RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida logo RIKOSS številka 4 / 2022 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida Fotka: Janka Jana Kus letnik 21, številka 4 / 2022 ISSN 1854-4096 Izhaja 4-krat letno v elektronski in zvocni obliki in je brezplacna. Spletna stran: http://www.zveza-slepih.si/rikoss/ Izdaja: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Glavni, odgovorni in tehnicni urednik: Marino Kacic Uredniški odbor / sodelavci: Anja Uršic, Brane But, Metka Pavšic, Miha Srebrnjak, Safet Baltic, Sabina Dermota Lektoriranje: Vida Crnivec V reviji se objavlja priporocila in izsledke testiranj nove specialne IKT opreme, strokovne clanke o spoznanjih z relevantnih podrocij, možnostih za izobraževanje, delo in prosti cas, o izkušnjah v povezanosti/vkljucenosti, o osebnih življenjskih in delovnih izkušnjah ljudi z okvaro vida, njihovih svojcev in strokovnjakov vseh podpornih služb ter drugo. Vsi prispevki so avtorizirani, avtenticni in se nanašajo na podrocje "ljudje z okvaro vida". ================================================================ Avtorske pravice za prispevke, sprejete v objavo, pripadajo reviji Rikoss. Uredništvo si pridržuje pravico preurediti ali spremeniti dele besedila, ce tako zahtevata jasnost in razumljivost, ne da bi o tem prej obvestilo avtorja. Avtorji prispevkov so odgovorni za avtenticnost besedila in svoja stališca. © Revija Rikoss (ime, oblika in vsebina) je zašcitena z zakonom o avtorskih pravicah. Revija ali katerikoli njen del ne smeta biti razmnožena ali spremenjena v kakršni koli obliki (elektronski, zvocni, tiskani ali drugi obliki) brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic: © Revija RIKOSS in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Domov Uredništvo Narocite brezplacen Rikoss ================================================================ KAZALO UVODNIK: Vošcilo predsednika ZDSSS: SLOVO OD 2022 IN POZDRAV 2023 Matej Žnuderl AVTOPORTRET: Janka Jana Kus Odrske deske so me dobesedno zacarale POPOTNIŠKI UTRINKI: V hribih življenje tece po svoje in lepo je, ce si del tega Sabina Dermota INTEGRACIJA: eUprava – moje okno za e-poslovanje z državo mag. Alenka Koporc in mag. Tatjana Mizori Zupan INVALIDSKO VARSTVO: Energetski dodatek za najranljivejše, tudi za invalide Brane But DOBRO JE VEDETI: Slepi in slabovidni jadralci morajo imeti sposobnost dobrega obcutenja in ravnotežja Slavica Bukovec Zupanic PAMETNI TELEFONI: Novosti v bralniku zaslona Voice Over in aplikaciji Magnifier (povecava) v IOS 16 ter opis aplikacije Microsoft Outlook Safet Baltic NAMIGI IN NASVETI: Ste pozabili geslo za WI-FI, Kako pridobiti nazaj gumb Start na operacijskem sistemu Windows 11 Brane But OGLASNA DESKA: Poslanica Sveta za invalide Republike Slovenije NOVICKE: Enotni polnilec USB-C v EU s koncem leta 2024 postaja obvezen, Z decembrom 2022 v Sloveniji dobivamo še eno videoteko – SkyShowtime, DAB+ omrežju R3 se do konca leta pridružuje 5 novih programov, Elektronske osebne izkaznice pol leta pozneje še vedno ohromljene Miha Srebrnjak MEDNARODNE NOVICKE: Evropsko leto mladih, Letno porocilo EBU 2022, Stališce EBU do samovozecih avtomobilov, Akt o umetni inteligenci, 5. evropski parlament oseb z invalidnostjo, Evropska konferenca ob dnevu ljudi z invalidnostjo, In memoriam – Rodolfo Cattani Anja Uršic UVODNIK: Vošcilo predsednika ZDSSS: SLOVO OD 2022 IN POZDRAV 2023 Leto 2022 so zaznamovale volitve na državni in lokalni ravni, ob njih pa še referendumi ter spremenjeni sevi virusa Covid-19, ki so nekoliko manj nevarni od prejšnjih. Naša prizadevanja o povsem samostojnem volilnem postopku so pristala na tem, da smo na državni ravni uspeli dobiti volilna gradiva dovolj hitro, da smo jih lahko pretvorili v zvocno obliko in jih objavili na spletni strani naše Zveze, Državne volilne komisije in naših Medobcinskih društev. Na volišcih smo imeli prilagojene šablone z odprtinami, ki so omogocile obkrožanje številk pred kandidati, vseeno pa jih je bilo potrebno preštevati, ker niso bile oznacene s številkami v brajici, kar si prizadevamo doseci v prihodnje. Nekatere lokalne skupnosti so sledile zgledu šablon, nismo pa še uspeli s pretvorbo gradiv v zvocno obliko. Tako je jasno, da nas caka še kar precej dela na podrocju dostopnosti volilnega postopka. Ob menjavah politicnih garnitur nas caka ponovno predstavljanje naših potreb in težav ter iskanja politikov s posluhom za naše predloge. Obetajo se spremembe zakonov o osebni asistenci, o dolgotrajni oskrbi, o dostopnosti blaga in storitev … Sledili bomo predlogom sprememb in jih poskusili dopolniti z našimi predlogi, predvsem z vidika lažjega življenja naših clanov. Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so se trudili za boljši svet slepih in slabovidnih: našim strokovnim delavcem na zvezi in v društvih, našim asistentom in spremljevalcem, našim clanom organov na državni in lokalni ravni, našim prijateljem, svojcem in znancem, ne nazadnje pa tudi vsem clanicam in clanom, ki se trudijo v tej smeri. Hvala za letošnja prizadevanja in upam, da imamo še dovolj elana za prihajajoce leto, ki naj bo polno veselja, uspehov in srece, tako na delovnem kot na zasebnem podrocju. Matej Žnuderl, predsednik ZDSSS Na vrh AVTOPORTRET: Janka Jana Kus Odrske deske so me dobesedno zacarale V avtoportretu tokrat spoznamo Janko Jano Kus, ki nam zaupa svoja soocanja s slabim vidom, poklicno pot, predvsem pa neverjetno paleto talentov, ki jih neprenehoma razvija. Za dosežke na razlicnih kulturnih podrocjih je prejela tudi številna priznanja, za katera ji lahko le iskreno cestitamo! Sem Janka Kus, roj. 1954 v Tržicu. Sem slepa s 4 % ostanka vida. V društvo slepih in slabovidnih v Kranju sem se vclanila leta 1980 in sem clanica vse do danes. Da nekaj ni v redu z mojimi ocmi, so starši ugotovili že, ko sem bila stara tri leta. Takrat so mislili, da so bile vzrok za mojo kratkovidnost in škiljenje prebolele ošpice, vendar so to trditev v kasnejših letih ovrgli s trditvijo, da tako hudih posledic ošpice ne bi pustile, pac pa sem vse skupaj prinesla na svet. Torej, kratkovidnost in škiljenje v mladosti, cemur se je scasoma pridružil še poškodovan vidni živec, poškodovana, stanjšana mrežnica zaradi visoke kratkovidnosti in še glavkom. Vse na obeh ocesih. Pred kratkim pa so mi na obeh ocesih operirali sivo mreno. Moja prva ocala pri treh letih so imela dioptrijo -8. Ce pomislim na grde pripombe na mojo takratno postavo, ki so jo krasile okrogline – no, takrat so me pocastili z vzdevkoma Bajsa in Špeh bomba, pa še z vzdevkom Toplarica zaradi ocal z debelimi stekli – da, zveni bolece in hudo, vendar ni bilo vedno tako; recem lahko, da sem imela zelo lepo otroštvo. Potepala sem se s prijatelji, se igrala razne otroške igre in z njimi tudi marsikaj ušpicila … Drugih težav ni bilo. V šoli pa je bilo drugace. Ceprav sem vedno sedela v prvi klopi, sem slabo videla na tablo, še posebej takrat, ko je bila pobrisana z mokro gobo. Zgodba zase je bil pogled na zemljevid. Kraje, gorovja in morja sem si morala vtisniti v spomin tako mocno, da sem pravzaprav na pamet kazala, kje je kaj. Vse sem gledala cisto od blizu. O plonkanju ali prišepetavanju iz klopi pri izpraševanju pa sploh ni bilo govora. Vse je moralo biti v moji glavi – oh, pa ni bilo vedno … Starši mi zaradi mojega slabega vida niso nikoli prizanašali. Med osnovno šolo sem obenem naredila tudi nižjo glasbeno šolo. Ker mi je kar dobro šlo, sem se po osnovni šoli vpisala na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, vendar mi ni uspelo; izstopila sem že po prvem letniku. Starši mi niso ponudili druge priložnosti, zato sem si morala poiskati službo. To je bilo zelo težko, saj je bil moj slab vid precejšnja ovira. Morala sem sprejeti prvo službo, ki se mi je ponudila. Tako sem se zaposlila v takratni Cevljarski delavnici v Tržicu kot pomožna delavka. Delavnica je šla kmalu v stecaj in prevzel jo je Peko Tržic. Tam sem deset let delala kot pomožna delavka v šivalnici, ob delu pa sem hodila v vecerno dvoletno administrativno šolo, ki sem jo z uspehom zakljucila. V tem casu se je zdravje mojih oci ponovno poslabšalo in visoki kratkovidnosti se je pridružil še glavkom. Bilo je hudo in nisem vec mogla delati. Morala sem poiskati pomoc. Tako so me poslali na rehabilitacijo, kjer sem se izšolala za telefonistko. Kot telefonistka sem delala v Peku še eno leto, nato sem se zaposlila na obcini in na upravni enoti Tržic. S polno delovno dobo sem se leta 2006 upokojila. Tega leta sem se tudi drugic porocila in se preselila na Jesenice, kjer še sedaj živim. Poleg gospodinjstva in drugih obicajnih del, se ukvarjam tudi s svojimi konjicki, ki jih imenujem ljubezni; moja najvecja je gledališce. Že v otroštvu sem rada recitirala in pela. Obiskovala sem celo vaje takratnega tržiškega gledališca. Bila sem prisotna na vseh bralnih in odrskih vajah, pa ne da bi imela kakšno vlogo, ne, le odrske deske so me dobesedno zacarale. Nihce me ni podil in režiser mi je vcasih dal brati vlogo igralca, ki ga tisti dan ni bilo na vajah. Igranje je bilo takrat zame nedosegljivo, saj v tistih casih ocalarji niso bili ravno zaželeni na odru. Tako sem morala to željo pokopati, spoznanje je bilo bolece. Svoje recitatorske sposobnosti sem kot obliž na rano lahko pokazala le na kakšnih šolskih