uposlenih začasno ustavljeno Tako porote delavski depari ment države Ilttaoia. 7 y 'mtjlmitfj • - ( hicago, I1L — Delavski depart ment države Illinois je za dovoljen s položajem v. industriji za mesec junij in julij, dasiravno je bilo meseca julija t. 1. zaposljenih en odstotek manj delavcev kot meseca julija leta 1927. Padanje vSote, ki se je izplačala delavcem kot mezda, je |pričela «redi leta 1923 in zdi se,' da je sedaj začasno ustavljeno. Letto je bilo v mesecu juliju število zaposljenih delavcev veliko nižje kot leta, v katerem j« delavski department začel zbirati Statistični materijah Bilo je zaposljenih sedemnajst odstotkov mfcnj delavcev kot leta 1928. In nižje za osem odstotkov kot leta 1922, ki ga je department vzel za 100-odstOtno mero. Od meseca julija 1028 je bila odstavljena približno ena šestinka vseh tovarniških delavcev. • Od lanskega leta sem je bilo zaposljenih več delavcev v strojni in kovinski industriji. Tli skupina je pridobila tri odstotke in štiri desetinke odstotka. Tovarne za produkcijo železa in jekla so pridobile 6.8%, tovarne, ki izdelujejo potrebščine za avte, pa 27.2% in tovarne, ki izdelujejo stroje in orodje za obdelovanje zemlje, pa 22.2%. Na drugi strani pa poročajo tovarne za kovinsko pločevino, o-rodje, nože, kuhinjsko posodo, kurjavo, železniške vozove in lokomotive, da je letos padlo šte- v?IA 7Qrv\al^ili ilAltttMlMf VT,° ^P^BP"*. Število zaposljenih delavcev se je pomolilo v kemičnih tovarnah, podjetjih za izdelovanje neopojnih pijač, živeža in obleke. "' ™ V trgovini na debelo ia drobno je bilo zaposljenih š#st odstotkov manj pomočnikov kot pred enim Vetom. Glede farmskih delavcev pravi department, ds se vrše izpre-membe kot V tovarnah in posledica tega je, da se v poljedelstvu potrebuje manj delavcev ob času žetve kot lani. * I SeeislisHšsi kssAdst Kandidata starih strank sta do-' bila avoje. Prizanese! ni tudi Brookhartu. Des Moines, Iowa. — Tukaj je govoril Norman Thomas, predsedniški kandidat socialtettč-fie stranke. Prizanašal nI, tudi senatorju Smith W. Brookhartu. Rekel je, da je zelo razočaran, da je zdaj nekdanji radikalni senator podpornik Hooverja, ki je pomagal ubiti McNarry-Haugenovo predlogo za od pomoč farmarjem. Thomas je menil, da je Brookhart izražal svoj ra-dikalizem na ta način, da je na neko washingtonsko prireditev prišel v škornjih. Ampak radi-kalizem se ne meri po tem, kar ima na nogah, temveč po tem, kar ima v glavi. ' Thomas se je izrekel za Mc-Narry - Haugenovo predlogo, vitevši dzenačevalno pristojbino. Temu je dodal, da je Hoo-ver pomagal poraziti predlogo, Smith je pa proti izenačevalni pristojbini, ki je srce načrta zä od pomoč farmarjem. Izgovor mehiškega vRff*»fitfcMrJ« Pravi da ga Mehika ssKÓva radi djegove vere, ne radi ponarejenih ^ MovV Se neka} odpira oži farmarjem o katowki z« New York. — Robert* L. Rat-to, ubežni katoliški duhoven is Maride, Yucatan v MehiHi, je bil te dni aretiran v New Yorku na zahtevo mehiških oblasti, ki ga tožijo, da je ponaredil za 64,000 pezov čekov na račun Pierce Oil Co. Ratto ima biti poslan nazaj v Mehiko. £ri zaslišanji» pred zveznim jem 0'Neillom je RatW\orianal, da je podpis na/6ekl)r\j^>v. rekel pa je, da la Mehiki no zahteva «oliko radi^ poneverje-nja kotflcor radi tega, ker Je tamkaj čital prepovedane mašo in agitiral med vojaki proti vladi. Duhoven je mik) prosil, naj ga ne pošljejo nazaj, češ, da ga v Mehiki čaka gotova smrt. Zvezni komisar j* odgodil avoj odlok glede deportacije. Mežico City, 28. avg. — Med dvanajstimi novimi aretirane! v zvezi s atentatom na novoizvoljenega predsednika Ob regona ja tudi Rafael Enriques Vidal, 22-letni pravoslovec, ki js zdaj najbolj ¿govoren in povedal je policiji vse, kar je videl in slišal med klerikalnimi zarotniki. Vidal je povedal, da je bil povabljen od nune Marije Concepción Acevedo de ls Late in njenih pristašev, naj gre med "mudenike" in plačilo da ga čaka v nebesih. Nuna mu je po-M v ... ^ kaaala slike mnogih katolikov, Albany, N. V. — Al Smith sa ^ eksskutirani radi vet* W * * jg j?1 *Mfa aktivnosti 4» rekla» 4a vsi CijSMu iguvuMen a njegovi no- ^ UikO* )dkjt svetniki v ne-mlnasiji zS predsedniškega kan- Mh ln pape4 jft kmalu kano- Smith iztrosol polno LaZ* ALI IUL HAIHaam ROM ODIJUD VOIIIOOm Vse jim I» efcljubil, samo lepo vreme je posablL na RtkoaMiiJa KNaitk« Mandžurci pripravljeni sa unijo. Kajšek bo predsednik vlade, Feng pa vojni minirtar. Šangaj, 28. avg. — General Ho Jinčin, šef generalnega šta-ba nacionalistične armade, je dejal danes v intervjuvu s poročevalci, da se generaiisslmo Ciang Kajšek kmalu umakne v civilno življenje ln najbrž sprejme predsedništvo nove kitajske vlade, dočkn 'ieristjanski" general Feng Juhaiang postane vojni minister. Fengova naloga da organizira pol milijona »not Ktalne armade, milijon vojakov stare armade pa pretvori v delsvake bataljone za razna gradbena podvzetja. Te dni j« prišel v Nanking wneral Hsing SiMien, zastopnik mandžurskega govemerja, ki je 'nformiral Kajšeka in druge voditelje novega režima, da je Mandžurija pripravljena stopiti v novokitajako unijo. Mandžurija bi bila že >22. julija razVila nMil^listldnp zastavo, toda Ja-J">nci no preprečili. Mandžursko ljudstvo si želi mini In komaj <*ks združitve čim se omilijo odnošaji z Japonsko. didata demokratske stranke in je oficije^no sprejel kandidaturo — v svojem, eno uro trajajočem govoru izrekel za modifikacijo 18. amendmenta, tako da bo vsaka država zase lahko izdelovala in prodajala opojne pijače, toda salun se ne'sme več vrniti; za odpomoč farmarjem, toda načrta odpomoči še nima; za vzpostavitev prijateljskih stikov z latinsko Ameriko; proti nagli in draatični reviziji carine; za modifikacijo naselnlške-ga zakona in proti sistemu kvote na temelju 38 let starega ljudskega štetja; za javno lastništvo in kontrolo vodnih sil, katere pa naj vlada odda privatnemu kapitalu v najem; za omejitev povodnji z veliko pomožno akcijo In za gradnjo kanalov; za "pametno zadovoljstvo" delavcev, kolektivno pogajanje med delavci in delodajalci, pošteno postopanje z javnimi nameščenci, takojšnjo pozornost glede brezposelnosti in "defini-tivno zdravilo" zoper zlorabo sodnijskih prepovedi v slučaju sporov med delom in kapitalom; in za dolgo vrsto drugih reči. — Računajo, da je 70 milijonov oseb poslušalo Smltha na radio. Oblasti »kazalo zapreti katedralo v Panami Najstarejša katoliška cerkev v Panami polna nesnage In sko-t Išče City, Panama. 28. tVg. — Dr. Henry Goldhwaite, ameriški zdravstveni komisar, je včeraj obvestil katoliškega nadškofa Royaaa. da bo njegova stolna cerkev zaprta, ako nadškof ne odredi v 48. urah, da se cerkev opremi z vodovodom, odvodnim kanalom, kopalnico, ventilacijo in dgigimi zdravstveni- * trije veterani mehlAke vojne . M žhrt JBL-___ Washington. D. C. — Med biv-jml napravami, Mmi vojaki, ki so as udeležili Katedrala, ki je stars 200 let V'jne z Mehiko leta 1847 so tri- in najstarejša v Pananit, je po j" Pri žlvljanju. Eden je star Izjavi zdravstvene oblasti polna 1 *> let in dva po t7. Četrti je nesnage In nevarna zdravju. U pravkar umri v Lodi. 0„ v sta- gnana voda je tako umazana in 102 let Pisal ae je August gosta, ds se v njej plodijo ko-Mtrk^ * msrji. nizira (oficljelno razglasi sa svetnike). On ps ni nič ksj rad hotel biti kandidat za "svatni-ka". Dalje je Vida] povedal, da je videl Torala, morilca Obnegona, na več sestankih s nune Con-cepckm. Toral in Manuel Trs-jo, ki je preskrbel prvemu revolver, sta se odločila za "mu-čenika." Senorita Maria Elena Manza-no, ki je bila Izvoljena za "svetnico" s tem, da na plesu opraska Obregona in predsednika Callesa z v strupu namočeno iglo, ja zaročenka Carlosa Castro Balde, bivšega vladnega uradnika in vstaša v De la Huertovi revoltl proti Obršgonu v letu 1924. Bal-da js zlorabil njeno ljubezen v svoje teroristične s vrbe. Balda je priznal, da ja bil on tisti, ki je položil v zadnjem maju bOttbo v zbornično palačo po navodilu nune ConcSpčkm ln njene sestre Joseflne. Nuna mu je rekla, da Bog zahteva, da se kongresna palača poruši, ker poslanci nočejo spremeniti ustave v prid kstotliki cerkvi! Čudne arheološke najdbe v Južni Ameriki. Guayaquil, Ecuador, 28. avg~ Carios Mercado, ki je sedem let izkopaval v razvalinah praprabl-valskih bivališč v distriktu Es-maraldas v Ecuador ju, poroča, ds je nabral 10,200 izkopanin, med katerimi so napisi shčni ogiptovakim hieroglifom, arabske številke, valjarji za tiskanje slik ln omamen tov na giinaatih tablicah, kipi s fenlčansklmi, grškimi in mongolskimi karakterji, mnogi kipi živali ln rspro-dukcija babdskega stolpa. 272 Milijonarjev ! Ottawa, Ont. — Kanada krepko koraka za Združenimi državami v množenju milijonarjev. Danes jih ima 272. Od teh je 18 v provinci Ontario, 91 v Que-beeu. 21 v Manilo«. 9 v British Cofumbiji. S v New Brunswi-eku in po štirje v Alberti ln Novi Aeotiji. Montreal, največ je meato v Kanadi ima 78 ir .ii- ZADEVA GLEBE BRMKW0N- VEGABCILISCA 18 Akcija ss podvsaine, ko ae debl poročilo od ekaekutive A. D. P. . C hicago, IN. — Zaslišanje o aferi Brpckwoadovega učilišča. Katerega ravnatelj je tudi John Fitzpatrisk, pradsoinik Clkaške delavske federacije, je bilo na seji Clkaške dalavSke federacije. Seja Cikaške delaVske federacije je zaključila, da ne pod vzame akcije, dokler ne dobi jasnega ln natančnega poročila o a-feri. . Strokov** organi/.11 uni delavci križem Amerike soglašajo v tem, da se predloži evidenca o tej zadevi ia da je William Green, predsednik Ameriftke delavske federacije odgovoril, da se popolno poročilo ne more dobiti in da obsodba temelji na strankarskem poročilu podpredsednika Matthew WolU. Ta je uvedel preiskavo, ne da bi obvestil Brookwqpdbvo delsveko učilišČe v obtožnici. Kakor hitro so bile obtožba priobčene v. časopisju, ja A. J, Musts, dekan Broekwooésvofa « Učilišča, Izjavil, da so neresnične. Iz obtožb je prozorno, ^a na učillšču uče doktrina» ki ne soflašajo s Ameriško delavaka federacijo., Uče ateizem is prirejajo prosovjet-ske demonstracije ns campusu. Na seji Cikaška delavske federacije sta dfbattrala o stvari William Absoloa, unljski pleskar in bivši dija|( na Brockwoodo-vem učillšču, to Tom Tippst, u-nijski rute la uftitelj ekonomiji ns BrocWoodovèm učiMšču Razprava je pridela, ker jo Absolon zahteval, da se da prilika obtoAlti učilišče. Kitzpat-rick se je strinjal, toda stvar je odloži C da pride Tippet na sejo In odgovarja na obtožbe. . Absoloaove obtožbe so bila tako pobarvane in semintje tako krivične, da niso napravile vtisa, ki ga js pričskoval. Med temi obtožbami so bile take, ki so govorile, da kadar se govori ns učllišču o odbornikih Ameriške delsvske federacije, da učitelji pravijo, da so krukl in delsvski fsklrji, ds js učillščs praznovalo prvi majnik s sovražnimi govori proti Ameriški delsvski federaciji. To je ppvjročilo, ds je Fitz-patrick Izjavil, da je prvi majnik delavski praznik ameriškega izvora, da ja govoril dne 1. maja pred delavsko organizacijo, kl ni pridružena Ameriški delsv* ski fedêraaiji ln da bi se moral prvi msjnik obhsjstl kot delsvski praznik. Tippet ja popravil številne na-pake, ki Jih je napravil Absolon. Razložil je tudi, kako napačno je tolmačil besede ln vzklike, ki jih je slišal v Brock-woodu. Razložil je namene Brockwoods v teku njegovegs devetletnega obstanka, da se na njem izšolajo dijaki is delav skih vrst, ki Imsjo inteligentno podlago sa vero v detsvstvo in program, ki je koristen delavskemu gibanju. Razložil je razliko med odgovornimi Izjavami fakultete in vzkliki dijakov, od katerih so nekateri konaervstiv. nI, drugI radikalni. Absolon nI odgovoril. Fitzpat-rick je zaključil razpravo z besedami, da os ta ns z Brockwoo-dovlm udiUščsm. kot je bil od začetka. dokler Ameriška dela*, ska federacij* ne odredi nekaj drugega. Izjavil je, da ekaeku-tiva Ameriške delavske federacije ni ravnala pravično z Brockwoodom Predlog E. N. Nockelsa, tajnika Federacije, da se ne podvz* me n"bene akcije, dokler ae ne dob' od ekaekutive Ameriške de-Is.ska federacije popolnega po-rotila, js bil sprejet Hrvatski delegat, poolaa v Borila, ostal m Danaju Dr. Peinar, kl je nesel kroglo v telesu na kongres parlsmen tarcev, je med potjo sbalsl Velika konfusija na kongresu Berlin, 28. avg. — Kongres interparlamentarne unije, na katerem sa je sešlo okrog 500 zakonodajalcev is 87 dežel, js bil danes otvorjen v Berlinu v krčih velike konfuzije. Unija ae bo morala bavitl s problemi mnogih delegacij, ki sahtavajo pred-atsvništvo sase in pobijajo tekmujoče delegacije U istih delel. Taks delegacije so is Jugoslavije, Italije in Egipta. Jugoslavija ima dve delegaciji: eno, ki govori vJinemi skupščina v Belgradu ln drugo, ki prihai*»v imenu protiskup-ščine v Zagrebu. Zadnjo pred» stavlja samo en delegat. Drugi, dr. Pema* W ja bil 20. junija obatraljan v jugoslovanski skupščini in ki še danes nosi kroglo v svojem telesu, je med potjo sbolel in ostal na Dunaju. Zdravnik mu je odredil mir, kajti vsako razburjenje mu lahko povtra-či smrt. Dr. Pernar je bil na- stranke, da na medparlamentarnam kongresu demonatrira, kaka razmere vladajo v jugoslovanskem parlamentu. Uslegacija italijanskih ai^i-fašistov zahteva, da kongres ne prizna delegatov fsšistlčne sbor-nlce v Italiji, ker na sastopajo ljudstva. Dalje ja tukaj delegacija poslancev razpuščenega egiptovskega parlamenta» ki vstraja, da sboraica še portojl In oni so edini zastopniki ška delegacija senatorjev in sedmih kongrea- nikov. Na programu Vongresa so točka: parlamentarni sistem, pre-seljevsnje, pravica In dolžnosti držav, rasorožsnja, kolonijami mandati, narodnostna manjšine in rasna skonomsko-finančns vprašanja , Noiovlèarska delavka v (Movsl oltvkl Aretirana je bila asdwakrat prod tovarna AUsa A kompanl je. ■ Wla. — [Martice Hudson, 18-letna aofovlčaraka delavka, js na glsdovai sUvkl v okrajni jsdl Kenoshs. Aretirana js bila prsd tovarno AUen A kompanl je, ki je lsprls svoja ds-lavce že v mesecu februarju, To je bila njena sedma af»t«ci* ja. Pri šestih prejšnjih, aretacijah je bila izpuščena na proato. V tem dolgotrajnem boju med trmoglavo korhpanljo ln zavednimi delavci Js bilo Izvrlsnlh 000 sretsclj. Tods niti ena arstira-ns oseba ni bila kaznovana zaradi katerega prestopke. To Js js-sen dokaz, da policija aretira svojevoljno ljudi, ne da bi kršili kakšno postavo, kar ja ssveds nepostavno. Martina Hudson ja mistlls, ds je prišel čas, da se ustavi ssmo-voljno pastopsnje policije ln nI hoteU položiti poroštva. Zato je pričsU s prvo gladovno stavko v Kenoshl. Ljudstvo v Keno-shl žs tako god m |s zaradi de-«potične vlade Nash Motor kom-panlje v Kenoshl. Ta aTetariJs pa napravi mero pohie. Organizacija pletenlnaraklh delavcev podpira svoje Oane, da tožijo pofidjo, ako jih arftlra na nepestaven način In svojevoljno. Procedura proti takim aktom prične ta DIJAKINJE V «LOS NAVAD IELAVK fieet tednov ao preizkušale delo v Industriji In site so gs do Cklcsga, III. -Živeti delavke v Ksko morejo I Chloagu z za služkom 112.62 ns teden, vprašujejo zda) vseučillščn» Študentke s 21 učlllšč, ko so preizkusile delati v industriji šest tednov. Te študeatke so prišle v zapad-no metraaolo vesele, zdrave ln dobro vjje. S sabo so prinesle dobre čevlje ln obleke. In take so šle iskat delo v Industriji. Dobile sa ga kmalu, kajti oble čene so kile Čedno ln bile so Inteligentno. ' Zs U študentke je to bila najbolj revolucionarna prelz kušnja v rtjlh življenju. Daslravao Industrijski državni zskon določa deset ur dela dnevno, jo ona študentka, ki je delala ponoči v knjigoveznici W, F. H sil Prlntlng kotnpsnljs, delala po dvanajst ur ponoči. Pri Grisby-Grinow-Ifinds Radio kompsniji ss dsla regularno po deset ur. Cesurno dslo jI zelo V navadi. Na učillšču so jih učili, da Ima skoraj vsaka korporacijs blago stanjskl department, ki so zanima ss bodočnost ln zdravje delavcev. Pri praktični preizkušnji so ps doživele, da malokatt-ra korporacija kas sploh tsko napravo. PronaHs so pri tsj preizkušnji, da Jih podjetniki samo 6 Izkoriščalo, ampak ss* poslu ojo ša triko ! pinsxo Oslo od sosa, no zvifajo H mosde, kadar ss dslsvks privadi u0 Italijanski Belgiji dolu, ampak Jo dodalo drugemu dolu. KompaalJa, ki isdolujo no koruso, rollto s sirupom, ki js poznaas v trgovini pod imenom "Craskerjsck", zahteva od delavk, d| podpišejo pogodbo politega kužka in se Uko Izrečejo proti delavski strokovni orgaal-zaciji. Zdi ss, da pri Florshstm Shoe kompsniji družbs sama kontrolira unijo ln ns unljs kom penijo, tk so odpravijo ao-potrebna vpra4anjs, ss delavka odslovi. Za kruh, maslo, sladoled In kolačke nI trabs večini učllišč-nlh študsntk veliko trpeti, kadar so doma aH v šoti. Zdaj jih ps strsss mraz, kadar se spomnijo člksških mezd. Pri Fine Tone Lampshsds kompanijl Js uvedsno delo od kosa. Vsčino-ms delajo pri tej kompanijl «a-morsks delavka, ki zaslutijo od |i.60 do 17.00 ns teden. Dslstl morajo a ur v tednu. Pri American !*ampshade kompanijl Je ravnotako. Nsjboljšl zsslužsk Js šs v GrlsbyJevem podjetju zs izdelovanje radia. En teden jo tedenski zaslužek znessl $28, ker so moralo dslsvks poleg rogular nlh tedenskih delsvnlh ur. ki znašajo 18 ur v tednu, opraviti veliko čosurnegs dela. Druge ts-dns so zsslužlle pod $20. IUII Prlntiift kom penija Jo plačevala po 28 centov na uro. ^ Povprečno so študentke zaslužile po $12.82 ns teden, Prons-šle so, da veliko delavk, s katerimi so prišls v dot i k o, nimajo skrbeti le sase, smpsk morajo pomagati še prehranjevstl svoje mlajše brsta In sestrics, nekatera pa svojo za dslo nesposobne može sli ps starše. Ko so študentka dokončale svojo prols-kušnjo, ss strlnjsjo % besedami, ki Jih Je Izrekle deUvka v tovarni National Blscult kom panlje: "Moj bog, kakšen pekel Jo življenja!" Bruselj. Belgija. 28. avg. - V] prejšnji noči ss ja msetrellla bomba v Italijanskem konsulstu v Llegu. Edsa aluga ja Ml lah-ko ranjen. Konzula al bilo do- ni Chicago. — K Kajaki dslsvac po Imenu Ko Fuk In stanujoč as 8848 feo. Michigan ara, ss ja v ustrelil. Zvit Jagoelovaiski slepar bo drvgli IzgBaa Prijela ga jo čtlutffca policija. — Izdajal se jo sa avstrijskega plemenitaša. Martin Slklč js bsje njegovo pravo ime. Bil je kralj sleparjev. Chlcago, lil. — Martin Slklč, avstrijski "plsmenitaš", kt so je pri sloparjonju iaseljenikov posluževal i tare ga robca, kadar je izvajal svojo sleparske kosa-ške poteze, je zopet v okrajni ječi in Čaks na deportacijo Žo drugič. Ko so nedavno Isaeljenišk! u-radnlkl Izvedeli, da so bil! hrvatski Izseljenlki, ki so se nameravali ls Garyja vrniti nasaj v stari kraj, oslopsrjani na veli-komostnl kozaški način, so vedeli, ds je Slklč nekje blizo, to-da kjeT Da jo bil Slklč prijet, gra hvala detektivskima lajtnanto-ma Maurlce Byronu ln Jamea (VHrienu, ki pbsnata vellko-msstns kosske tako dobro kot blagajnik na banki ponarejen Detektiva sta bila na vosu oeatns železnice, ko sts v notranjem mostu zaglsdsla trojico.ki ss nJim Jo zdela spana. "Ali vidiš onega črnooksga človeka T" jo rekel 0'Brieh svojemu tovarišu. "To Jo fto star znanec. Posebno njegov poglsd ml ja znsn." 1 i Trenotek kasneje so bili val trije osumljeno! povsbljsnl, da grado na^kratak obisk na poH-cijsko postajo. Pregledali so sa-plsnlke in Biklč jo bil kmalu idontlflclrsa, dasiravno h tr-dU, da js George Marsa ajogo- Da," j# rokel mr, Smith od Isssljsnišksga ursds, 'Toga fan-ta «s iščemo več kož leto dni, odkar Jo ls Kanado prestopil mejo v Detroitu. V Jugoslavijo Jo bil deportiran dno X. ar prils 1988, ker jo bil dvakrat obsojan zaradi sločinov in prejel Js več kot lato dni sapora. , Slklč jo na pravi koaalkl način slspsrll svojo rojake Hrvata. Nastopsl js najrajše kot plsms-nitsš, ki Js prišsl v donaras zadrege la lms velika posestvo v starem kraju. Priporočil Jo navadnemu hrvstsksmu dslsvcu, ds nsj dssts dsnar skupaj v robec, ksjtl ss to dobroto gs bo bogsto naplačal, ko pride v stari kraj. Da žrtvi dokaže, da misli pošteno, js dsl svoj donsr v robec. Od žrtve ja sshtsvsl, da stori Isto. Roboa sta ss skupaj svila ln dsls hraniti žrtvi. Ko jo žrtev kssnsjs odvosala roboa. nI našla drugega v njima kot sr» zan In nastrižon časnlškl psplr. Poroči Is o Slklčevlh sločlnlh so ravno Uko dolga In obširna kot poročila n volilnih slsparllah. Slklč Jo po rojstvu Hrvat In slspsrll je lsseljealke is balkanskih državic od lata 1917. Po-znan Jo kot kralj vseh sleparjev, njegova sposUsUtata js bilo velemestno kosaštvo. Aretiran Js bil dns 29. avgusta leta 1928 v MWInu, III. Od tam so gs Izročili v država Iowa, kjer Je na kozaški način osleparil svojsgs rojsks za 84.814, ki Jih Je njegov rojsk prihranil po večletnem mukotrpnem delu. V kaznilnici Fort Madlsona jo sadni vač kot leto dni. V PH tabu rghu Je bil obsojen leta 1919 na trideset dni sapora In $28 denarne globe. Izaeljeniške oblasti so mislilo, da so se ga rešile sa zmerom, ko Je bil deportiran v letu 1988 s parni kom President Handing.' toda Slklč je vedel, da ja v A-msrikl veliko njefovih nevednih rojakov, ki so dajo lahko osmu-kat! ss dsnar. Vrnil ss js v Kanado ln v Detroits Jo smuknil čez mejo zgodaj spomladi lota 1987. Naro^U najboljši PETEK 24. AUGUSTA PROSVETA ILOTWUI NABODNl PODPOSNB JBOMOTB LAST*IMA SLOVENSKE NABODNB PODPORNE JEPNOTE Cm» oflMov pe dofororu. RofcopH M ne rradejo. drtar« (Irr i» Chlcaga) f8JS as lito. SM« Si *7 JS ss Isla Ü7I ss p* Isto. is ss NmIm u tm br hu tUk * "PB08VETA" SIST4S S* Uwsdsle A -THE enlightenment* , OlfU Sí tos «leaaee lUtlaeel rotos ss Subscription Unit«! H ta tec <«c«pt CWcegP) sad Gl Cblaaea »fJS, and fowls» emmtftoa SSJS par pass MEMBER OF TBE FEDEBATED PBESS p oklepe J« a. pr. Ja *•» Ja e tosí ■ ftf-sa-toHMat (Jaae SS-ISM) pat« vsdefs KRIVIČEN DAVEK OVIRA POUEDEÍStVO faí POGANJA FARMARJE V BANKROT. » ^ • i . , | Ali bo obdavčenje v interesu kapitalističnega indu-strializma naraščajoče izžemalo ameriške farmarje toliko časa, da bodo farme skoraj konfiscirane ali oluščene? To je vprašanje, ki ga je prečital Eric Englund, uradnik v poljedelskem departmentu na virginjski univerzi. To vprašanje je bilo preje zastavljeno v nekem listu glede davkov v razmerju do poljedelstva. Odgovori tfb bfli po-trjevalni. To pomeni, da bodo Združene države sledile drugim imperijom, ki so zadavili poljedelstvo v interesu mestne plutokracije. Englund izjavlja, da največji del vseh davkov v Združenih državah iztirjajo lokalne enote — okraji, mestni in šolski okraji itd. Od teh davkov odpade približno osemdeset odstotkov davkov na lastnino,Juteri jse lastnik lahko izogne, posebno, ako lastnik lastuje nedotakljivo lastnino ali pa osebe, ki prejemajo visoke plače. Farmar se pa ne more umakniti davkom in tudi se njim izogniti. On naglaša, da se dobrote tega lokalnega obdavčenja stekajo v modemi industrijski in komercijalni razvoj. V sdraAeaja js met! Oevetand, O. — Kdor redno «te Presneto, mori priznati, da je list eden najboljših med 8k>-venci v Ameriki. Ako Čl tirno druge slovenske liste, bomo opazili, da noben ne prinaša tako ;anfmiv1h vesti Z delavskima ari-banja kot Prosveta. Vsi jnora-mo biti ponosni na naš Ust, ki ga izdaja nsj večja slovenska organizacij* v Ameriki. Kdor Ae ni naročnik, naj postane, kajti i tem bo koristil sebi in vsemu delavskemu gibanju. Nekateri listi srdito napadajo naš list in organizacijo, odkar se je ustanovila. Ali naj mi to mirno gledamo, ko skušajo nasprotniki s lalrai in demagijo u-ničiti našo organizacijo? Brat-e in sestre, naša dolžnost Je, da agitlrsmo in rsaUrjamo naše gasüo povsod in ob vsski pHßki.^nl ()dbor SNPJ bi ne smeli podpira ti listov, ki blatijo našo organizacijo, če ji hočejo oslatl lojalni. ' Med organiziranimi delavci se Je pojavilo gibanje ta šesturni delovnik In pet dni dela v tednu. Zahtevajo tudi, da se dek> od kosa odpravi. Delavcem, ki delajo pri New York Central ie-eznici, priporočam, da pristopijo v unijo. V združenju je moč, Seprav nekateri ljudje s puhlo glavo nastopajo proti vsaki združitvi. 2e Kari Marka Je pred več desetletji izrekel pomembne besede: "Delavci vseh detel, zdrušite se!".Čimbolj se delavstvo organizira, bodisi v političnih ali v strokovnih organizacijah, tem večja je njegova sila in moč. Ako so delavci slušni in organisirsni, je njih boj Englund pr*ri dalje, da Be je davek naiarme qd leta {¡fii^l^Sl bkori" u». IOOO .. to« r.i« iftorr J ^ 1914 do leta 1922 povišal za 126 odstotkov. Leti 1927 je davek naložen na farme bil dvakrtft in pol tako visok ko let* 1914. Davek se je P^išal za 158 odstotkov Englund navaja tudi zglede is Miohigana, Indiane, Arkansasa in drugih držav, da gre sji davke «na petina do ene polovice od najemnine na farme. In davki na ffcr-me še vedno počasi naraščajo. Ako bi industrijska podjetja plačevala od gojili pod jetij davek po ceni, ki jo same določajo, da so vj&dne, kadar določajo mero eb prof it v odstotkih, tedaj bi bil davek na farme zelo nizek. O železnicah trdijo železniški magnatje, da tO vredne 24 milijard dolarjev. AH železniške kompanije plačujejo davek od njih lastnine od te vrednosti, ki so j% določili, kadar trdijo, kako visok mora biti dobiček teteenttkth družb? Najbrž ne! Cikaške nadulične in ulične cestne železni* so baje vredne sto milijonov dolarjev. Tako Je bilo čitatfnedavno v čikaških dnevnikih. Vprašanje je pa pred nami': Ali te ctstne železnice plačujejo tudi davek od sto milijonov dolarjev vrednosti? V kapitalističnem gospodarskem sistemu «e lahko in dustrijalizem razvija le na račun farmarjev. Industrijalci računtjo z dejstvom, da so farmarji najboljši in najbolj koneervativni podporniki kapitalističnega sistema blago? ne produkcije in distribucije. Ako se kje dogodi, da far marji pHčno malo godrnjati, in zahtevajo zakone sebi v korist, tedaj jih dnevno časopisje, ki je pod kontrolo pri vilegiranih privatnih interesov, takoj zastraši, da ao taki zakoni socialističnega izvora. To zadostuje. Takoj farmarji izpremene v konservativce in odnehajo od svoje zahteve, mesto da bi razmišljali, ako so zakoni koristni ali škodljivi zanjo Zakaj? V svoji nevedl si fsrmarjl domišljajo, ako pridejo socialisti na krmilo, jim bodo vseli farme, ki še danes niso več njih lastnina, ampak prihajajo počasi, toda Hgurfto, v last privilegiranih industrijskih in finančnih interesov po gospodarskih zakonih, ki učinkujejo v kap-talističnem gospodarskem sistemu blagovne produkcije in distribucije. Farmarji ne morejo zapopasti. da so delavci, posebno razredno zavedni delavci, ki se bojujejo za odpravo mezd ne sužnosti, odpravo kapitalističnega gospodarskega si stema In uvedenje socialističnega gospodarskegp sistema, njih naravni zavezniki. Farmarji celo vidijo v organiziranih delavcih svoje sovražnike, ker zahtevajo socialne sakone, boljše šole In mezdo. Mesto da bi se bojevali _ njimi vred proti kapitalizmu. |>a podpirajo kandidate starih političnih strank, ki sta glsvni p<*T*rrti1H kapitalističnega gospodarskega reds. Tudi o farmarjih se Ishko reče, da je seveda njih največji sovražnik neveda Letog so predsedniške volitve in farmarji imajo priliko pokazati, da so se iz izkušenj preteklih let toliko naučili, da zapopadejo, da od kandidatov starfh političnih strank nimajo pričakovati nič dobrega in koristnega zase, s tem, da glasujejo za kandidate socialistične stranke. PitUburgfc, Pa. — V nedeljo}goslavijo! 19. t. m. smo imeli s*fo kluba JSZ, katera je dobro uspela. Na tej seji smo dobili b novih članov, ki so obljubili, da bodo pomagali naA klub jačati in bodo agitlrsli, za naio stvar. Jaz se pašim novim člsnom lepo zahvalim in bom za naA klub storil kar je mogoče.* Nffta prihodnja seja .bo prvo nedeljo, 2. septembra ob ¿. popoldne. Člani in somišljeniki, udeležite ee nafte bodoče seje! Anton Chater, tajnik kluba. PISMO iz LJdtylil 8. avguste 1928. Pred tremi tedni je prifrmel meni na vrt moT »orostšrsVi. prijatelj: "Jofe, stcašno je to. Cel svet se bo zgražal nad Ju-Kaj praviš.pa ti?" Nisem mu koj odgovoril. To . ._____... ga je razburilo in začel je še v hujše: ■"Veš. sram me je, da sem Jugoslovan. Vel, oba sta mrtva: PŠvle Radič in dr. Basari&k; rije so ranjeni in Bog ve. kaj bo z njimi. Taka sramota prefl Groza, stra- Proaiava desetletnice, (ar I in vil le, 111. — V Prosveti je bilo poročeno, ds se proslavj desetletnica društva vrši v prosti naravi. To smo sedaj sprtme-nill in proslava se vrši pri bratu Pitt Gottatu, na seterpi strani. ko prekoračite progo Oiica-go * Alton železnice. — VeeeMČ- Sa aaka) • preiskavi lasalMn aborika afére MrilškoogMna porota odredila, da morata zdravnik in babica ostati v Nekateri delavci dolie vodi t*lje v svojih organizacijah, da ne delajo prav in jim pripisujejo vse napafcs, *> storjene v delavskem gibanju. Ti kritiki 10 malokrat priznajo, da so tudi Blprtvi, kef so pri volitvah glasovali prav sa tiste voditelje, katere potem kritiSirajo. Pred nami je vroča volilna kampanja. V jeseni boiao volili predsednika In druge visoke u-radnike. Koliko delavci store v tej volilni kam pasji sa kandidate, ki zastopajo koristi delavskega razreda? To je vaino vprašanje, katerega bi ne smeli ignorirati. Kako bo delavstvo > pomen združenja in solidarnosti, bodo pokazale je-volitve. 4aton Mravlje. Ne posablte aa "flavin" piknik Chicago, III — Torej, da ne pozabite priti v nedeljo na Ster-linarjevo farmo v Willow 8prlngsu. kjer bo piknik aH vrtna veselica soc. pevskega »bora Vava". Sezona piknikov all veselic v prosti naravi se bl£a h koncu in porabimo Še ta Čas, ko-Ukor ga nam narava in vremenski bogovi dovolijo v svrho za-bave v prosti naravi. Nikomur ne bo ial, kdor se bo udeležit tega piknika, kajti zabave v vseh ostrih bo dovolj ta vsakogar, posebno pa Še za mladino, malo U Salle, I*.,— (Izvirno Prosveti.) — Dne 18. avgusta je mrliškoogisdha porota zaključila, da morata dr. Joseph B. Mo-ran in bolničarka Maty Bowers ostati v zaporu do rednega zasedanja veleporote, ki pride oktobru, nakar se fohnalno obtožita umora prve vrste. Poroštva za nju ni. Vera Kubera, dekla Mary Bowers, je tudi pri-driana obtežbi, toda lahko se Izpusti na prosto proti poroštvu Mrliškoogledna preiskava glede okolnosti smrti Tilde Härtel, 20-letne Slovenke, na Jcateri sta dr. Moraa tn Mary Bowers Izvr šila kriminalno operacijo 2. julija t. 1., je trajala dva dni. Zaslišani so bfli dr. Moran, bolničarka in babica Marv Bowers, Vera Kubera, p>kojniČin oče Mihael Härtel, pokol ničina stra Frances Härtel fn bolničar-kin soprog Patrick Bowers poleg policajev in zdravstvenih uradnikov, ki so zbirali dokazil-nl materij al. Dr. MoraA Je priznal opera djo, vztraja pa. da si je Tilda Härtel ie sama skušala odpraviti plod z jemanjem nekakih tablet iri on je bfl primoran nekaj storiti. Odločno je zanika vse druge slutile takih operacij. Miss Harte! mu je plačala $76 in $40 Je dal svoji bolničarki Mary Bowers. Bolničarka je povedala več.'' Rekla je, da je dr. Moran izvršil pjrl njej v ku hinji po dve ali tri take operacije vsak mesec In za nekatere je prejel do $250. Vag detetca. Id so bila po aili rojena, ao bila sežgana v njeni peči. Dekla Vera Kubera je pričala, da je držala Tildo Härtel sa roke med operacijo. Zaplodek, ki so k« spravili is nj* Je bH dolg štiri palca Oče Hertel Je dejfü, da ni on prav nič vedel o stanju svoje hčere — in šele pred dve-ma dnevoma je prvič slišal zakaj je umrla TUda. Isto % izpovedala njena sestra h nutet»* In veliko. Vstopnine ni nikake Sestra Je komaj toliko vedela. In vsakdo bo dobro 4ošal )tdor se bo hotel z nami zabavati. Za vsakovrstno poatrešbo.bo najboljše preskrbljeno. Veselični psoator |*t 4RV narju je vsskelmi rojaku v Chicago Se dobro feosBaa, In gotovo vsakdo ve. kako je najlagje pri-ti tja; kdor pa ne ve. naj ee po-sluti tele poti: Vzemite "street caro" do Areker A>-e., tukaj vse-mite "cam" do «City Umit" sli CtoSTo Ave. In Archer Ave. Na postaji Je najbolji*, če vzamete "round trip ticket" . do "Red Gate Stop" in pel j It* se s "caro", kl vea i v JoHet j ne vsemite "Willow springs ear", ker potem M morali hoditi nekako tri mitje psa de StaržfnarJevefts vr-ta,— "JoMet ear" ss usUVI rateo pri vhodu v JHertinarjev vrt. — Da se Mdimo na pikniku "Save". — P. O. ds Je Tilda hodila z dvema fan tema. nI pa glede tega slutila nlf slabega. Lsaallski listi poročajo o aferi ns dolgo in Široko. «eaeralnl Mrajk v Rlgi. Riga. 2S. avg. — Okrog 4000 delavcev v Rigf je včeraj stopilo v protestno generalno stavko, ko je vlada velela sa preti glavne atane Šeetih delavskih komuni-atičnih unij. Komunisti se tukaj nasivajo ioclaHsti levičarji, odkar je k<»meniatično ime prepovedano. Bila Je tudi bitka policijo in 400 atavkarjev je bilo aretiranih. | Naval na unije je Ml izvržen pod pretvez«, da so unije prajels $60,000 Iz Mo- bla*čena sprejemati Otepov za v ho državo. Vse skle-k' bili sprejeti, zlasti pa jma»( ne obveznosti, ki bi jih parili narodu, proglašamo za ni-in neobvezne za preblval-*Vo irečaaflNK krajev, ki ga Postavljamo in za hrvatski na-*«• i*>sebej. 2.) [ gotavljsmo, da sU kra-> /*V,ni Hrvstaka in Črna gora J narodne individualnosti, « * 'aMoptne v Narodnem Va-u prostovoljno vstopile v dr-¡¡J*' z*j*dnico s kraljevino Sr- bila ta korak od 1. decembra 1918, in ustava od 28. junija 1921 izrabljena za utrditev hegemonije kraljevine Sibije nad vsemi ostalimi pokrajinami in narodnimi deli. Zato izjav ljamo, da je v narodni, zavesti dosedanja driavna ureditev v celoti uničena s znanimi dogodki in da smo odločni voditi odločilno borbo za novo državno u-reditev, ki bo zajamčila popolno ravnopravnost vseh navedenih individualnosti. „ Kmečko - demokratska koalicija poziva vse politične stranke in skupine v prečanakih krajih, da se pridružijo tej njeni akciji v borbi za enakost in ravnopravnost, od kmečkega naroda v Srbiji, kakor od vseh Srbi-jancev, ki ne odobravajo politike hegergfbnizma, pa pričakujemo, da bo .s svojim zadržanjem pospešil zmago teh velikih načel, ki edino morejo rešiti našo dršavnO zajednico. Primerjajoč deklaracijo, od-nosno program dr. Koroščeve vlade ter ta sklep Kmečko - demokratske koalicije, vidimo, da ni med obema prav nobene velike politične in bistvene rasliike. Sicer pa je: v prvi kot drugi so sama gesla, ki so vedno na dnevnem redu,obljube, ki ne držijo in ki so izvršene samo takrat, kadar je treba potrkati na naivnost jugoslovanskega prebivalstva, ki včasih slepo veruje (letimo.) j Dne 2. avgusta. I Celokupna opozicija v Jugoslaviji je včeraj v Zagrebu na slovesen način proslavita svoje mišljenje in svoje stremljenje. Vii predstavniki prečanov in o-„talih nezadovoljnih političnih skupin »o se zbrali v Zagrebu, da manifestirajo za svoje ideje !i pokažejo velesrbakamu hege-monizmu v Beogradu svojo trdno in neupogljivo, k vol jo, Ves izraz svoje« proti *ovi vladi. dr. Korcščevi vladi, pa se vidi v njihovi rošoluciji, odnos-no deklaraciji, ki je bila od predstavnikov sedanje opozicije Jugoslavije soglasno ^prejeta. "Klub kmetsko - demokratske koalicije kot predstavnik vsega hrvatskega naroda in onih delov srbskega in hrvatskega naroda, ki so se z njim združili v skupni borbi za enakost in ravnopravnost in za pravice kmečkega nai roda, je na svoji seji v hrvatskem saboru v glavnem mestu Hrvatske v Zagrčbu dne 1. avgusta 1928 ugotovil: 1.) Dne 1. novembra 1927 je bila ustvarjena Kmečko - dernjv-kratska koalicija a ciljem in nalogo, da potom legalne borbe v parlamentu izvojuje izpremem- Nemški gostje v Dubrovniku, ho sistema in ustave v.tem sm!-)v Dnhoovnik je U dgidoapelo slu, da se zasigurata in zajam-čita vsem takofvanim prečans-kim krajem enakost in ravno-[pravnost s Srbijo. 2.) Sistem hegemonije, prlti-snjen zaradi borbe Kmečko - demokratske koalicije ob zid, se diteljev. RAENO IZ JUGOSLAVIJE. (Isvirno.) Ljubljana, 2. avg. Lovro Klemenčič is Ljubljane se je ponesrečil. Odšel je tja, odkoder ni izhoda. Zanimiv tip je bil. Najpreje: nacijonalen študent, solunski dobrovoljfec, vojak z dušo in telesom za Jugoslavijo, potem najhujši boljftevik-komuniet, ki so ga ee-k> v Macedoniji izvolili za poslanca; kot komunist je hotel razbiti državo, za katero se je bojeval kot — dobrovoijec. — Skregal se je s komunisti in odšel je k načelom pšenične valute g. Bernota. Čudna je pač usoda. V Jugoslaviji vlada precej huda suša, ki je aa nekatere kraje zelo Škodljiva, za druge (močvirnate) pa ugodAa. Lepih aolnčnih dni so veseli zlasti lastniki hotelov v letoviščih (na Bledu, v Bohinju, v Slatini in ob morju) in gostilničarji. Ce je vroče, ljudje veliko popijejo. Vsaka pijača je p* "kšeft." Kljub v«**J tropični vročini delamo "politiko". Nekateri v Beogradu, drugi v Zagrebu. 0-bojl pa pozabljajo na žtvljen-ske interese prebivalstva, ki hoče, da se povzdigne gospodarstvo trgdVine in obrt. V Beogradu hočejo srpako hegemonijo "v Zagrebu pa — hrvatsko, v t Ljubljani pa — klerikalno. Dr. Korošec je sedaj "kapo". V tej hudi vročini je res najboljši tisti, ki ima širok — talar. Korošec nima vodne. Novi ministerrici predsednik je na v besede svojih meščanskih vo- »seji dne 1. avgusta doživel hudo 45 geografov iz Nemčije, ki po* tu jejo po Jugoslaviji v poučne namene. Vodi jih njihov profesor dr. Weisse iz Duesseldorfa. Bili so lepo sprejeti ter so si o-gledalj mesto in vse njegove zna-coalicije ob zid, se menitosti, ]$atsrih je veliko v je poslužil organiziranega slo- [tem znano zgodovinskem mestu ne da M g» pri tem odrek-'f^ovinsicim držav-"ir* w> narodno - političnim In-^'flialmmtim v korist katere-J*1 ^Mt izmed združenih po-r1^. temveč samo v korist dr-^pnoeti SHS in da sta Upati je, da tudi iz drugih krajev naše-domovine ne odnesejo slabših vt^spv. Ameriški izletniki ao m vrnili v domovino, V soboto 28. julija je bilo širom Slovenije mnogo poslavljanja. Vračali so se v novo domovino naši rojaki, kjer so si, nekateri izmed njih zelo težko in z velikim dolgoletnim trudom, postavili trdne domove. — Po dolgih letih jih je hrepenenje po rojstnem kraju pripeljalo nazaj, da so rrtalo.pokramlja-li s sorodniki, prijatelji in znanci iz obličja v obličje, da se potem zopet povrnejo čez veliko lužo — tja v Ameriko. V Havru so se vkrcali na veliki francoski brzoparnik "Pariš" in so s tem dali naši domovini bržkone spet za dalj časa slovo. Tudi driavna policija v krizi. Dokaz, kako velika potreba ie pri nas, da se uvede red in se priskoči na pomoč nevzdržnim razmeram, je, da je celo državna policija v Vlnkovcih že dalj Čaaa v težkem položaju« ker ne more niti zpolniti plačilnih obveznosti. Njeni telefoni ao bili izločeni iz prometa, ker ne plačuje takse za uporabo telefona in dolguje celo strežniškemu osobju nad 100.000 dinarjev. Neqrs&f pri zidanju. Na stav- blšču pred bolnico usmiljenih sester v Zagrebu se je utrgala plast zemlje in zasula delavca Josipa Gullča in Stjepana Pucka. Tovariši so jima takoj prihiteli na pomoč, ju izkopali ter takoj prepeljali v bolnici, kjer •o dobili prvo pomoč. Ker sta pa zelo težko ranjena, je le malo upanja, da bi sploh še lahko oitievala. ■ , Umrli v Celju. V celjski javni bolnici so umrli: 80. julija »letna hčerka skladiščnika Laniška iz ftt. Petra v Savinjski dolini. SI. julija 42letna posest niča Marije Dorulkova od Sv. Krištofa nad Laškim; 1. avgusta Zalka Reich-mannova, soproga nadučltelja v Sromljah. V vojaški bolnici Je 27. Julija umrl podporočnik Ra-domlr Mflojkovič, star 82 let. Krvava tragedija v V ta tiar j*. V lepem romantičnem Vlnt-garju se Je v nedeljo 8. avgusta okoli U. zvečer odigrala krvava drama, pri kateri Je izgubil življenje 62-letni brezpoeelni delavec Matevž Slivnik, doma Iz for- razočaranje. Bilo je prisotnih le 120 poslancev od — 8181 Ab-stinirali ao poleg KDS še zem-Ijoradniki, Pašičevci in aooija-list Petejan. Grdo Je gtedal dr. K6rošeo in temne misli so mu rojile po glavi. Vzdihoval je: to je početek mojaga konca. Od 1. do 8. avgusta je v Sloveniji čas selitve. Pomanjkanje stanovanj ae bridko občuti. Ljudje se morajo izseliti; mnogi pa ne vedo kam. Stanovanja so draga; nova stanovanja Ljubljani stanejo: 1 soba In kuhinja Din. 400.—, dve soM in kuhinja 500 do 000.— Din. pa tudi Din. 900.—, tri sobe in kuhinja od 1000 do 1.600.— Din., štiri sobe in kuhinja Din. 2.000 in več. Zasluikt pa so stari, če ne še vedno manjši. Cas selitve je hud ¿aa. 2e včasih so rekli: "trikrat preseliti ali pa enkrat pogorsti," to Ja vseeno. Bled Ja poln letoviščarjev. Postal je kopališča prvega reda Največ ae nahaja v nJem Zidov, ki so najbogatejši. ¡'Naših" ljudi nI, ker ti gredo samo na otok k Mariji, kjer zvone za srečo, židje se jkn smejejo, češ, le zvonite, ml jo že Imsmo — namrtffi polno mošnjo. Lepe naše gore od Grintovca do Triglava imajo vse polno obt-skovalcev. Drzni turisti plezajo po navpičnih skalah In strmi nah. Nesreč letos nI — le en* mladenka je padla 20m globoko, ali je imela srečo v nesreči; bo ozdravela brez vsakih posledic. Naši ameriški Izletniki sd pa stari domovini vesele dopusta In primerjajo nove navade i starimi. Nekje izpade to pri merjanje v prilog starim, hekjs prilog novim. Sicer pa: kakor se kdo navadi, {»čuti in občuti. Skoro vsak po svojs — Precej izletnfcov je posetilo dolenjske Toplice, kjer se zdravi revmatizem: Voda v teh Toplicah je zelo dobra. Vroča je do 40% — kopljejo se na vrelcu. Pomaga in olajša . bolečine, ki niso majhne. Poleg teh Dolenjskih Toplic se hodijo kopat ravmatikarji v Cataške Toplice blizu Brežic in v Smarjeto pri Novem mestu. Dolenjska je bogata na zdravilnih vodah. F R Ol8 V E T £ Ntii "«Rial trjowT Majhni "ulični Jrgovci" (street merchants) spadtajo med najmlajše otroške delavce. O njih je fedaralni otroški urad nedavno obelodanil obširno študijo. ;• Dani zakoni predpisujejo čim dalje višjo atarost za o-troke, ki delajo za zaslužek v ve čini raznih strok, Je is poročila tega urada razvidno, da je prodajalec časopisov v mostih ostal enako mlad in majhen, kajti ena desetina in celo do ene petine vseh prodajalcev časopisov v osmih mestih Še ni dovršil« starosti deset let. Podatki ta preiskave izpodbijajo splošno domnfvo, da so ti otroci navadno zanemarjene sirote ali edina podpora obdoveli materi in da mlajši prodajalci časopisov prinašajo domov največji del svojega zasluiks. Osmerica mest, kjer se je ta preiskava izvršila, «o: Atlanta, Ga., Columbus, O., Newark in Patersoo, N. J., Omaha, Neb., Wilkes-Barre, Pa, Troy, N. Y„ in Washington, D. C. Preiskava se nanaša na več tisoč otrok. Svoje informacije Je preiskava dpbila od samih otrok, od š&f od mladinskih sodišč in od dnilln. Ugotovilo se je, v kakfti razmerah otroci živijo doma, da se preiskujejo gospodarske potrebe družin in nazlranja staršev glede tega posla. Ostale Informacije so dali časopisni agenti in upravitelji nnu Ki so izjaviti, da prpdajajo tJaso-pise, ker Jim je treba Turneja Um po Južal Ameriki. Članom zagrebškega gledališča je bila stavljena ponudba, da naj se sestavi primerna skupina, ki bi gostovala v Južni Ameriki. Turnejo bi omogočili In financirali nekateri ¿lani ameriško • hrvatskih bogatašev rodbin Petrino-vlč is Baburka is Antofagaete ter Mlhanovlč it Buenoa Aiieea. Člani zagrebškega gledališča bedo seveda t veseljem sprejeti ugodno ponudbo; kdaj s* bo turneja vršila, pa za enkrat še ni | raznih novinarskih podjetfl, VeČina v izprašan i h otrok ni trdila, da j» jih J« resnična gospodarska pogreba prignala k prodajanju Časopisov. Večinoma so otroci živAi v precej u-dobnlh stanovanjih, kjer sta živela oba roditelja otrok in Jo bil oče glaynj vzdrževatelj družine. Največji odstotek otrok, i da ^ zaslužka, je znašal le 28 odsto izmed vseh otrok. Najvišji odstotek bil je v tem mestu in tudi tam otrok pa, ki so dajali ves zaslužek svoj i nTi ta rše m, pa je znašal le 11 odsto. Manj; od polovice dečkov v vseh teh mestih raran enega in celo le dve tretini v dveh izmed teh mest [prodaja Časopise, ker jim je do zaslužka, vštevši zaslužek za fvoje osebne stroiks. / 1 Pomanjkanje prostora za igranje in otroško zabavo Je glavni vzrok, zakaj otroci Iščejo dela >kot ulični prodajalci. To okolŠČino so poudarjali z izjavami kot "nimam kaj drugega delati/! "vsi drugI dečki to do-lajo" ali "vsi pravijo, da Je do-bro prodajati časopise." V vscfo mestih se je izkszslo, da zaslužek raste §*fttarostJo dečkov. Dognalo se Je,, da od U do 21 odsto prodajalcev časopisov Je v starosti pod 10. fetom. V vsakem mestu so naŠH otroke, stare 6 in 7 )et, ki prodajajo časopise, in V enem mest« celo o-troka petih tat, daal vsa U mesta Imajo zakone, ki predpisujejo, da mofa biti deček najmanj 10 let star za prodajanje časopisov, lq se eno mesto nahaja v državi, kjer državni zakon pred-pisuje starost najmanj dvanajstih let, V večini mest sp dečki, 14 In 16 lot stari, zasluževsli dva in trikrat več kot dečki, stari 10 in U M Dasi prodajanje časopisov ne ovira pohajanja Šole, se Je vendarle dognalo, da dudcl, ki pro-dajejo časopise, nimajo «as* zs potrebno okrepčsvo, za priprav-IJanJe Šolski) nalog niti za družinsko življenje. V manjših 'mestih ni najti vseh onIh zlih okolščln, ki cve-tejo v slovitih "news alleye*" velemest. In razmere, ki prtvls-du|»jo v razpftčevslnlcah časopisnih podjetij, so različne. Vendarle ravno v tah "distributing rooms" Je najti dostikrat tip Judi, od katerih deček se utegne naučiti Iz prve roke narečja, ftloaoflje in tehnike potepuhe in enufhs aH celo tatu. kvartopirr« In moralnega pokvarjenca. . Ns osnovi svoje preiskave prihaja Children's Bureau do za-kljočfca. da H se dečje proda vs-nje časopisov moralo regulirati | enako, kot se regulirajo druge stroke «trojega dria. *. QMMfV Bureau natflaš*. da Je v evropskih mestih najti jako malo dečkov, ki prodajajo časopise, ker Se s tem poslom bgvf starejši moški in ženske in invalidi all ;pa se Časopifi pro-dajejo s stojnic in rednih pro-dajalnic. Trehalo bi odrediti zadosti vlsbko minimalno starost, v kateri smejo dečki prodajsti, kajti oke^ščine so take, da je ta pose) škodljiv otrokom 14 in 16 let, kamoli ne onim 10 in 11 let. Kjer prodajanje časopisov strani otrok ni prepovedano, marveč regulirano, bi se moralo pa prepovedati prodajanje po noči in sa Časa šolskih ur. A)co se odredi, da Je 8.80 zvečer najkasneje, do kedaj smejo dečki prodajati Časopise, bi bil vzet v poštev največje prodaje in otroci bi mogli Iti domov, dokler Je Ae svetlo po zimi. Zjutraj naj bi bil najranejši čas ob 7, kar bi dajalo dečkom zadosti Časa za spavanje. Organizacije prodajalcev Čar šopi sov, ki se osnujejo na načelu samouprave, so dokazale, da morajo znatno prispevati k uveljavljanju regulacij. Izkušnje takoavanih newsboys republik v Milwaukee in Bostonu so vzorne, ker so dokazale, ds tski klubi pod pravim vodstvom več vplivajo konstruktivno na^-Štft-ke, kot kater* drugo sredstva. j Preiskava ni našla ničesar, kar bi govorilo proti dostavljanju časopisov na dom, ratun ako radi tegi dečki spijo pro-malo, ko gredo na dslo v ranih urah. Povrh tega ao dečki, ki dostavljajo časopise na dom, navadno Iz boljših družin, ki boljše poznajo ameriško življenje in^znajo zaščiti otroka pred zlorabo. Razmere dokazujejo, da za to otroke ni trebs tako strogih regulacij kot za poulične prodajalce Časopisov, FU& ■ i....... * " i» OGROMElt VAL JE POBILA L ŠTIRINAJST MORNARJEV ^ S KROVA. Val mo »toniH. Panama. Panama. —- Ko je parnlk "W. S. McKanney" prl-plul aem is Seattla, ae je isvedelo sa tragedijo, ki se je odigrala na odprtem morju in v silnem viharju. • Dne 8. avgusta Je bil silen vihar, ki je bil tako močan, da ladja ni več ubogala krmila. Silen, val je aadel ladjo in pobral s krova ves tam naloženi les in ga odnesel v morje. Z lesom vred je val odnesel tudi pokrov nad magazinsko odprtino. Posvani so bili vsi mornarji na krov, da pokrijejo znova ms-gaainovo odprtino. Ko se je moštvo trudilo, da pokrije magaiinsko odprtino, je prihrumel drug val in odnesel štirinajst htornarjev v morje. Vsi so utonili. 1'arnik "Nelson" je dospel isti dan tudi vMuko. Tudi ta parnlk ¡e bil v vlftirju in na njem je ila opaziti Škoda, ki mu jo je napravil vihar, a mornarja nI nobenega izgubil. fi Nihče nI ~ Ali prideš i popoln. »večer v kavarno? — vpraša prijatelj svojega Mago. — Karte vrževa sa kra-tak čas. ¿aj — V k^yarno sicer pridem, toda igral ne bom. — Kako to? Kaj ne igraš? — Se avoj živ dan se nisem dotaknil kart; — Tega ti ne verjamem. Vem, da rad plješ, plešeš najnovejše lese in zahajaš v bar. Ne. mo-em si torej misliti, da ne bi i-gral. — Kaj se čudiš? Noben človek nI popoln. 41/2% OBRESTI ' « 1 plačuje na denarne vloge Prudential Bank (Zakrajšek A Cešark) 155 W. 42nd St N«w York, N. Y. To Je sedaj državna (State) banka ter ima $176,000.— glavnice in réserve. O njeni zanesljivosti toraj ne more biti dvoma.—Poslužujte se je! ¿EI.EZNI&KI HPALNI VOZOVI DRtTGRGA RAZREDA V FRANCIJI. Cunurdova linija je bila db-veMena od International Wagon Uta družbe, da je ista vzpostavila v Franciji, spalne voeovc drugega razreda. Po tej novi u-redbi bo omogočeno potnikom, ki kupijo lelesniškl vozni listek drugega rasreda, da si i mslim doplačilom nabavijo prostor v izvrstnih spalnih voseh Wagfcn Lita družbe. Vae podrobnosti o tej novi uredbi se na zahtevo dobe pri vseh regularnih zastopnikih parobrodnih druftb. Nobenega dvoma nI, da bo mnogtm čitateljem s tem zelo uatrešeno, ker dosedaj so imtll lo potniki prvega rasreda to U-godnost, da so si lako oskrbel spalni voz International Uts drušbe. Cunard linija upa, da bo s to novo uredbo postala proga mimo Oherbourga in Havra le bolj privlačna. (Adv.) .1 - ■ ■ » » - U, JI^JJ naročita HiMtncki ipfboljil mcMtnlk aa »mi«k« mladlual ¡Pripravna pot v Milwaukee Racine-Kenosha Zion - Waukegan is iBletvHi pejatiilla Ialstnl II red (Ou t In« a«»l lUrrrstlon Vsvwsii) na Yt W. A4ae»s )• astanavlien s n«mati<«tn, dm 4a|e brsspU^ as p»Je«ille e krsjik prlpr» vath ie IsleU v rssdaljl K« mll| od C9ilcs«s. Tsssševni vstfakl vsai ba4a pasMC«li arsSKI vse »s»sÉas sa IsV» ta po nlskl esal, bašlsl sa en dan, so lUm, ail val. Vaa pojsinils s ribolove, votnjl 9 éolwHRj M švagM as-kar aa KUjiS v, kalortm kaN kra)u sil iesam, katar« «e )s mofoém dosa* a arse® Nortk gkor« ftoUšaU«. fs pastroMM js popelseft* HraselaSao. PaklMU UM" Siéao amas sots aH pa «e agiseite v uradu •aséwre s o*t»l la seeiUsvišt krs>v. ss leje lissplslss. Zakaj »e ne bi podali ns pot s svojo drušlno, In ubiaksll te kraje? Brzovlaki North Shore proge odhajajo z Adams In Wabash postaja v ChJcagu vsako uro v Milwaukee, Kacine, Keno. aho, Waukegan In North Chicago. DrugI brzo-vlaki odtisnejo is Chicaga še pogosteje v Kenilworth Winnetka Hubbard Woods (ilrncoe Ha vini« Hbrkland Park H Ig h wood Port Hheridan Lak« Forest Lake Bluff (•rtat Ukes Zion Munddtln Libert y ville f'oljlu se Um potom In isko s« lso«n«i« p^Miapolnjostk Oas j« alskS. Vssmlla lupid Trwi.lt MLH vlsk nsrsvaosi do blllejs po«uj* N'srik Hhor» pntf. Ns julnl «irsnl aiosts J« *••! takih poataj nadulttn« ftolesskro, poloff poatsj» ki ss nshajs os tU Kimth We-kesk (Wsbadh «ad Ada am K la pasu}» os (irsnd Ave., Wilson Ave., tor Itowsrd St. Poklicu ns 1«IoImii r#otrsl SCSO, sa pojuntla fMo kroUajn iiaAlk vlakov. Avtomobilska zveza s pedeielaklml kraji fcodns svtomobllaka ivoss so vtdrèujo s p«»«uj North Skors AoWsnirt v Wnukofsnu In IJhortyvlllo, v alsdadsk kraie: Aatlark Ub Karlrk Wssf ods Uk^VUIs WwjkUwà^ Gurm- la Bsaash* ss vsdrtajo itftomoMliki iv»»i i Kowsr» Lake, SIK*r Lpko, IIMida Uko, Tvfa Ukos la Uko (kw«a, Chicago North Shore à. MOwaukoo Railroad Co. ..v. v ™ ' PI0SVST3T STARI TIÖ Piul KAr. — i. Pucdj. SUH TU j« bi) krčmar ob og-1 jareki centi. V starem čaau jt bik ogljaraka cmU tlvljenja polna pot; prihajali zo vorovi globoko te deiele gori, da bi dobili v gorovju oglja in noben voznik ni pozabil ugaaiti evoje šeje v samotno leteči gostilni ob ce-aU. Novi ¿as je prinesel ieleini-oe in velike driavne ceste in stara deielna oesU je zasamevela. Z njo bi bila usamevala tudi krtma, če bi krčmar, stari Tič, sam ne imel dovolj privlačne sile. da privabLfoste iz okrog letečih sel. ki pa letijo vsa po pol do eno uro daleč. Za zasluiek staremu ni bilo; kmetija, ki jo je obdeloval ga je bogato hranila; bilo mu je bolj za druščino in pred vsem sa vsakovrstne burka, ki jih ja lahko igral svojim gostom. Ta maš ni v svojem tivljanju • ničemer bolj resno razmišlja) tagične nalog«; zakaj Ml je kot lisjak preveč poznan, da se ne fei pazili pred njim val kalini. I Stari Tič je bil v vojaki zSrso okolico. Bila pa j« vesela vojaka, in da bi kaj več dosegel kot krohot, ni bilo staremu Tiču mar. Tič je oetal do svoj« visok« starosti infant terrible; in njegova mala tenka, ki j« tiho. fino in mično hodila zraven njega, ni vee svoj* ti v dan prišla ven iz zmajevanjs z glavo nad svojim svatbo umil nog. Njene dragocene bele preobleke so popolnoma Mnogo burk Tičevih je «lig čudovito otročjih. Nekoč Tič je bil takrat te šestdeset let sUr — sa je ustavil pri njem pošten krojačeII Krojač je fino in pri-lično nosil za ušesa par novih čevljev, je poetavil čevlje v kot in se vsedel k mizi. Pripovedoval je, da se jutri poroči in si je zato kupil V mestu te lepe čevlje iz jelenjega usnja. Njegova ne-veeta j« ia boljšo drutine, bo prinesla celo dve beli posteljni preobleki a seboj v zakon. Medtem, kakor o burkaatih taisto. Lahko ko je krojač še čstomjal in se ža- bi mu rekli pašnik burk. Ca j« kot kmet korakal za svojim plugom, je bil njegov obraz resen i» zamišljen, in opazil si, kako ao sa ščitkom njegove kape delale misli. Tadaj je koval načrte, kako bi zaigral kako burko naj-sibo Petru ali Pavki, biriču ali tapanu in ti načrti «o biU pogosto zalo zapletene, resnično stra- baval z malo gospo Tičevo, je šel Tič ven, prišel spet noter in si je dal. ne da bi kaj zbodlo v oči, opravka » poročnimi čevlji kro-jačevimi. Dva dni pozneje je zaupala mlada krojaševa tena v sosedni vasi svoji prijateljici jokaje, da se je v svojem motu strahovito prevarala. Da je nečeden, da si nf niti pred evojo uničene. Kako nesrečna ¿ena je. Ko je Tič to slišal, je rekel: "Doeti dobrih šal je na zvetu; izmed vaeh najlepše pa se dajo napraviti s sajami od borovine." Pol škatlje jO» je bil stresel kro-jaču v vaak čevelj. Zvečer pa istega dne, ko je Tič gledal skozi okno kakor lisjak iz svoje luknje, je zagledal od daleč sem prihajati krojača In takoj je alutil, da bo hud obračun. Mahoma j« začel delovati stroj za burke v njegovi glavi, in ko je krojač, pihajoč od jeze prišel, je bil Tič oborožen. Pustil je, da je najprej počrnjeni zakonec Začuden In nezaupen Je Benedikt odstopil sa korak. — Preden nadaljujeva, gospod grof. bi vas prosil, da mi pojasnite svoje nenavadno zanimanje in sočustvovanje nad mojo usodo! — je vprašal poizvedujoče. — Že neštetokrat sem se vpraševal, kakšni nagibi vas morajo voditi pri dolgoletni skrbi zame. tujo siroto, toda nikoli nisem mogel najti pravega odgovora. Zdaj pa. ko hočete trtvovati tej skrbi svoje lastno prepričanje, ko hočete meni ns ljubo prelomiti s starimi in svetimi tradicijami svoje rodbine, ae mi zdi. da Imam pravico do tega vprašanje in odgovore, sa katerega %*s nujno prosim! — Uvedel boš. kar teliš! To je bilo skle-njeno te prej, preden sem prišel sem, in zgo-diti se mora. preden odidem! Toda. prej mi le odgovori: — ali boš pobegnil? ^ Ne! — Bruno, rotim te! — — — Jat ostanem! Ranek je naredil nervozno kretnja — Ta nea rečne trm s! Ze sam ns sebi aem jo toli- krat--tedaj ae je mahoma prekinil. — C*. mu ae nočeš poalutiti aredatva. katerega ti nudim ? Saj aem ti vendar povedal, da je to edino sredstvo, ki U preoetaja! Benedikt ae je ponosno vzravnal: — Ker mi to prepevedajeta moje veet in moja pri s», gs! Opat je lahko napram meni neusmiljen do groeovltosti. li nizkih, zasebnih aaglhm ne bo naredil aičeear. kar pa odloči v imenu reda. temu se moram ukkrniti polotil aem ono nearečno prisego pred oltarjem, in dasi mi je «e davno poetala v kletev bi pogubo, prelomiti je ne morem! Z isto pravico bi se potemtakem lahko tudi mot odtrgal Od žene, kateri je priseg«! zvestobo, z lato pravico bi bila zlomljena vsaka prisega, raztrgana vsaka vez, ki zdrutuje človeštvo v medsebojnem zaupanju in ljubezni. Kaj naj bo na zvetu še sveto, če ciste več sveta oltar in prisega! In, če moram svojo prisego poplačati s svojim življenjem — jaa ostanem! Benedikt je govori) s prepričanjem in gorečnostjo, kakor takrat pred zbranimi romarji, toda na grofa so Imele njegove plamteče besede vse drugačen vpliv. Stal je tu kot obsojenec, oči uprte v tla, ustnice tesno stisnjene. Benedikt si je pogladil čelo ter ee tesneje zavil v plašč, ki mu je med njegovim plamte-člm govorjenjem zdrknil a plač. — Sedaj vam je znan moj sklep, gospod grof. in ta je nepreklicen. Zdaj pa prosim od svoje strani sa obljubljeno pojasnilo. Počasi je dvignil grof svojo glavo ter uprl oči v Benedikta; v njegovih očeh ae je zrcalila bolest, sramota In obubna grenkoba. — Prosim! — je ponovil Benedikt. — Ne! — je dejal grof zamolklo. — Ne zdaj! .. — Toda, aaj zte mi vendar obljubili-- — Nikdar in nikoli! — Je zaklkal grof strastno. — Povem ti, da ne boš nikoli Izvedel, vsaj iz mojih uzt ne — ti sam si jih zapri. Mladi duhovnik je molčal. Nobenega poizkusa nI naredil več, da bi prodrl v tajno, koje razodetje se mu je naenkrat z tako trdovrat-noetjo odbilo. Njegovo čelo ae Je nagubalo, in ledeno je odstopil za kofrk od svojega pokrovitelja. | * 4 — Ti vztrajaš torej na tam, da se vrneš naaaj v »amoetan? Je izpregovoril grof po kratkem premolku. — Jutri večer bom tam. Povejte prelatu. da mu je moč, katero je hotel ohraniti aamo-atanu, sa vedno izgubljena, da pa ae bom kljub temu spominjal baaed, ki Jih je izgovoril ob slovesu: Jas sem vsega zmošen, samo ne — kriv« priseg«! » s ' Grof je pobeail glavo in molčal: kaj naj bi tudi rekel? — Slovo je bilo kratko in hladno. vsaj od strani Benedikta. Ranek se je napotil v spremstvu svojega sina, nazaj proti vaal, d oči m je Bfttedikt nadaljeval svojo pot proti romarski ceritvi. Streh in skrb tupnlkg Klemena nista bila neutemeljena, ker se je bal sa svojega mladega duhovnega sobrata. ki Je hodil dan na dan po oni nevarni poti v romarsko cerkev. Bila je to samotna in nevarna pot, na kateri je bilo prostora Jedva za enega mota. dva bi le ne mogla korakati vštric po ozki stezi. Deeno ob poti se je dvigalo pečevje navpično v višino, na levi pa ja padalo navpično v globino. Tako se Je vila ta steza mimo gorskih potokov in hudournikov do Divjega grabna. Se preden Je do-spel popotnik do onega meeta. Je začul divje šumenje hudournika, ki je dri preko pečin In skalovja na dnu globine. Izgledalo Je, kakor bi vulkanaka sila rasčeenila ogromno pečino v dvoj« delov, med katerima Je drl v globini hudournik po svoji readrapeni strugi. Na nekem maatu Je drtal premo ^oblne majhen, slab mo-atiček. narejen is surovo obtesanih brun; na deanl strani moatička Je bila Šibka ograja, katere ae je oprijemal popotnik, ki je hotel preko njega. Samo motna dnevna svetloba Je padala v to divjo aoteeko, in teiko bi bilo človeku predstavljati si bolj <11 v romantične sceneHje. kakor te. ki ee je ntalUa popotnikovim očem e tege mostu. V glavi ee Je'zavrtelo popotniku, če je pogledal dol v brezdn* po katerem Je dri hudournik, kojega peneče in šameče vodovje •« le razbijala . b ostrih čerefc. prisegal, da gre jutri v mesto in pobije čevljarske pobe. patie njegov pogled na mizo zraven. Na mizi j« letala flavta. S flavtami J« pa čisto nekaj posebnega. Od ato ljudi, ki vidijo kje letati tako okrogel, tnehkoglaeen instrument, jih pride devetindevetdeset v izkušnjavo, da bi en-erat zapiska! i vanj. Tako tudi krojač. Ko je Tič pripovedoval, da je stvar na drašbi poceni dobil, se Je krojač ie spravil nad flavto in vprašal radovedno: "Kako pa se to naredi?" TiČ potisne sam krojaču flavto pred obraz, ga pouči, kako naj vse zaklopke naenkrat odpre in reče potem: "No, pihnite zdaj iz vseh moči tu zgoraj v trobiloc." Krojač gre globoko po s^po in pihne. Tedaj zaraja oblak borovih saj okrog njega in ga iz-premeni v zamorca. Izven aebe od srda udari krojač a lavto po mizi in — komaj zmoten govorjenja — piha: "Petelina ti postavim na štreno, kanalja!" In je zunaj. Tisto noč je pogorel Tičev slabo zavarovan skedenj zunaj na K>lju. On pa ni nič ovadil En-trat samo, ko je videl krojača, Je zmajal z glavo In rekel otoš-no: 'Ta človek nima nobenega humorja v aebi !H — Tak Je bi) stari Tič. Komaj če je bil kdo v vsem okolišu, da mu ne bi kdaj ponagajaL Večkrat ni povsem gladko izteklo, kakor v priliki, ki amo jo slišali; dvakrat « bil celo tožen in «o ga obloži-i z milo kaznijo, enkrat aaradi dejanskega rasšaljenja in oškodovanja na trgovini, ker je bil nekemu potujočemu 'umetniku,' ki ee je bil pri njem ustavil, z ovčjimi škarjami nesramno od-strigel krasne dolg« lase; drugič zaradi k robe aamopašnoeti, ker je v mestnem in okrožnem listu anonzlral "ljudstvo ' ziio razočarujočo veselico" in jih je tem veliko priklic.!, na "pra-znik" pa je na evojd vež na vrata nabil letak, Jci je rioeil napis: "TIčeva goetilna ostane zaradi slabe volje poaaatalka zaprta. Tedaj Je bU tudi eden med množico, kf hi "imel ničvhumorja v sebi," in fa je naziknil. Obravnava je bila zelo smešna. Ljudje so A trgali za prostore poekišavnlci kakor pri kakem «enzacijonattiem procesu. Obtoženec je sa&o z napol prikritim reianjmn svoje dejanje akesa-no priznal ih sodnik ga je obložil — tudi a samo na pol prikritim reianjem — z globo 80 mark. Tič bi bil za veselj* ki ga je imel, ko je gledal skozi strešno okence doli na gruče ljudi, ki ao stali pred njegovimi zaklenjenimi vrati, rad plačal 300 mark in je alavil sodnika, da je ptavi-čen in pošten moL Ena edina je bila, s katero ni Tič nikdar uganjal burk — to je bila njegova mala, tiha tena. Ta Je imela ia kmetico fino natu-ro in je imela krotek obraz, ki ae je zdelo, da vedno prosi odpuščanja za burke svojega mota. Tič Je ljubil zvojo teno nad vse na avetu. V tej globoki, zrčn' ljubezni je tudi koreninlla ne-venljiva roža njegove mladostne svete prešernoeti. Večkrat, če ae je kaj malega kujala, Jo je prijel krog nežnega paau in jo zavrtel v pleeu. Zraven je pel tihim, nežnim giaeofci:' Priarčkana pod streho trt. poslušaj mojo paamico — | In tedaj ga je zračna poda» dala. Zakaj med zvoki tega sta-iga valčka ga je epoznala. k Je bil tedaj najzaljši in najM lejši dečko. Ko Je bil TIČ star 63 let Je po-neerečil. V sosedni vasi Je skrivaj prislonil leetvo na kovačevo hišo in Ja svojemu staremu prijatelju a desko zakrit dimnik, da Je bila kovačnica polna dima. Ko pa Je aplaaal a strehe. Je Tiču izpod letelo, in si Je zlomil nogo in roko. Od tedaj je delal avo-Je burke le i» na ravni semlji. Starega Tiče ao val ljudje oko. lice. s prav malimi izjemami, zelo ljubili. NI bilo bolj postretlji-vega. za pomoč pripravljenega moia kot on, in njegov» Šale, ki jih*z modro pravičnoetjo nikdar ni koncentriral samo na eno da-rit veno jsgnje. ampak jih Je pu-stil. da ao «a po vrsti okrog, ao vedno škodoželjno pohvalo stoterih. š Ko je bila tedaj prišla štiri-deeeta obletnica njegove poroke, so sklenili nekateri njegovi prijatelji, da ga bod* obdarova-i. Dolgo so gruntali, kako bi napravili, da bi bilo prav veselo in dobro, in so končno prišli n^ lopo misel. Bilo je globoko v noči med drugo in tretjo uro. Tedaj se je bližalo samotno letečemu Tiče-vemu domov ju deset raoi. Dva izmed njih sta nesla velik zagrnjen zavoj. Ko so prišli na dvorišče, je eden izmed mož potolažil paa s kostjo, ki jo je bil prinesel seboj; potom ao se splazi li vsi k spalnici Tičevi, ki je bila pritličju, razvili zavoj in so postavili na široko oknovo polico spalnice nov gramofon. Pol minute pozneje je zadonela koračnica. Možje so se smejali in so ploskali z rokami. Tedaj ae je zaator odmaknil, okno se je odprlo in glava Tiče-va se je prikazala. Meeec mu je svetil v obrlz; bil Je zelo bled. "Otroci," je rekel z do smrti žalostnim glasom, "ne delajte danes nobenfti šal, žena mi je i)-mrla." Čutili so, da Tesgjfcp. govori in vsi so se globoko prestrašili' — Zvečer, ko ee je fOT poslovilo solnce, je bila naetltfit po čisto kratki slabosti zaspala. Stari TiČ je tr&tao naslonil glavo na oknovo steno. EŠen od mož je potožil, da pridejo ravno zdaj v tako nepravi čas s zvojo dobrohotno šalo, toda Tič je odgovoril: "Ce bi bila šivala, bi bilo to zelo lepo veselje." % Potem je pogledal na gramofon in vprašal: v "Imate morda tudi "Prisekano pod streho trt" na tisti stvari?" \ - Rekli so, da, da so to nalašč posebej naroČilih ker je njegova najljubša pesmica. Tedaj je stari Tič ailil, da jo morajo zaigrati. ' , Zaigrali so jo. Tedaj je,šel stari Tič proč od okna v temni kot k mrtvaški postelji zvoje preljube, prišel pa je brž nazaj in rekel možem zunaj: "Otroci^ malo se Je nasmehnila; vesela vaa je!" , Ko pa je bU to izrekrf, je zta-ri šaljivec bridko zajokal. Prijateljici. — Torej Nežika, ti se vendar le poročiš i Jšnezom. Mislila sem, da je to samo navaden flirt. — Sni to Je on tudi mislil • y Stražnik ia reporter. V meatu je izbruhnil požar in strešnik je napenjal vae sile, da zadrži množico radovednežev najvimerni razdalji. — Niti koraka ne smete naprej, — je zakričal na mladeniča, ki ae je prerival h goreči hiši. — Oprostite, toda jaz sem reporter in moram opisati požar. — Nikar se ne trudite, jutri novin, oamrninoi Ta aatajaae peraike Ia aju, wlh Is Iter Tasks ter ajft tvrop.i«, ^ boste itak vse izvedeli iz noi — ga je potolažil strešnik. Zna al pomagati. Srečata se dva .znanca. FJrvi pravi: — Ali «e ti ne zdi, da je življenje dolgočasno? — Niti najmanj. — Kaj ee ti ne dolgočasiš? — Nikoli. — Kaj pa počenjaš, da ti ni dolgočasno? — Druge dolgočasim. ZASTAVE regaliK keva, šalje, prava ki Vfctae Ura. Ike, Itd. ▼ trgevfcai sad 20 lat. IVAN U Mala Si. •<.3rea* Cherbs«, Cherbourg « ■^■Ck.rbour, X —raria .............. bit> 3. " —Deatacfclaad ....Ham),ur. " —■Satemla ............fri ». f -—H« še Franc«.......h«ti, S. okL —Pres. Wilson ......... I» " Celestas .........Brea^ Z. " —Majaalk .......Cher bo», Z. " —flialsff .......Hambarr li. ^ — BareagarU .....Cherbotrj IZ. ■1 Parla >.............Ha^n 17. ekt sala ....Cherbosn ». H Fraace.......h«^ U. " sla ......Chtrbov) Z7. " klsaš ... .Hasibor) 27. w ie ..... . .Ckrrbouri 1. bot. Ma ........Brcati t. dragih pandkev v teai Umu. Plštta pe aav Veni Bad ^ t, aašaljae isftnudj« m (Zakrajšek à Cešark) 455 Waat 42nd Str. NEW YORK, N. Y. AU želiš znati pravilna piaati In «tati angkfte? Nam» ■ atenrico", katero Ja Wala in Ima na proda .J. -i Neki kavaraar ze je oženil z zelo lepim, obenem pa zelo siromašnim ' dekletom, ki ni imelo nobene izobrazbe. — Najprej bol moral naučiti svojo ženo govoriti, — mu je svetoval prijatelj. — Toda kavarnar je smeje odgovoril: — Naučim jo raje molčati. — ZNIŽAM CEM HM KNJI2EYNE MATICE S. N. f. J. AMEBlfiM SLOVEkci—farvrstaa krama knjiga, sbsags «82 straai, trdo esasna. vredna svoje eaas, stane.............tMt SLOVENSKO-ANGLBfiKA 8LOVNICAr-«alo psačas is lahko rssealjlva knjiga sa ašsaje saglaKina, s dodatkom rasnlk ka- rlstnih informacij, alaae suso......«.«,,,,».»..,,,,..•( ZAKON MOOKWWnm »rthaeü naravna saäoas te «Mal knjiga to katera sassoreta črpali mnogo aaakev i in daiavno esbeo ......Tts PA» MALAVENTUBA—V KABABETU—aaatmlva povest It Uvljsajs amerlškfti fmnčUkanov, la došHtjaJI rajska, Isvratao ■popobjeaa s sHksad....................................Tie ZAJBDALCI—resnična povest ia prava Jlnstradja doslej ikritafs dala üvljeaja alevaaakfb šalaeeev v Ameriki..............7k JIMMIB HIGGINS—krasna povest, ki jo je spise! alevttJ aiae-fiüd pisatelj Upton Sinclair, poaloveail H Ivan Molek ... Me I ZAPISNIK K BEDNE BONVENCUEB. N. P. K IM «treni mak-. ka vasaaa, stane sssm.«...*....., MH BBTENICAM—drama v trak dajaaJBi a geologom ta epfloffon mehko vaeeaa, stana sssio.»«.«,.,.., ....... les "INFOBMATOB*—knjUUaa s vessri potrebnimi podatki o S. N. P. J« salo prlporofljhra sa ilane stane samo............«It* Vse kajlgo akepaj vam aeWssse se |7J*. KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. ZZZ7 Sa. Uwadale Ava, CMcage. DL SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vrtita m veselice m shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaSkem, frftem, nemškem, angleškem jezika in drugih VODSTVO TI8KABNB APELIRA NA ČLANSTVO S N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene antrat angako ddo pm mte. V« pgriikdaje nxktro (taksne S. N.P. J. PRINTERY 2687-S9 Sa. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA