno spusti na zemljo, razen tega imajo velika letala po dva ali več motorjev, da lahko nadaljujejo svojo pot tudi, če se pokvari eden i ir med njih. Posebno poglavje pa tvori vojaško letalstvo, kjer se pripeti največ nesreč. Vojaški pilot vedno vežba komplicirane figure, leta ob vsakem vremenu in je že radi tega verjelnost nesreče večja. Dalje je pri vojski mnogo jako mladih pilotov, ki so prekorajžni in premalo previdni. To so vse faktorji, ki pri zračnem prometu ne pridejo v poštev; kajti tam vozijo samo piloti, ki imajo že dolgo dobo službe bodisi v vojski, bodisi kot pomočniki prvega pilota, za selioj in ki so si v svesti velike od-govoruosti, ki je zvezana z njihovo službo. Z-L M. Soštenko: Neznan prijatelj (Prev. I. J.) Živel je nekoč mož — Peter Petrovič — s svojo ženo Katarino. Ta mož je živci v predmestju, zelo dobro živel. Bil je bogat in imel čudovito urejeno stanovanje, omare z mnogimi oblekami, skrinje z najrazličnejšim blagom, dva samovarja iz Tule in mnogo drugih dragocenih reči. Kljub svojemu bogastvu pa je živel ta mož samotno in enolično: sedel jc na svojem bogastvu. gledal zaljubljeno svojo mlado ženo in ni nikamor zahajal. Bal se je zapustiti hišo, kajti nemirni časi so to in mogli bi priti v hišo tatovi. Celo v kino ni hodil. Nekega dne pa jc prejel Peter Petrovič anonimno pismo. Nekdo mu je pisal: »Ti, stari bedak, živiš sam s svojo mlado, brhko ženo in ne vidiš, kaj se okolu tebe dogaja. Tvoja žena tc ima za norca. Ker sem tvoj neznani prijatelj, (i sporočim tole: Ce moreš priti v soboto, dne 30. t. in. ob 6. uri zvečer v Ljudski vrt, se boš lahko na lastne oči prepričal, da Te Tvoja žena vara! Tvoj neznani dobri prijatelj.« Peter Petrovič je prečital te vrstice, sedel zamišljen in spomnil se ie marsičesa. Tako je n. pr. njegova žena v zadnjem času prejela dve pismi, ne da bi mu bila razodeta njih vsebino in sploh se je v zadnjem času zelo sumljivo obnašala, često hodila k svoji materi in zahtevala za gospodinjstvo več denarja nego običajno. Kaj takega! — si je dfjal Peter Petrovič — da se iz mene norčujejo. Opazoval bom ženo, jo pri sestanku zasačil in potem bo romana konec! Ko je prišel zadnji dan meseca, jc izjavil Peter Petrovič, da jc bolan, legel na divan in skrivoma opazoval svojo ženo. Le-ta je imela ves dan opraviti z gospodinjstvom, proti šesti .tri pa je rekla svojemu možu: »Ljubček, danes moram k materi; zvedela sem, da je težko obolela.' Vzela je svoj novi klobuk, potegnila par-krat s pudrovim čopom preko obraza, si pordečila ustnice in hitro odšla. Peter Petrovič tli zinil nobene besedice. Ko pa so se zaprla za ženo hišna vrata, je skočil nn noge, se hitro oblekel, vzel krepko palico in skrivoma sledil svoji ženi. Prišel ie v Ljudski vrt, privihal ovratnik, potisnil klobuk v obraz in se tako sprehajal po drevoredu. Nenadoma je opazil svojo ženo, sedečo na klopi in oziraječo se na vse strani v oči-vidnem pričakovanju. Stopil je k njej in hitro rekel: »Dober dan, gotovo pričakujete tu dobrega prijatelja?« Žena se je ozrla v moža in začela jokati. 'Oh, Peter Petrovič,« — jc rekla potem — »ne mislite o meni nič slabega. Nisem Vam hotela povedati, a sedaj moram.« Iz žepa je vzela pismo in ga izročila možu. V pismu ji je nekdo pisal, da je edinole v njenih rokah, da reši človeka, ki stoji na robu propada Ta človek jo prosi, naj pride 10 t. m. ob 6. uri zvečer v Ljudski vrt. Peter Petrovič je pismo nekaj kratov pazljivo prebral, nato pa skomiz-gnil z rameni in rekel: »Ne vem,"< je odgovorila žena; »dobila sera to pismo, mož se mi je smilil in šla sem v Ljudski vrt.« »Tako,« je rekel mož, »si šla ., Če si že šla na sestanek, se mi sedaj ne gani z mesta. Skril se bcm za oni-le steber, si dobro ogledal možaka, nato ga pa seznanil s svojo palico.« Mož se je skril za steber, njegova žena je prepadena sedela na klopi. Tako je pretekla ura in nato še ena, a neznanca ni bilo od nikoder. Tedaj je Petru Petroviču postala stvar prene-umna, stopil je izza stebra in zaklical svoji ženi: »Nekdo si je dovolil neumno šalo. Pojdiva domov. Dovolj dolgo sva bila v Ljudskem vrtu.« Žena je zmajala z glavo in rekla: »Slučaj se mi zdi resnejši, nego misliš. Gotovo te je neznanec videl, se prestrašil in odšel.« Peter Petrovič ni rekel nič, dal svoji ženi roko in odšel z njo molče proti domu. Ko sta dospela domov, sta našla vrata vlomljena, skrinje in omare na stežaj odprte in oplenjene vseh dragocenosti, na steni pa je bil pritrjen bel listič s temile vrsticami: »Bedaka! Nikoli Vaju ni mogoče zvabiti iz stanovanja; kakor dve sovi sedita ves dan v gnezdu. Tvoje obleke, bedak, so zelo lepe, toda žal meni niso prav, ker si ti manjši in debelejši To je prav za prav nesramnost. Pozdravi Tvojo ženo Upam, da sc je danes v Ljudskem vrtn dobro zabavala. Tvoj nesrrmni, dobri prijatelj!« Zakonca sta prečitala tc vrstice in se zgru-dila vsak na svoj stol. Šele sedaj sta razumela kdo ic bil njun .neznani, dobri prijatelj«, ue iu tlu sc on o teui z Radičem ue želi pogajati. Radikalni klub je odobril lo izjavo g. VuklceviJa iu so izjavil t. njim popolnoma solidarnim. Delegati so na to pooblaščeni od radikalnega poslanskega kluba Rndicu sporočili tudi. da uživa predsednik Vukičevič popolno zaupanje kluba. Davidovič želi volitve. Ko je Radič sprejel ta odgovor radikalnih delegatov, je takoj odšel v predsednifitvo demokratskega kluba, kjer so se zbrali Ljuba Davidovič, Naetas Petrovič .loca J o v n n o v i č in Sveto-zar Pribičevič, ter konferiral z njimi skoro do 8. ure zvečer. Na tej seji so se razgovarjali o situaciji. Veliko se jo govorilo o možnosti rešitve krize z volitvami iu večina navzočih jo bila zn to, da bi bil najboljši izhod iz situacije razpis volitev. Za lako rešitev krize se je zlasti zavzemal Ljuba Davidovič. Vaš dopisnik se je razgovarjal z nekaterimi demokratskimi poslanci ki so soglasuo izjavili. da Davidovič misli, da hi bilo bolje iti na volilve, kakor imeti še naprej takšno vlado, kakor smo jo imeli dosedaj. V tej zvezi je tudi zanimiva pretnja. s katero je zagrozil Ljuba Davidovič poslancu Gjoki 1'opoviču. ki je glasoval proti predlogu Ljube Davidoviča, Poslanec Popovič je namreč deia! Davidoviču: »gospod predsednik, nikar ne delajte takih stvari, ker volitve so resna zadeva, zlasti v sedanjem položaju.' Boljše so volitve, kakor nekaj, kar imamo sedajo je odgovoril Davidovič ter zagrozil poslancu Popoviču: »Ti ne boš nikdar ve? poslancev vseeno če smo v vladi ali v opoziciji.« Slične izjave so dajali tudi ostali demokratski poslanci. Radie piše Vukieoviču. Na tej seji je bilo redigirano tudi pismo, ki ga je Radič poslal Velji Vukičeviču. Pismo je datirano z 9. februarjem ob četrt na 8 uro in se glasi: »Gospod predsednik! Štirje delegati radikalne stranke, ki so bili pred 1. in pol ure pri meni tn v katerih imenu je govoril g. Laza Markovič, so k svoji izjavi, ki se od Vaše znatno razlikuje, podali še sledeče informacije: Eden od radikalnih poslancev je energično nasiopil proti temu, da bi se slučajno konferenca radikalnih poslancev mogla imenovati seja poslancev, ker ta sploh ni bila sklicana in ker je prisostvovalo samo 37 poslancev. Po vsestranskem posvetovanju z voditelji seljaško-demokralske koalicije, ki predstavlja kompaktno skupino 156 poslancev Vas prosim, da takoj skli-čete sejo radikalnega kluba, če mogoče že jutri dopoldne, na vsak način pa tekom jutrišnjega dne in mi sporočite ali ustmen odgovor na mestu, ki ga določite sami ali pa pismenim potom na Seljaško-demokratski klub To pismo jo izroSil predsedniku radikalnega kluba tajnik radikalnega kluba dr Glavanič in zahteval od Vukičesifca potrdilo o sprejemu. G. Vukičevič je odgovoril: »Povejte g. Ru-diču, da lahko upravlja svojo stranko kakor hoče, jaz postopam kakor urnem.« K temu Radičevemu pismu moramo pripomniti, da je povsem netočno. Na seji radikalnega kluba ie bilo navzočih 67 poslancev; razumljivo pa je, da se seje niso inogli udeležiti vsi poslanci, ker se je večina ne samo Radičevih. ampak tudi radikalnih poslancev odpeljalo domov, ker ni soj narodne skupščine. Tudi če bi g Radič sklical sejo svojega kluba, ne bi imel več ko 20 poslancev v Belgradu. Vsi ostali so donm med volivci in čakajo rešitve krize, oziroma na zopetno sklicanje narodne skupščine. Z oziroin na to je priobčeno Radičevo pismo nov dokaz njegovega igračkaujn iu se sploh ne jemlje resno. Danes nova seja radikalnega klubu. Predsednik radikalnega kluba pa je še pred tem sklical sejo radikalnega kluba za jutri ob 10, da se s poslanci porazgovori o razvoju krize. Radič, ki ga stalno spremljata Pavle in Pribičevič in gledata, da no bi preveč govoril, je sklical sejo seljačko-demokratske koalicije, kateri je od 85 poslancev prisostvovalo 16—18 oseb in podal poročilo o svojih korakih. Radič ne more v avdšremec r Belgrad, S. febr. (Tel. Slov.) Pavle Radič je okrog 5. ure prišel v maršalat dvora, kjer je ministra dvora g. Jankoviča naprosil, da obvesti kralja, da je bilo Radiču dosedaj nemogoče priti v dvor in predložiti definitivne sklepe. Radič prosi kralja, da bi ga sprejel ob 8. zvečer v avdi-enco. Pavle Radič je dobil odgovor, da Radič ne more biti danes sprejet, ker se vrši ob tem času ples kraljeve garde v Topčideru, ki se ga je kralj osebno udeležil. Te prireditve so se udeležili med dru.Timi tudi predsednik radikalnega kluba g. Vukičevič, g. minister dr. Andrej Gosar in ostali ministri. Opazilo se je, da je kralj ostal dolgo časa v razgovoru s predsednikom radikalnega kluba g. Vukičevičem. Hindenburgu predložil svoj dekret, da je odpoklican. Njegov naslednik bo dosedanji poslanik v Bernu Comnene. V poslovilnem govoru je Hindenburg poudarjal uspešni trud poslanika Nana za ureditev nemško-romunskih odnošajev. liussoFni misli le na Profesorska komisija zahteva vsa vseučilišča neokrnjena r BHgrud, 8. februarja. (Tel. >Slov.<) Komisija profesorjev ljubljanske, zagrebške in belgraj-ske univerze, v koteri so v imenu ljubljanske univerze sodelovali vseučiliški profesorji gg. Dolenc, Zupančič in Na h t i g al je vsestransko debato končala in sprejela sledeče resolucije: »Komisija za razpravo o vprašanju števila fakultet na univerzah nafte države v zvezi s Čl. 44 finančnega zakona, sestavljena iz delegatov bel-grajske, zagrebške in ljubljanske univerze po zahtevi prosvetnega ministra, je razpravljala o postavljenih vprašanjih na petih sejah, 7., 8. in 9. februarja (prva skupno z gosp. ministrom). Sklenila je, da je to vprašanje tako važno, da se mora posvetiti globlji študiji "in da se mora o njem sestaviti izčrpna sprmeniea na temelju podrobne preiskave in potrebnih podatkov. Ta spomenica, v kateri se bo pri reševanju števila naših univerz problem vzel kot celota in bo komisija takoj pričela na njem delati. Nadeja se, da ga bo lahko v najkrajšem času predložila g. ministru . Ze po dosedaj zbranem materialu, kakor tudi po lastnih skušnjah, posebno po informacijah, dobljenih v medsebojnem, prisrčnem in iskrenem izmenjavanju misli na sestankih, ki so se vršili o vsem, kar je v življenju in delu vseh univerz v državi v zvezi * postavljenim vprašanjem, je komisija mnenja, da lahko o gotovih točkah tega vprašanja ta soj da svoje mišljenje, ki ga je soglasno sprejelu in na temelju katerega se bo omenjena spomenica Izdelala. Te točke so: 1. Komisija je mnenja, da je zelo nepravilno, da se lako važno prosvetno vprašanje, kakor je ukinitev fakultet, izvaja s finančnim zakouom. Ministra prosi, da blagovoli umakniti či. 44 tega zakona in tisto, kar je z njim v zvezi, ali do se tega člena ne posluži v roku, ki je določen s finančnim zakonom. Posebno opozarja komisija ministra ua okoluost, da so ureditve univerzitetnega vprašanja s finančnim zakonom, seveda na vseh univerzah, vodile do nepotrebnih pretresljajev in zelo nezaže- ljenih efektov * >ake vrste. Zalo bo komisija delala na tem, da se vseučiliško vprašanje uredi samo s popolnim vseučiliškim zakonom. 2. Komisija je za vsako, od danes obstoječih fakulteL, po vrsti druga za drugo, razpravljala o ujeni potrebi in značaju ter po svojem najboljšem znanju in razumevanju ter po podatkih, ki jih je imela in ki jih bo še pozneje dobila, prekontroii-rala iu smotra, da niti iz šolskih, niti iz kulturnih, niti iz uacioualuih razlogov ne bi bilo umestna ukinitev katerekoli od. teh fakultet. Posebno smatra komisija, da bi prihranki, ki bi se radi proračunskega ravnotežja lahko v tem pogledu dosegli, bili premajhna podpora nasproti veliki in ogromni škodi, ki bi jo ti prihranki povzročili, uničujoč naenkrat, kar se jo z velikim trudom in stroški tekom let ustvarilo. 8. Upoštevajoč splošno težnjo zn varčevanjem, radi katere je tudi čl. 44. nastal, je komisija mnenja, da bi se v dosedanjih malerialnih in osebnih izdatkih veeh univerz naše države, o katerih izdatkih je na svojih sestankih v celoti razpravljala, lahko z boljšo razporedbo izdatkov in 7. obširnejšo organizacijo poduka in z drugimi stičnimi ukrepi, našli nemali prihranki, ki bi se mogli izvesti samostojno in po inicijativi samih univerz brez škode za njihove življenjske potrebe in za njihov pravilni razvoj. 4. V kolikor ti prihranki ne bi bili zadostni, je komisija mnenja, da bi se lahko vpeljale iz gotovih šolskih razlogov povsem upravičene in primerne takse, ne da bi se pregrešilo zoper obstoječo zakonske predpise in interese siromašnih učencev in njih roditeljev. Te lakse bi se vpeljale pr>bllžno v smislu § 33. novega načrta zakona o univerzah, s katerim bi se dopolnili in nadomestili izdatki za potrebe univerz, ki se ne bi mogli pokriti z državnim proračunom. S temi ukrepi se komisija nadeja, da bi se lahko zadostilo upravičenim zahtevam splošnega varčevanja, ne da bi so čl. 44. finančnega zakona in kar je z njim v zvezi, izvajalo. Šolski zakon propade! v Berlin, 9. februarja. (Tel. »Slov.«) Na današnji popoldanski seji frakcije centruma se bo odločila usoda vlade in parlamenta. Vodstvo centruma smatra, da je šolsko vprašanje rešeno, ter je mnenja, da vzdrževanje današnje vladne koalicije nima nobenega smisla več. Zato bo morda tudi navzlic želji predsednika Hindcnburga, da se še pred volitvami sprejme proračun in zakon o likvidaciji škode, eentrum po splošnem mnenju parlamentarnih krogov že začetkom prihodnjega tedna odpoklical svoje ministre iz kabineta. Ta politični razvoj v državi bo morda imel enako posledice tudi v Prusiji, tako da bo razpustu državnega zbora sledil tudi razpust pruskogu deželnega zbora. (Pogajanja za Šolski zakon so se definitivno razbila vsled odpora Stresenimi-поте stranke, ki vztraja vkljub koncesijam uredništvu nn liberalizmu. Op. ur.) »Slovence je po svojem berlinskem dopisniku že poročal, da imamo računati v Nemčiji z volitvami ali v maju ali v juniju. Takrat smo že namignili, da se mora sporazum med centru-mom in lib. ljudsko stranko Stresemanna izvršiti v nekaj dnevih. Odločitev jc torej padla in ker šolski zakon ni prodrl, je padci tudi razlog koalicije z nemškimi nacijonalci. Šolsko vprašanje ostane torej neurejeno, centrum pa sc bo v bodoči perijodi posvetil socialno-političnim nalogam in se ogledal po zvezi na levo —• s socialisti in demokrati. Vihar v romunskem v Bukarešt, 0. febr. (Tel. Slov.) V romunskem parlamentu je prišlo danes do burnih prizorov. Opozicija je interpelirala notranjega ministra Duca radi umora dveh kmetov, katera so orožniki v njegovem gozdu ustrelili iz zasede. Ko je hotel namesto odsotnega notranjega ministra govoriti državni tajnik notranjega ministra Franasovici, je opozicija priredila tak hrup, da tajnik ni mogel govoriti. Ko je hotel govoriti poslanec narodno-kmetske stranke Mihalakc, mu je vladna večina to preprečila. Predsednik je moral sejo prekiniti. Ko se je seja zopet otvorila, je notranji minister Duca, ki je medtem prišel na sejo, izjavil, da sta dotična dva kmeta hotela umoriti nekega tretjega kmeta in da sta napadla tudi orožnike, ki so prihiteli na pomoč, tako da sta morala rabiti strelno orožje, pri čemer je bil en kmet ustreljen, eden pa težko ranjen. Opozicija se z odgovorom ni zadovoljila. Poslanec Mirta jc predlagal, da se skliče parlamentarna anketa. Minister Duca je izjavil, da pristane na redno preiskavo, ankete pa da ne more dovoliti iz političnikli razlogov. Opozicija je proti temu protestirala. Розкшес Tohrescu je izjavil, da vsa vladna večina obstoji iz nepošteno izvoljenih. Minister dr. I.upu je«'skočil proti Tohrescu in le s trudom se je posrečilo preprečiti dejanski spopad. Predsednik je moral sejo zaključiti. Romunski poslanik v Berlinu odpoklican. v Berlin^ 9. febr. (Tel. Slov.) Dosedanji romunski poslanik Nano je danes predsedniku v London, 9. febr. (Tel. Slov.) V dobro informiranih diplomatskih krogih se izjavlja, da je Mussolini v razgovorih s francoskim poslanikom govoril spravljivo. Ponudil jc celo formalno alijanso s pogojem, da Francija garantira Italiji prvenstvo na Balkanu in obljubi, da ne bo šla z Nemčijo skupaj proti italijanskim interesom v Avstriji. Madiarski afti Ima'o ареШ v Budimpešta, 9. febr. (Tel. Slov.) V Parizu so se med romunskim zunanjim ministrom Titu-leseom in pooblaščencem madjarske vlade Egly-jem pred nekaterimi dnevi vršila pogajanja o vprašanju odškodnine za razlaščene madjarske optante. Tituiescu je madjarske zahteve glede odškodnine označil kot nesprejemljive, Egly pa je kot prenizke odklonil odškodnine, ki jih je ponudil Tituiescu. Pogajanja so se brez rezultata prekinila, ker ni prišlo do kompromisa. S tem je zginilo vsako upanje za sporazumno ureditev vprašanja. V tej stvari je interesirana cela vrsta madjarskih magnatov, med njimi tudi ministrski predsednik grof Bethlen in mnogo majhnih posestnikov. Francoska vlada ima soglasno zaupanje v Pariz, 9. febr. (Tel. Slov.) Finančna debata je bila danes zvečer končana s tem, da je bila sprejeta zaupnica o dnevnem redu radikalne levice. Vlada je dobila nič manj kot 370 glasov. Proti je razun socijp'-'*tov in komunistov glasovalo samo okoli 12 radikalnih socialistov in republikancev. Malo je manjkalo, da ni stvar izšla tudi drugače. Pri glasovanju o prioriteti, ki so jo predlagali radikalni socialisti za svoj lastni dnevni red in ki je bila odklonjena samo z 273 glasovi proti 212 glasovom, bi se vladna večina skrčila samo na nekoliko glasov. Če se ne bi del radikalnih socialistov v zadnjem trenutku odtegnil glasovanju. Poreraie le zadeva /seh v London, 9. febr. (Tel. Slov.) Na današnji seji poslanske zbornice je delavski poslanec Bux-ton stavil vladi vprašanje, ali ne bi Anglija mislila na to, da z oziroma na dejstvo, da je nem-ško-francoska meja zajamčena z locarnsko pogodbo, umakne svoje čete iz Porenja., Državni podtajnik Foreign-Office je izjavil, da nadaljnje obdržanje čet ali umaknilev čet ne more biti izolirano dejanje ene velesile. Izpraznitev Porenja pred rokom, ki je določen v verzajski mirovni pogodbi, bi prišla v poštev samo na podlagi go govora med Nemčijo in zavezniki. Težkoče, ki ovirajo tak dogovor, so prišle do izraza v govorih dr. Stresemanna in Brianda. Kaka iniciia-tiva angleške vlade v tej zadevi ni umestna. Na vprašanje je izjavil zastopnik vlade, da je gotovo, da se bo Anglija pridružila ameriškemu mnenju o odpravi podmornic. Angleško stališče se je sporočilo Združenim državam na washing-tonski konferenci in na ženevski razorožitveni konferenci. Angleška vlada se pridružuje ameriškemu nazlranju, po katerem more odprava podmornic priti v poštev samo s takimi določbami, ki ve"ajo za vse narode. V nadaljnjem poteku politične razprave v poslanski zbornici je poelanec Henderson od delavske stranke utemeljeval nezaupnico vladi, ker v prestolncm govoru ni napovedala nobenih ukrepov proti brezposelnosti In stiski v premogovnikih. Tekom petume debate so se nekateri poslanci delavske stranke pritoževali radi tega, da Anglija ni ratificirala washingtonskega dogovora o os^murniku. Kaj ie z varnostjo ? v Ženeva, 9. februarja. (Tel. »Slov.«) Jutri bo tajništvo Društva narodov objavilo poročila treh poročevalcev varnostnega komiteja, ki so bila sestavljena koncem januarja v Pragi za zasedanje varnostnega komiteja, ki se bo začelo dne 20. februarja. Poročila Holstija iz Finske o razsodiščnih pogodbah, Politisa iz Grške o bistvenem varnostnem vprašanju ter Riitgersa iz Holandske o členih pakta Društva narodov, temeljito na materialu, ki ga je zbralo tajništvo, in na pripombah, ki so jih stavile k problemu angleška, belgijska, nem-škn, švedska in norveška vlada. Poročila ugotavljajo, da so določbe Društva nnrodov v ! zvezi z nadaljnjim razvojem omrežja razso-; diščnih pogodb z ustvaritvijo potrebne varnosti in izvedbo splošnega zmanjšanja oboroževanja zadostne. Pred poročili sc nahaja uvod predsednika komiteja dr. Benešn. Sovjetski poslanik pri Mussoliniju. v Rim, 9. febr. (Tel. Slov.) Danes opoldne je novi ruski poslanik Kurski prvič obiskal ministrskega predsednika Mussolinija. Pogovor med njima je {rajal okoli pol ure. Nato se je ruski poslanik dalj časa razgovarjal z državnim podtajnikom Grandijem, Vatikan in Calies se pogajata v Newyork, 9. febr. (Tel. Slov.) Glasom po ročil »Herald Tribune« je s posredovanjem ameriškega poslanika Morrisa prišlo do stikov med Sv. Stolico in mehiškim predsednikom Callesom za poravnavo cerkvencga konflikta v Mehiki. Pričakuje se konfcrenca med papeškim etnisar-jeni Burkom in Callesom, na kateri bosta razpravljala o pogojih. Praga odlikovala Vatikan v Praga, 9. febr. (Tel. Slov.) Potem, ko je bila češkoslovaški vladi predložena nota, podpisana po kardinalu državnem tajniku Оазраг-riju, je danes modus vivendi stopil v veljavo. Papeževi diplomati nuncij Marmaggi, monsg. Ciriaci in druge osebnosti, ki so se udeleževale pogajanj, so bili odlikovani z redom belega leva Socialisti nimaio uradnih vesti v Prag, 9. febr. (Tel. Slov.) Na interpelacijo socialno-demokratskili strank o izjavah piimasa Szercdija je na današnji seji parlamenta bil danes predložen odgovor, podpisan po namestniku ministrskega predsednika ministru dr. Šra-meku. Odgovor navaja, da jc pismo polkovniku Wolffu apokrifno in da more vlada ukreniti potrebno samo tedaj, če ima na razpolago ugotovljena dejstva. Tudi ostale v madjarskih listih objavljene vesti ne izhajajo iz zanesljivega vira. tako da ne nudijo nobene podlage za intervencijo. Lltva-PoHska se le Dogpfata Varšava, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Litovska vlada se je končno izjavila za pripravljeno nadaljevati pogajanja s Poljsko, in sicer na nevtralnem ozemlju v Kopenhagenu. Poljska vlada jc na ta predlog že izdelala odgovor in ga Litovski odpošlje v teh dneh. V odgovoru poudarja poljska vlada, da je treba sklepe ženevskega zasedanja čim preje izvesti. Snmtra se, da je litovski predsednik Woldemaras dobil pri zadnjih pogajanjih v Ženevi mig, da sc Litva sama sporazume s Poljsko in da se oba soseda držita zadnjih ženevskih navodil. K so?'« v Bettehemu Jeruzalem, 9. febr. (Tel. Slov.) O slučaju ko so napadli katoliške duhovnike v Betlehemu. smo že poročali. Grški-pravoslavni so napadli med sv. mašo katoliške duhovnike. Po interven ciji angleške vlade so hiteli Grki vso stvar uravnati s tem, da formalno prosijo oprostitve. Stvar je vendar prišla pred sodišče in angleški guver ner je razsodil: »Spopad je bil krvav, da je'sotl na komisija lahko ugotovila krvne1 odtise še nt kaj časa po dogodku. Radi svetovne odgovornosti je treba take spopade na svetem kraju za vedno preprečiti, kakor se spodobi kraju, ki je drag celokupnemu krščanstvu.« Obsojeni so bili: En Grk je izključen iz bazilike v Betlehemu za dobo petih let, drugi za 2 leti. Ker se je sodnik obregnil tudi ob dva frančiškana, je bil javljen proti sodbi vzklic. Slike brez fotografij v London, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Med Londonom in Newyorkom so se nocoj г.а kratkih valih delali poskusi za pošiljanje slik živečih in gibajočih se oseb brez pomoči fotografije Poskusi so uspeli. Angleški elektrotehnik Clapp jc postavil pred televizorski aparat moškega in žensko in istočasno se je pokazala v Newyorku pred sprejemnim aparatom na steklu podoba teh dveh oseb in njuno gibanje. Poskuse je delala iz Londona družba Baird Tclevision. Novi nemški poslanik v Belsrsdu v Berlin, 9. febr. (Tel. Slov.) Kakor se čuje, bo imenovan za nemškega poslanika v Belgradu dosedanji poslanik v Rigi dr. Kosler. Katoliška akcija č Zagreb, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Te dni sta bila v Zagrebu djakovski škof dr. A k s a m o • vič in belgrajski nadškof Rodič. Skupno 7 zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem so razpravljali o mnogih tekočih cerkvenih vprašanjih, v prvi vrsti pa o pospeševanju katoliške akcije v naši državi. Slovenska opera v Zagrebu č Zagreb, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Danes daje slovenska operu iz LJubljane svojo prvo opero v zagrebškem gledališču, in sicer »Zaljubljen v tri oranže". Vstopnice so vse razprodane. Uredba o delovnem času r Belgrad. S. febr. (Tel. »Slov.«) Glede ankete delodajalcev iu nameščencev, ki jo je sklical mi nister za socialno politiko dr. Andrej Gosar vadi razprave o času odpiranja in zapiranja trgovin in obrtnih obratov ler o delovnem času v njih, je trebit pripomniti, da jo dr. Plesa, zastopnik tiijovske zbornice, dosegel, da se je glede pravilniku dosegel sporazum, da se to uredi \ soglasju med ministri za socialno politiko, za trgovino, obrt in in dustrijo in za vere. Istotako je dr. Pless predlagal, ila naj bodo v krojih, kjer je to potrebno, trgovine odprte v nedeljo najmanj dve uri. kjer lo zahteva prebivalstvo od daljnih hribovskih krajev. Gotovo je, du bo minister /л socialno politiko na to pristni. Dr. Pless je imel o tem ponovne konference z minisb'onj za socialno politiko dr. Andrejem Go-sariem, Illlllllllllllllllll lepota »e mladost. Dokler izgledamo sveie in cve-lote, se veselimo mladosti. Zato moramo negovali koio z najboljšim, kar nam nudi na tem polju kozmetika, namret s nežno-duhteto, sneinobelo Nlttea-cremo 1ШШШ11ШВШ1 nov, in sicer 211 moških in 272 žensk ter 91 otrok pod 14 leti; dalje je umrlo v Ljubljani 541 tujcev, kateri so umrli povečini v tukajšnjih bolnišnicah, sanatorijih, hiralnici itd., in sicer 228 moških, 168 žensk ter 145 otrok pod 14 leti. Potemtakem je v letu 1927. umrlo v Ljubljani skupaj 1115 domačih in tujih oseb. Iz gorenjih navedb jc torej razvidno, da je leta 1927. znašal v Ljubljani prirastek na prebivalcih skupaj 8459 oseb, odhod pa 8454 oseb, tako da se je število ljubljanskih prebivalcev v letu 1927. pomnožilo za 5 oseb. V svojo domovinsko zvezo jc tekom leta 1927. sprejela mestna občina ljubljanska 225 prosilcev, oziroma družin, in sicer 114 moških in 194 žensk in 202 otroka, skupaj 510 oseb. Sprejem v domovinsko zvezo je pa ljubljanska mestna občina na podlagi obstoječih določil domovinskega zakona odklonila 17o prosilccm, oziroma družinam, in sicer 100 moškim, 142 ženskam in 164 otrokom, torej skupaj 406 osebam. Proti plačilu predpisane občinske takse in pod pogojem, da si pridobe naše državljanstvo, je mestna občina zagotovila sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo 22 prosilcev-inozemccm, ozir. družinam, in sicer 18 moškim, 12 ženskam in 11 otrokom, skupaj 41 inozemskim osebam. Končno je po-pisovalni urad mestnega magistrata izdal tekom leta 1927. ljubljanskim občanom 1091 domovinskih listov in 18 poselskih kni'žic ter domačim in tujim osebam 457 delavskih knji-Zič. MarfThor □ Smrtna kosa. V Mariboru je umrl upo-Icojeni vojaški nadupravitelj g. Rudolf Rubija v starosti 67 let. Rajni je bil visoko čislana osebnost in njegovo temeljito znanje na polju vojaške uprave se je obneslo v zaledju seške in tirolske fronte. Po prevratu je živel v pokoju v Mariboru in ie bil do zadnjega čil ter krepak in ga je poznal vsak Mariborčan, ker se je gibal veliko na sprehodih in rad debatiral o vojnih doživljajih in dogodljajih. Pogreb priljubljenega vojaškega dostojanstvenika se bo vršil z vojaškimi častmi v soboto ob pol štirih popoldne iz kapelice na Pobrežju. — Umrla je v splošni bolnici na pljučnici 34 letna uslužbenka tvrdke Hutter in drug Marija Lorbek. Pogreb bo v petek ob pol petih popoldne. □ Mariborski odsek meščanskošolskih učiteljev je imel S. t. m. svoje zborovanje, katero je vodil predsednik ravnatelj Kisman. Telovadni učitelj g. Lavrenčič je imel zanimivo predavanje o šolski telovadbi. Priporočal je pomirjajoče telovadne vaje zlasti ob koncu ure. Ravnatelj Hu-mek je poročal, da hočejo v Vojvodini spraviti meščanske šole v last občine. Sprejeta je bila resolucija glede dodatnega izpita za prestop iz meščanske šole v trgovsko akademijo. Zborovanje je prav lepo uspelo. □ Smučarji-dijaki. Nedeljske smuške tekme so pokazale, da je razumevanje med dijaki za smučarski šport precej veliko. Vseh 15 tekmovalcev juniorjev je absolviralo progo v lepem času, kljub temu, da so vsi novinci. Juniorska tekma, ki jo je priredil edino-le dijaški smuški odsek, je naš prvi nastop. Delovanje odseka pa preneha tedaj, ko pride v deželo pomlad in toplo poletje; vendar pa moramo delovanje razširiti na splošno alpinistiko. Raditega pozivamo vse srednješolce v Mariboru, ki imajo resno zanimanje do turistike in narave, da se udeležujejo naših sestankov v drž. gimnaziji. Klub se imenuje smuško-turistovski dijaški klub pod pokroviteljstvom slov. planinskega društva. П Nesreče. Mikaevič Ela, 171etna trgovčeva hčerka si je bila pri sankanju nalotnila nogo. Preteklo sredo je odstranila mavec, pri tem pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Podobno se je zgodilo ženi kolarja Podkrižnika. Obe so prepeljali v bolnišnico. — Rešilni oddelek je pripeljal v bolnišnico tudi 571etnega mizarja Rudolfa Rasa iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Mož je bil napaden ter je dobil precej občutne rane na glavi. AH ste ie kupili stadionske srečke Hitite 1 Žrebanje 25, marca Cel/e & Slomškova tiskovna zadruga v Celja je imela včeraj popoldne svoj občni zbor. Izredno velika udeležba je pričala o zanimanju, ki ga vzbuja ta za ves naš okraj važna ustanova med našimi ljudmi. Občni zbor je vzel z odobravanjem na znanje poročilo nnčelstva o delovanju zadruge v prošlem letu. Z oziroin na vesti, ki so se zadnji čas širile, da namreč misli zadruga likvidirati, je občni zbor ugotovil, da za likvidacijo ni absolutno nikakega razloga. — Kot vedno doslej tudi tokrat toplo priporočamo prodajalno naše mlade zadruge vsem našim somišljenikom. 0 Smrtna kosa. Predvčerajšnjim je umrla vpokoj. poštna uradnica gdč. Matilda Krisper-jeva, ki je mnogo let službovala na celjski pošti. 0 »čuk na pal'ci« — v novi izdaji. Prošli ponedeljek je začel izhajati v Celju humoristični list »Čuk na palci«. Kakor iskreno pozdravljamo podjetnost, s katero skušajo neki ljudje ustvariti (svoj čas že menda z »Muhami«) slovenski humoristični ilst, tako odločno pa moramo tudi obsoditi diletantstvo, ki veje Iz prve Številke. Vsaj slovenski naj bi bil list, če ni žc duhovit. Ni prav, da si tako žalosten humor lasti naslov nekdaj priljubljenega goriškega »Čuka«. & Griže. Prošlo sredo popoldne smo imeli pri nas politično-prosvetni tečaj, ki ga je vodil tajnik SLS g. Peršuh iz Celja. Ob 3. uri popoldne je bila društvena soba nabito polna najde-lavnejših članov in članic naših katoliških organizacij. Obširno predavanje o aktualnih vprašanjih našega gibanja je bilo deležno napete pozornosti. Po predavanju se je vršila skupna seja odborov vseh naših organizacij. Potek celega tečaja kliče po ponovitvi takih razgovorov, ki so kot olje v svetilki. & Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo, dne 12. t. m. po rani maši se vrši pri nas občni zbor krajevne organizacije SLS. ki se ga udeleži tudi tajnik SLS iz Celja. Somišljeniki, pridite polno-številno! dopisi Jesenice Za konrert Kamniškega godalnem kvarteta, ki ee vrši danes v pelek ob 8. uri zvečer v dvorani Delavskega doma na Savi, vlada pri nas veliko zanimanje, kar je povsem razumljivo že radi izrednega programa, ki gn bo kvartet Izvajal v tej sestavi prvikrat na Jesenicah. Vstopnice za koncert so še na razpolago, zato naj vsakdo pohiti z n .kupom, da ne bo prikrajšan za lepi umetniški užitek I Kamnik Prcmcmbc posesti. V zadnjem času je bilo v Kamniku prodanili več hiš. Tako je hišo g. Trobev-ška na Grabnu kupil g. Vavpetič, lastnik mlina in pekarne v ŠmarCi; hišo g. Rojca poleg Trobevškove je kupil g. Drago Terpinc, njegovo v mestu pn prodajalec sadja g. Stejko. Znana Adamičeva hiša na Sutni je prešla v tast Fileca, sedlarja v Novem mestu, ki bo iuul v hiši sedlar, obrt, obenem pa bo še undalje prodajal vrvarske izdelke g. Adamiča i* Domžal. Tudi veiiko bivše Keelovo posestvo ob cesti z gospodarskimi poslopji vred je prešlo iz rok g. Karla Pollaka v last njegove hčere g. dr. Meglen-jeve z nakupom. Cene hišam, ki imajo razen onih un pristavi, vse koopcrncijsko pravico, so se gibale od 80.000 do 112.000 Din. Vič. Mehletova Igra »Verižnik« ee je preteklo nedeljo dobro posrečila v splošno zadovoljnont. Posamezni igralci eo dobro pogodili evi/je vloge. Primerna je zn podeželske odre in jo priporočamo. — V petek, 10. februarja, se vrši v Društvenem domu predavanje e skioptičnimi slikami: »Naša pot v MUnchen«. Prndava p. dr. Komun Tomino Začetek ob pol 8. uri zvečer. Spori Jugos'ovansk! lahkoat'etski rekordi Na koncu leta 1927. so bili potrjeni sledeči lahkoalletski rekordi Jugoslavije. Zanimajo nas tembolj, ker si ob njih lahko ustvarimo sliko o razmerju naše atletike do inozemeke, o kateri večkrat poročamo. Sezija za lahko atletiko ee bo pa tudi kmalu pričela. Panoga: Rekord: Rekorder: Letnira rekordat Tek 100 m 11 R. Matz, Zagreb 1921 Tek lOOm U Popovič, Belgrad 1922 Tek ICO ш 11 Perpar, Ljubljuna SpaniČ, Zagreb 1923 Tek 100 m U 1923 Tek 200 m 22.6 Matz, Zagreb 1921 Tek 400 m 52.4 Kojič, Zagreb 1923 Tek 400 m 52.4 Butkovič, Zagreb 1926 Tek 800 m 2 : 03.8 Miškovič, Zugreb 1923 Tek 1500 m 4 : 20 Prodan ič, Zagreb 1927 Tek 3000 m 9 :31.0 Kregelj, Ljubljana 1923 Tek 5000 m 16 : 46 Slapničar, Ljubljana Koren, Zagreb 1927 Tek 10.000 m 35 : 43.4 1927 Vrsta 4 X 100 m 44.8 Ljubljanska гергех. 1926 Švedska vrsta 2 : 06.3 Zvezna repre; 1926 Švedska vrsta 4 X 400 m 3 : 56.1 S. K. Jadran, Ljubljana 1923 Lese 110 m 1.7.3 Jamnicki, Zagreb 1924 Lese 400 m 1 : 02.0 Ferkovič, Zagreb 1924 Skok v \ ino z zaletom 175 cm Jakupič, Zagreb ln23 Skok v višino r mesta 139 cm Lojk. Ljubljana 1923 Skok na daljavo z zaletom 080.5 cm Spahič, Zagreb 1924 Skok na daljavo z mesta 304 cm Spahič, Zagreb 1920 Troskok 13.28 m Jakupič, Zagreb 1927 Skok ob palici 352 cm Ferkovič, Zagreb 1927 Kopje 53.29 m Messner, Zagreb Plavšič, Sombor 1927 Kopje obojeročno 70.61 m 1925 Krogla 13.93 m Ambroži, Veliki Befkerek 1922 Krogla obojeročno 25.40 m Joauovič, Vel. Bečkerek 1925 Diskos a 44.16 m Ambroži, Veliki Bečkerek 1925 Disk-s obojeročno 69.855 m Narančič, Zagreb 1923 Kladivo 30.81 m Gašpar, Zagreb Dobrin, Zagreb 1927 Hoja 2000 m 9 : 31 6 1924 Hoja 3000 m 14 : 46.1 Dobrin, Zagreb 1925 Lojk je skočil že tudi više, in nam ni znano, zakaj ni priznano. Sjilošno vidimo, da smo še daleč zadaj za vodilnimi narodi; le krogla in diskos ela nekoliko bolj sprednj. Spomnimo n. pr. nn evetovni rekord 200 m 20.8. 400 m 47.4. 800 m 1 : 51.fi. 5000 m 14 : 28.2, 10.000> m 30 : 00.2, kopje 09.88 m, skok na dnljavo 7.89 f>m, troskok 15.525 m, v višino 2.03 m, ob palici 4 207 m, kladivo 57.77 m. Srbi lahke atletike še nič ne gojijo. Od leta 1920. je ostal samo še en rekord, od leta 1921 2, leta 1922. 2 leta 1923. 9, leta 1924. 4, leta 1925. 4. leta 1926. B. leta 1927. jih je bilo zbolj-šanih 7. Dosti dela uas še Čaka. L'ubltanska porota ZALAR OBSOJEN NA PF.T LET JE<"E. Razprava proti Lojzetu Zalarju, obtoženemu radi številnih tatvin, o čemer smo poročali že včeraj, se je zaključila šele zvečer ob pol 3 uri zjutraj. Porotniki eo večino stavljenih vprašanj potrdili soglasno, nekatere z večino glasov, dvoje vprnšanj, tičočih se tatvin pri llnbjanu in Ustniku, pa »o zanikali. Soglasno so potrdili tudi dodatna vprašanja, če presega napravljena škoda znesek 10.000 Din. Zalnr je bil na to obsojen na pet let težke ječe, poostrene vsake četrt letn s postom in trdim ležiščem, dalje na povračilo škode in poravnavo stroškov. Do konca razprave, je občinstvo, kljub pozni uri, vztrajnlo v porotni dvorani. UBOJ NA BLEDU. Včernj dopoldne se je vršila razprava proti 36 letnemu, oženjenemu mlinnrskemu pomočniku nn Rečici pri Bledu Lovrencu Rozmanu, radi hudodelstva uboja. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Petek, 10. februarja ob 15. url: SODNIK ZALA-MFJSK1. Dijaška predstava pri znižauih cenah. Izven. Sobota, 11. februarja: NEDELJSKI ODDIH (Wee- kend), premijera. Premijcrekl abonma. Nedelja, 12. februarja ob 16. uri: PEPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: NEDELJSKI ODDIH. Izven. Ponedeljek, 13. februarja: SODNIK ZALAME.TSKI. Red G OPERA. Začetek ob pol 8 ivcSer. Petek, 10. februarja: ZMAGOVALKA OCEANA. B. Sobota, 11. februarja: Zaprto. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13. februarja: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek, 10. februarja ob 15. uri: KAR HOČETE. Dijaška predstava. Zadnjikrat pri najnižjih cenah. Sobota, 11. februarja ob 20. uri: MANON. Ab. C. Prvič v sezoni. Nedelja, 12. februarja ob 15. url: TAKRAT V STARIH ČASIH Znižane cene. — Ob ao. uri GROFICA MARICA. Kuponi. Celjsko gledališče Nedelja, 12. februnrja ob 10. uri: VSTAJENJE. — Ljudska predstava. 25% znižnne cene. Mariborski Ljudski oder Ob priliki petletnice diušlvenega >batojn bo priredil Ljudski oder dne 12. februarja ob pol 20. uri v dvorani Zndr. goep. banke elavuoetno akademijo e pestrim sporedom. Naelednjo nedeljo, lo je 19. febr. ee bo pa vršila vprtzoritev splošno priljubljen* veseloigre »Nebeaa na zemlji«. Prireditve Ш društvene vesti Ljubljana. Gostovanje orlovskega odseka sv. .Takoh Ljubljana. V nedeljo dne 12. febr. 1928 priredi Sentja-koski Orel igro >Knzbojniku, spisal Friderik Schil-ler, v petih dejanjih v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica. Začetek igre je ob 7 zvečer. Društvo prijateljev poljskega naroda ima svoj redni občili zbor v ponedeljek dne 20. febr. ob pol šestih zvečer v prostorih Slovenske Matice. Dnevni red: Poročila odbornikov, volitev novega odbora, slučajnosti. — Odbor. Mladinski dom KodeljcTo. Dance v potok pričnemo predavanja s skioptičnimi slikami. Prvo pro-davunje bo uoeoj ob poj osmih o spiritizmu, predaval bo g dr. Lambert Ehrlich. Vstop prost. Po predavanju sledi film v dveh dejanjih: Prikazova-nje lurške Mitere božjo. Ruska Malica V soboto dne 11. febr. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g. univ. prof. Aleksandra Maklecova o predmetu »Vzgoja in kazen?. Začetek ob 19. uri. Vstop prost. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes ob 20. uri skupna vaja mešanega zbora. Od sedaj naprej se vrše vaje redno ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno točno ob 20. uri v veliki dvorani. Brezpogojna udeležba pri vseli vajah obvezna za vse brez izjeme. — Odbor. Maribor. Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg št. 17. V potek dne 10. febr. ob 8 zvečer priČctek srbskega cikla e predavanjem g. prof. Baša »Srbska pokrajina« na podlagi lepih diapozitivov. V ponedeljek 13. febr. »Srbska narodna pesem«. Spet je dana priložnost našemu občinstvu, da epoznn živ-ljeneki in kulturni položaj naših bratov — tokrat junaških Srbov. Krčcvina pri Mariboru. V nedelfo dne 12. februarja vprtzori tukajšnje Katoliško proevetno društvo v Društvenem domu šaloigro v treh dejanjih Prisiljen stan, zaničevan etan«. Piidite v obilnem številu. Jadranska Stra/л v Mariboru javlja, dn bo na občo zahtevo oreduvat g. profesor Ribarič a urodva- | jnnjem filma »Jugoslnvija< v soboto dne 11. febr. J ob 19. uri v kinu »Apolot (Mestni kino). Dostop ; tmajo vsi proti majhni vslopninL Celje. Pevril Pevke t Nocoj dne 10. februarja ima pevski zbor Knt. presvelnegn društva važno pevsko vajo. Z ozirom na skorajšnjo zborovo prireditev eo vsi pevci in vse pevke nujno vabljene, da se vaje zanesljivo in točno udeležijo. Orlovska akademija, katero priredi celjski Orel v nedeljo popoldne v Narodnem domu in pri kateri nastopijo vsi oddelki Orlov in Orlic, obeta udeleženrem neprimerno višii užitek kot dosedanja letn. Prireditev bo prednjnčila dosedanjim tako po kvaliteti točk kakor po številu nuetopnjofih. ieli je, dn zanimive prireditve ne zamudi nihče, ki' mu je pri sreu lepa vzgoja naše mladine. Vstopnice prodaja Mohorjeva knjigarna. Ptuj. Ptujska podružnica Jugoslovanske Matice Javlja VBom evojim flnnoin, dn se bo vršil nien redni občni zbor v sobolo dne 25. februarja ob 19. uri v spodnji dvorani Narodnega doma z običajnim ducv-nim redom. Ostnli kraji. Kat. prosvetno društvo v Dol. Lotratrn priredi dne 11. febr ob 8 zvečer tn v nedeljo ob 5 popoldne v Društvenem domu zgodovinsko tragedijo »Veronikn Deeeniška«. Mokronog. Dve veeeloigri: Bob iz Kranja (enodejnnka) in Gospa Kordula (dvodejanka) vprl-zori Prosv. društvo v Mokronogu na pustno nedeljo ua Gori ob 3 popoldne. Cerkveni ve&fnifa Kongregarija za gospe pri sv. .Toiefu ima jutri dne 11. febr. ob 7 sv, mašo iu skupno obhajilo v kapeli na čast Lurške M. B. Poizvedovanja Dotižnik. ki je 0. febr. pomotoma vzel zavoj perlln v večernem vlaku Ljubljani-Kranj, naj ga nemudoma vrne nn po°i«in Vunuirje. da »o izogne neljubim oosledlcam. Razprnvi je predsedovnl v e. svetnik Min-dič, volantn sta bila svetnik Avsec in sodnik V e r b i č. Obtožbo je zastopal dr. F e 11 a c h e r, zagovarjal je dr. Mohorič. Rrzinan je še dokaj simpatičen kmetski mol in je napravil na občinstvo vtis Človeka, ki se globoko kesa svoje nepremišljenosti Njegovi odgovori so nekoliko plašni, toda izražajo odkrit srčnost V nedeljo, dne 4. decembra 1927, zvečer je sedelo v Mangartovi gostilni na Rečici pri Bledu pet domačih fantov, med katerimi je bil tudi pozneje ubiti Anton Vovk, ter se prav mirno razgo-vnrjnli. Ob 9 uri zvečer ie prišel v gostilno tudi Rozman v družbi z Alojzijem Pretnarjem in Jnne-zom Cerkovnikom. Rozmnn je prisedel k mizi ter ee mirno udeležil pogov ra. Domači fantje so že čez pol ure plačnli in odšli, Rozman pa je še naprej ostal v gostilni. Ostnli fantje so so nnto domenili, dn bodo izpili še liter vina v kuhinji. Komaj so se dobro vsedli. je že prišel Rozman za njimi. Poleg fantov je bila v kuhinji Se Cerkovnikova žena, ki ie spravljala domov svojega moža. Rozman se je pošalil, da mora mož svojo ženo ubogati, na« kar je Vovk odvrnil zopet s šalo: »Dn, toliko, kolikor ti svojo ženo ubognSI« To je zadostovalo, da se je razvil silen prepir in zmerjanje. Rozman in Vovk sta stonila drug k drugemu nasproti in so nekaj trenutkov mirno gledala, oba z rokami v hlačnih žepih. Naenkrat je Rozman potegnil b žepa odprt nož in hitro trikrat sunil z njim Vovk« v levo Stegno in mu prizadejal veliko rano v obliki trikota ter mu prereznl mišičevje na stegnu in veliko žilo odvodnico. Vovk se je zgrudil na tla, izkrvavel in že čez pet minut umrl. Obtoženec se brani, da ni hil pri pravi pa-meti, ko je sunil Vovkn z nožem, ker je bil zelo plinn in ni prav vedel kaj dela. Tudi trdi, da ga je Vovk zelo trdo dr/al in gn je sunil zato, da ee znebi njegovega prijema. Obljublja, da ne bo več pil in se kesa svoiegn dejanja. Zaslišane so bile nato priče Janez PoVlukar, Leo Vnlentinčič, Antonija Kotler in J sip Zaje. Prve tri priče izpovedo, dn je Rozman na-hrulil Vovka za njegovo šalo 9 »smrkoveem«, nakar je Vovk prijel Rozmana zn ramo in ga vprnš-il: »Kdo je emrkovee?« Tedaj je Rozman potegnil iz žepa n^ž in sunil Vovkn. Priča Josip Zaje izpove, da Rozman ne sme videti pijače, eieer je ves nor kot otrok. Je priden za delo, tolr ■ Kal bo 25. marca? Žrebanie stadionske !oteri|e -X- Mariborska oblastna skupščina dobi novo avtomatično telefonsko centralo, ki jo bo priključila mariborski pošti. Šef gradbenega oddelka mariborske obl. skupščine jc strankam na razpolago le v ponedeljek, torek in četrtek. Druge dni je večinoma službeno odsoten; zato opozarjamo ljudi, da pridejo k njemu le omenjene dni ter si naj ne napravljajo nepotrebnih stroškov. -fr Stadionske srečke se dobe po deželi pri vseh orlovskih odsekih. Hitite z nakupom, da ne boste prepozni. Žrebanje bo nepreklicno 25. marca. -fr Glavna skupščina ljubljanske inženjer-ske komore v Ljubljani. Uprava Ljubljanske inženjerske zbornice (za Slovenijo in Dalmacijo) s sedežem v Ljubljani je sklicala redno glavno skupščino, ki se vrši dne 15. februarja 1928 ob 15 v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. -fr Ustanove vdovam in sirotam drž. nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928. iz sklada Ivana Ro-stana 20 ustanov po 300 Din za najbednejšs vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih borcih, ki so padli v boju za naše osvobojenje. — Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 30. aprila 1928. Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne, ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. * Vsem abiturijentom celjske gimnazije iz leta 1918. Ker obhajamo letos desetletnico naše mature, deseto obletnico, ko smo se morali ločiti od ccljskega dijaškega življenja, na katerega nas veže toliko veselih in žalostnih spominov, in pohiteti na bojne poljane, hočemo, zvesti starim študentovskim tradicijam, to obletnico tudi primerno proslaviti. Zato prosim vse gg. tovariše, tudi one, kateri niso bili z nami skupno v razredu, a so vendar to leto maturirali, in naše ožje tovariše, ki so pozneje maturirali, da mi javijo svoja mnenja, odnosno stavijo eventualne predloge. Pripomnim, da bi se proslava na vsak način vršila v Celju, in to po možnosti na Vidov dan, ker sta tedaj dva praznika. Vse tozadevne dopise, prosim, naslovite na mene. Ivo Kvac, proku-rist lesne industrije »Triglav«, Slovenjgradec. -M- Nalezljive bolezni, V ljubljanski oblasti je bilo od 15. do 21. januarja prijavljenih 14 slučajev tifusa, 69 škrlatinke, 21 ošpic, 16 davice, 1 šena, 1 krčevite odrevenelosti in 1 slučaj nalezljivega vnetja možganov. -X- Umrla je od kapi zadeta v ljubljanski bolnišnici g. Marija Zupan, soproga pro-govnega čuvaja v Zalošah pri Podnartu. -fr Javna prošnja. Pred kratkim sem se peljal v Ljubljano in si izbral oddelek za nekadilce, ker sem slabega zdravja in me dim sili h kašlju. V kupeju je bila tudi dama z malim otrokom, neka druga gospodična se jc vračala iz obmorskega okrevališča in še nekaj oseb, ki so vsi iskali pred tobakarji varnega kotička. Kar ti prilomasti tobakar, ki nam v sprevodr.ikovi nenavzočnosti temeljito za-smradi naš oddelek. Sreča, da je kmalu odšel. Mi tobakarjem iz srca privoščimo njihovo srečo, lepo pa prosimo, da naj ne pozabijo, da nismo vsi kadilci, in naj nam privoščijo vsaj majhen kotiček pod svobodnim solncem. Vljudno bi prosili našo »Sveto vojsko«, da nam preskrbi primerne vidne znake za na prsi, da se bomo tudi na zunaj poznali. — Nekadilec. ■fr Državna gozdna drevesnica v Kočevju ima v zalogi 60.000 2 letnih črnih borovcev (Pinus Lartcis var. austriaca) po 80 Din za 1.000 komadov. Ta vrsta borovcev je zelo prikladna za pogozdovanje slabe izčrpane zemlje, za peščeni in kraški svet. Kdor se zanima za to vrsto borovcev, naj naroči ali vpraša »Okrajni gozdni urad« v Kočevju. -fr Lovcem! Kočevski lovi so znani kot zelo bogati. V loviščih dobite vsakovrstno divjačino: zajce, srne, jelene, lisice, kune, volkove, divje prešiče, medvede, divje mačke, gozdne jerebice in divje peteline, v Rmži pa divje race. Onim, ki se zanimajo za kočevska lovišča, povemo žc danes, da poteče lovski zakup v tch-Ie občinah: Banjaloka, Borovec, Briga, Fara pri Kostelu, Gotenico, Knežja lipa Koprivnik, Kočevje, Kočevska reka, Koče, Livold, Nemška loka, Novi lazi, Osilnica, Sp. log, Stara cerkev, Stari log, in siccr 31. julija 1928. Pripomnimo pa, da si ne želimo mr-harjev*, lovcev, ki smatrajo lov za obrt in ne za šport. Dražbo omenjenih občinskih lovišč pravočasno objavimo. -X- Smrtna nesreča. V sredo, 8. t, m., je pomagal 32 letni Štetan Brurisec v Domkuklu pri Zg. Polsknvi svojemu očelu lomiti karne-■ i)e. Naenkrat sc jc odtrgal? plast zmrznjene zemlje in podsula Štefana. Pričeli so tfa takoi odkopavati, a so ga po četi turnem delu našli i žc mrtvega. -fr Podlegel strelu. Smo že poročali, da se je igral na Svečnico 18 letni posestnikov sin Avguštin Zorjanc iz Zg. Vclkc pri Mariji Snežni z brovvning revolverjem. Orožje sc mu je sprožilo vsled neprevidnega ravnanja in 1 krogla mu jc prodrla skozi levo oko v možgane j do zadnje kosti lobanje, kjer sc je odbila ob kosti in obtičala v notranjosti možganov. Ponesrečenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico in se mu je že vnela možganska mrena. Po enem dobrem tednu po nesreči v četrtek zjutraj je umrl v bolnišnici. Obdukcija je pokazala, da bi bila vsaka operativna zdravniška pomoč zaman, ker so bili hodniki, katere si je napravila krogla skozi možgane, : polni gnoja. Smrt tega mladega in krepkega mladeniča je nov dokaz, kolike previdnosti je treba pri orožju, ki jc navadno nabasano po nepotrebnem. -fr 100 letnica papimicc na Sušaku. Prihodnjo nedeljo bo na Sušaku proslavila papirnica Smith & Meynier stoletnico svojega obstanka. -fr Poštni avtomobil M. Sobota—Sv. Jurij. Svoj čas se je že poročalo, da se uvede med M. Soboto in Sv. Jurijem avtomobilni poštni promet. Kakor se doznava, je ta proga v res-nici v načrtu, pač pa še poštno ravnateljstvo ni poslalo avtomobila, s katerim sc bo promet vršil. Ker prizadi la okolica težko pričakuj , da bi se promet čim prej začel, naj ravnateljstvo kolikor mogoče hitro pošlje avtomobil, Med M. Soboto ic Sv. Jurijem jc 20 kilometrov razdalje, zato je avtomobilni poštni promet zelo potreben. fr Prekmurska tiskarna v M. Soboti. Med manjšimi tiskarnami gotovo ni take, v kateri bi se tiskalo razmeroma toliko časopisov, ka-| kor sc tiska v »Prekmurski tiskarni« v M. So-| boti. V njej se tiskajo trije tedniki: Novine, 1 Nčpujsag, Muravidek, en mesečnik »Duševni 1 list« in evangeličanski koledar. Tiskarna je drugače neznatna, tako da je naravnost čudno, kako more izvršiti toliko dela. Lastnik je Izidor Hahn. -M- Smrtna nesreča zidarskega mojstra. V Novem Sadu je zidarski mojsler Mladcn Stri-čevič podiral neko hišo Pri tem se je zrušil zid in podsul mojstra. Ko so ruševine odko-pali, jc bil Stričevič žc mrtev. -X- MAGGI-jeva zabela. Maggi-jeva zabela za juhe |e najpripravnejše sredstvo za izboljšanje slabih juh, omak in prikuh. Z njo pridobijo jedila z majhnim dodatkom takoj najpopolnejši in najizbornejši okus. Vsled tega uporabljajte zabelo varčno, zraven pokusite večkrat ter tako preprečite, da sc okus zabele nc bi čutil preizrazito. MAGGI-jcva zabela je primerna tudi za razmnoževanje juh. Razredčile v tem slučaju preje juho s kropom in dodajte polagoma toliko Maggi-jeve zabele, da dosežete zaželjeni prijetni okus. ; Cfublfaaa NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drcvi imajo nočr.o službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * * * O XVI. prosvetni večer bo veljal našim bratom v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Holan-diji. Na sporedu jc O. Župančičev: Vlak, katerega recitira gdč. Zalarjeva. Predavanje s ski-optičnimi slikami, predava tajnik Zor. Sodeluje tudi akademski godalni kvartet. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze rezervirani 5 Din, navadni 3 Din, stojišče 2 Din, dijaške 1 Din. Prireditev bo danes zvečer ob 8 v beli dvorani Uniona. O Srečke II. stadionske loterije sc dobe v Ljubljani po vseh trafikah in pri akcijskem odboru v Ljudskem domu. Kdor hoče postati 25. marca lastnik lepe vile, naj se požuri z nakupom srečk. O Zanimanje za radio jc v Ljubljani vedno večje. Prosvetna zveza nudi vsem, ki se za to moderno iznajdbo zanimajo, vsako soboto ob pol 9 zvečer radiokoncert. V okusni dvorani Akademskega doma bo tak koncert tudi jutri, dne 10. t. m. Za malenkost 2 Din dobiš vstopnico v pisarni P. Z. in s tem pravico do radio-užilka za ves večer, O Romunski pevci v Ljubljani. V ponedeljek, dne 20. t. m. koncertira v dvorani hotela Union mešani zbor »Kantarea-Romanea« iz Bukarešta. Zbor šteje okrog 100 pevcev in pevk ter se povrača skozi Ljubljano iz Francije, kjer je ves mesec februar in deloma tudi januar prirejal svoje konccrte. Ker je to prvi 1 nastop romunskega pevskega zbora v našem mestu, bo brez dvoma zanimal našo publiko. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka, dne 13, t. m. dalje v Matični knjigarni. O Razstava češkoslovaške arhitektur*:, V dru«odo pravi velikani. Gre tu za letalu od približno 80 m razpetine in 50.000 kg polno teže. Francoski list >Les Ailesc je ne- ! davno opozoril merodaine kroge na ta dej-j siva in jih opominjal, naj store svojo doli-i nost, da ne bo Francija zaostala v tekmi narodov. Umetno gorsko jezero Tirolci se gotovo ne morejo pritoževati zaradi pomanjkanja naravnih krasot in premajhne privlačnosti njihove dežele za tujce. Vendar skušajo lepo'.o svojih pokrajin še na umeten način dvigniti. Tako se pripravljajo sedaj na ureditev umetnega jezerca v neposredni bližini Innsbrucka, to je v St. Jakob am Thurn, poldrugo uro hoda od glavnega mesta. Tam leži pkolu griča, na katerem stojita cerkev in starodaven grad. barje, na katerem se je po ljudskem sporočilu nekoč raztezalo jezero. Ta svet, ki meri približno tri hektarje, nameravajo sedaj tri metre globoko izkopati, nato pa s pomočjo dveh kratkih jezer prepluti z vodo. Cerkev in grad se bosta kot polotok dvigala iz vode. Ob jezeru urode kopališče in prijetne gozdne poti. Dela izvrše še letos. Ameriških milijonarjev je vedno manj Leta 1917. je bilo v Zedinjenih državah 11.800 dolarskih milijonarjev, danes pa jih jc samo še 11.000. Toda ne sme se misliti, kakor vsaj trde ameriški časopisi, da pomeni to nekako osiromašenje Ameriknncev, ali pa da je to znak gospodarske krize. Nasprotno, narod je od leta 1917. dvakratno obogatel, samo da je bogastvo pravičneje razdeljeno. Splošno blagostanje je vsled tega samo narastlo. Ženske se ne starajo več Pariški list »L' Intransigeant« je razpisal anketo pod naslovom: »Koliko bi morale biti danes stare Balzacove »Tridesetletne žen- Z aeroplani »o pričeli prevažati tudi konje. dani nekecja cirkusa v Parizu hočejo tudi konju prizanesti težko vožnjo preko kanala v London in sra hočejo prepeljati z aeroplanotn. Na pariškem aerodromu Le liourRet vsak dan skušajo privaditi konja ua ropot propelerja, pri čemer svir i tudi cirkuška uiuzika, da bi se lažje umirili živci konja. njena spremljevalka?« — »Knezova žena.« — Knjeginja-mati je bila tedaj stara 63 let. Sloviti odvetnik Henri Robert pa odgovarja na vprašanje naravnost: »Ce bi Balzac danes še živel, bi dal svoji knjigi naslov: »Ženska sedemdesetih let«. Vzrok te večne mlado- __ _ _ .„ . , Petek, dne 10. februarja. 7asrreb: 20 35 klavirski koncert Sv. Stančlča — Milan: 20.50 simfon. orkestralni koncert. — Bre-slau: 20 Čarobno ogledalo, veseloigra v 3 dej. (H. Sturin). — Barcelona: 19.30, 22.10 in 22.45 koncert kvinteta. — Leipzig: 21 simfon. koncert, Goldinarh Vijolinski koncert, a-mol, op. 28. — Bniunfels: Karnevalska uvertura; 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 20.15 prenos iz Frankfurta: koncert dun godal, kvarteta. Sehubert: Kvartet v a-molu — Beethoven: Kvartet b-dur, op. 130; 21.30 Potovanje po svetu: Kairo, pripovedovanje s spremljavo petja tn godbe. — loulousc: 21.45 »Komedijanti«, komična opera v 3 dej. (de Ganiie). — Hamburg: 20 koncert. K. \Yoyrsch: Tri Bocklinuve fantazije za orkester; Tretja simfonija v es-molu, 23.30—0.30 plesna godba. — Frankfurt: 20.15 koncert godalnega kvarteta, 21.15 »Prvi in zadnjic, drama v 3 dej. (1. Oal*wortliy). — Brno: 19 orkestralni koncert Kockert: Kraljevski darš — Leusehner: Duh Volge — Lindeay-Tlieimer: Vineta — Vollstedt: V salonu avtomatov; 21 klavirski koncert skladb mora vski h skladateljev. — Kini: _< 1.-1"» vok.ilni in instrumentalni koncert. — Oslo: 20 koncert, Mozart: Figarova evotba — Mozart: Simfonija, ea-dur — Cajkovskij: Plesna suita — H. VVagner: >Ha ina ladja«, uvertura. — l^angenherg: 20.10 simfoničen koncert. — Berlin: 20 Ezioc, opera v 2 dej. (lliin-del), odlemki iz operet. — Dunaj: 20 koncert man-dolinskega orkestra. — Mlinchen: 20 simfoničen koncert; 21.20 »Hanibal in Scipio«, dramatična scena (Grillparzer). — Bm'a|>est: 19 prenos iz opere. — Varšava: 20.15 simfoničen koncert varšavske lil-harmonije. Sobota, dne 11. februarja. Menili »loveccga iiospna st. Bernarda na suiučih poiireduje sa potnike. stl so higiena, šport ln posebno trdna volja, da noče biti stara.« Temu bi bilo dodati le en opomin, da je v »večni mladosti« razdalja med vzvišenim in smešnim zelo majhna ... Velikomestna beda Tapetnikova žena Katarina Schonfold na Dunaju se je včeraj s svojimi 3 otroci, starimi, 4, 5 in 12 let, zaprla v stanovanje in ko so otroci zaspali, odprla plinsko napeljavo. Zjutraj so našli mrtvo mater in otroke. Vzrok strašnemu činu: moževa brezposelnost, slauo-vaujska beda In laslna izčrpanost Zarreb: Komorni koncert. — Pra?a: 19.15— 22.30 prenos iz Bratislave: >Aida<, opera (Verdi). — Leipzig: 20.15 koncert. Izbor iz romanske gl Der Feldpredi-gor«, opereta (МНШекег); 2'i.30 plesna godba —• To ulouse: 21.-15 koncert. \Vagner: »Die \ValkOre« •— Beethoven: 8. simfonija. — Hamburg: 20 lOiiej v podzemlju«, burleakna opera v 2 dej. (J. Offen-b:ich). — Frankfurt: 20.15 »Der Feldpredigcr«, opereta (Millftcker). — Brno: 19 koncert. Keler Bela: Uvertura k »Prcščenju« - Lato: N.mouin — Wagner: Fantazija iz opere »Lohengrin« - Rim: 20.45 italijanska glasb«. — Oslo: 2030 orkestr Inl : koncert. — Berlin: 20.15 romanska gl sba, prenos iz Leipziga. — Daventr?: 21 plesna glnnba; 23 30 orkestralni koncert — Dunaj: 30.05 »Torquato Tasso«, igra (Goethe), nato jnzz-gl;isbn. — Min-ihen: 19.05 »Netopir«, opereta v 3 dej. (J. StrauO); i 22.4V-28.45 plesna glasba. -- Varša»H- 20 30 »Hči I madame AugoU, komična opera (Ch. Lecoc«jJ. gospodarstvo Peter koz'na & Co., tovarna čevijev Dne 1. t. m. je naš list prvi prinesel vest o zaključenju aranžmana med to tvrdko lil zavodi, ki S) jo financirali; sedaj smo izvedeli o aranžma-nu še naslednje potankosti: Tvrdka Peter Kozina & Ko., pri kateri je edini družabnik g. Peter Kozina, ima obširno, z najmodernejšimi stroji opremljeno tovarno čevljev v Tržiču, ki proizvaja fine in luksuzne čevlje pri dnevni kapacitcti od 1000 parov čevljev, Poleg tega ima ista tvrdka v najetem poslopju tovarno za ctroške čevlje. Ker tvrdka radi prevelike imobilizacije lastnih sredstev ni mogla izrabiti kapacitete svojih naprav, je sklenila "s 3 denarnimi zavodi, ki jo finansirajo, dogovor, na podlagi katerega so ustanovili omenjeni 3 denarni zavodi s tiho udeležbo g. Petra Kozine novo tvrdko pod imenom »Peko« družba z o. z., fabrikacija in prodaja čevljev v Ljubljani, katera prevzame vsa pasiva tt. Peter Kozina & Ko. Od aktiv prevzame nova tvrdka zaloge in inventar podružnic, surovine in gotovo blago v tovarnah in debitorje. Nova tvrdka vzame obe tovarni v zakup in producira čevlje iste kakovosti in znamke za lasten račun. Ker so sedaj 3 denarni zavodi edini družabniki nove tvrdke, bodo stavili brez pomislekov potrebna večja denarna sredstva na razpolago, ki so potrebna za racionelno fabrikacijo. S tem je zajamčeno zadovoljivo in nemoteno obratovanje tega velikega podjetja. Poleg tihe udeležbe g Petra Kozina pri novi družbi je bilo pogo- 5"eno tudi njegovo osebno nadaljnje sodelovanje, ;i pride formelno do izraza z njegovim imenovanjem za prokurista nove tvrdke. Visoka kreditazmožnost nove družbe z o. z. bazira na dejstvu, da fungirajo kot edini družabniki nove tvrdke 3 močni denarni zavodi. Vzroki hmei ars>e krize v 3№o$lavijs (Konec.1) Pri nas se pa ni storilo ničesar, nc od strani hmeljarjev ne od osrednje oblasti, da se dvigne ugled našemu hmelju. Besed g. načelnika Gjuriča: »Mi bomo producirali veliko bolj žlahten hmelj kot je zateški in hallertau-skik, ki jih je govoril v Novem sadu, ne moremo smatrati resnim. Saj je vendar nepobit-no dejstvo, tla sta žateški in hallertaveki hmelj naižlahtnejša, tik za njima je naš savinjski golding, potem cela vrsta drugih hme-ljev, čisto zadnji je pa vo;vcdinskj hmelj med vsemi kvalitetnimi okoliši. Tu ni ležeče vse na vrsti. Glavni faktor žlahtnosti pridelka so klimatične in talne razmere, torej od narave dano stvari, ki ni mogoče predrugačitj sebd v prid. Poglejte vzorce goldinga, ki so ga prenesli pred leti v Vojvodino misleč s tem zboljšati kvaliteto svojega pridelka. Drugo-vrs'.no, grobo blago je zraslo, ki nima fine gdldingcve arome, temveč diši po česnu; o žlahtnosti ne duha ne sluha! Da se ne da tu nič prisiliti, ve ves svet, le Vojvodiuci in g. Gjurič ničesar. Že pred 5000 leti so ga gojili Babilcenci v težavnem gorkem svetu, četudi so imeli ob Evfratu dosti črne zemlje. Citajte . izprave in pereč la o zborovanjih hmeljajrev v inozemskih strokovnih listih in videli boste, da se je hmeljarski svet ^družil v boju proti Jugoslaviji. Nedavno sem govor 1 z ugledno osebnostjo od Hopfenverkehrs-gesellschaft (društvo producentov) v Suazu. Med drugim mi je povedal, da se pečajo merodajni krogi pri Srednjeevropskem hmelj-skem uradu, čigar sklepu o splošni omejitvi nasadov se Vojvodinci nočejo pokoriti, z mislijo, da izključujejo Jugoslavijo (predvsem Vojvodino) iz društva in proglasijo v soglasju g pivovarnarji in trgovino ves ta hmelj za nekvalificiranega. Kaj rnači to za nas, mora vedeti vsak hmeljar! To znači, da je za rešitev savinjskega in sploh slovenskega hmeljarstva edini izhod uvedba obveznega signiranja, da ne zapade tudi naš kvalitetni hmelj bojkotu inozemstva, kot se je to letos zgodilo, ko je dosegel prvovrstni savinjski hmelj večinoma komaj ceno nek val. tetinega angleškega blaga. Pomanjkanje takega zakona je drugi vzrok na£e letošnje hmeljske krize. Stremljenje svetovne pivovarniške industrije kot tudi vse reelne trgovine gre za tem, da se uvede povsod obvezno signiranje in se s tem onemogočijo razne nesolidne manipulacije. Zakaj bj nasprotoval; ravno hmeljarja, ki pridelujejo kvalitetno blago tem težnjam, ki so le v njihov prid, ne uvidam! Zato se zđi n?.d vse čudno, da je slišal gosp. R. (Jutro 7. I. 1928), da se na Češkem radi obveznega oznamenovanja bridko kesaj-o. Dobro, da je zamolčal, kdo se kesa! Kesa se namreč le neredna trgovina, ki je predajala poprej naš savinjski hmelj /a zaležkega, kakor prodaja danes vojvodinskega za savinjskega. Hmeljarji so zadovoljni z enakim zakonom tudi pri nas. Njegov« vrednost najbolj podkrepi dejstvo, da služi za vzorec nemškemu zakonu o izvozu. Obvezna obramba rastlin proti bolezni je nujna; škropljenje z bakrenoapneno brozgo razšireno po vsej Nemčiji, Češkoslovaški, Franciji ild. Hmeljeki strokovnjaki in hmeljarji vseh dežel so si edini v tem, da se je našel v tem sredstvu lek zoper peronoeporo. Ce niso imeli morda kaki Savinjčenj razen g. CvenkeLna v št Petru uspehov prj poznem hmelju, ni pripisovati tega ua rovaš znanstvenikom in obrambnemu sredstvu, temveč leži krivda edinole na hmeljarjih samih, oziroma na naši strokovni organizaciji ter na kmet. ministrstvu, ki niso hmeljarjev dovolj poučile. Z letaki se doseže malo, treba je žive besede in demonstracij kot so to storili drugod. Tako so pa škropili naši hmeljarji, kakor se je komu zdelo in ni čudo, da brez usipeha. S svojim polovičarstvom so pa neizmerno škodili ideji škropljenja, ki je prišlo pri tem ob ves ugled. Prepariranje blaga je temelj praveni-jenčnega zakona, ker le tako odpade vsako nadaljnje manipuliranje z blagoan. Slovenski hmeljarji se bomo borili složno za obvezno signiranje prepar'ranega hmelja. Preko vseh intrig upamo doseči res dober zakon, ki bo dvignil ugled našemu hmelju in nem zasigural prodajno možnost tudi v času krize, če se bomo držala gesla: Manj, toda kvalitetno kar najboljšega hmelja. K. Obvozno ozramenovanjc hmelja. Z ozirom na naš članek vObvezno oznamenovan;e hmeljac v št. 28 našega lista z dne 6. t. m. smo prejeli od Ozna-menovalnice za hmelj v Žalcu — Hopfensignier-halle in Sachsenlcld pojasnilo, da se »pri neobveznem ožnameuovanju hmelj i niso izdajali certifikati vsakomur, kdor je to želel in pl ca! takso ,ampak so se certifikati izdali za hmelj, o katerem so dobili zapriseženi fiunkeijonarji Javne oznomenoval-nice v Žalcu prepričanje, da je iz hmeljskega okoliša Južnoštajersko-savinjskn dolina in ki odgovarja povprečni dobri kakovosti lega blaga. Konkurzni zakon. Podsekcija zasebno-pravuega odseka stalnega zakonodajnega sveta v pravosodni m ministrstvu, ki je izdelovala načrt konkurzue-ga zakona, je zaključila delo. Imetnike reg. galieijskih pos. obligacij opozarja poljski generalni konzulat v Zagrebu, da pošljejo čimprej svoie registrirane obvezuice na naslov »Izba Skarbovva«, Lwovv, Poljska, v svrho konverzije. Rok za izmenjavo 5% galicijskih obveznic je podaljšan do 80. junija t. I. Obisk lipskega relescjma Iz publikacij lip-skega velesejma posnemamo, da je lipski velesejem spomladi 1826 obiskalo 2fift Jugoslovanov, jesenski velesejem tega leta 155 (od 9.405 inozeni-cev); spomladi 1927 je prišlo ua lipski velesejem 370 Jugoslovanov (od 23.130) in v jeseni lani 210 (od vseh 12.145 inozemskih obiskovalcev). Spomla-dni sejem beleži vedno večji obisk kakor jesenski. Številke kažejo, kako vedno več naših gospodarjev obiskuje lipski velesejem in dokazuje veliko korist, ki jo imajo posestniki od obiska. Proi'aje. Ravnateljstvo šum v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede prodaje hrastovega lesa. 16. t. m. se bo vršila pri komandi mesta v Ljubljani ofertnlna licitacija glede prodaje ca. 1500 kg kosti. — Predmetni oghsi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, na vpogled. I$®rsza Dne 9. februarja 1928. DENAR. Na današnjem deviznem tržPču je bilo samo blago Narodne banke, ker pa je bilo povpraševanje slabše, je bil ludi promet manjši. Kurzi za London, Ne\vyork. Pariz, Prago in Trst. Berlin in Curih sta ostala neizpremenjena. dočim je Dunaj malenkostno popustil. Nadalje je bilo blago Narodne banke v Budimpešti po 995.08 napram 9Г5, včeraj in v Bruslju po 792.86 napram 792 včeraj. Devizni Muli na I№nns4i borzi rine febn. 19Z8 povpraš. pon. srednji sr. 8 II Amsterdam — 22.94 M, _ Berlin U57.0'— 1361 0 13-8.5 1358.50 Curih I09V0— 10.6.50 liit'5.00 1095.00 Dunai 8UI.25 - M 3.« St 1.75 801. 8 London —. 277.45 — 277.35 Newyork S7.00 5h.90 56-88 Pariz 222.75 - 224-7,1 2 3.75 — Praga I6>.4t — 169.20 168.70 Trsi — 301.4' — 301.- I Belgrad. Berlin 1356 —1357, Budimpešta 9 935 —9.965, Curih 1098.Б0—1096.50, Dunaj 800.02— 803.25, London 277.07—277.85, Nevvyork 57.65— 57.80, Pariz 222.75 - 224.75, Praga 168.10—169.20, Trst 300.40—802.40. Oslo 1492—1498. Zagreb. Berlin 1857-1860, Curih 1093.50— 1096.50, Dunaj 800.25—803.25, London 277.05— 277.85, Newyork 56.80—57, Pariz 222.75 —224.75, Praga 168.40—169.20, Trsi 300.40 - 802.40. Curih. Belsrad 9.1375, Berlin 124. Budimpešta 90.85, Bukarešt 3.20. Dunaj 73.20. London 25.33125, Nevvyork 520, Pariz 20.43, Praga 15.405, Trst 27.51, Sofija 3.74, Varšava 58.25, Madrid 88.55. Trst. Belgr "d 33.20-83.25, Curih 362.75— 364.75, Dunai 263.E: 0—269.50, London 92.07—92.10, Newyork 18.87—18.88, Pariz 74.25—74.30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.47, Kodanj 190.20, London 34.60, Milan 37.58, Newyork 710.20, Pariz 27.91, Varšava 79.63. Valute: dol :rji 708.50, francoski frank 28.15, lira 37.53, dinar 12.42, češkoslovaška krona 21.03. Praga. Devize: Lira 184.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.50, London 164.40, Nevvyork 33.75. Dinar: Nevvyork 175.75, Berlin 7.36, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani ni izpremenib. Radi vesti o zaključku velikega, 14 milijardnega posojila v Inozemstvu, od katerega se 12 milijonov funtov (2.3 milijarde Din) sta bili zagrebška In belgrajska borza za drž. papirje dobro razpoloženi in so se vsi papirji dvignili: tako 7% invest. posoj. v Zagrebu od 87.50—88.50 ua 88—89, agrari od 54.25 — 54.50 na 55. Zlasti pa je poskočila vojna škoda: od 437 na 452 - 452. Razlika med promptnim iu termin-skim blagom pa se je zmanjšala. Ljubljana. Celjska 164 den., LiublJ. kreditna 185 den.. Kred. zavod 160 den., Strojne 70 b!., Vevče 140 den., Ruše 265 -280, Stavbna 53 den., Sešlr 125 den. Zairob. 7% invest. posoj. 88—89, ngrnri 55, vojna odškodnina 452—454, febr. 452, marec 450, april 452, Hrv. esk. 52, Hipo 65, Jugo 90.25, Prašte-dlona 875—877.50, Ljublj. kreditna 135, šečerana 540-560, Drava 550-570, Slavonija 11—11.50, Trbovlje 586, Vevče 150. Belgrad. Vojna odškodnina 446, 450 (800), uit. febr. 446, 444 (2200), uit. marec 448, 460, uit. april 452, 458, uit. junij 451, Zemaljska bauka 45, Trg. banka 160. Trst. Adria 204, Assicurazioui Generali 5686, Cosulich 183, Riunione adriatica 3020, Split cement 256—278, Trž. L!oyd 675, Dalmatia 117, Oceania 93. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 87.40, Hrv. esk. 6.10, Jugo 10.90, Hipo 7.80. Alpine 42.35, Leykam 11.15, Trbovlje T7. Kranjska industr. 44.90, Mundus 173.50, Slavex 13.50, Slavonija 1.37. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukovi plohi parjeni 1., II. od 20—100 mm fko vag. meja 1 vag. 1070, deske 24 mm 4 m III. fko vag. meja 1 vag. po 420; zaključek 2 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, pluč. 30 dni, dob. prompl): Pšenica 78—79 kg 1% baška 377.50- 380, slav. 370.50—372, moka 0 g vag. bi., plačilo po prejemu fko Ljubljana 525, oves baški zdrav rešelan 300, koruza uova času prim. suha k val. gar. ca febr. 285, marec 290, april 205, maj 800, tinkvantin 297.50; laklj. 8 vug. pšenice. Tendenca neizpremeiijeno čvreU Novi Sad. Pšenica bač. 827.50 -887.50, baa 325—386, gor. ban. 822.50—332.50, sr. 382.50— 842.50 rž bač. 295—806, ječmen bai in er. 270-280, mac. 220—222.50, ovee bač.. ban., er., slav. 250—200, koruza buč. stara 240—242.50, marec-april 242.50— 250, april-maj 245 -252.50, bela 237.50—247.50, par. Vršac 285—245, ban. marec-maj 242.50—250, srem. 282.50—242.50, inareo-npril 242.50—250, moka 0 g in gg 465-480, št. 2 440-460, št. 5 420-440, št. 6 345—365, št. 7 280—800, št. 8 225 -240, otrobi bu«., srem. 210—220, slav. 200— 210, fižol bačkl beli 8G0 —865. Tendenca neizpreinenjeua. Promet: 7 vag. pšenice, 42 vag. koruze, 7 vag. moke, 1 vag. ječmena. Budimpešta (terminska borza), 8. lebr. Tendenca: brez kupčije. Pšenica marec 31-54, 31.48, zaključek 31.50—31.52, maj 32.06, 32.12, zaklj. 32.10— 32.12, okt. 26.68, 26.62, zaklj. 26.66—26 68, ri marec 29.78, 29.84, 29.84—29.86, okt. 24.66, 24.62, zakjj, 24.62 - 24.66, koruza maj 26.26, 26.22, zaklj. 26.22-26.24, julij 26.72, £6.76. m жсс Jos. Mantuani: Polfudna umetnost v praksi Nad romantično sovodnjo Iške in Zale se razprostira lepa, a precej odlzudna planota (846 m) Sije sredotočje tvori župna vas Šcnt Vid nad Cerknico. Prebivalstvo (okoli 1500 duš) živi precej raz ožjega stika z drugimi kraji; navezano je večinoma nase in na svoje delo na polju in v gozdovih. Tujca vidijo redkokdaj, celo turist ni vsakdanja prikazen tam gori. Ondi deluje kot župnik mož, ki se ni odtujil duševni kulturi, ampak stoji v zvezi z omikanim svetom; čita mn-go, pesnikuje in skrbi za na-obrazbo svojih župljanov. Cerkev je zgledno podeželsko svetišče: snažno do skrajnosti, vsepovsod! vlada strog red, nikjer nobene navlake, vse na svojem mestu, tudi po stenah in na oltarjih nič nepotrebnega nakita. Posetnik, lei stopi v lo svetišče, se zave takoj, da stoji v cerkvi na deželi. V vsej notranjščini gospoduje osnovni znak poljudne umetnosti: pestrost — a jako decentno. Poslikan je obok, prslikani so pilastri; prvi figuralno, poslednji ornamentalno. Povsod ipa pronica iz slikarij premišljen program. Cerkev ima štiri svodne pole: prva in četrta sta krajši, druga in tretja daljši. Svetišče zaključujejo tri stranice osemkotnika; srednja je cela, dve stranski imata vsaka po eno visoko okno Strop nad oltariem nosi na srednji svodnici podobo presv. Srca Jezusovega, na desni in levi pa po enega angelja vtopljenega v molitvi. — Na srednji steni za oltarjem je zavetnik te cerkve, sv. Vid — v trenutku pred muko. — Na debelini zidu v odprtinah oken in okoli njih poživljajo steno arabeske. — Na desni steni simbol Kristusa: pelikan, ki pita mladiče z lastno krvjo. Zaključek svetišča ločita dva pilastra in na njih počivajoča obočna oproga; širina poslednjo kaže renesanske arabeske, bele, sivo osenjene (gri-sallle), pilastra pa na sredi svoje višine na vsaki strani dvojico angeljskifr glavic. Svodniče prve pole uosijo podobe štirih evangelistov, vsaka po enega. — Na levem pilastru je pritrjena prižnica, na desnem je naslikan staro-krščanski simbol: riba, ki nosi košaro s kruhi. — Širina obočne onege je okrašena z renesanskimi arabeskami, belimi, sivo osenjenimi. kakor smo omeni1'! gori. Na slavoloku, ki loči svetišče od druge pole cerkvene ladije, nahajamo na pročelni strani proti Indiji simbolično Jagnje nn sedemkrat zapečateni knjigi, a okoli njega angelje v molitvi. — Na širini oproge in na p i last rib krasijo ploskev renesanske arabeske (grisallle), a sredi pilastra med arabeskami še starokrščanski avbaristični simbol: riba, ki nosi na hrbtu košaro s kruhi. V drugi svodni poli, ki sodi žo popolnima v ladijo. ima na stropnih svodnicah upodobljene tiste svetnike, ki jih ljudstvo posebno časti; vsi so obrnjeni z glavami proti križišču svod ničnih srebenov: sv. Andrej, ss. Primož in Felician, sv Jakob. sv. Jurij. Na obočni oprogi in obeh pilastrih med drugo in tretjo polo so zopet renesančne arabeske (gri-saille), dočim kaže strop tretje pole štiri zavetnike kmefskeira stanu, lo so: sv. Notburga, sv Izidor, sv. J. K. Vianney in bi Bernardka Soubirous, na vsnki svodnici po eno podobo. Na oprogi loka med tretjo in četrto polo imamo renesančne arabeske, a tukaj pestre (ne gri-saille). Na zaklinkih med loki, ki nosijo knr z orgla-mri, značita dve liri, ena na desni, drir/a na levi strani, namen tega pridvignjenega mesta. Iz tega sledi torej tale — logični — program. V svetišču na stropu, na najvišjem mesiu, v sredo-točju Kristus — Bog v podobi, kakor je v taberna-kelnu živ meri svojimi. Na odličnem mestu — a pod Kristusovo pddobo in za tabrnakelnom — patron župnije in cerkve, sv. Vid. — V prvi poli, nekako v prodsvetišču, podobe štirih evangelistov, prvih oznanjevalcev krščanstva. V drugi poli svetniki, na katerih priprošnjo se širše plasti našega ljudstva, posebno pa v Št. Vidu, najbolj zanašajo in jih zato časfe. — V tretji peli so nameščene podobo izvoljenih, ki so izšli iz kmetskega stanu in so se posebno zavzemali zanj. Četrte pole strop je večinoma zakrit, ker. zavzema omara orgelj največji del prostora. Celota načrta in vse njegove posameznosti se obračajo do preprostega človeka, ki hoče razbrati s podobe neposredno listo vsebino, ki jo vnaprej pričakuje od nje. Slike imajo v cerkvi, posebno na dežoli, nabožno didaktično nalogo, kakor izvaja sv. Pa u lin Nolanski v sv jih spisih. Umetnik naj govori s svojo umetnostjo preprostemu človeku neposredno, da mu bo umljiv, ne more mu pa staviti umetniških problemov. Zakaj ne? Zato, ker |o preprosto ljudstvo na deželi zaostalo za veliko umetnostjo in je kratkomalo ne razume, to se pravi, da no more pojmovati najnovejših slruj in no ume vati govorice visoko umetnosti. Izravnati polagoma to nesoglasje, je lepa naloga umetniškim krogom — a prevrat se ne more in ne smo izvršiti na vrat nn nos; kajti najmodernejše smeri ni kam zasidrati, dokler ni one kulturne, trdne točke, ki bi mogla nuditi dovolj opore in one plasM, ki bi bila v stanu dajati ji primerno mn žino in kakovost hrane. Med starejšo in nrvo umetnostjo zeva širok in globok prepad: brez mostu ni moč priti 7 eno strani nn drugo. S ceste sc ne pride neposredno v sobo, ampak skozi vežo Na deželi ima še zdrav realizem žilavo življenje; nnš kmet je realist iu se no more povzpeli do čistih idealnih višin tudanjih umetniških slruj in uačel. ampak zahteva v umetnini realnih postav, pod katerimi si moro predstavljati kaj konkretnega. Tu je treba brzdati neučakanost: počasi bo šlo vse — a le počasi. Naši slovenski preprosti sloji rabijo samo dva tempa — lento ali pa adagio. Gosp. S. Ogrin star. ne bo naredil zmede, ker je ubral pravi tempo in stopa adagio. S tem omogoča kmetu, da ga dohaja in mu sledi skozi vežo v umetniško sobo, četudi še ne v dvorano. A ko se orientira v sobi, bo našel tudi prave duri v dvorano. V našem ljudstvu tiči še velik delež retrospektivne orientiranosti — tudi v inteligenci — in slovenska duša je danes še razklana v svojih globinah, naša »naprednoste v veliki meri teoretična. Tu kategorični klic: velika, svetovna umetnost, uvajanje v moderno strujo Tej mentalileti pa tvori protiutež na nasprotni strani oboževanje zaostalih načel in metod ter ljudskih tvorb iz davno preteklih dni, živo zanimanje za stare lesene hiše na kmetih, za .tuemodeme-r nar. dne noše, ki jih smatrajo premnogi za nekak narodnoumetni petre-fakt, za estetiko kmetskih posod, za selsko orodje in obcestna znamenja, torej za oblike in kombina-ciej starobilih, prostonarednih kultur. Pa ne le to. Spomnimo se vendar modernega nabirateljstva, ki velja izključno le stari umetnosti IKakšno pehanje za starinami vseh vrst: za starimi kipi in srednjeveškimi rezbarijami. za Izdelki drobne umetnosti, za slikami in drugimi predmeti preteklih dob! Ako je kdo dn moderne umetnrsti v intimnih odnošajlh in psihičnih stikih, ta ne more zaeno goreti tudi гп historično. Dama, ki je prepričana pristašinja mode naših dni, ne more biti zaeno prepričana privrženka starih nošenj. Kdor si opremi stanovanje z m-dnim pohištvom, izdelanim na mrtvem stroju, se ne more sprijazniti z izdelki starih dni, ki jih je človeška roka spretno pripravila, tekto-nično sestavila in izborno ornamentirala.i Komur ugajajo sedanje oblike v slikarstvu in grafiki, se ne bo mogel istinito razvneti za načela baročne, romantične, nazarensko ali kake druge šole, in obratno. Kaj je pravo, veljavno, naše, tuje, narodno? Tam stara, tu nova smer: to sta dve komponenti; rezultante pogrešamo še danes. Dejstvo pa je, da se drži mentaliteta našega seliaka še danes baroinosti v umetnosti — v večji ali manjši meri — in da pomeni nazarenška šola napredek, topej korak bližje do modernega okusa. To je čutil pač, tudi starosta naših freskan-tov, g. Simon Ogrin in ž njim g. župnik Ivan Pueelj. Vedela sla, za koga so slike namenjene ~ vsaj v prvi vrsti. O ^.modernosti« pri Ogrinovili slikah ni govora. Tega tudi ni nameraval podati, ampak je ostal v svoii struji, t. j. v novejši naza-renški šoli ter obljudil strop šentviške župne cerkve nad Iško in Zalo z umljivimi liki. ki si jih ve vsebinsko tolmačiti vsak župljan in najbrž tudi že vsako godnejše dete. Ogrinova umetnost služi torej važnemu sosmotru cerkvene umetnosti- vzpodbujanju k pobožnosti; v tem smotru je cerkvena umetnost zasidrana v največji meri. S tem pa ge moderna umetnost v cerjvi nikakor ue odklanja: le razviti in dvigniti se mora primerno cerkvenemu du' u in čutu — na druge strani pa je treba ljudstvo zanjo naravno in polagoma pripraviti. Najvernejša slika Leva Tolstega, ki so jo nedavno odkrili in namestili v muzeju v Pelro-gradu. Drobci iz vzso!es!ov!a Že pred vojno so je bil v Leipzigu ustanovil odbor, ki mu je bila naloga, da v posebnem arhivu zbira izkušnje o družinski vzgoji otrok. Leta 1916. se je nato ustanovila Nemška družba za pospeševanje domače vzg< je, ki je nadaljevala delo odbora in začela izdajati časopis lEltern und Ktnd«. Tu zbrano snov je sedaj v posebni knjigi — »Kako vzgajamo naše otroke — obdelal Johannes Prii-fer (Teubner, Leipzig-Berlin) Glavne misli Prilfer-jeve knjigo so: Kakor rastlina iz semena, takn tudi človek prinese s seboj na svet poded ivnna nagnonja in sposobnosti, no katerih se potem razvija; vzgojitelj ima le nalogo, da razvoj nadzoruje in varuje škodljivih vplivov. Pri vsej Individualni različnosti očituje vendar v«aka normalna duša