proslavah. Vendar nisem odnehala. Od leta 1980 sem pela pri ženskem vokalnem nonetu Tomo Zupan Kranj. Deloval je pod vodstvom Slavka in Marinke Mihelcic, v zadnjih letih delovanja pa ga je vodil profesor Peter Škrjanc. Nonet je sodeloval na vseh kulturnih prireditvah pri MDSS Kranj, nastopi in koncerti so se vrstili po raznih krajih Slovenije. Sodelovale smo tudi na glasbenih festivalih »Muzicka smotra Jugoslavije«, na katerem so se predstavljali najboljši slepi in slabovidni glasbeniki in pevci iz vse Jugoslavije. Nastopile smo na treh takih festivalih, in sicer v Knjaževcu v Srbiji, v Strugi v Makedoniji in v Lukovcu v Bosni in Hercegovini. Na vseh festivalih smo prejele veliko priznanj in nagrad. Na nastopih smo pesmi med seboj povezovali z veznim tekstom (proza ali recitacije), ki jih je sestavljala Francka Mausar, prispevala pa je tudi marsikatero lastno pesem. Tekste in pesmi pa sem brala jaz. Nonet je s svojim delom prenehal leta 1996, leta 2014 pa je bil izdan CD. Posnetki so shranjeni v arhivu RTV Slovenija. Na oder sem ponovno stopila v letu 1999, ko je gledališce slepih in slabovidnih razpisalo avdicijo za nove igralce. Uspela sem in v gledališcu slepih in slabovidnih Nasmeh igrala v dveh komedijah: »Castni povabljenec« in »Namišljeni zdravnik«. Nato je gledališce odšlo v mirovanje, vendar sem že v naslednji sezoni 2002 igrala v gledališcu Julke Dolžan Breznica v predstavi Ženska. To je bilo tudi prvo gledališce, pri katerem niso poudarjali, da sem slepa. Tako sem se znebila te priponke in sem bila na odru tako kot vsi drugi igralci - brez olajšav. Že naslednjo sezono pa sem zacela igrati v domacem gledališcu KRUH Križe in v Mladinskem gledališcu Tržic pri humoristicni skupini Smeh. V teh dveh gledališcih igram še danes in vsako leto je kaj novega. Tako smo s soigralci postavili na oder kar 44 premier in odigrali 392 ponovitev, imela pa sem tudi okoli 30 samostojnih nastopov. Najraje igram komedije, seveda pa se spogledam tudi s kakšno resno vlogo. Tako smo v Križah igrali Valvazorjev Mrtvaški ples, kjer sem igrala glavno vlogo – smrt. Bila je dobra predstava, z eno samo napako – smrt je bila malo prevec okrogla, hahaha … V teh letih se je nabralo kar nekaj priznanj in nagrad. Vseh sem zelo vesela, najljubša pa mi je nagrada Gorenjska komedijantka, ki sem jo dobila leta 2005 za vlogi Ženska v monologu Alda Nikolaja »N. N. moški« in Martin Friponet v komediji Vojmila Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suce« - ob tem naj omenim, da igram tudi moške vloge, ce je potrebno. Slednja je bila nagrajena kot zmagovalna na festivalu »Kranjski komedijanti«, z njo smo gostovali tudi v Zagrebu na festivalu slepih in slabovidnih gledališc, kjer smo zastopali Slovenijo. Prejela sem še Srebrno Kurnikovo plaketo za dosežke in sodelovanja na kulturnem podrocju, od ZDSS Slovenije »Priznanje za izjemne dosežke na podrocju kulture v letu 2005«, leta 2006 bronasto Kurnikovo plaketo s skupino Smeh, leta 2011 na srecanju odraslih gledaliških skupin priznanje za predstavo monokomedije Borisa Kuburica »Barabe pokvarjene seksujalne«, v letu 2022 posebno priznanje in še bi lahko naštevala … V teh letih sem bila aktivna tudi na društvu, saj sem bila kar osem let predsednica aktiva žena, bila pa sem tudi idejni vodja recitatorske skupine MAJ, ki je nastopala na kulturnih prireditvah društva in raznih drugih prireditvah. Skupina je delovala kar štiri leta. Rada poprimem tudi za kakšna rocna dela kot so kvackanje, pletenje in makrame; ce se le da, se udeležim tudi tecaja rocnih del, ki nam jih omogoca ZDSS Slovenije. To so prijetna druženja, na katerih si lahko pridobiš razlicna znanja, prijatelje in se razvedriš, ker tam se ustvarja tudi z jezikom, hahaha … Od leta 2008 sodelujem pri naši slikarski skupini. Spoznala sem veliko tehnik; najraje slikam z akrilom, v zadnjem casu pa se preizkušam tudi z akvarelom. Skupina je zelo aktivna, to lahko trdim, saj ji niti covid ni prišel do živega. Predavanja in nasvete smo od mentorice dobile kar po Zoomu, domaco nalogo pa smo delale same doma. Skupina ima za sabo veliko skupinskih razstav po vsej Sloveniji. Sodelovala sem na sedeminštiridesetih, imela pa sem eno samostojno razstavo. Razstavljala sem tudi v Italiji in Estoniji. Imam kar nekaj 'slikarskih' priznanj in pohval, letos sem prejela tudi priznanje za akvarel. Pri slikanju si pomagam z ocali, potrebujem tudi dobro svetlobo, barve morajo biti lepo razporejene, voda, krpa, copici, pa veliko dobre volje – vse mora biti na svojem mestu, pa vendar se zgodi, da so na koncu barve tudi na mojem nosu … Rada tudi pišem, pesmi in prozo. Veckrat je bilo kaj napisano na škrnicljih ali navadnem papirju, sedaj pa je to krasno izvedljivo z racunalnikom in gre vse tudi bolj gladko. Vse, seveda kar se ni izgubilo, sem prenesla v racunalnik; obcasno sem kaj izdala, drugace pa je bilo gradivo dolga leta spravljeno v racunalniku in se je staralo skupaj za mano. Na pobudo prijateljice sem nekatere pesmi in crtice, skupaj z glavnim pokroviteljem MDSS Kranj, izdala v knjigi »Stopinje skozi cas«. Na vrh POPOTNIŠKI UTRINKI: V hribih življenje tece po svoje in lepo je, ce si del tega Avtorica: Sabina Dermota Urednica rubrike: Metka Pavšic Tokrat bom v popotniških utrinkih opisala nekaj doživetij, ki mi jih je uspelo preživeti v naravi. Prelep slovenski planinski svet je kraj, kjer se sprostim, uživam in kjer preživim vecino prostega casa. V tokratnih zapisih sem pozornost še posebej namenila lastnim obcutkom, zaradi katerih se v naravi pocutim še kako živo. »Sabina, ovcka je na vrhu!« mi je tik pod vrhom Mladega vrha zaklical Miloš, ki je hodil pred mano. Vsaj desetkrat sva bila že na tem hribu in ne blizu, ne dalec nisva srecala nobene živali. Mladi vrh je z gozdom porašcen vrh sredi Škofjeloškega pogorja in dokaj blizu naselij, a še srne nisva srecala nikoli. Tokrat pa na vrhu sem in tja nekaj preplašenega bega in naju od dalec opazuje. Ko odložim nahrbtnik, iz njega vzamem radijsko postajo in antene in sedem na klopco, da bi pricela z radioamatersko aktivacijo, se mi ta žival približa in me pricne lizati po roki in za ušesom. O, kako ljubko, ampak to ni ovca. To je nekaj veliko vecjega od navadne ovce: »Miloš, to je sigurno oven, to ni ovca. Poglej, kako veliko je.« »Pa ja, rogovje ima požagano in zato nisem takoj opazil.« Pobožam mehko dlako po glavi in žival je cisto krotka, skodrana, mehka in cista in še vonja nima nobenega. Kakšen salonski oven je to? »Miloš, to ni normalno, da je tale udomaceni oven cisto sam. Izgubil se je, nekaj morava naredit. Ne moreva ga pustit kar samega tukaj,« sem vsa iz sebe. Ker se v službi ukvarjamo z raznimi odškodninami zaradi napadov volkov in medvedov, me je strah za tegale krotkega ovencka. Kaj naj naredim? Žival ima v ušesu znacko z oznako Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poklicem policijo in oni me povežejo z dežurno veterinarsko službo. Od njih izvem, kdo je lastnik živali, naslov in telefonsko številko. Potem sem že bolj pomirjena. Poklicem, a nihce se ne javi. Dobro, saj imava še cas. Narediva radioamatersko aktivacijo in ponovno poklicem. Zopet nic. Greva s hriba in oven lepo za nama. Malo vštric, malo zadaj, ampak ne izpusti naju z oci. Tako pridemo skupaj do avta. Kaj naj zdaj? Poklicem ponovno lastnika in zopet nic. Nameravava še na sosednji hrib, Koprivnik. Miloš pocasi spelje in oven pricne teci za avtom. Pocasi pelje, saj je razdalja kratka in cisto sami smo sredi gozda. Ko stopim iz avta, je oven že pri meni in neznansko vesel. Bleja in se drgne obme kakor moj pes Baron. »Pa kaj misliš ti žival, da sem tvoja ovca?« Ko si nadevava nahrbtnike, pride mimo skupina planincev. Ce sem slucajno mislila, da bo šel z njimi, sem se zmotila. Oven jih pogleda, naredi par korakov z njimi in se vrne k nama. Ko zagrizeva v klanec, je oven tik za menoj. Z glavo se neprestano tišci moje noge in tako napredujemo proti vrhu. Ce se ustavim, se ustavi tudi on in muli travo med mojimi stopali. »Žival, a si ti normalna, jaz nisem tvoj trop,« mu recem v šali, a on živahno nadaljuje pot z menoj. Na vrhu z Milošem zopet vzpostavljava zveze z drugimi radioamaterji. Oven pa stoji med nama, tišci se me in mirno caka, da bomo šli dol. Dol grede gre tik za menoj ali se me tišci s strani. Malo me moti, ker ne morem uporabljati ene palice. »Daj no žival, vsaj toliko se umakni, da bom lahko hodila,« mu zopet razlagam. A se ne pusti motiti. Zapre mi pot pred menoj in muli travo. Obidem ga, a zopet me prehiti in naredi isto. »Pa kaj misliš, a bomo prišli sploh dol?« Ker ocitno ne razume cloveške govorice, ga na rahlo odrinem in nadaljujem. Za trenutek se ustavi in ko dojame, kaj sem naredila, strese z glavo in butne vame. Se mi zdi, da ni vec heca. Cisto me je že posvojil in bi mi rad že ukazoval. Skrajni cas je, da pridemo do avta, da ne postane prevec predrzen. Slika 1: Predrzen oven Pri avtu ponovno poklicem številko ovnovega lastnika in še vedno se nihce ne oglasi. Ne preostane nama drugega, kakor da ga obišceva osebno. Ko odprem avtomobilska vrata, oven vtakne glavo notri in bi šel še cel, ce bi bil manjši. Takšnih reci sem že vajena. Nekoc v Dražgošah je z nama hotel cel trop koz. Spretno ga prelisiciva, da je moral ostati zunaj in se hitro odpeljeva, da zopet ne bi tekel za avtom. Oglasiva se na naslovu njegovega lastnika, a nikogar ni bilo doma. Kaj naj zdaj? Miloš predlaga, da obišceva kmetijo odprtih vrat, ki jo je opazil v bližini. Lastnikom opiševa izgubljenega ovna in kraj, kjer sva ga pustila. »A Blažev oven je spet pobegnil,« rece prijazna gospa. Gospod pa sede na motor in ga gre obvestit. Malo neumno se pocutim, ker sem zganjala tako paniko, oven je šel ocitno malo na svobodo, kot doslej že veckrat. Kljub temu ne bi mogla spati, ce bi ga brezbrižno pustila kar tam. Tako je bil vesel moje družbe, da je gotovo pogrešal svoje ovce, pa še medvedje se potikajo tudi tam okoli. Sem se prepricala v ponedeljek v službi, da sem se lahko pocutila malo manj neumno. Tako je potekala ena od letošnjih hribovskih pustolovšcin, ki se nama jih je od zacetka leta do pricetka oktobra nabralo kar 78. Med vikendi in skozi ves dopust. Že znanih in tudi veliko še ne poznanih hribckov in hribov, planin in gora, zasnežene in soncne, obljudene in samotne, vedno pa s pricakovanjem cesa zanimivega. Zelo rada nacrtujem tovrstna potepanja po Sloveniji. Trenutno izbiram med tistimi, ki jih še potrebujem za Dnevnik slovenske planinske poti, za knjižico 30 vrhov za 30 let samostojnosti Slovenije, in seveda tiste, ki so na seznamu vrhov za radioamaterske aktivacije. Na internetu poišcem vse razlicne opise in se navdušujem nad komentarji, ki jih pišejo drugi pohodniki. Tako izvem tudi za pasti in zanke, ki so možne na posameznih poteh in ob razlicnih letnih casih. Zasnežene poti so odlicna izkušnja za nas, ki ne vidimo, saj so lepo gladke in, ce le niso prevec ledene, je z derezicami tam fantasticno hoditi. Cas dostopa se zelo skrajša, ker ni treba cez korenine in kamne in tako ga vec ostane za postanek na vrhu ali še za dodaten hrib. Na vseh prehojenih kilometrih v razlicnem okolju se doživi marsikaj. Srecaš razlicne ljudi, spoznavaš nove rastline, odkrivaš nove poti, seveda pa name naredi poseben vtis vsak vrh posebej: porašcen ali gol, kopast ali špicast, prostran ali skalna špica, s klopco ali skrinjico z žigi, vse me zanima. Poseben pomen zame imajo vonji. V naravi vse diši, zlasti od sonca razgreto cvetje in drevje. Veter šumi v krošnjah, okoli skalnih vogalov in še zlasti po grebenih, ko imaš obcutek, da te lahko kak piš kar odlepi od tal in pomete s teboj po skalah. Vesel si sveže vode iz hladnega studencka ali šumenja vodnih brzic globoko spodaj. Letošnje leto so moja pohajkovanja po hribih še zlasti zaznamovale živali. Že zgoraj omenjeni oven. Po planinah pašna živina: krave, telicki, biki in konji, pred katero imam sama velik rešpekt, saj nikoli ne vem, kdaj se bo kakšna žival odlocila iti za mano. Ljudje namrec nepremišljeno hranijo živali in ne pomislijo, kako jim s tem škodijo. Da ne omenim svežih iztrebkov, ki jih živali pušcajo za sabo in ti na takem prav hitro spodrsne. Miloš ima posebno veselje s tem, da jih ogovarja takole: »Pozdravljena, 32785. Dober dan, gospod 60327. Kako si kaj, 40769?« Z glasnim branjem oznak na znackah, ki jih imajo v ušesih, mene spravlja na obrate. Ce se vidi prebrat številka na uhlju, si mislim, je žival cisto blizu in meni to požene adrenalin po žilah. Mimo pašne živine si želim priti cim hitreje, a vcasih so tako blizu, da cutim, kakor da bi hodila ob steni. »Samo hodi, hodi Sabina, ne zanima te žival. Ona se briga zase …« si govorim v teh primerih in si domišljam, da sem nevidna. Nekaj posebnega je slišati žvižg svizcev, s katerim se med seboj opozarjajo na nevarnost. Pa oglašanje razlicnih ptic in drugih gozdnih živali. Vedno si vse glasove predstavljam v podobi živali, ki jih oddajajo. Letos je bilo opaziti neobicajno veliko metuljev in raznih žuželk, ki se v hribih kar lepijo name. Rada namrec nosim rumena, roza in oranžna oblacila in to jih magicno privlaci. Med nocnim pohodom smo s snopom svetlobe s celne svetilke preplašili kakšno lisico in srno. Cez dan smo po gozdovih srecevali urne veverice, od katerih slišim samo praskanje krempljev po deblu. Višje v gorah pa kozoroge, od katerih jaz slišim samo odriv in osip kamenja, ki ga sprožijo njihovi parklji. Kdor je že kdaj posedal na kakšnem skalnem vrhu, sigurno dobro pozna znacilno oglašanje kavk, ki komaj cakajo, da kaj užitnega izmaknejo. Spominjam se zabavnega dogodka, ko si je mladenic na vrhu Vrtace želel privošciti krepko malico. Iz nahrbtnika vzame dešcico za rezanje in suho klobaso, ki jo prav licno nareže na tanke kolobarje. Medtem, ko je iskal kruh, so priletele kavke in mu dešcico v trenutku izpraznile. Letos sva prvic srecala celo divje kure Prispeva na vrh Velikega travnika v Kamniško-savinjskih hribih. Miloš odloži nahrbtnik in slišim tako, kot bi mu padel cez klopco in se odkotalil malo nižje. Utihnem, ker se mi cudno zdi, da bi on, ki skrbno pazi na opremo, vrgel nahrbtnik takole z viška. V tišini še enkrat frrr in še enkrat. Cakaj, to ni nahrbtnik, to so ptici. Ker se jih naceloma bojim, obstanem in prisluhnem: »To so vendar divje kure.« V tistem casu so bile zrele brusnice, vec kot dovolj hrane za perjad in seveda, Veliki travnik je še posebej znan po tem, da je tam eno od nahajališc divjega petelina. Kjer je petelin, so tudi kure. V trenutku mi postane zelo žal, ker ne vidim. »Miloš, opiši mi jih,« mu zatežim. »Ah kaj, kure kot kure. Saj ti tudi žensk, ki jih srecava ponavadi ne opisujem,« se on pošali nazaj. Vem, da so sive s crnimi lisami ali pikami in kar velike. Kako le preživijo snežene zime brez hrane? »Dobro, nehaj s tole sentimentalnostjo!« si moram veckrat reci. Saj je tudi tisti oven preživel brez tvoje pomoci in to prav odlicno. Najlepši letošnji vtis je name naredil vzpon na 2016m visoko Veliko Babo. Zemljepisno spada k pogorju Komne, ceravno jo je bolj smiselno pripisati skupini Krna. Skoraj 5 ur dolga pot naju je vodila iz Lepene, mimo Krnskih jezer na prelep samotni vrh. Na vsej poti nisva srecala žive duše, razen svizcev, ki so naju od dalec opazovali. Sem pa zopet lahko potipala šop planik, kar sicer naredim le nekajkrat na leto. Slika 2: Planike Življenje tece v hribih po svoje in lepo je, ce si del tega in ne gospodar narave. Ce se prepustiš doživetjem, ti ta prinesejo svojevrstna spoznanja. Prav tako je s spremljevalci. Veliko sopotnikov po hribih sem imela to poletje. Seveda sva najveckrat šla na pot skupaj z možem. Se je pa zgodilo, da on ni utegnil, pa sem se pridružila tudi drugim skupinam. Vodenemu ogledu soteske Pekel, kamor nas je šlo 10 deklet. Pa dvodnevnemu izletu na Sedmera jezera s skupino ljubljanskih tekacev. Da ne govorim o izletih s prijateljicami, na katerih se sprosti tudi jezicna energija. Za zadnji dopustniški vrh sem izbrala vzpon na Storžic. Ker Miloš še ni bil gori, pot pa je zelo zahtevna, sem poskrbela za dodatno varnost. Poklicala sem na Planinsko društvo Kranj, katerega clanica sem, in povprašala po gorskem vodniku. Od vseh, ki jih je tam kar dosti, je bila prosta samo gospa Marija Štremfelj. Bi si lahko želela še vec? Preživeli smo cudovit plezalni dan, z veliko zgodbami in novimi izkušnjami. Tako se je pred jesenskim dežjem zakljucil moj letni dopust. Zame namrec ni vecje sprostitve, kot izleti v hribe, kjer se poleg lepih razgledov, zacuti prostrana svoboda, doživi zadovoljstvo duha in nabira zdravje in energija za dni, ko si v službi. Na vrh INTEGRACIJA: eUprava – moje okno za e-poslovanje z državo Avtor: mag. Alenka Koporc in mag. Tatjana Mizori Zupan (Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za informatiko, Urad za razvoj digitalnih rešitev) Urednica rubrike: Sabina Dermota V clanku predstavljamo novo elektronsko osebno izkaznico in njeno uporabnost. Ponujamo vam neposredne povezave do obrazcev za poslovanje z obcinami in vam svetujemo, kako poiskati pravo vlogo na portalu eUprava ali s pomocjo službe za podporo prek telefona. Elektronska osebna izkaznica Osebna izkaznica je javna listina, s katero državljan Republike Slovenije izkazuje svojo identiteto, državljanstvo in potuje v nekatere tuje države. Pravico do tega dokumenta pridobi vsak državljan Republike Slovenije z rojstvom ali ob drugem nacinu pridobitve državljanstva Republike Slovenije. Za polnoletnega državljana s stalnim prebivališcem v Sloveniji, ki nima drugega osebnega dokumenta, izdanega s strani države, opremljenega s fotografijo, je osebna izkaznica obvezna. Mladoletnim osebam je izdana za dobo veljavnosti petih let, polnoletnim za dobo desetih let, osebam, ki dopolnijo sedemdeset let starosti pa se izda osebna izkaznica s trajno veljavnostjo. Od pomladi letos lahko državljani, starejši od 12 let, pridobite elektronsko osebno izkaznico. Gre za osebno izkaznico, ki vsebuje biometricne podatke in ima dodana digitalna potrdila za sodobno e-poslovanje. Z njo se namrec lahko prek sistema SI-PASS prijavite v e-storitve javne uprave in elektronsko podpisujete dokumente. Aktivacija elektronske osebne izkaznice Novo osebno izkaznico lahko takoj po pridobitvi uporabljate kot do sedaj za osebno identifikacijo in prehod državne meje. Ce pa jo želite uporabljati tudi v digitalnem svetu, kot je na primer elektronski podpis ali za digitalno prijavo v razne spletne aplikacije, jo je potrebno najprej aktivirati. Trenutno lahko elektronsko osebno izkaznico v elektronskem svetu uporabljate le s citalnikom kartic, v pripravi pa je mobilna aplikacija, prek katere jo boste lahko aktivirali in uporabljali brez uporabe citalnika. Veljavnost elektronske osebne izkaznice Elektronsko osebno izkaznico lahko uporabljajo državljani RS od dopolnjenega dvanajstega leta dalje. Njena veljavnost sovpada z datumom veljavnosti na dokumentu, skladno z zgoraj navedenimi pravili. Digitalna potrdila, ki so namešcena na elektronski osebni izkaznici, so veljavna, kolikor je veljavna osebna izkaznica oziroma najvec 10 let. Kaj storiti v primeru izgube ali kraje osebne izkaznice? Ce osebno izkaznico izgubite ali vam jo ukradejo, oziroma ce obstaja nevarnost zlorabe digitalnih potrdil elektronske osebne izkaznice, morate poskrbeti, da bodo digitalna potrdila preklicana ali vsaj zacasno razveljavljena. Zahtevek za zacasno razveljavitev lahko oddate na dva nacina: elektronsko, a le z uporabo drugega identifikacijskega sredstva (npr. s smsPASS). na strani za zacasno razveljavitev (https://www.si-trust.gov.si/sl/storitve-ca/CcWeb/eid/preklic). Lahko pa razveljavitev uredite osebno na upravni enoti ali v tujini na diplomatsko konzularnem predstavništvu. Zacasna razveljavitev lahko traja najvec 48 ur. Ce v tem casu ne boste podali zahtevka za umik zacasne razveljavitve, bodo digitalna potrdila na elektronski osebni izkaznici dokoncno preklicana. Ce se odlocite, da elektronske osebne izkaznice ne želite vec uporabljati, lahko na upravni enoti ali diplomatsko-konzularnem predstavništvu podate zahtevek za preklic elektronske osebne izkaznice. Vaša osebna izkaznica bo kljub preklicanim digitalnim potrdilom ostala veljavna in jo boste lahko še naprej uporabljali za izkazovanje identitete in prehod meje. Preklic elektronske osebne izkaznice je dokoncen in ga ni mogoce razveljaviti. Kje bo še možna uporaba elektronske osebne izkaznice? V prihodnosti bo elektronska osebna izkaznica lahko služila tudi za namene identifikacije v zdravstvenih ustanovah, enako kot zdravstvena kartica. Osebna izkaznica je tudi v postopku priglasitve kot nacionalni dokument za cezmejno elektronsko poslovanje, kar pomeni, da bo državljan Republike Slovenije lahko z osebno izkaznico opravljal tudi e-storitve tujih ponudnikov. Za vec informacij obišcite spletno stran https://www.si-trust.gov.si/sl/eoi/ Elektronske storitve obcin Oba državna portala za storitve, eUprava in SPOT, že nekaj casa sodelujeta tudi z obcinami. Na portalu eUprava imamo v ta namen posebno stran: https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/storitve-obcin.html Na omenjeni povezavi so obcanom na voljo naslednje storitve: - Vloga za uveljavitev enkratne denarne pomoci za novorojenca - Vloga za spremembo lastništva ali uporabnika nepremicnine za napoved odmere NUSZ - Vloga za izdajo soglasja lastnika zemljišca ob prireditvi - Vloga za izdajo potrdila o predkupni pravici - Vloga za izdajo mnenja na izdelano projektno dokumentacijo za gradnjo v varovalnem pasu prometne površine - Vloga za izdajo dovoljenja za zacasno cezmerno obremenitev okolja s hrupom - Vloga za izdajo odlocbe o komunalnem prispevku - Vloga za izdajo dovoljenja za popolno, polovicno ali delno zaporo prometne površine zaradi izvajanja del na njej - Vloga za prijavo obratovalnega casa gostinskega obrata (kmetije) - Vloga za izdajo lokacijske informacije - Vloga za dostop do informacij javnega znacaja Na vseh vlogah, kjer se odlocitve organa vrocajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), je uporabnikom na voljo tudi možnost izražanja želenega nacina vrocitve (fizicno ali elektronsko). Uporabniki eUprave tako na portalu eUprava dobite enotno uporabniško izkušnje ne glede na to ali gre za storitev na državnem ali lokalnem nivoju. Na žalost pa te možnosti ne izkorišcajo še vse obcine. Zato preverite, ce je vaša obcina med prejemniki vlog in ce ni, jo lahko obcani pozovete, da se prikljuci in vam tako omogoci enostavnejše poslovanje z njo. KAKO DO PRAVE VLOGE NA PORTALU E-UPRAVA Na portalu eUprava najdete prek 300 razlicnih vlog, ki jih lahko oddate v postopkih, ki jih izvajajo organi in institucije na državni in lokalni ravni. Kako najlažje najti pravo vlogo? Do vlog, s katerimi zacnete postopek, pridete na razlicne nacine. Ce niste prepricani ali vloga za postopek, ki ga želite opraviti, sploh obstaja, je najlažje, da zacnete iskanje prek prve strani, kjer se nahaja seznam podrocij, imenovanih življenjski dogodki. Teh podrocij na eUpravi je 12, in sicer: - Družina, otroci, zakonska zveza; - Osebni dokumenti, potrdila, selitev; - Izobraževanje, kultura; - Delo in upokojitev; - Sociala, zdravje, smrt; - Nepremicnine in okolje; - Potovanja; - Promet in prometna infrastruktura; - Kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana; - Davki; - Država in družba ter - Podjetništvo. Po izbiri dolocenega podrocja oziroma kliku nanj se odprejo pripadajoca podpodrocja, ki vas nato usmerijo na dolocene opise postopkov/storitev, kjer se nahajajo posamezne vloge. Druga možnost pa je, da na portalu neposredno obišcete stran na povezavi https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge.html, kjer lahko išcete samo po vlogah, ki se nanašajo na konkretne življenjske dogodke, ne pa tudi po drugih vsebinah. Ne glede na to, kateri nacin boste izbrali, upamo, da boste našli to, kar išcete. Ce iskane vloge ne najdete, se lahko obrnete na Enotni kontaktni center, ki nudi uporabnikom pomoc prek telefona 080 2002 ali e-pošte ekc@gov.si, vsak delovni dan od 8. do 22. ure. Verjamemo, da z vzpostavljanjem novih storitev na portalu eUprava tudi vam poenostavljamo poslovanje z državo. Zato bomo še posebej veseli vašega odziva in novega predloga, kakšne storitve si še želite. Želimo biti vedno boljši, zato so mnenja in predlogi naših uporabnikov zelo pomembni. Kontaktirate nas lahko prek kontaktnega obrazca: https://e-uprava.gov.si/pomoc-kontakt/vprasanja-in-mnenja.html Na vrh INVALIDSKO VARSTVO: Energetski dodatek za najranljivejše, tudi za invalide Avtor in sodelavec: Brane But Državni zbor je dne 31. 8. 2022 sprejel Zakon o zacasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, objavljen je v Uradnem listu RS, št. 117/2022, ki gospodinjstvom z nizkimi dohodki namenja enkratni energetski dodatek. Dodatek, za katerega ne bo treba vložiti vloge, bodo prejeli posamezniki in gospodinjstva z nizkimi dohodki, in sicer prejemniki denarne socialne pomoci in varstvenega dodatka ter invalidi. Do energetskega dodatka v višini 200 evrov so upravicene naslednje kategorije invalidov: - upravicenci do nadomestila za invalidnost po Zakonu o socialnem vkljucevanju invalidov; - upravicenci, ki imajo pravnomocno odlocbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti po 34. clenu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) in so upraviceni do denarne socialne pomoci oziroma varstvenega dodatka po zakonu; - upravicenci, ki so vkljuceni v proces zaposlitvene rehabilitacije in prejemajo prejemke iz naslova zaposlitvene rehabilitacije po cetrti alineji prvega odstavka 17. clena ZZRZI in so upraviceni do denarne socialne pomoci; - upravicenci po Zakonu o vojnih invalidih, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek in - invalidi I. kategorije po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nimajo pravice do invalidske pokojnine. Prva izplacila dodatka so bila v letošnjem novembru. Do tega dodatka bodo upraviceni vsi, ki bodo kadarkoli od letošnjega oktobra do marca prihodnje leto izpolnjevali pogoje za pridobitev tega dodatka. Opomba: Prispevek Energetski dodatek za najranljivejše, tudi za invalide je bil dne 9. 9. 2022 objavljen na spletni strani ZDSSS, na povezavi: https://www.zveza-slepih.si/2022/09/energetski-dodatek-za-najranljivejse-tudi-za-invalide/ Na vrh DOBRO JE VEDETI: Slepi in slabovidni jadralci morajo imeti sposobnost dobrega obcutenja in ravnotežja Pogovor s Sandijem Novakom, udeležencem Erasmus+ projekta LETS in jadralskega festivala Barcolana Avtor: Slavica Bukovec Zupanic Ceravno med specificne športe za slepe in slabovidne sodita golbal in showdown, je na seznamu kar nekaj športnih zvrsti, ki so se udomacile med to populacijo. Letos se jim je pridružilo še jadranje. V nadaljevanju prispevka si lahko preberete o cezmejnem Erasmus+ projektu LETS, v okviru katerega je potekalo izobraževanje bodocih jadralcev, o doživetjih enega izmed njih ter o udeležbi na jadralski prireditvi Barcolana. V zacetku septembra je v Sesljanskem zalivu na Tržaškem (Sesljan, italijansko Sistiana) potekalo prvo izmed prakticnih usposabljanj za slepe in slabovidne na manjših jadrnicah. Jadranja na deski ter upravljanja jadrnice in supa se je udeležilo 5 slepih in slabovidnih iz Slovenije in prav toliko iz Italije ter njihovi inštruktorji. V mednarodnem Erasmus+ projektu LETS (Feel the wind to fill the sails) , ki ga podpirata Jadralni zvezi Slovenije in Italije, sodelujejo: športno društvo AŠD Grmada, športno združenje Fair Play, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in novogoriško navticno društvo Mornik. Iz Slovenije so se tecaja udeležili: Mitja Osolnik, Boštjan Vogrincic, Matej Ledinek, Kristjan Pirjevec in Sandi Novak. Slednji bo tudi moj tokratni sogovornik. Vprašanje: »Kot multišportni tip cloveka nam najprej povej, s katerimi športi si se že ukvarjal v življenju?« Odgovor: »Kot videc sem igral nogomet in namizni tenis ter po malem še rokomet. Po poškodbi glave in izgubi vida se ukvarjam z vrtnim in steznim kegljanjem, showdownom ter z maratonom, kjer zaenkrat še nimam konkurence v Sloveniji. (pripis avtorice: Sandi je bil udeleženec paraolimpijskih iger leta 2016 v Riu de Janeiro, v Braziliji). Lansko leto sem uradno koncal svojo športno kariero, ko kljub pridobljeni zahtevani normi, nisem bil clan paraolimpijske odprave v Tokiu.« Vprašanje: »Kako pa se je sploh zacelo to z jadranjem, si že imel kakšno izkušnjo z vodnimi športi?« Odgovor: »Sicer znam plavati, na jadrnici ali na surfu pa še sploh nikoli nisem stal. O tecaju jadranja sem dobil informacije na Zvezi slepih. Povedali so mi, da gre za nek evropski projekt ter me vprašali, ce sem zainteresiran. Ves navdušen sem pritrdil in dodal, da imam dovolj adrenalina, kondicije in prostega casa, pa bom poskusil še to.« Vprašanje: »Pred odhodom na morje ste verjetno imeli kakšne priprave na suhem?« Odgovor: »Najprej smo imeli spoznavni vikend (26. – 28. avgust) na Okroglem, kjer smo igrali razlicne igre: metanje na koš, showdown, lokostrelstvo, pikado ter osvojili vešcine nudenja prve pomoci. Pa tudi v Sesljanu smo imeli na primer simulacijo delovanja surfa na suhem. To mi je prišlo zelo prav, da sem že zunaj lahko preizkusil, kako je sploh stati na njem. Surf sicer ni bil obvezen v programu izobraževanja, a sam sem želel izkoristiti to priložnost. Tudi, preden je šla barka v vodo, smo jo morali pripraviti, šli smo okrog nje, jo otipali ter se naucili, kako se sploh potegnejo gor in nastavijo jadra.« Vprašanje: »Kaj pa se je dogajalo potem v vodi?« Odgovor: »V Sesljanu smo se med 11. in 15. septembrom ucili jadrati na majhnih jadrnicah. Prvi dan smo po jadranju šli v nizko vodo, kjer so inštruktorji jadrnico prevrnili, da smo jo lahko otipali tudi od spodaj, se naucili najti kobilico, splezati nanjo in s sunkom postaviti jadrnico v prejšnji položaj. Sploh za manjše jadrnice je znacilno, da jo lahko sunek vetra dokaj hitro obrne. Za padec v vodo ravno ne potrebuješ znanja, da prideš nazaj in obrneš plovilo, pa je natancno dolocen nacin. Zato imajo jadrnice za zacetnike pri jadru še dodatno varovalo v obliki balona, da pri prevrnitvi jadro ne potone. Zaradi napovedi slabega vremena smo usposabljanje v Sesljanu morali nekoliko skrajšati. Zadnji septembrski vikend smo v Izoli nadaljevali s plovbo na nekoliko vecjih jadrnicah. Moram reci, da mi plovba na slednjih veliko bolj odgovarja, saj smo vse funkcije upravljali sami, seveda pod nadzorom inštruktorjev. Na tak nacin, vsaj jaz, lažje vse zacutim, saj sta pri slepih jadralcih sposobnost obcutenja in ravnotežje poglavitna za uspešno plovbo. Sploh pa je bilo super na Barkovljanki, ki ima celo volan in jaz kot nekdanji šofer sem to hitro zagrabil.« Vprašanje: »Te je bilo morda kakorkoli strah?« Odgovor: »Ne, zakaj, saj plavati znam. Vseskozi so bili z nami inštruktorji, nosili smo rešilne jopice ter s tem še dodatno poskrbeli za našo varnost. Na jopicih je bila oznaka »blind«. Z njo so bili opozorjeni vsi, ki so se v tistem hipu nahajali v neposredni bližini. Zame so rekli, da ce ne bi imel oznake na jopicu, ne bi vedeli, da sem slep, tako samozavestno bi naj upravljal jadrnico.« Vprašanje: »Kakšna ovira pa je pri jadranju slepota ali mocna slabovidnost? So vam zaradi te oviranosti sploh dopustili samostojno upravljanje plovila?« Odgovor: »Ce ne vidiš, je pac potrebno znati zacutiti veter in poslušat, kdaj bo jadro zaplapolalo, da ga ponovno napneš, nasploh je potrebno imeti sposobnost dobrega obcutka ter seveda ravnotežje. Mi na jadrnici nikoli nismo bili sami. Vedno je bil z nami kdo od inštruktorjev. Samo en Italijan z dolgoletnimi izkušnjami jadranja je bil sam na plovilu, pa še tega je spremljal inštruktor na laserju.« Vprašanje: »Dnevi so bili ocitno kar zapolnjeni, pa vendarle, kaj ste pocenjali v prostem casu. Je bilo kaj druženja z italijanskimi kolegi?« Odgovor: »Z Italijani smo se bolj malo družili, ker mi, razen Kristjana, nismo znali italijansko, oni pa ne slovensko. Tudi sicer je bil urnik dokaj natrpan. Zjutraj smo se dobili po zajtrku ter pred prakticnim delom izmenjali mnenja, tako da so tudi inštruktorji dobili informacije, kako mi vse to obcutimo. Izjave naših in italijanskih udeležencev so mentorji tudi prevajali. Razen casa za kosilo smo bili potem cel dan na vodi. Šele po vecerji je bila priložnost za oni bolj sprošcen pogovor. So pa Italijani kmalu po vecerji odšli, kajti oni so odhajali spat domov, mi pa smo prenocevali v hotelu.« Vprašanje: »Sandi, casovno se zdaj prestaviva v mesec oktober na 54. jadralski praznik Barcolana. Šlo je za tekmovanje in situacija je bila zagotovo mnogo bolj resna kot v septembrskih dneh. Kako ste to obcutili na jadrnici?« Odgovor: »Zdaj smo morali cim hitreje odreagirati na situacijo, sploh, ko se je pojavila mocna burja. Vsaka napaka, ki jo je naredil kdo izmed nas, se je namrec takoj obrnila nam v škodo. Ceprav smo bili na tekmi, je imela varnost še vedno prednost pred hitrostjo, kajti gneca na vodi je bila res velika. Recimo naša regata je trajala 2 uri in 26 minut, zmagovalka pa je potrebovala manj kot uro. Sicer pa mora posadka delovati usklajeno. Poleg dobre komunikacije sta potrebni popolna koncentracija in disciplina, še zlasti tišina, da se dobro slišijo ukazi spremljevalcev.« Vprašanje: »Kako je bila sestavljena posadka in kakšna je bila vloga njenih clanov?« Odgovor: »Ekipa je štela 13 clanov, od tega 6 slepih (4 iz Slovenije in 2 Italijana). Za krmilom jadrnice Briganti, Elan Impression E5, je bil Giuseppe Cocevari, slep jadralec iz Trsta, ki je letos že tretjic krmaril jadrnico na najvecji regati na svetu. Pri krmarjenju mu je z ukazi pomagala izkušena jadralka Jasna Tuta. Ostali clani ekipe pa smo morali biti vseskozi pozorni na nagib plovila, da smo potem na ukaz vlekli vrvi in se pomikali z ene na drugo stran. V bistvu smo bili nekakšna protiutež, da se jadrnica ne bi prevec nagnila in da ne bi popadali v vodo. Ja, regata je bila dokaj zahtevna tako s fizicne kot psihicne strani.« Pa vendarle, pravi moj sogovornik Sandi Novak, je bilo celotno dogajanje okrog jadranja nekaj povsem novega, predvsem pa cudovita izkušnja. Še zlasti ga je prevzelo srfanje, ker si na srfu pac sam svoj gospodar. Edino, kar obžaluje je, da ni dobil priložnosti skociti v vodo z vrha jambora. Ocitno je adrenalina dovolj še za nadaljevanje. Sandi, naj ti uspe še to! Na vrh PAMETNI TELEFONI: Novosti v bralniku zaslona Voice Over in aplikaciji Magnifier (povecava) v IOS 16 ter opis aplikacije Microsoft Outlook Avtor in sodelavec: Safet Baltic Kot vsako leto, je Apple tudi v letošnjem septembru predstavil in ponudil uporabnikom njihovih telefonov nov operacijski sistem IOS 16, ki prinaša tudi slepim in slabovidnim nekaj uporabnih novosti v bralniku zaslona Voice Over ter aplikaciji Magnifier (lupa). V prispevku opišem tudi delo z aplikacijo Outlook, ki nam poleg branja in urejanja elektronske pošte omogoca tudi ostale storitve, povezane z pošto. Nov IOS 16 Najprej je smiselno omeniti, da si lahko naložite nov operacijski sistem IOS 16 vsi tisti, ki uporabljate telefone od verzije Iphone 8 dalje. Telefon posodobite tako, da odprete aplikacijo Settings (nastavitve), zatem možnost General (splošno) in na koncu Software update (nadgradnja programske opreme). Tudi v najnovejši verziji sistema IOS so dodali kar nekaj novih možnosti za uporabo naprave. Kar še posebej razveseljuje, tako kot pri vsaki novi verziji operacijskega sistema, pa je, da je Apple tudi tokrat poskrbel za dolocene novitete, ki nam jih ponuja bralnik zaslona Voice Over in aplikacija Magnifier (povecava za slabovidne). Za slepe in slabovidne je zelo pomembna posodobitev bralnika zaslona z vec novimi sintezami govora. Dodali so vec novih jezikov. Za vse tiste, ki na racunalnikih uporabljamo priljubljeni bralnik zaslona Jaws, bo razveseljivo, da so v IOS 16 dodali tudi sintezo govora Eloquence. Dodali pa so za nas morda še pomembnejši jezikovni sintezi govora: hrvaško Lano in slovensko sintezo govora Tina. Sinteza Eloquence je dostopna v vseh jezikovnih variantah, podobno kot v bralniku zaslona Jaws 2022. Ce želite spremeniti ali pa dodati novo sintezo govora, storite naslednje: odprite Settings (nastavitve), zatem Accessability (dostopnost), Voice Over in na koncu opcijo Speech (govor). Najprej je potrebno nastaviti osnovno sintezo govora. Sistem nam za osnovno sintezo ponudi zgolj glasove iz tistega jezika, kot je nastavljen za sistem. Za dodatne sinteze govora izberemo možnost Add new language (dodaj nov jezik); tukaj lahko izbiramo med vsemi jezikovnimi sintezami. Ko tukaj dodamo med dodatne jezike bralnika zaslona Voice Over, na primer slovensko sintezo Tina, imamo na izbiro dve možnosti: basic (osnovno) kvaliteto sinteze, ali pa enhanced (izboljšano). Naj zakljucim z mislijo, da so dodatne sinteze govora vec kot dobrodošle, še posebej možnost uporabe slovenske sinteze govora Tina. Upamo lahko, da bodo pri Applu v prihodnje dodali tudi slovensko verzijo sistema IOS. Magnifier (lupa za slabovidne) Z posodobitvijo operacijskega sistema IOS na verzijo 16, so pri Applu precej poudarka namenili tudi izboljšavi sistemske aplikacije Magnifier (lupa). Vendar pa so zadnje izboljšave namenjene zgolj slepim in slabovidnim uporabnikom telefonov 12, 13 in 14 Pro in Pro Max, saj le navedene naprave vsebujejo Lidar scanner (lasersko tipalo). Ce želite odpreti aplikacijo Magnifier (lupa), to najlažje storite tako, da si nastavite t. i. dostopnostno bližnjico, ali pa dodate aplikacijo Magnifier v Control center (nadzorni center). Za nastavitev hitre dostopnosti oz. bližnjice naredite naslednje: odprite Settings (nastavitve), Accessability (dostopnost), Accessability shortcut (dostopnostna bližnjica). Tukaj poleg bralnika zaslona Voice Over oznacite tudi Magnifier (lupa). Tako boste ob trikratnem pritisku gumba Home (domov), ali v primeru naprav brez gumba Home trikratnega pritiska stranskega gumba za vklop telefona, lahko na hiter nacin vklopili ali pa izklopili aplikaciji. Ce pa si želite dodati bližnjico v Control center (nadzorni center), pa storite naslednje: odprite Settings (nastavitve), Control center (nadzorni center) ter tukaj izberete poleg ostalih bližnjic tudi Magnifier (lupa). Do možnosti Control center (nadzorni center) pa dostopate tako, da s prstom oznacite statusno vrstico na vrhu zaslona in nato s tremi prsti potegnete po zaslonu od spodaj navzgor. Pri odprti aplikaciji Magnifier (lupa), se na zaslonu prikažejo naslednji predmeti: 1. View finder (iskalo); ce oznacite s prstom to možnost, bo bralnik zaslona opisal, kaj se nahaja pred objektivom kamere, prebral pa bo tudi tekst, ce ga boste postavili pred objektiv kamere. To možnost lahko uporabljamo na vseh verzijah telefonov iPhone. 2. Zoom (povecava); ce oznacite to možnost, se bo vaša naprava spremenila v elektronsko lupo, kar je zelo dobrodošlo za slabovidne osebe. 3. Zoom 0 (povecava 0); pod to možnostjo lahko s potegom prsta ali tako imenovanim flikom po zaslonu od spodaj navzgor ali obratno nastavljate želeno povecavo. 4. Detection mode (nacin zaznave); v primeru da uporabljate telefone z Lidar tipalom kot so Iphone 12, 13, ter 14 Pro, ali Pro Max, ta aplikacija ponudi spodaj navedene možnosti: - People detection (zaznava oseb); ce aktivirate to možnost, bo vaš telefon s pomocjo kamere zaznaval osebe pred objektivom, bralnik zaslona pa bo podajal podatke, koliko oseb je pred vami, ali uporabljajo obrazne maske in razdaljo od vas do zaznanih oseb. - Door detection (zaznava vrat); ko oznacite to možnost, pricne telefon na razdalji 5 metrov z zaznavo vrat, bralnik zaslona pa posreduje govorne podatke kot npr. razdalja do vrat, ali so le-ta odprta ali zaprta, zatem vrsto kljuke, kot so kljuke na potisk ali obrat. Bralnik zaslona pa tudi opiše in prebere razne napise na vratih ali na tablah poleg vrat, kot npr. številke sob v hotelih. Poleg govora nam naša naprava v tem nacinu delovanja pomaga tudi z vibracijami ter z zvokom oznacuje tako napise na vratih, kot tudi kljuko na njih. - Image descriptions (zaznava slik); ko oznacite to možnost, bralnik zaslona pricne z govornim opisom predmetov, ki se nahajajo pred objektivom kamere v realnem casu. Naj povem, da so opisi predmetov in okolice zelo kvalitetni in natancni ter z vsako nadgradnjo še boljši. Outlook na prenosnem telefonu V prvi letošnji številki revije Rikoss sem opisal delo z aplikacijo Microsoft Office, s katero lahko ustvarjamo in pregledujemo tako wordove, excellove, power pointove ter PDF dokumente. V tokratni številki pa bom predstavil delo z aplikacijo Microsoft Outlook. Aplikacijo lahko poišcete in si jo naložite na vaš telefon v App Store (trgovina aplikacij Apple). Potem, ko na telefonu odpremo aplikacijo Outlook, se na zaslonu prikažejo predmeti, ki so odvisni od oznacenega zavihka na dnu zaslona: Mail (pošta), Search (išci), ter Calendar (koledar). 1. Zavihek Mail (pošta); ce oznacimo ta zavihek, se na zaslonu prikažejo naslednji predmeti: - Menu (meni); ko tapnete ta gumb, vam aplikacija ponudi možnost vnosa podatkov vaših e-poštnih racunov. Zatem se ponudi možnost izbire prikaza posamicnega e-poštnega racuna ali možnost All accounts (vsi racuni), kjer vam prikaže pošto iz vseh vaših racunov. Naslednji gumb je Help & feedback (pomoc in ocena), zatem Settings (nastavitve), kjer lahko odstranite vaše racune, nastavite osnovni e-poštni racun in podobne nastavitve. Na koncu imate možnost izbire, katero mapo naj vam prikaže - prejeto, poslano, izbrisano, itn. - Prejeta pošta; tukaj se prikaže vsa prejeta pošta, oziroma odvisno od tega, katero mapo ste izbrali. - Compose (ustvari); ko tapnete ta gumb, se vam prikažejo polja za ustvarjanje in pošiljanje nove e-pošte. 2. Zavihek Search (išci) omogoca iskanje ter brskanje med e-poštami ali stiki. 3. Zavihek Calendar (koledar) vkljucuje vaše koledarske vnose ter možnost dodajanja novih. Ce ste kupili licenco in ste uporabnik Microsoftovega paketa Office, vam priporocam uporabo aplikacije Outlook, saj deluje zelo dobro. Aplikacijo pa lahko tudi poslovenimo. Za to nastavitev odpremo na telefonu Settings (nastavitve) in tam odpremo Outlook, v katerem nastavimo jezik na slovenšcino. Na vrh NAMIGI IN NASVETI: Ste pozabili geslo za WI-FI, Kako pridobiti nazaj gumb Start na operacijskem sistemu Windows 11 Avtor in sodelavec: Brane But 151. Ste pozabili geslo za Wi-Fi? Ce ste pozabili geslo vašega brezžicnega Wi-Fi omrežja, je tukaj nekaj nacinov, kako ga najdete v vaših napravah. Na sreco je geslo verjetno nekje shranjeno. Ne glede na to, ali imate MacBook Pro z operacijskim sistemom MacOS Monterey, HP Pavilion All-in-One z operacijskim sistemom Windows 11 ali kaj drugega, tukaj je nekaj nacinov, kako najti gesla za vsa omrežja Wi-Fi, s katerimi ste se kdaj povezali v MacOS in Windows. Ko se doma prijavite na brezžicno WiFi omrežje, je zelo verjetno, da se vaše naprave avtomaticno povežejo, brez vpisovanja gesla. Ce pa se odjavite ali želite vzpostaviti povezavo s spletom v prijateljevi hiši ali v vaši najljubši kavarni, ste morda pozabili geslo za Wi-Fi. Ko se prvic povežete z brezžicnim omrežjem v racunalniku Mac ali Windows, se shranita tako ime omrežja kot geslo. Posledicno se lahko vaš racunalnik samodejno poveže z omrežjem, ko boste naslednjic v bližini. WiFi nastavitve za MacOS: 1. Kliknite “Sistem” pod “System Keychains” v stranski vrstici. 2. Nato kliknite na “Passwords” na vrhu okna. 3. Poišcite omrežje Wi-Fi, za katerega želite geslo, in ga dvokliknite. 4. Na koncu potrdite polje poleg možnosti “Show password” in ob pozivu vnesite uporabniško geslo. 5. V praznem polju za geslo bo nato prikazano geslo, ki ste ga uporabili za prijavo v to omrežje Wi-Fi. Nato lahko dvokliknete v polju za geslo, da izberete geslo in ga po potrebi kopirate v odložišce. Za Windows: 1. Kliknite gumb Start in nato pojdite na Nadzorna plošca > Omrežje in internet > Središce za omrežje in skupno rabo (Windows 11) ali Nastavitve > Omrežje in internet > Status > Središce za omrežje in skupno rabo (Windows 10). 2. Poleg možnosti “Povezave” kliknite na ime svojega omrežja Wi-Fi, oznaceno z modro. 3. Na strani Wi-Fi Status, ki se odpre, kliknite “Lastnosti brezžicne povezave” in nato zavihek “Varnost”. 4. Na koncu potrdite polje poleg možnosti “Prikaži znake”. Nad njim se nato prikaže geslo za izbrano omrežje Wi-Fi. Ce želite najti vsa shranjena gesla za Wi-Fi na Windowsu, pa sledite naslednjim korakom: 1. Z desno tipko miške kliknite ikono Windows v opravilni vrstici na namizju. 2. Odprite Windowsov terminal v skrbniškem nacinu. 3. Vpišite “netsh plan show profile” in pritisnite Enter na tipkovnici, da si ogledate vsako omrežje Wi-Fi, s katerim ste se povezali. 4. Ko najdete omrežje Wi-Fi, za katerega želite geslo, vnesite “netsh wlan show profile “(ime omrežja Wi-Fi)” key=clear (na primer netsh wlan show profile “Netgear667” key=clear), in nato pritisnite tipko Enter. Kot vidite, lahko najdete pozabljena Wi-Fi gesla, za vsa Wi-Fi omrežja, ki jih uporabljate. Vir: https://racunalniske-novice.com/ 152. Kako pridobiti nazaj gumb Start na operacijskem sistemu Windows 11 Vam je všec Windows 11, ampak hkrati sovražite orodno vrstico? Tukaj je nacin, kako pridobiti nazaj gumb Start. Microsoft je v Windows 11 uvedel vec pomembnih sprememb, vendar številnih funkcij iz sistema Windows 10 v novi razlicici ni, kar je razocaralo nekatere uporabnike. Vendar vseeno obstaja rešitev, da pridobite nazaj nekaj, kar vam je bilo všec. Microsoftova nova razlicica opravilne vrstice ne vkljucuje možnosti premikanja ali spreminjanja velikosti, prilagajanja velikosti ikon ali razdruževanja, funkcije za uporabo vec monitorjev pa so bolj omejene. Najnovejša beta razlicica Stardockovega programa Start11 želi odstraniti vse te frustracije tako, da “ponovno zgradi opravilno vrstico”. Start 11 je bil javnosti predstavljen lani in je združljiv z Windows 10 in Windows 11, vendar se beta v1.2 osredotoca posebej na funkcije sistema Windows 11. Nove funkcije opravilne vrstice so zasnovane tako, da zagotavljajo funkcionalnost iz prejšnjih razlicic sistema Windows, vendar so videti in dajo obcutek izvirnosti za Windows 11. Po namestitvi boste lahko razdružili elemente v opravilni vrstici, pa tudi levo ali sredinsko poravnali gumb Start, medtem ko bodo ikone aplikacij, ce želite, ostale na sredini. Izboljšana je bila tudi podpora za vec monitorjev, ki omogoca primarno in sekundarno združevanje za vecji nadzor nad tem, kaj se prikaže kje. Obstaja vrsta oblikovnih možnosti (Windows 7, Windows 10 ali Windows 11) in možnost kombiniranja gumbov opravilne vrstice (vedno, vcasih ali nikoli). Temu so dodane tudi barve, možnosti zameglitve, razlicne preglednosti in nastavitve kotov, pa tudi izboljšane možnosti iskanja, povezave bližnjic po meri, razmik med ikonami in možnost dodajanja map in strani v postavitve menija Start. Start 11 stane 7,99 eur, vendar pa je na voljo 30-dnevno preizkusno obdobje, ki ga je modro izkoristiti in preveriti, ali ponuja dovolj prilagajanja za vas, da upravici stroške. Ce imate vec naprav z operacijskim sistemom Windows 11, obstaja tudi možnost za vec naprav (pet osebnih racunalnikov) za 18,99 eur. Gumb Start11 si naložite na naslednji povezavi: https://www.stardock.com/products/start11/download Vir: https://racunalniske-novice.com/ Na vrh OGLASNA DESKA: Poslanica Sveta za invalide Republike Slovenije Združeni narodi so oktobra 1992 z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije naslavlja na slovensko javnost P O S L A N I C O ob 3. decembru - mednarodnem dnevu invalidov 2022 Letošnje geslo Združenih narodov je: "Transformativne rešitve za vkljucujoc razvoj: vloga inovacij pri spodbujanju dostopnega in pravicnega sveta." Svet za invalide Republike Slovenije se že od leta 2013 kot obvezni posvetovalni forum o vprašanjih invalidske politike in neodvisen organ za nadzor nad izvajanjem Konvencije o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija skupaj z Izbirnim protokolom podpisala med prvimi in ratificirala leta 2008, zavzema za njeno dosledno uresnicevanje. Z letošnjim geslom Združeni narodi pozivajo države podpisnice Konvencije o pravicah invalidov k transformativnim rešitvam za bolj vkljucujoc razvoj, ki bodo prinesle daljnosežne spremembe v individualni in kolektivni odgovornosti do sedanjih in prihodnjih generacij. Demografski, okolijski, gospodarski in socialni izzivi, s katerimi se soocamo na globalni in nacionalni ravni, zahtevajo nove, drugacne rešitve, kar pa je nujno povezano z inovacijami, tako tehnološkimi kot družbenimi in organizacijskimi. Hiter tehnološki razvoj, digitalizacija in napredek na podrocju podpornih tehnologij prinašajo nove priložnosti, ki bodo invalidom v prihodnje omogocale vecjo dostopnost do grajenega okolja, informacij in komunikacij, izobraževanja, prometa in zaposlovanja ter na drugih podrocjih njihovega življenja. Hkrati se moramo zavedati, da hiter tempo tehnicnih in družbenih sprememb lahko povzroci dodatno izkljucevanje najranljivejših skupin, zato je ob tem nujno zagotoviti usposabljanje in opolnomocenje invalidov, da bodo lahko v polni meri koristili prednosti inovacij. Nadalje Svet za invalide Republike Slovenije opozarja, da so v luci oblikovanja vkljucujoce družbe nujne spremembe v smeri deinstitucionalizacije, ki bodo omogocale invalidom bivanje v prilagojenem stanovanjskem okolju po lastni izbiri, pri cemer pa ne smemo pozabiti na razvoj primernih socialnih storitev in osebne asistence, ki bodo nudile podporo invalidom pri neodvisnemu življenju in aktivnem vkljucevanju v zasebnem in družbenem življenju. Nujne spremembe so potrebne tudi v smeri še vecje integracije invalidov na trg dela v obicajnem delovnem okolju, redefiniranja posebnih oblik zaposlovanja invalidov, kot tudi podpornega zaposlovanja oz. podpornih storitev, ki le-to omogocajo. Glede na svetovne in nacionalne statistike se prebivalstvo stara, kar pomeni, da narašca število ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Države clanice Evropske unije so to podrocje vecinoma že sistemsko uredile, medtem ko v Sloveniji po dvajsetih letih priprave zakonodaje na tem podrocju in njene implementacije še vedno nismo na cilju. Zato Svet za invalide Republike Slovenije opozarja na nujnost nadaljnjih postopkov za ureditev tega podrocja na nacin, da se bo dolgotrajna oskrba izvajala celovito in v dobrobit vseh, ki jo nujno potrebujejo. Globalne in dolgorocne transformativne rešitve so nuja za prihodnje rodove, toliko bolj za ranljive skupine, med katerimi so tudi invalidi. Oblikovanje politik in ukrepov v smeri trajnostne, vkljucujoce in pravicne družbe za vse mora biti vodilo parlamenta in Vlade Republike Slovenije. Ce bo Slovenija aktivno delovala v smeri inovativnih rešitev, ki bodo invalidom omogocale enakovredno participacijo v družbi, bo s tem uresnicevala tudi svoje obveznosti, ki jih je prevzela z ratifikacijo Konvencije o pravicah invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije pa bo tudi v prihodnje budno spremljal upoštevanje teh zavez. Svet za invalide Republike Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembra 2022, še posebej z zadovoljstvom cestita vsem slovenskim invalidom in državljanom, ki živijo in delajo z invalidi. Na vrh NOVICKE: Enotni polnilec USB-C v EU s koncem leta 2024 postaja obvezen, Z decembrom 2022 v Sloveniji dobivamo še eno videoteko – SkyShowtime, DAB+ omrežju R3 se do konca leta pridružuje 5 novih programov, Elektronske osebne izkaznice pol leta pozneje še vedno ohromljene Avtor in sodelavec: Miha Srebrnjak Enotni polnilec USB-C v EU s koncem leta 2024 postaja obvezen Evropski parlament je v zacetku oktobra sprejel nove predpise, po katerih bo USB-C postal standardni polnilni kabel za male elektronske naprave do konca 2024. Nedavno pa je nova pravila o enotnem polnilcu sprejel še svet ministrov Evropske unije. To pomeni, da bodo ta postala obvezna za vse države clanice. Razlicni polnilci za razlicne naprave so neprakticni in povzrocajo nepotrebne e-odpadke. EU bo vpeljala univerzalni polnilec, kar bo pripomoglo k doseganju okoljskih ciljev in nižanju stroškov. Novi predpisi se nanašajo na mobilne telefone, tablice, digitalne kamere, slušalke, rocne igralne konzole, prenosne zvocnike, e-bralnike, tipkovnice, miške, brezžicne slušalke in prenosne navigacijske naprave. Novi prenosni racunalniki bodo morali biti prilagojeni 40 mesecev po uveljavitvi predpisov. Ce po uveljavitvi zakona proizvajalci ne bodo opremili svojih elektronskih naprav s prikljuckom USB-C, jih lahko doleti visoka denarna kazen in prepoved prodaje na trgu Evropske unije. Slednje velja tudi za podjetje Apple, saj uporabljajo lasten lightning vmesnik na svojih napravah. Evropska unija ocenjuje, da bi lahko potrošniki s tem predpisom privarcevali do 250 milijona evrov, hkrati pa bi se zmanjšala kolicina odpadkov za kar 11 milijonov ton. Na leto se namrec na obmocju Evropske unije proda vec kot 400 milijonov novih mobilnih telefonov in ostalih malih elektronskih naprav. Vir: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20220413STO27211/usb-c-bo-konec-leta-2024-postal-enotni-polnilec Z decembrom 2022 v Sloveniji dobivamo še eno videoteko - SkyShowtime V Sloveniji bomo s 14. decembrom 2022 dobili še enega ponudnika pretocnih vsebin SkyShowtime. Slednje je na dogodku v Amsterdamu naznanil izvršni direktor SkyShowtime Monty Sarhan. V sklopu širitve pretocne storitve na Srednjo in Vzhodno Evropo bo SkyShowtime z decembrom 2022 na voljo še na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Crni gori, Bolgariji in na Kosovu, od februarja 2023 pa tudi V Albaniji, na Ceškem, Madžarskem, Severni Makedoniji, Poljskem, Romuniji in na Slovaškem. Kaj bo SkyShowtime ponujal za ogled? SkyShowtime spada pod okrilje medijskih družb Comcast in Paramount Global (do leta 2022 poznan kot ViacomCBS). Za filmske navdušence lahko izpostavimo Universal Pictures in Paramount Pictures, poleg tega pa bodo na voljo tudi vsebine Nickelodeon, DreamWorks Animation, Paramount+, SHOWTIME, Sky Studios in Peacock. Vsebine bodo opremljene s slovenskimi podnapisi ali slovensko sinhronizacijo, so še dodali. Podatek o ceni še ni znan, lahko le sklepamo, da se bo mesecna narocnina gibala nekje med 5 ali 7 evri na mesec, tako, kot jo imajo postavljeno ostali ponudniki pretocnih storitev v Sloveniji. Vir: https://portal100.si/2022/11/07/z-decembrom-2022-v-sloveniji-dobivamo-se-eno-videoteko-skyshowtime/ DAB+ omrežju R3 se do konca leta pridružuje 5 novih programov Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je podelila 5 novih pravic za oddajanje radijskih programov v digitalni tehniki DAB+ na obmocju Ljubljane, v digitalnem radijskem omrežju R3. Pravice so bile podeljene izkljucno za nove programe, ki pred razpisom še niso oddajali v radiodifuzni tehniki. Prejemniki pravic so naslednji radijski programi: RADIO TERMINAL: Program, ki je namenjen skupinam z izrazitim interesom za sodobne urbane glasbene žanre in subkulture, skupinam z izrazitim interesom za kulturo in umetnost oziroma urbani in mladi populaciji. RADIO ENERGIJA: Program, ki bo namenjen dijakom in študentom. CENTER 7: Program, ki bo predvajal predvsem novo elektronsko glasbo, ki ne sodi v 'mainstream'. RETRO RADIO: Program, ki bo ponujal širok nabor glasbe razlicnih glasbenih zvrsti. RADIO 1 SLOVENSKE: Program, ki bo predvajal predvsem slovenski melodicni pop. Vklop novih petih radijskih programov lahko pricakujemo do konca letošnjega leta. DAB+ omrežje R2 kmalu z novimi radijskimi programi Na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije so še zapisali, da so v zakljucni fazi trenutno aktualnega javnega razpisa za podelitev dodatnih 2 krat po 5 pravic za oddajanje v digitalni radiodifuzni tehniki v drugem nacionalnem DAB+ omrežju R2. S tem se bi število slovenskih radijskih programov, ki bodo dosegljivi v DAB+ tehniki, zelo kmalu lahko povišalo že na 49! Vir: https://digitalniradio.si/dab-omrezju-r3-se-do-konca-leta-pridruzuje-5-novih-programov/ Elektronske osebne izkaznice pol leta pozneje še vedno ohromljene Ceprav elektronske osebne izkaznice izdajajo že od marca letos, jih vecina ljudi še vedno ne more uporabljati, ker nimajo citalnikov pametnih kartic. Tudi kdor ga ima, je šele te dni prejel zacetno kodo, ki omogoca aktivacijo in nastavitev kode PIN. V uporabi je že približno 300.000 elektronskih osebnih izkaznic. Elektronska osebna izkaznica se lahko uporablja tudi kot dokazilo digitalne identitete, kjer storitve to zahtevajo in se danes vecinoma uporabljajo kvalificirana potrdila ali SI-PASS. Za to potrebujemo bodisi citalnik, ki stane vsaj 30 evrov, bodisi aplikacijo na pametnem telefonu s podporo NFC. Te aplikacije pa Ministrstvo za javno upravo še vedno ni uspelo pripraviti. Na spletni strani SI-TRUST jo obljubljajo jeseni ali pozimi letos. Dokler aplikacije ne bo, je edini nacin za uporabo kartice nakup citalnika. Hkrati je še kartica še vedno neuporabna tudi v zdravstvu, kjer naj bi v prihodnosti zamenjala zdravstveno izkaznico. To se bo zgodilo v prvem polletju 2023, ce gre verjeti obljubam pristojnih. Dotlej pa je elektronska osebna izkaznica v resnici bolj navadna osebna izkaznica kot kaj drugega. Vir: https://www.monitor.si/novica/elektronske-osebne-izkaznice-pol-leta-pozneje-se-vedno-ohromljene/220311/ Na vrh MEDNARODNE NOVICKE: Evropsko leto mladih, Letno porocilo EBU 2022, Stališce EBU do samovozecih avtomobilov, Akt o umetni inteligenci, 5. evropski parlament oseb z invalidnostjo, Evropska konferenca ob dnevu ljudi z invalidnostjo, In memoriam – Rodolfo Cattani Avtor: Anja Uršic Prevod: Jure Škerl Evropsko leto mladih Evropska zveza slepih je ob Evropskem letu mladih 2022 priredila tematsko srecanje, na katerem so predstavili rezultate programa EBYouth 2019-2021 za urjenje mladih voditeljev po nacionalnih zvezah slepih širom Evrope. Poleg tega pa je bil namen srecanja še razširiti poti mladim z okvarami vida, prek katerih bodo lahko vplivali na politiko njihovih organizacij tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Srecanje z naslovom Pogovarjajte se enakopravno z Evropo in svetom se je odvilo v vasici Pervolia blizu Larnake na Cipru, med 28. in 30. oktobrom. EBU jo je pomagala organizirati Ciprska zveza slepih. Osrednje teme pogovorov so bile, kot že omenjeno, participacija v politicnem življenju, delovanje v socialnih in humanitarnih dejavnostih ter izvajanje projektov za opolnomocenje mladih slepih in slabovidnih ljudi. Pomisleke in spoznanja, ki so se porodili med pogovori, so udeleženci srecanja povzeli v novem Manifestu mladih Evropejcev z okvarami vida, ki so ga udeleženci srecanja objavili na zadnji dan dogodka. Vir: http://www.euroblind.org/ Letno porocilo EBU 2021 Evropska zveza slepih je objavila letno porocilo za leto 2021. Nastanek tega dokumenta je financno podprla Evropska komisija. Lansko leto je za EBU predstavljalo številne izzive zaradi pandemije, vseeno pa so sodelavci organizacije ostali aktivni v svojih naporih za dobrobit slepih in slabovidnih, izvajali so številne kampanje ter dosegli nekaj spodbudnih ciljev. Nic od tega pa ne bi bilo mogoce brez sodelovanja njenih clanic, med njimi tudi Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Porocilo v obliki PDF si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.euroblind.org/ebu-annual-report-2021 Vir: http://www.euroblind.org/ Stališce EBU do samovozecih avtomobilov Avtonomna in v omrežje povezana vozila se vse bolj uveljavljajo kot mobilno sredstvo prihodnosti. Ob tem, da prinašajo prednosti za vse, tudi za ljudi z okvarami vida, pa obenem predstavljajo dolocena tveganja. Poleg ocitnih varnostnih vprašanj ljudem z okvarami vida denimo ponovno grozi, da bodo še enkrat vec izkljuceni, saj se njihove potrebe premalo upoštevajo že v tej fazi, ko se avtonomna vozila še razvijajo. Maja 2022 je EBU objavila svoje komentarje na tehnicne specifikacije Evropske komisije za samovozeca vozila. Ti komentarji so nastali v okviru širšega posveta, ki ga je Komisija organizirala na teme regulacije modernih tehnologij v avtomobilih, izboljševanja varnosti v prometu in zmanjševanja onesnaženja. V zvezi s samovozecimi vozili je bila ena od diskusij, naslovljena »specificne varnostne zahteve za avtomatizirana in avtonomna vozila (tj. vozila brez voznika)«. EBU se je v svojem prispevku k tej diskusiji osredotocila na vidik slepih in slabovidnih ljudi kot zunanjih udeležencev v prometu, se pravi kot pešcev, ter tudi kot uporabnikov samovozecih vozil. Pripravila je tudi dokument, v katerem so povzeta stališca zveze do teh vprašanj. Pri izdelavi priporocil se je EBU oprla na izsledke raziskovalnega projekta PAsCAL, ki so ga v okviru programa Horizon 2020 izvajali od junija 2019 do novembra 2022. Dokument o stališcu EBU do regulacije samovozecih avtomobilov je dostopen tu: https://www.euroblind.org/sites/default/files/documents/ebu_position_paper_on_automated_vehicles_sept2022.pdf Vir: http://www.euroblind.org/ Akt o umetni inteligenci mora zašcititi clovekove pravice Dvanajst organizacij civilne družbe, med katerimi je tudi Evropski invalidski forum, so podpisale odprto pismo Svetu EU, v katerem le-tega pozivajo, naj pri sprejemanju Akta o umetni inteligenci ne pozabi na zašcito temeljnih pravic evropskih državljanov. Pismo je bilo objavljeno 17. oktobra. Z njim želi civilna družba opozoriti na perece pomanjkljivosti osnutka Akta glede naslavljanja vprašanja dostopnosti umetne inteligence, pa tudi vprašanja odgovornosti za škodo, ki lahko nastane ob njeni nepravilni ali neeticni uporabi. Vec informacij na sledeci povezavi: https://www.edf-feph.org/artificial-intelligence-act-needs-to-protect-human-rights/ Vir: https://www.edf-feph.org/ Peti Evropski parlament ljudi s telesnimi okvarami Evropski parlament ljudi s telesnimi okvarami je enodnevni dogodek, na katerem se zbere vec kot 600 zagovornikov invalidov, politicnih odlocevalcev ter drugih deležnikov. Navadno poteka v Bruslju, priredi pa se ga na polovici mandata Evropskega parlamenta. Evropski zbor ljudi s telesnimi okvarami je namenjen diskusiji o zadevah, ki so za to družbeno skupino pomembne, ter je mišljen kot platforma za evropsko invalidsko gibanje, da izrazi svoje zahteve. Prejšnje zasedanje parlamenta je bilo leta 2017, naslednje pa bo maja 2023. Vabimo vas, da si preberete podrobnosti o dogodku na povezavi: https://www.edf-feph.org/5th-european-parliament-of-persons-with-disabilities/ Vir: https://www.edf-feph.org/ Evropska konferenca ob dnevu ljudi z invalidnostjo Letno konferenco ob dnevu ljudi s telesnimi okvarami prirejata Evropski invalidski forum ter Evropska komisija. Letošnji dogodek bo trajal od 24. do 25. novembra, udeležilo pa se ga bo vec kot 400 politikov, strokovnjakov ter zagovornikov ljudi s telesnimi okvarami. Množicna participacija ljudi z raznolikimi invalidnostmi na tem dogodku zagotavlja, da bodo v ospredju pogovorov njihove skrbi in želje, kar je pogoj za konstruktiven dialog s politicnimi odlocevalci. Strategija za pravice invalidnih ljudi kot kljucen pogoj, da ta družbena skupina živi enakopravno ter uživa enake možnosti kot vsi ostali, izpostavlja cim širše družbeno sodelovanje. Leto 2022 je tudi Evropsko leto mladih, kar pomeni izvrstno priložnost, da osvetlimo položaj mladih s telesnimi okvarami ter prisluhnemo njihovim izkušnjam ter viziji za prihodnost. Naš cilj je Evropska unija enakopravnih državljanov, kjer so vsakomur zagotovljene clovekove pravice. Za uresnicitev tega cilja pa bo potrebno uporabiti mednarodne inštrumente. Na konferenci bodo spregovorili tudi o nasilju. Leto 2022 zaznamuje ruska vojna proti Ukrajini, ki ima za invalidne ljudi grozljive posledice. Tudi drugod po svetu pa se invalidi soocajo z raznovrstnimi oblikami nasilja, od spolnih zlorab, nasilja nad starejšimi v ustanovah, do nadlegovanja invalidnih ucencev v šolah. Konferenca se bo zakljucila s podelitvijo nagrade za najbolj dostopno mesto za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=88&eventsId=2031&furtherEvents=yes#:~:text=The%202022%20edition%20of%20the,Day%20of%20Persons%20with%20Disabilities. In memoriam – Rodolfo Cattani Devetega avgusta je nenadno preminil predsednik Evropske zveze slepih prof. Rodolfo Cattani. Sodelavce pri EBU je vest o njegovem odhodu globoko pretresla in užalostila. Rodolfo je bil vsem dobro poznan in spoštovan pripadnik invalidskega gibanja. Ugled si je pridobil ne zgolj kot predsednik EBU, aktiven je bil tudi v Svetovni zvezi slepih, Evropskem invalidskem forumu, italijanski Zvezi slepih in slabovidnih ter še v mnogih drugih organizacijah. V svoji dolgi karieri je razvil globoko poznavanje institucij EU, s katerimi je sodeloval s pomocjo svojih že kar legendarnih diplomatskih ter jezikovnih vešcin. Pri svojem delu je užival spoštovanje vseh, ki so ga spoznali, saj je bil tudi zelo topla osebnost, polna modrosti. Rodolfo je ljubil življenje. Težko je z besedami opisati, kako zelo ga bomo pogrešali. Njegovi ženi Ani, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem po Evropi in svetu izražamo globoko sožalje. Vir: http://www.euroblind.org/ Na vrh © 2002-2022 Vizitka RIKOSS Uredništvo, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije