Poštnina plačana t gotovini. ŠTEV. 116. V LJUBLJANI, pu it del jek, dne 23. maja 1927. Posamezna številka Din J.-LETO IV. Izhaja vsak dan opoldne, lzvzemšl nedelje in praznike. MoseSna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 20. UrHAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Za poštenost v političnem življenju. so \ vn®niP> ki bi pač zaslužila boljši cilj, zadnjem času od gotove strani pro-m!P[a tekozvani napredni blok. Da ni-ne napredni blok nobenega pozitiv-proD Pr°grama’ so priznali že njegovi rex ®a^orji sami. Dosledno so se nam „ _Umaknili vsaki debati o vsebini te-k- v aP^e(lnega bloka, temveč ga utemc-le tak 8 'em’ da b* vsled njega dobi-jjj . 02Vflne napredne stranke čim več jn v v> ^°v za mandati je torej konec ki , ,elek V9e kampanje za napredni bičk *°6uu- *»k Ne zaradi napredne mi«li načel, temveč le zar*H \ ^ zaradi nekaterih voditeljev nai *mbicii takozvani napredni blok ^n ^ato ^udi ^do že tak!wr t8 TJG\kei 80 se u voditelji ze tako diskreditirali, da lle morejo niži ?ritMPH rgAb‘0ka iQ niti brez nje-mirnn \\t° J Sk6ga ^Pania. Cisto 2“lah “ rece"’°, da ^ bo takozvani o S1 blok razbl1 sPloh samo zaradi kateri vPra^ani’ k'r s* domišljujejo ne-nim n da so kljub svojim zna- Slovi°miiain nenadomestljivi in da bo oni njeRo^v!^r0da konec’ Če ne bodo čeno »zavajalck! >Vodlteljk ali točno re* ko dovn?^ar ^ *meH ti »voditelji« več ozadl ^VZr,0ka’ da stoP*i° lepo v .. m da hvalijo Boga in usodo o« Jim je sploh dano, da se javnost ne spominja več njihovih dejanj. Zakaj ta njihova dejanja so povzročila, da so zavladale v Sloveniji naravnost rokovnjaške politične razmere in da se v javnosti ni smel pokazati niti največji poštenjak, če ni hotel, da bo njegovo pošteno ime povaljano po blatu. Zaiaj žalostna zasluga teh voditeljev je, da eo uveljavili v slovenskem iavrim ziv jenju nemoralno načelo, da ie v bla Itranka "f6 .doy?^euo , vsako sredstvo, zlato tol’ °i ' nialik, to je bilo ono li dfm f’ katereum so žrtvovali i nače-načel« ° !ac*je i načela svobodoljubja i k« , lavne poštenosti. V imenu stranke edinozveličavnosti so proganjali sakogar, ki si je drznil imeti svoje mnenje, v imenu strankarske glorije so uni-°evali svobodo tiska in besede, v blagor stranke so s polomi denarnih zavodov Polnili svoje strankarske blagajne in v ® *y° svoje stranke so uvedli v Sloveniji ^ im terorja, nasilja in podkupovanja, °r Sa Slovenija ni poznala niti v nesvobodnih avstrijskih časih. stoftU®? Proti temu zlorabljanju moči na-0 Požari ali V'llh ^odličnejši pristaši in sledice take teroS? neizogibne P°' d*r ti voditeHi zvp \ P°litike’ 80 ven: napačni • sto vztrajali na svoji mine «,„? "-1 odgovarjali na vse opo- x , . . 10 8 ciničnim nasmehom- In vi- • k cinizma je bil dosežen tedaj, ko je na zaradi enega revnega mandata sne-ena slovesno dana častna beseda s pripombo, da bi bila stranka neumna, če bi besedo držala. Ni čuda, da je pod vtisom takega delo-v*nja padalo vse javno življenje v Slovenji in prišlo končno do te žalostne stop-ko mislijo naši najboljši ljudje, da je Etična pasivnost edina prava pot. Politična pasivnost pa nujno vodi v , ^vilo, to pa v nazadovanje naroda. Za-0 Pa mora biti glavna skrb nas vseh, da °Pet vpostavimo ono javno moralo, ki je *dala nekoč, da bo poštenost tudi v Politiki zakon. k. dosledno temu pa je, da vsi ti ljudje, * so zakrivili propadanje našega javne-P življenja nikdar več nimajo besede v vnem življenju, ker samo tisti sme biti Direktna pogajanja z Italijo se vendarle prično. Trst, 22. maja. »Piccolo« prinaša vest o razgovorih italijanskega poslanika v Beogradu z ministrom zunanjih poslov dr. Marinkovičem in pravi, da je ta razgovor preludij za nadaljnja pogajanja. Takoj nato je šel Marinkovič v Vrnjačko ’>anjo, da referira kralju o tem razgovoru. Beograjski politični krogi gledajo v tem razgovoru začetek direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Pogajanja naj bi se nadaljevala v teku tega tedna in bi se vodila v Rimu med Rakičem in Mussolinijem. List pravi nadalje, da povdarjajo v beograjskih političnih krogih, da se je po konferenci v Jachimovu in po. sestanku Brianda in Chamberlaina situacija vidno razbistrila in da sta po teh značilnih dogodkih Jugoslavija in Italija pričeli z direktnimi pogajanji. Na-glaša se mišljenje Beograda, da je Jugoslavija že prej zahtevala pogajanja, a da je Italija pri tem delala ovire. Sedaj se je, tako pravijo, tudi Italija uverila, da se morejo samo z direktnimi pogajanji izravnati vsi spori in vsa nesoglaja med obema državama. Prihodnje volitve morajo biti svobodne. Beograd, 22. maja. Minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič se je povrnil včeraj popoldne iz Vrnjačke banje. Mudil se je malo časa v svojem kabinetu. Nato je odšel k predsedniku vlade Velji Vukičeviču, da mu referira o posetu v Vrnjcih in da se z njim dogovori o posetu Vukičeviča, ki je odpotoval v Vrnj-ce v noči na ponedeljek ob 2. in pol z avtomobilom. Zdi se, da je bilo stališče dr. Marinkoviča to, da se morajo izvršiti izpre- j membe v uradništvu še pred volitvami. Demokrati zahtevajo, da se izmenjajo vsi uradniki, ki so znani po svoji samovoljnosti in po svojem nasilju. Oni smatrajo, da je to eden izmed predlogov za izboljšanje režima in za ureditev vseh predhodnih mer za svobodne volitve. Demokrati trde, da bodo prihodnje volitve svobodne in oni smatrajo, da so svobodne volitve obča želja in tudi državna in narodna potreba. ITALIJANSKA MORNARICA BO DEMONSTRIRALA PRED REKO. Reka, 22. maja. Po včerajšnjem sklepu Mussolinija kot ministra vojske, bo italijanska mornarica, ki se bo na čast pnhoda italijanskega kralja v Trst mudila v Trnu od 20. do 25. t. m, prispela -6. t. m. na Reko. Mornarica bo ostala na Reki en dan. Prispelo bo preko 100 raznih vojnih edinic in večje število aero-pianov. Iz Trsta do Reke bo mornarica demonstrativno obšla Istro in se zasidrala na Reki. Ta manever italijanske mornarice ima odkrito ofenziven značaj in ta demonstracija g. Mussolinija ne bo ostala neopažena. kanci pri tem ne bodo pozabili, da sočustvujejo s Francijo na izgubi Nunges-serja in Colija. Enako ne pozabljajo, da je uspeh aviatike in njen napredek v velikem delu zasluga francoskega genija. Predsednik skupine za aviacijo v zbornici je najavil, da bo prirejen v predsed-ništvu zbornice svečan sprejem Linber-gha. Briand je zaprosil, da se Linberghu podeli red častne legije. GRANDIOZEN SPREJEM LINDBERGHA V PARIZU. Pariz, 22. maj2a. Pri sprejemu Lindbergha je bilo navzočih nad 150 tisoč ljudi. Lindbergh je preletel 6000 km v 33 urah 37 minutah. Ves ta čas je sedel nepremično na istem mestu in jemal je samo kofein in pil vodo. Okrog 1000 milj je letel skozi neprestano deževje. V Parizu so mu bile prirejene sijajne manifestacije prebivalstva. Ko je Lindbergh pristal, je izrazil željo, da poseti Nungesserjevo mater, kateri je izrazil sožalje vse Amerike in njenega naroda hi izrekel nado, da se morda vendarle najde Nungesser še kje na kakem otoku a i na kaki ladji. O priliki poleta Lind-.'Orgha je načelnik pariške občine takoj izrazil čestitke mesta Pariza ameriškemu poslaniku. Predsednik republike Doumergue je telegrafiral predsedniku Coolidgeu najsrčnejše čestitke svoje države in naglasil, da se vsa Francija brez izjeme in brez omejitve divi uspehu in da ta uspeli živahno pozdravlja. Coolid-ge se je zahvalil brzojavno, da Ameri- voditelj, ki more s svojim dosedanjim delom jamčiti, da bo delal pošteno in fair. Zato pa je tudi prav, da igrajo ravno pri pogajanjih za ustvaritev naprednega bloka osebna vprašanja tako veliko vlogo. Še večjo in naravnost odločilno morajo igrati, ker gotovi politiki so odigrali in morajo odigrati, če hočemo, da nam slovenska politika ne bo vsem skupaj v sramoto. Tu je jedro vsega vprašanja, tu je preizkušnja naprednega bloka. INŠPEKCIJSKA POTOVANJA MINISTROV. Beograd, 22. maja. Minister trgovine in industrije dr. Spaho se povrne v Beograd v četrtek dopoldne. V soboto zvečer bo najbrž odpotoval na Sušak v spremstvu nekoliko referentov svojega ministrstva, da prouči prilike na Suša-ku, alasti v zvezi s proglasitvijo sušaške svobodne luke. Ni še gotovo, ali bo z dr. Spahom potoval tudi minister za promet general Milosavljevič. V tem primeru bi Milosavljevič nadaljeval potovanje ob vsej naši obali in proučaval med ostalimi tudi vprašanje gradnje centralne ladjedelnice, verjetno v vzhodni splitski luki. Spalajkovič bo vpokojen. Beograd, 22. maja. Sinoči se je v vladnih krogih trdilo, da je sklenil minister zunanjih poslov, da upokoji našega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča in poslanika v Washingtonu. Politični krogi mislijo celo, da je mogoče, da je Marinkovič o priliki svojega bivanja v Vrnjcih prinesel že ta ukaz v podpis. UNSKA PROGA BO ZGRAJENA NAJPREJ. Beograd, 22. maja. O železniških progah, ki naj se izgrade v najkrajšem času po odredbi, ki jo je sprejel finančni odbor, se sedaj vrše naknadna prouča-vanja. Ena izmed najvažnejših prog, ki naj se izgradi, je unska. Po načrtu uredbe naj bi šla ta proga lz Bihača in bi se zdru-žila z liško progo v Crmanji. Toda vsled interpelacije narodnega poslanca Nikole Novakoviča na seji večine finančnega odbora je minister za promet izpremenil smer proge in bi naj ta proga vodila iz Bihača direktno na Knin. Za določitev končne trase je minister za promet imenoval posebno komisijo, v katera sta dr. Novakovič in pomočnik direktorja zagrebške železniške direkcije inženjer Senjanovič, ki se j« že od prej bavil s tem vprašanjem. TUDI ITALIJA PRETRGA STIKE S SOVJETI? London, 22. maja. >Daily Telegraph« piše, da ni izključeno, da bo tudi Italija pretrgala svoje odnošaje s sovjetsko Rusijo in odpoklicala svojega poslanika is. Moskve. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA. ženeva, 22. maja. Na predvčerajšnji plenarni seji mednarodne gospodarske konference se je razpravljalo o resolucijah, ki jih je sprejela industrijska trgovinska in agrarna komisija. V teh resolucijah so določena načela svetovne eko-I nomske politike, ki se priporočajo vsem/ vladam in Društvu narodov. Ob tej priliki je poda! šef jugoslovanske delegacije dr. šečerov izjavo velike važnosti v imenu jugoslovenske sekcije, v kateri se ' izreka za izražena načela v svrho, da se podpre razvoj trgovine in industrije. PRED PRELOMOM MED VEL. BRITANIJO IN SOVJETSKO UNIJO. London, 22. maja. »Daily Mail« piše, da je prelom odnošajev med Vel. Britanijo in sovjeti neizogiben. Britanska vlada ima v rokah nepobitne dokaze, da so vposkušali sovjeti organizirati v Angliji revolucijo. Nadalje ima angleška vlada tudi dokumente o vojaški špionaži, ki so jo vršili sovjeti v Angliji. Ce bi angleška vlada vse te dokumente objavila, bi vsa javnost odobravala pretrganje vsakih stikov s sovjeti. OBČNI ZBOR BEOGRAJSKE BORZE. Beograd, 22. maja. Včeraj ob 9. dopoldne se je vršila skupščina beograjske borze. Skupščino je otvoril Milan Stoja-dinovič ki se je v kratkem govoru spominjal smrti Dragičeviča in drugih članov, kar so vsi navzoči poslušali stoje. Nato se je prešlo ria dnevni red. Vse točke so bile sprejete brez diskusije. Poročila so bila sprejeta in odbora je bil dan absolutorij. Nato je bila izvoljena nova uprava, v katero so bili izvoljeni vsi stari člani. ŠPORTNE VESTI. Tenis tekma Indjija — Zagreb 3:0. Zagreb, 22. maja. Včeraj je bila v Zagrebu tenis tekma s predstavništvom Indjije. Končala se je s 3:0 z zmago Indjije. Hašk — prvak zagrebškega podsaveza. Zagreb, 22. maja. V nedeljo 22. t. m. je bilo završeno tekmovanje prvorazrednih športnih klubov. Zadnja prvenstvena nogometna tekma se je odigrala med HAŠKom in banjaluškim Krajišnikom in je končala z 11:0 v korist Haška. Hašk je dosegel v prvenstveni borbi prvo mesto v zagrebškem nogometnem podsavezu in sicer s 34:7. Med Gradjan-skim, ki je zmagal Croatio s 3:0, in Ha-škom se bo razvila ostra rivalna borba za prvenstvo Jugoslavije, ker je Grad-janski samo za 7 točk slabši od Haška in radi tega pride na 2. mesto. — Za tem tekmam so se odigrale včeraj že nogometne tekme med zagrebačkim športnim klubom in Maksimiram g 6:1 in med Ateno in 01ympio z 2:1. V Osijeku je bila včeraj nogometna tekma med Hajdukom in Cibalio, ki Se je končala s 6:0. V Beogradu sta se spoprijela Jugoslavija in Jedinstvo. Tekma je ostala neodločena s končnim rezultatom 1:1. Dr. Vladimir Ravnihar: 0 fronti... Ne čutil bi potrebe pisati o tem predmetu, *akaj niti ni aktuelen, niti politično dosti po-aiemben, da niso zagrebške »Novosti« prinesle poročilo njihovega urednika o intervie-wu z menoj. To poročilo je, ne vem pod kakšnim vplivom, skaženo in nepopolno na škodo smislu moje izjave. Zategadelj nekoliko •misli o fronti, o bloku, ali kako naj se sicer imenuje draperija, ki naj za bodoče skupščiu-ske volitve pomaga zastreti diskreditirano firmo SDS. Kajti za to gre v bistvu pri vsej stvari in nič drugega. Namenoma izpuščam pridevek »o napredni trontk. Da ne imenujem po nemarnem božjega imena. Zakaj namišljena in od iz-vestne strani ad usum delphini zaželjena »napredna« fronta ja pravi lucus a non lucendo. Smemo li pričakovati, da bodo postavljali oltarje svobodni misli ljudje, ki so jo zežigali na inkvizicijksih grmadah? Socijalna misel jim je bila dekla partizanstva. Prosveto so dali na Prokrustovo posteljo. Napredek v gospodarstvu pa da se Bog usmili. Eto, to bi bil pozitivni program »napredne« fronte, dokler bi bila jedro in — kakor nameravano — absolutna gspodarica fronte — SDS. Njen negativni program se izčrpavn v krilatici: antiklerikalizem. Slovenska ljudska stranka je že ob več slovesnih prilikah na usta svojih najmcroi.ij-nejših činiteljev slovesno izjavljala, da ni in «toče biti klerikalna. Vsekakor napredek. Narekuje te izjave ona velika pregrupacija du-Sevnih sil, ki je morala nastati izza leta 1914 in ki jej je za svojo armado dal dnevno povelje sam dr. Krek. ■ Je pa na drugi strani res, da je SLS stranka ostro opredeljenega svetovnega nazira-nja. Kot taka mora trpeti poleg sebe stranke, ki v antitezi zagovarjajo drugo svetovno •oaziranje ali pa stranke, ki zgolj negativno, * večjim ali manjšim poudarkom, kakor to pač zahteva njihov program, izpovedujejo, da niso njenega svetovnega naziranja. So stranice, ki so opredeljene po drugih vidikih, kakor po svetovnem naziranju. Ne morem pozitivno odgovoriti na vprašanje, da li je po zaslugi ene ali druge strani Irenotno nastal položaj, da pride ta antiteza do izraza, ki nujno zahteva raliiranje vseh onih strank proti SLS. Na dnevnem redu ni nobeno kulturno bojno vprašanje, ki se mu nasprotno SLS po vsej objektivni presoji Bkrbno izogiba. Ko je bila SLS na vladi, ni navesti niti enega slučaja kake klerikalne ofenzivnosti. V naši državi je borba proti klerikalizmu donquihotska borba z mlini na veter. V tej državi, ki šteje izmed 18 milijonov vsaj 11,960.000 neklerikalnih duš, je klerikalizem, j»apizem itd strah, ki je sredi votel, okoli ga >pa -nič ni. Samo bavbav za izvestne kroge v ■Beogradu, ki o stvari niso dovoljno informirani, kakor je bil svoj čas separatizem z drugimi iemi vred. Vse prikrojeno izvestnim strankarskim namenom. To čutijo propagatorji napredne fronte sami, kajti že govore o — narodnem bloku, pa žeprav je ta naziv močno diskreditiran z na-eijonalnim blokom nesrečnega spomina. jOdgovorimo si torej na vprašanje, je li SLS kot taka, ne glede na to, je li klerikalna ali ne, kliče po bloku proti sebi. Je li po svojem obnašanju, po svojem stališču napram narodu in državi, po 9vojih metodah daje po--vod, da se vse druge stranke v njeni ožji domovini' združijo zoper njo. Zame kot člana radikalne stranke odgovor ni pret6Žak. Baš z ozirom na politične odnose do države je bila radikalna stranka sma-Irala za potrebno, da se koalira z SLS, kot predstavnico — za danes čisto gotovo — slovenskega naroda, kakor bi se bila rada koa-lirala z začasno predstavnico naroda hrvat-'skega. Da do tega poslednjega ni prišlo, tt ■bila krivda NRS, pa tudi ne SLS. Ono koalicijo se je zlaati s pogledom na vnanje politični položaj proglašalo naravnost za državno potrebo. Tako zelo za državno potrebo, da je bil sam minister g. Pucelj, voditelj SKS, izjavil, da se umakne iz vlade, čim se SLS odloči, da stopi v vlado. Bilo bi proti vsej logiki in reklo bi se, zanikati načela, po katerih naj se vlada v naši državi, ako bi se nakrat po preteku nekaj mesecev menjalo naziranje o državni potrebi v čisto drugo smer. Razven, ako bi SLS ne bila upravičila nad, ki so jih pričakovali od nje, ako bi ona s svojim postopanjem, delom ali nedelom pokazala, da ni dorasla stavljeni jej nalogi. V Beogradu pa so mi zatrjevali na najme-rodajnejših mestih, da so z delom SLS, njene parlamentarne delegacije in njenih zastopnikov v vladi zelo zadovoljni, da je bila SLS lojalna partnerica, da se je izkazala za eminentno državotvorni element in da so po njej o narodu slovenskem dobili vse drugo — ugodnejše mnenje, nego 60 je bili imeli o njem do vstopa SLS v vlado. In Slovenija sama se ni imela pritoževati. Celo vrsto uspehov, ki jih je dati na rovaš pozitivnega sodelovanja Slovencev na vladi, zaznamuje v svojem koledarju za leto 1927, uspehov, ki jo zanje zavidajo druge pokrajine naše države in jih celo njej zamerjajo. Narodna radikalna stranka je pokazala izredno razumevanje za delovni program SLS, spo-znavši, da je vršitev tega programa, čeprav z neko preferenco Slovenije, vendar le na koncu koncev v korist celoti. Toraj politično in stvarno — nacijonalno delo. Zato rečem, da ni logično ne s stališča vlade in ne s stališča slovenskega naroda, da se baš v tem trenotku hoče ves ostali slovenski narod, kar ga ni v taboru SLS, mobilizirati proti SLS. Ljubosumnost in zavist ne moreta podreti te iz vsega stvarnega položaja nujno podane logike. Pa hočejo očitati SLS, da je za časa svoje vlade postopala teroristično in partizansko ter da je prav s temi metodami dokazala, da je prava klerikalna stranka. Ne rečem, SLS je postavila nekaj činov, ki jih je dati na račun partizanstva in ki bi bilo od njih bolje, da jih ni bilo, n. pr. odstavitev prosvetnega šefa za Slovenijo, toda bili so to poedini, izjemni slučaji. Ni pa to poglavje daleko tako strašno, nego je bilo za časa samovlade SDS v Sloveniji. Nasilje, korupcija, partizanstvo so si takrat kar podajali roke in, če bi te metode smeli nazvati za klerikalne, se je SDS izkazala za tisočkrat bolj klerikalno kakor SLS. Slovenska kmetijska stranka je v svojem glasilu izjavila, da je za stvaritev nekega bloka mimno SLS predvsem potreben program, čigar glavna načela bi bila 1. priznanje slovenskega naroda, 2. demokracija, 3. socijalni program kmetskega in delovnega ljudstva. Časopisi so poročali, da je SDS pripravljena z obema rokama podpisati tak program. Že verujem. Danes bi bili voditelji SDS pripravljeni požirati sveže gliste in žive polže, ako bi Be našel kak Paracelzus, ki bi jim to gusti-j oz n rt medicino zapisal kot življenjski eliksir. Kakor pa so bili od SKS stavljeni pogoji spretno nastavljena past, v katero se je navidezno promptno vjel odgovor SDS, tako niso računali z mentalno reservacijo tega odgovora. Tako se n. pr. odgovor skrbno izogiba pojmu »Slovenski narod«. In kako pričakujete demokracije od ljudi, ki jim je ta beseda lončeni zvok, pojem brez resnične vsebine, ki so v polpreteklem času podali sto in sto dokazov, da jim je demokracija prazna fraza. In kdo končno od njih naj podpiše pogodbo za blok, tako da bodo ti podpisi tudi držali? Take so torej perspektive za fronto, ki jo tako srčno žele voditelji SDS. Glej samo na propagatorje te ideje, pa boš vedel, pri čem si. Današnji resni časi, naš vnanje politični položaj, naša notranja revščina, ?ah*?.v®^ drugačno fronto. Fronto ljudi, ki pošteno m slijo 2 narodom in z njegovo državo tudi z žrtvovanjem vsega strankarskega m osebnega egoizma. Na tako fronto kličemo državljane, na fronto poštenjakov! Masaryk •• dosmrtni predsednik čehoslonaške republike Odlični češki časnikar in večletni najbliž- 1 ji sodelavec sedanjega predsednika čehoBlo-vaSke republike dr. Jan Herben, bivši ured-mik »Časa«, objavlja v češkem časopisju pod gornjim naslovom sledeči članek: »Ustava čehoslovaške republike pravi v paragrafu 8 o predsedniku: Predsednik se voli vsakih sedem let- Kdor je bil dvakrat .predsednik, ne more biti ponovno izvoljen, dokler ne poteče od zadnjega roka sedem let. To ne velja m prvega predsednika čehoslovaške republike. Predsednik Masaryk ge bil izvoljen s strani revolucionarnega Narodnega Shromazde-mya dne 10. novembra 1919. Ko je bila nato -uveljavljena ustavna listina je bil T. G. Ma-saryk definitivno izvoljen za predsednika dne 06. maja 1. 1920. Njegov sedemletni rok poteče torej dne 26. maja 1927, nove volitve pa »o določene za 24. maj 1927. Ko pa so se pričele nove volitve pretresati v časopisju, je bila široka javnost zelo iznenade-na. Večina naroda, ne uvažujoČ pisane besede, je živela v prepričanju, da je T. G. :Masaryk dosmrtno predsednik naše države. NI mogla razumeti, da bi bilo to kaj druga^ Narod ga je po njegovi vojni Odiseji pozdravil kot osvoboditelja do-.noittP izpod habsburškega jarma. Narod ua tako Brečnega, kot naši predniki, bo je Mi leta 1458 izvoljen Jifi Podebrad-■ski za češkega kralja in ko so mnogi jokali . vd veselja, da jih je mili Bog osvobodil m da je bila uničena nad njimi oblast nemških kraljev. To je samo ob sebi umevno, ne farno pri čeSkem narodu, temveč tudi v ino-aarftgtru. Ko je markiz Curzon 1. 1928 po-sdr&vil Masaryka v Londonu, ga je nago-•voril kot dosmrtnega predsednika čehoslo--.•vaške republike. Prevrat 1. 1918 je bil našemu narodu he- rojska doba, ki je s svojo veličastnostjo objela ves narod in vse stranke. Ljudje so blagoslavljali svoj čas in so bili srečni, da so doživeli trenotek, za katerega jih bodo bodoče generacije zavidale. Z ljubeznijo m s spoštovanjem so obsuli svojega odrešitelja. Toda ta udana ljubezen in hvaležno spoštovanje ni ostalo trajno. Mnogim bivšim odkritim in neprikritim nasprotnikom T. G. Masaryka je bila zoperna njegova slava; drugi so zopet težko trpeli Masarykove verske in družabne nazore in so še vedno čutili težke rane, ki jim jih je on zadal še pred vojno, enak*> je čutila gotova vrsta sumljivih ljudi, nezadovoljnežev in upornikov, katere ima vsak narod in ki so povsod zraven, kjer se le ruši. Ob novem letu 1926 je poslal neki nemški list vsem pomembnim evropskim osebnostim vprašanje, kdaj bi prišlo do osnovanja Združenih evropskih držav in kdo bi bil njihov prvi predsednik? »Samo ob sebi se razume, da nihče drugi kot Masaryk,« je odgovoril Bernhard Shaw. Za njega bi glasoval tudi ves češkoslovaški Nato so Masarykovi nasprotniki leta 1926 načeli vprašanje, kaj bo z volitvami predsednika čehoslovaške republike bodoče leto? Nepričakovano vprašanje, bolestno in odurno. Kaj bi volitve l. 1927 mogle pomeniti vprašanje za osvobojeni narod, dokler je še živ prvi predsednik — osvoboditelj? In vendar smo doživeli grdo kampanjo proti njemu v jeseni lanskega leta. Za vse, kar ni bilo v državi dovršeno ali neizči-ščeno, za korupcijske in antidržavne pojave, za vse je bil odgovoren Masaryk. No, zakaj ga pa imamo, če trpi zlo in koristoljubje strank? Zakaj ne ugonobi fašizma in komunizma? Masaryku so nalagali toliko nalog, kolikor jih nima prav nihče. Neki književnik (Karel Capek) je inter-vjuwal predsednika. Ob tej priliki se je dotaknil tudi pekočega predsedniškega vprašanja. iMaearyk je odgovoril: »Moj Bog! Te volitve niso moja stvar, temveč stvar naroda in republike; vprašanje bližajočih se predsedniških volitev me niti najmanj ne vznemirja. Jaz bi bil srečen, če bi mogel koristiti republiki in demokraciji kot svoboden publicist in že bi mogel uporabiti svoje žurnalistične izkušnje. Razvoj po vojni je mogel resnično prepričati vse globoke ljudi, za kaj gre: ustvariti iz sužnjev svobodne ljudi. Vem, ta izraz je malo krepek, toda karakterizira situacijo.« Masarykov položaj sredi vrveža politikov in sredi naroda nas spominja na Mojzesovo usodo. Ko je povedel svoj narod iz Egipta, mu je narod pel slavo. Čim pa je pričel narod stradati v pustinji, so pričeli uporniki dvigati glave, češ, zakaj jih je spravil proč od mastnih egiptovskih loncev. Od tega časa dalje usoda vsakega velikega osvoboditelja ponovno prepričuje o usodi Mojzesa. Enaka je bila tudi usoda Georga Washing-tona. Drugačno je razmerje med predsednikom in ljudskimi množicami. Povsod, koder potuje Masaryk po državi, povsod ga triumfalno pozdravljajo, kmetje in meščani. Ne samo kot predsednika, temveč tudi kot »tatička Masaryka«. Narod se zbira okoli njega in se dviga na prste, da bi ga mogel videti. Ob sokolskem zletu meseca julija lanskega je sokolsko zletišče urnebesno grmelo, ko se i je predsednik pojavil tam. Naša ustava ima napako, da je poverila volitve predsednika parlamentu. Parlamenti niso vedno izraz narodne volje. Toda situacija je taka, da se ne bi niti ena parlamentarna stranka upala postaviti svojega kandidata in ni politika, ki bi bil toliko priljubljen, da bi se postavil proti Masaryku, ki ostane brezdvomno dosmrtni predsednik Čehoslovaške republike.« (CEPS.) Politične vesti. = Kombinacije in kombinacije. Kakor da bi bili že sredi dobe suhih kumaric, tako izpolnjujejo jugoslovanski listi svoj prostor s praznimi kombinacijami. En dan pišejo o nesoglasjih v radikalni stranki, drugič zopet o nasprotju med Marinkovičem in Davidovi-čem, tretji dan o težkem konfliktu med muslimani in radikali, vselej pa zabelijo te vesti z refrenom o težki krizi vlade in o skorajšnjih volitvah. Silno mnogo se kombinira tudi o izpopolnitvi vlade. En dan se govori, da vstopijo v vlado sami strokovnjaki, drugi dan se zopet govori o razširjenju vladne koalicije. Kdor le površno zasleduje našo notranjo politiko, se more z lahkoto uveriti, da so vse te kombinacije brez podlage, ker niti ena se še ni uresničila. Nasprotno dokazujejo vsi dogodki, da ima sedanja vlada trdno večino in popolno zaupanje na najvišjem mestu in da dosledno izvaja svoj program, A tudi zunanje politična situacija, ki je v prvi vrsti povzročila novo vlado, se ni niti najma- nje spremenila in zato bo storil vsakdo dobro, če se na vse te vesti ne bo mnogo oziral, temveč se sprijaznil z mislijo, da je sedanja vlada trdna in da še precej ea*a ni računati na izpremembe. = Južno-tirolsko vprašanje na dnevnem redu kongresa lig za Zvezo narodov. Letošnje plenarno zasedanje društev za Zvezo narodov se bo vršilo od 24. do 30. maja v Berlinu. Na dnevnem redu zborovanja je tudi južno-itirolsko vprašanje, ki je bilo na lanskem zasedanju v Bruslju odloženo. O Južni Tirolski bosta poročala Angleža Dickinson in sir Napier. Prvi je predsednik manjšinske komisije in v vseh manjšinskih dobro poučen, drugi pa je lansko jesen eam prepotoval južno Tiorlsko in na licu mesta proučil nešmke pritožbe. — Na letošnjem kongresu bodo zastopani tudi Slovenci in se bo na njem obravnavalo tudi o slovenskih manjšinah v Italiji. — Ruska kriza na svetovni gospodarski konferenci poostrena. Vsled zahteve sovjetskih delegatov, da morajo vse države, ki so zastopane na svetovni gospodarski konferenci, priznati sovjetski režim v Rusiji, je izbruhnila na konferenci prava ruska kriza. Vsi poizkusi, da bi se našla kaka sporazumna formula, so se dosedaj izjalovili. Enako se ni posrečilo Rusom, da bi dosegli hitro odločitev o njih zahtevi, da se priznava so-Francija sovjetski zahtevi, da se priznava so-eksistenca sovjetskega in kapitalističnega gospodarskega sistema in da se priporoča sodelovanje obeh sistemov. Manj odpornosti kažejo Angleži, ki očividno nočejo še povečati nasprotja z Rusijo. Veliko vlogo pa igrajo v vsej ruski krizi razni privatni interesi. Tako se zlasti trudi, da bi našel kompromisno formulo, bivši holandski ministrski predsednik Colijne, ki je zelo blizu angleško - holandski petrolejski družbi (Royal Dutch Shell). Na ta način hoče oslabiti utis za siovjete nenavadno ugodnega stališča Ame-rikancev, ki so silno blizu ameriški Standard Oil družbi. Rusko zahtevo podpira Nemčija, ki je že z rapallskim dogovorom v bistvu pri-, znala sovjetsko zahtevo. Vendar pa tudi Nemci niso čisto na strani sovjetov in so pripravljeni podpirati samo sprejem prvega dela sovjetske zahteve, dočim niso pripravljeni priporočati tudi sodelovanje sovjetskega in kapitalističnega sistema Rusi so nato odgovorili, da morajo počakati na nove instrukci- je iz Moskve. — Svetovna gospodarska konferenca je v glavnem svoje delo dokončala in vse tri ko misije so svoja poročila že sestavile. Posebno pozornost je povzbudila resolucija industrijskega odseka, ki govori o kartelih V resoluciji se pravi, da morejo biti karteli dobri oii iia.hi in da jih je soditi le z ozirom na na-mlrt vsled katere so nastali Karteli, ki ho-6eio umetno dvigniti cene izdelkov, so slabi in proti tem je nastopiti. Priporoča se, da bi se ustanovila iz 'tega vzroka posebna kontrolna pisarna nad karteli. Vse sklenjene resolucije bodo predložene v torek plenumu svetovne gospodarske konference, ki bo potem zaključena. Čeprav ne bodo njeni pozitivni uspehi takoj vidni, vendar pa je že danes sigurno, da je bil dosežen s svetovno gospodarsko konferenco velik korak na poti h konsolidaciji evropskega gospodarstva in zbližanja evropskih narodov. = Dr Kramar Masarykov protikandidat Nacionalno demokratski senator Dyk je imel v Vinogradskem Narodnem domu veliko ebo-rovanje, na katerem je predlagal, da narodno demokratska stranka oficielno proglasi di. Kramara kot svojega kandidata za mesto predsednika češkoslovaške republike. Svoj predlog je utemeljeval Myk s tem, da ni Ma-saryk svoje v začetku tako velike avtoritete dovoljno izkoristil v pobijanje komunizma-Tudi ni zadostno izkoristil one dobe, toJ* jila Nemčija čisto na tleh in ko bi bilo od goče uresničiti vse 300 let stare češke Banji" Sploh pa, da se je Masaryk vedno bolj oddaljeval od nacionalne ideje in se vedno btolJ približeval levičarski orientaciji. Ker je tre* ba misliti, da bo Masaryk v prihodnjih sed" mih letih še nadalje ostal zvest levičarske®*1 stališču, zato treba nastopiti proti nje®u- . = Francoski parlament odobril os*#1*®*, delavnik. Francoski parlament je s 405 150 socialističnimi glasovi odobril waslita&' tonski dogovor o osemuniku z dodatki, ki i® je zahteval senat. Ta je namreč stavil zahtevo, da stopi novi zakon o osemurniku v veljavo šele potem, ko bosta enak zakon sprejeli tudi Anglija in Nemčija. Socialisti so sicer proti temu dodatku protestirali, ker d* s tem sabotira senat delo parlamenta. Proti tej trditvi pa je ostro nastopil minister za delo, ki je dejal, da se mora Francija ravnati po socialni zakonodaji svojih konkurentov na svetovnem trgu. Nato je bil socialistični predlog odklonjen in »prejet zakonski načrt ® osemurnem delavniku z dodatki, kakor F je zahteval senat. = Kitajski dogodki. Angleški listi P°r0' čajo, da j‘e kantonska vlada v silno tefkfjf položaju in da se najbrže ne bo mogla žati. To zlasti vsled tega, ker so se J«*0? „a Hankova uprli vojaki, ki korakajo sedal “ Hankov. V zvezi s to vestjo se poroča, ^ merava Anglija zopet zasesti angleško nijo v Hankovu, ker da je samo na ta zasigurano imetje tujcev. — Med ^angkaj kom in angleškimi četami je prišlo “°one. kega konflikta, ker je angleški admira^^ mogočil četam generala Čangkajšeka ^jjal čez reko Jangce. S tem je angleški a direktno posegel v kitajsko državljan «n„\e. no. Čangkajšek je nato protestiral P* . 6ne žih in zahteval, da angleško brodo J ^oy ovira prehoda njegovih čet čez Jangc|- med protest pa je bil brezuspešen. «*"* . ' i.v. Čangkajšekom in Angleži so šali in prejšnjega prijateljstva 3e ^ PROSLAVA MAJNIŠKE DEKLARACIJB V NOVEM MESTU. Podružnica Jugoslovanske Matice v N vem mestu bo praznovala desetletnico m*r niSek deklaracije kar najslavneje; Kako je tudi ne bi! ■ . Saj je bila majniška deklaracija velik 11 godek v našem narodnem življenju. Po sl letjih nesamostojnosti je slovenski narod d rastel in dozorel, da je samozavestno in n ustrašno zahteval svojo staro pravdo. Kasnejši dogodki so mu to staro pra priznali v še večji meri kakor jo je ter^al' , - - o deklaracije, Spomin na lep cas majniške a'lC)&nji ne ki nas je navdala z novim upi m “ a 0jiv-sme pobledeti in mrkniti. Vedno M ljan nas mora bodriti k nadaljne® n nuf°namen bo dne 28. tega meseca o)* 20. uri v (Narodnem domu akademija 8 pel" jem, telovadbo, govorom dn živo sliko. 'Dne 29. t. m. ob 10. uri pa bo sprevod spred Buhove vile v Kandiji po Novem mestu do okrajnega glavarstva in potem nazaj na trg Kraljeviča Petra, kjer bodo pozdravi in govor. V sprevodu bo vsa naša Sa1; ska mladina, vsa naša društva, naši uran in drugo prebivalstvo. , sfe Novomeščani! Pokažite oba dneva* še vedno tako vneti za pravice svo^gf roda kakor ste bili pred 10 leti. L pridite vsi slavit deseto obletnioo n3” e prerojenja! ^.vaini Okrasite ’ pa tudi svoje hiše z zastav in cvetjem! ^ Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČ V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. . Ponedeljek, 23. maja: Lumpacij vagabuo • - Red B. Torek, 24. maja: zaprto. . p. Sreda, 25. maja: Mnogo hrupa za me. Kea Četrtek, 26. maja: ob 15. ur‘^£oSh cenah- bajka. Mladinska predstava G5t7fl v 3 aJf. Ingeborg. Komedija «!^ tujofe nen,«a hh je bila sinoči o^m gledali&fem ka te sledila komedijografski štreni * ^ te, razburjenjem, kakor konglomeratu op£ od katere pričakuje razodetja m se Pr k0. dolgočasiti, če predolgo traja. Dveurna ^ medija je bila igrana z dobro povpreco nijo. »IJUBLJJANŠKI ZVON«. Vsebina zvezka za mesec maj: 1. f_ poko Kosovel: Ocean. — Joža Lovrenčič-- ^ blius in Eispala. (Dalje prihodnjič.) Wester: Iz Aškerčeve literarne ® , pri' (Dalje prihodnjič.) — FrantiSek GiJtz-. ^ tok nove življenske energije. (Konec P \t njič.) - Anton Ocvirk: Pronietejada. svetovne književnosti: N. Preobra Pantelejmon Romanov. Pantelejmon --nov: Ljubezen. — Vinko Košak: j/i Tone Seliškar: FabriSke delavke. stik: Hilarij Pernat. (Dalje prin i Književna poročila. — Kronika. Neznana Nemčija. 'Globok prepad medsebojnega nepoznavanja deli Nemčijo od (Nemške Avstrije. Sicer bi imiselni razvoj male države imel lahko .isto smer kakor velesila, vendar živita oba narodna dela svoje posebno življenje. In vzrok ni samo meja, pač pa je globlji. Nemec ima svojo državo, dočim je avstrijski Nemec po polomu Avstrije ostal 'brez države. On še ni našel svoje države in noče te, v kateri živi. To (je njegova politična nesposobnost, ki tudi gospodarsko ne dovoli olajšati, ker noče nihče zaradi neljubljene samostojnosti prenašati napore, ki zadržujejo propast. Avstrijski N-e-mec je šele zdaj zaslutil, da se akže v njegovi soseščini nekaj ogromnega: Da si tam narod 60 milijonov gradi z demokratsko samoupravo in prvič v zgodovini sam svojo državo. Prvič je pojmi], kaj £i*va d®™°kraci.ia, o kateri je že toliko slini katere je on izključen. In naravno , , t ? trenotek pripravljen. Kajti za- Skitl dnmJi1 01 n Pr*Pr<®te stvarnosti nem-\\h , ne ve ničesar o preokre- ^ strankah. Da so na primer sfniijr • °PUS.^ svojo staro opozicijonalno j,nann eTw! Pfiznali državo, to mu je bilo dejstvo nove duhovne in stran-ftio 6 gFuPaci.te v meščanskem svetu Nem-oKn pstfllo prikrito. Tudi rezultat te , ?ove mu je tuj: da namreč ni v nemškem, za lilvt-«1 z*X)ru tudi brez socijalistov večine nemn IU0 reakcijo, in ne večine proti mirna n«v, em°krabičnemu razvoju, predvsem mu e večine proti socijalno politične- sIcp va-Predku- v dnevih najtežje gospodar-la v« Se ie Z(telo, da bo ta skrb prerasla lf in da bo ostala socijalna demokraci-krat Z Za mezdno Spanje. Toda od ta-i„ se naučile vse nemške stranke o kiripv8' a^’ da 'Nemčija ni le dežela ban-J v m obupancev. Danes poteka socijalno politična ločilna linija skozi vse stranke, vse , imajo svojo socijalno - politično levico. Toda Nemčija ni vsled tega dežela pre-stabilizirane harmonije raizredov. V čisto drugačnem merilu in z drugačno zavestjo se bije razredni boj v državi velikega kapitalizma in orjaških strokovnih organizacij. Toda nad vsem tem vlada v vseh taborih skrb za državo. Poleg preosnove starih strank je opažati še drug razvoj. Njega nosilec je omladina nemška, omladina katoliška, demokratska in socijalistična. Vse te, iz raznih taborov, obvladuje misel soeijalne odgovornosti, njih cilj je poduševljenje narodne države po svoji podobi. V obeh državah, v Avstriji in Nemčiji se kljub -vsemu še ni posrečilo odvrniti pogleda od preteklosti. Obe sta doživeli vojno, polom starih tradicij in uničujoče posledice inflacije. In vendar je tudi tu pomemben prepad, o katerem smo govorili v početku: V • načinu, kako sprejema javnost različne bol-j ne pojave. Tudi Nemčija pozna razne uma-' zane zadeve. Toda dpčim je ostala avstrijska javnost v vseh podobnih slučajih doma, topa in brezbrižna, ter se je zadovoljila z vsako rešitvijo, se je v Nemčiji v mesece dolgih procesih nepoštenosti javno in vestno raziskalo. Parlament in sodišče v službi demokracije sta včasih v ostrem boju dosegla ] popolno razjasnitev vseh nečistih afer. In j republika uporablja javno in neprikrito svojo moč. 'Nemčija ni dežela notranjega miru. Preveč upravičenosti je dobil nacijonalizem z dogodki v Vzhodni Pruski, Zgornji Šleaiji in v Porenju. Človek je tesno od grmade odločitev, ki jih mora dan za dnem formulirati mlada država. Toda nikjer strahu pred odločitvami. Malenkost ne obravnava resno, ker se jemlje veličina zares. »Narodni Dnevnik*- ,v i čitateljem točno sliko o tem^h* -etcl podal Pi in o simpatijah, ki iih ? fJU, v Evr°-Panevropa med intelektualk vc ej uživa Dal je tudi jasen odgovor m iae^a sveta-we njenih prikritih in odkritih™6 Prig°' nv "Kli ™ ono zakrknjeno SftB J-SLBf "om Panevropska gibanje. kov, pa tudi na ono zakrTrTilt!^1 •S0.VI':iž‘nl' kakoršno opažamo pri nap mdolenco, velikim idejam, pri katerih SJ&J? je b/la tud>.fdina in res dovoljna 2Z“acila 0 tem velikem pokretu, ki gre ponosno po Evropi. evron^6*8 oktobra je bil prvi kongres pan-tudPSit i*?™*}*’ se ga je udeležilo dih ur,, , Petindvajset Slovencev, par mlaje pač in menda noben Srb. V loži 'Pozorno lffnik kraljevine SHS, ki je 8yojega posla n iSi! e, govornike, posebno francoskega zunt--- olego’ ki ie- za?10??1 zastopnika Grške tisa 'hplcfiiat!iKe v- narodov Poli- ’ neigijskega .ministra ^kega ministra Schusterja itd., »H ’ ?e" dice o kakem preokretu v indolenci vanske javnosti in oficielnih krogov 5e ni opaziti. Pripravlja se že drugi kongres v Bruslju, zato ne bo odveč, ako poda »N. D.« nekaj črtic o napredku panevropske misli med narodi, ki živo Čutijo neobhodno potrebo Panevrope, kakor J0 je zamislil njen pokre- tač grof dr. Coudenhove-Kalerei Znana knjiga dr. Coudenhovejeva n Pan evropi je prevedem „ JLva o lail- iSkSf - feiiff t SKh’ Kke0vrotkSP,°^^ 1. ^ j ... Pskefia vrtinca. Dne 26. novembra servatni-?- V iYe.eano okrašeni dvorani kon-evrnnd v ustanovna skupščina Pan-v lTi e 'Unije za Letsko. Referati so bili letskem, nemškem in ruskem jezi'ku, na je bil izvoljen odbor 20 uglednih čla- v kar nov in manjšinski odbor 9 članov. Češki izdaji Coudenliovejeve knjige je napisal predgovor sam dr. Beneš, ki je odločen panevropejec. Ta veliki politik se dobro zaveda, da bi bila njegova domovina najbolje zavarovana v :Panevropi. Pri nas se kaj radi hvalimo, da smo hvaležni učenci svojih čeških učiteljev, ali češka oduševljenost je šla tu brez učinka mimo nas. — Dr. 'Beneš pravi v predgovoru, da vprašanja, ki jih dr. Couderihove obdeluje, so že danes vprašanja propagande in imajo namen, da 'ponesejo v široke vrste narodov evropsko zavest, na katerih v modernih demokracijah sloni tudi zunanja politika; to gibanje hoče dobiti izraza tudi v gospodarskem in politiškem življenju narodov. — Bistven del take potrebne propagande je panevropsko gibanje in Coudenhovejeva Panevropa je eden poskusov, da na vsa ta vprašanja odgovori v praktiški obliki evropske solidarnosti. Panevropsko gibanje je v češkoslovaški republiki jako živahno. Letos so imenovani sekretarijati za Moravsko, Slovaško, Pod-rec'P“tsko in Slezi jo. Pa tudi Plzen j in Libe-ve s o *po Olomucu in Ostra- vi. V Kraljevem Gradcu se podružnica sedaj ustanavlja. _ v - slu akademiji je imel naučni minister Hadža govor, ki je razpravljal o pomenu panevropskega gibanja za male države v oibče in za Češkoslovaško še posebej s pomembnim ozirom na geografične meje. Opozarjal je tudi vsa interesna zastopstva, naj s kritiškim očesom zasledujejo panevropsko gibanje. Na Poljskem je sestavljen odbor za organizacijo panevropskega gibanja, in sicer v Varšavi. V odboru so: Aleks. Lednicki, senator prof. Buzek, minister n. r. Gliwic, poslanik n. r. Kamienecki, senator Posner, grof Rostworowski, polkovnik Slawek, dr. Mieczyslaw Szavleczski in minister Targo\v-ski. — Torej sami odlični Poljaki, ki spodbu- jajo na enako delo tudi nas. Ali se nas kaj prime tak poljski vzgled? Saj mari ne mislijo naši kolovodje, da so oni sami pametni na svetu, ki se kujajo doma v zapečku? Bivši bolgarski naučni minister Sišmanov, ki se je bil udeležil kongresa na Dunaju, je ustanovil 13. marca t. 1. Panevropsko Unijo za Bolgarijo, šišmanov je predsednik, v odboru pa so: podpredsednik bivši minister Ivan Guehov, gospa Karavelova kot predsednica bolgarske ženske lige za mir in svobodo, tajnik je agilni dr. Ivan Bajnov, predsednik akad. društva za Društvo narodov. — Na ustanovno skupščino je poslal pozdrav tudi ministrski predsednik Ljapčev. — Tudi organizacija bolgarskega naroda 'za panevropsko gibanje nam bodi v spodbudo, da ne zaostanemo za svojimi balkanskimi sosedi. iKar smatrajo Bolgari na Balkanu za dobro in koristno, to mora biti tudi za nas .priporočljivo. Na ustanovni zbor te Unije so poslale razne evropske Unije pozdravne telegrame. Že lansko leto srno videli, kako živo so se oprijeli Madjari te panevropske ideje. Zaradi tega so razni krogi pri nas povsem hladni, dasi to ni ne taktiški ne stvarno, dobro. Ne godrnjati ob strani, marveč zraven je treba biti, da se marsikaj zapreči ako nam kaj ne ugaja. — Ogrska Unija je imela sprva nekaj odpora od strani vlade, tako da je bil predsednik pozvan, naj to čast odloži. Končno pa je vlada pravila potrdila v oktobru 1. 1. in od tedaj razvijajo Madjari prav živahno delavnost. — Kongresa na Dunaju se je udeležilo 51 delegatov. — V novembru je priredilo društvo za zunanjo politiko diskusijski večer, na katerem sta imela obširna govora bivši minister Lukacs in poslanec Rainprecht o pomenu panevropskega gibanja. Med pristaši je veliko politikov in pisateljev, pa tudi med akademsko mladino. — Dne 13. marca je bila ustanovljena okrot-na sekcija v Gyoru, na katero je poslal celo avstrijski kancelar dr. Seipel pozdravni telegram. Ogrska trgovska in obrtna zbornica je razpisala dvoje nagrad po 20 in 10 milijonov kron za najboljši razpravi na vprašanje: Pomen misli o velikih gospodarskih edinicah — Srednja Evropa, Panevropa — s stališča ogrskega gospodarstva in posledice morebitne realizacije te misli na poljedelstvo, industrijo in trgovino Ogrske. Da je Belgija tudi oficijelno že v taboru Panevrope, to smo lani videli. Na kongresu dunajskem je bila Belgija oficijelno in dobro zaštopana. — Dne 28. februarja t. 1. je imel generalni tajnik francoske Unije in znameniti narodni ekonom Francis Delaisi na zborovanju belgijske Unije govor o temi: .■Evropa kot gospodarska enota«. Navzoči so bili mnogi diplomati in belgijski državniki, med njimi dri. min. van de Vyvere. Zastopnik Grčije v Društvu narodov poslanik Nicola Politis je priobčil v »Le Monde Nouveau«, Pariš, članek o važnosti Panevrope za vse narode, posebno tudi za Društvo narodov, ki mora najti v Panevropi koristnega sotrudnika. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je imel v Hamburgu znamenit govor o interesantnem edinstvu vseh narodov Evrope. Zato je vnet pristaš »Združenih držav Evrope«. Na Dunaju se je ustanovila 12. februarja t. 1. esperantska sekcija Panevropske Unije. Naloga te sekcije je, da stopi v zvezo z vsemi organizacijami esperantistov v Evropi, da se proglasi esparanto za medsebojni do-I.isni jezik. „ Toliko zia danes, da ne bi kdo pri inas mislil, da panevropsko gibanje počiva na lo-vorikah prvega dunajskega kongresa. A. G. Politična anketa. Kakor sem že večkrat povedal, hodim jaz jako rad v kavarno »Slone Prvič od tam ni daleč v bar kar je v deževju jako velikega pomena, drugič strežejo tam izvrstni natakarji in ne natakarice, kar je pri mojih mladostnih letih jako velikega pomena za domači mir, tretjič pa uživam tam ugodnost, da mi takoj, ko. stopim v kavarno, položa na mizo zagrebške časnike. Tako me je tudi v soboto popoldne zaneslo k »Slonu« in prvo, kar sem vzel v roke, so bile zagrebške »‘Novosti«. Zadel sem dobro, kajti v ^Novostih« sem bral jako interesantne političke izjave najistaknutijih slovenačkih politižara, in sicer gg. Ribnikarja, Tavčarja, dr. Ravniharja, g. Gabrovška in g. Zupančiča. Če sem koga izpustil, naj mi ne zameri — jaz vse visoko spoštujem. Zameril pa se je meni gospod poročevalec »Novosti«, ker ni prišel vprašat še mene, ko sem vendar tudi jaz u krugovima političke policije jedna vrlo uvažena ličnost. Aber, kommt der Propbet nicht zum Berge, muss der Berg zum Propheten — in zato se obračam z vljudno prošnjo na Vas, g. urednik da objavite tudi moje politično mišljenje v Vašem cenjenem listu. Glasi se tako: »Tudi jaz sem za napredni blok, ker sem velik sovražnik klerikalizma. (To sem menda že enkrat povedal in podpisal, pa nič ne stori). Jaz moram biti za napredni blok že zato, ker sem Iramazon (Zagreb, Strossmay-erova). Vidite, to ije velika stvar, kakor navadno pravi največji sovražnik nas, pokva-rene gospode, gospodin Stipa Radič, ki pravijo, da je tudi framazon, pa ni, ker smo tam samo taki, ki imamo, on pa nič nima. Brez framazonov in naše podpore pa naprednega bloka v Sloveniji biti ne more, na nas framazone se pa v tej iadevi še nihče ni obrnil, imi pa tudi ne bomo ea nikomur letali. Pomisliti pa je treba še to: Kdo pa naj gre v Sloveniji v napredni blok? Mi, kakor rečeno, bi že šli, ampak jez sem v Sloveniji sam. Mi bi šli iz principa, ker denarja imamo sami dovolj, ministri morajo pa itak tako delati, kakor mi hočemo. Ampak gre se za druge. Kaj naj n. pr. počnemo s kmeti, ki jih že ni drugega kakor sam dolg? Ali pa ! socialisti in komunisti 1 Mi, ki imamo, se vendar ne bomo pajdašili s trboveljskimi knapi! Ti naj delajo in premog kopljejo, da nas po zimi ne bo zeblo. Pa še tako predrzni so, da vedno štrajkajo, če le količkaj kaže. Večna puntarija in štrajkarija ni 'za nas. Ampak to bi bil napreden blok, če bi se našel kakšen framazon med klerikalci, ki kaj ima in kaj šteje in kaj velja, pa bi prišel k nam. Naj istaknuti političari govore, kar hočejo o naprednosti, to je vse slama, kajti naprednost je na svetu samo ena in Jej naprednosti se pravi denar. Tega imamo pa mi, in zato smo tudi samo mi framazon! naprednjaki, ker se nam imorajo pokoriti vse banke vsega sveta, na slovenske napredne menice brez naših treh pik pa mi ne damo nič. «Zato tudi naprednega bloka ne bo. \Bo pa takrat, ko bomo mi hoteli, Ja, če bi bil tudi dr. Žerjav framazon, onda bi raz-govarali, ampak tako... PROPAST 8TAJERSKEGA STLNNE8A. Kakor poročajo časopisi, je znani štajerski industrialec dr. Viktor \Vutte izstopil iz upravnega odbora štajersko-graške-hfiflaške j železniške in rudarske družbe, z njim hkrati ’ pa tudi oba njegova svaka Červeni. Po padcu Castiglionija, Brounerja in Sigmunda Bol s a ter drugih avstrijskih vojnih in povojnih bogatašev je prišla vrsta tudi na »štajerskega 1 Stinnesa«, diko in finansijerja avstrijskih Ve-1 lenemcev, ki so ga še pred kratkim smatrali ! v Avstriji za genialnega podjetnika in organizatorja. Ko pa je nastal znani škandal s Centralno banko nemških hranilnic, je prišel ta heroj inflacije v pravo luč ter je bil označen kot brutalen slepar ter brezobziren in nenasičen borzni špekulant. Njegovo dviganje po vojni je bilo ravno tako naglo kakor njegov padec. V kratkem času je prevzel v svoje roke največja avstrijska podjetja, iz katerih upravnih odborov je sedaj izstopil. Njegova krivda je, da je Centralna banka tako slavno propadla in da dela HSHlaška družba državi mnoge težke skrbi, dasi je bila nekdaj cvetoče podjetje. Dr. Wutte odhaja sedaj iz avstrijskega gospodarskega življenja, škodo pa, ki jo je povzročil, trpi tisoč in tisoč avstrijskih družin, mnogo pa tudi avstrijska država in celo avstrijska Narodna banka. Darijana Zeljeznova-tKokalj: V Š U M A D I J I. Knjige, beograjski prah so za menoj. Sol mo ^ave proti Topčideru. m ifh8 5e, Slavci žvrgole po akacijevih Bosta Z svež’ Sist> opojn, ob potokih so megle rmene Perunike, tuintam ja zadah vih. brdovita, siromašna na gozdo- Mladenovao 'r., , proge v Ni§' :n Se odcepimo od glavne kalne železftice ,a Vp1resede'mo v vlak šumadija! Va*iev0-čačak. niŽiSfS, jL?l0Vita> P°8led širok, V sadov- r'lečo\^> £esone hišlce - bele k?cke.z veno? I .1?' Travnike, polja, poti objemajo cvetočih akacij in zdaj in zdaj zdrkne lino nas hrastov gozd. V daljavi se dviga plenac, s Čudovito piramido — s stolpom n^ J v* !^ga^aro^u po lastni želji ,krali Peter Osvobodi- fiini i ..a.. ,e, Sumadije se ozira stolp po rodovitnih daljavah in pozdravlja s°*nce m zemljo m narod in svobodo Silne vijuge nas približajo temnemu ma-MVU: Venčenacu in Bukulji, ki se gromadi ^Pričakovano iz te ljubke pokrajine. Skoraj ^o v Arandelovcu, v znani slatini. Aran-Jjlovac je prijazno, čisto mestece iz (>ne široke in 2 km dolge ceste. Potili sm0 9e v park, v senci gore Bu-‘Iti ^ velikem hotelu, v svojevrstnem sti-’> utešimo glad, bilo je že devet. eJ^ato pa zopet v park k zdravilnim studen-Pom,a'd se 3e zibala v zraku, pomlad, "Posajena pomlad je bila tudi v nas. ^ ,'neralna votla teče iz 3 pip v okroglem v>ljonu. Voda nas je napajala, klopice |ji llas vabile k počivanju, k sanjarenju, k ‘llozofiranju. Ali klicala nas je Bukulja s svojimi mladi- mi gozdovi v svoje višine. (700 m nad morjem, Mladenovac nad 100 m nad morjem.) Po poti smo stopili v Kapelico, kjer sta se ravno prerekala pop in neka ženska. Botra je trdila, da stane dečkov krst 10 Din; dekletov pa samo 5 Din. Ali pop je vstrajal, da je i za deklico taksa 10 Din. Ne vem rezultata debate, šli smo dalje. Bogine, bilo je strmo. Črez zgornjo Kuhinjo na Šmarno goro je naravnost idealno, ker tu je šlo kar navkreber po jarku. Tuintam se je košatil prastar hrast, votla lipa. v tej goščavi so ibili raztreseni nad 100 let start grobovi. Interesantne Oblike spomeni-kov iz granita so nas posebno zanimale. Tina, pozabljena so domovja turških robov ali sedaj se ozirajo v svobodno zemljo in nemo pozdravljajo s stolpom na Oplencu. Na jasi smo počivali. Oko je plavalo iz dalje v daljavo, ta zemlja je tako polna lepote, solnca, svobode, zelena pesem sv Jurija je, zelena pesem upora iz i. 1804 Poleg našega profesorja logike Rističa, enega največjih sodobnih srbskih učenjakov-filozofov, so nam je pridružil prof X iz Aran-delovca. Ironično se je nasmehnil mašemu divljenju in rekel: Ni zelenih šum, ki so bile, ko sem bil jaz srednješolec. Ni bilo ne polj, ne trat takrat, stoletne temne šume so šumele svoje skrivnostne arije narodu. Odtod tudi ime zemlje: Šumadija. A kje so tiste šume? mi je zabrnelo v ušesih. Že je odgovoril profesor: Šume so splahnele v volilne mandate! Stopali smo više in više. Moj korak je postal lahak, markacija me je instinktivno odtrgala od družbe in že sem bila sama v hladu, v samoti. Zakukala je kukavica, prebudila drugo in kukali sta kot za stavo. Zapela sem si: Slišala sem ptičko pet ... in dodala: Mnogo, mnogo je živet na svetu božjem tristo let! Na vrhu. Razgled 'je zaprt z zelenim zi- dom. Sedla sem in mirna in srečna kakor otrok čakala na družbo. Ali družbe ni bilo. 2e globoko doli sem naletela na prof. Rističa in svojega soproga, ki sta pazljivo ogledovala neki kamen. Bukulja spada v rodopski sistem, je eruptivnega izvora in ena uajstarejših geoloških formacij v naši kraljevini. Tiho sem bila, onadva sta modrovala: Liskun, feldspat, kvarc . . . Tudi nizdol je bilo več postaj. Pri priliki je rekel prof. Ristič: Naša zemlja je bogate, ali mi je ne znamo eksploatirati. Mi nimamo izkušnje. In še nekaj! Mi smo genjalni v kavarni »Moskvi«, pri Difranku itd ... Vsaki, ki sedi tam, bi mogel biti Nevton, ali zakaj bi delal? Mi smo južen narod, inteligenten, ki mnogo govori ali ničesar ne napravi. Nasprotno Angleži, Francozi, Nemci, so molčeči a delavni! Delo, delo, gospoda, je nakopičilo bogastvo zapadnih narodov; marljivost, racijonalno delo je izvor bogastva ali nikoli revščine; revščina je posledica lenobe ... Končno smo bili zopet v parku, iProfesor X nam je humoristično pripovedoval o svojih ranah. Šrapnel mu je bil odnesel del lobanje, 2 rebri itd. Junak! Kolega ga vpraša: Kako odlikovanje ste dobili ? Niti bakrene! je bil lakonski odgovor. Potem je povedal prigodbico, katero pa ni za tisk, prelepo karaktirizira hvaležnost domovine . . . Invalidi vedo za njen odmev. Končno se je bil poslovil z: An revoir v kleti! Mi smo posedli po klopicah, izvlekli vsak svoj provijant in se krepčali s kislo vodo. 'Kmetje, kmetice v divni narodni noši, elegantne dame, vsi so prihajali s steklenicami po slatino. Kako urico smo bili tako. 2e je prinesel neki dijak pismo, v katerem nas bodri prof. X., da se napotimo v klet. Po dolgem cincanju smo posedli po vozo- vih in hajd proti Banji. Cesta je lepa, nasu- ta, naša konjička čila. Bukulja nam je bila za hrbtom, Venčenac na desni. V našem vozu nas je bilo šest: prof. X s soprogo in hčerkico, kolega s pridevkom Lav, moj soprog in jaz. Prof. X nam je pokazal na mramomi rudnik, na pobočju Venčenaca — našo Cararo. Mramor je bel kakor mleko in izvaža se preko naših mej. Podjetje ima lastno elektrarno, najmodernejše stroje, velik obrat, ali lastnik je Italijan! Moj soprog je obžaloval, da nismo posetili rudnika. Jok, je dejal prof. X. Ne puste nikogar več v podjetje. Pred tednom je bila tu II. ženska realna gimnazija iz Beograda in izginilo je z njo 200 kosov izklesanega mramorja ft 1 kg. Okraski so bili pripravljeni za pošiljate v v Bosno. Lastnik je bil divji in res so našli pri deklicah ukradene predmete . . . Kaj, kulturna slikal Če hočeš pokvariti svoje dete, le pošlji ga v Beograd. Beograd nikakor ne reprezentira Srbije, Beograd je guezdo korupcije, prostitucije ... Mož je imel prav. Dospeli smo do kleti, ki je oddaljena od Arandelovca 6 do 7 km. Pri vhodu na vrt nas je sprejel starešina z odborniki z Venčačke vlnogradarske zadruge, ustanovljene 1. 1903. In sedaj smo videli čuda razumnega gospodarstva. Podjetje je izključno v rokah kmetov iz vasi Lipovci, Banja in Topola, in šteje 113 članov, ki imajo 500.000 panjev vinograda in v to je všteto 100.000 panjev kraljevske zadužbine v vasi Topolo, Ko smo stopali v klet,, nam je rekel prof. X hudomušno: Najzanimivejši je' sod Ka-radorde in Karadorde je treznostno društvo v Arandjelovcu. Poslopje meri 42 m, široko je 16 m, y Dnevne vesti. PREVDARITE IN BODITE DOSLEDNI! Vsaki bralec hoče, da poročajo listi objektivno in točno, ker z napačnimi informacijami ni nikomur [»omagano. Vsak bralec pa tudi ve, da strankarski listi poročajo objektivno le, če je to v skladu z interesi njih stranke. Zato ao edini res objektivni listi samo tisti, ki so od strank neodvisni. Tak list je >Narodni dnevnik«. In več kot enkrat je tudi naš nasprotnik moral priznati, da piše edino »Narodni dnevnik« res objektivno. Vsi njegovi naročniki so mu vsled tega tudi zvesti, pa čeprav je njegov obseg manjši, ko od goitovih »vodilnih« listov, ki le prepogosto »vodijo bralce samo za nas«. Ali pa se je tudi vsak naš pristaš potrudil, da nam pridobi novega naročnika in da tako gosto »vodijo bralce samo za nos«. Ali pa so storili dolžnost do lista vsi oni, za katere je šel »Narodni dnevnik« opetova-no v boj in sicer s polnim uspehom za nje, a le z žrtvami za sebe? Naj to prevdarijo vsi oni, ki so včasih silno potrebovali naš list in naj bodo potem dosledni, ko pride dolžnost na njel — Pismo iz kabinetne pisarne oglobljeno. Na osiješki pošti se je pripetil te dni zanimiv slučaj. Neko tamkajšnje društvo je prejelo iz kabinetne pisarne odgovor na čestitko, ki jo je bilo poslalo svoje časno na dvor. Kot znano, so dopisi iz kabinetne pisarne poštnine prosti. Tega pa dotični osiješki poštni uradnik menda ni vedel, zakaj prilepil je na pismo kazensko znamko za 2 Din. — Tehtnica Jugoslo venske Matice odstranjena i ljubljanskega glavnega kolodvora. — Jugoslovenska Matica je sklenila z železniško direkcijo v Ljubljani pogodbo, da sme postaviti avtomatično osebno tehtnico na glavni kolodvor. Tehtnica je bila že tri mesece v obratu, a se je sedaj morala odstraniti, ker je glavna direkcija železnic v Beogradu oddala prostor za avtomatično tehtnico privatni osebi iz Zagreba. Jugoslovenska Matica se je proti temu pritožila, a glavna direkcija v Beogradu je 'njeno pritožbo odbila. Tehtnica je dala mesečno lep dohodek do ca 1500 Din, ki bo sedaj šel v žep protežiranega privatnika. Lepo bi bilo, če bi kak slovenski poslanec v tej zadevi interveniral in dokazal pri glavni direkciji, da ima taka ustanova, kot je Jugi.-slovenska Matica, gotovo prednost pred privatnimi dobičkarji, zlasti še v Ljubljani. Občinstvo opozarjamo, da se je tehtnica začasno postavila na gorenjski kolodvor. — Nova tarifa sa Simplon-Orient-ekspres. Te dni je stopila v veljavo nova mednarodna tarifa za prevoz potnikov in prtljage s Sim-plon-Orient-ekspresom, v direktnem prometu med Anglijo, Francijo, Belgijo, Švico, Italijo, Rum unijo, Bolgarsko, Grško, Turško, Sirijo in našo državo. — Kongres hišnih posestnikov. Dne 5. in 6. junija se vrši v Splitu kongres hišnih posestnikov iz vse države. Udeležencem je dovoljena znižana vožnja po državnih želez- nicah. . — Veronauk na srednjih Šolan. Komnsja, ki sestavlja učni načrt, je načeloma sklenila, da bodi verski pouk na srednjih šolah obli-gaten in sicer naj se poučuje ta predmet v VII. in VIII razredu pio eno uro na teden, v ostalih razredih pa po dve, odnosno tri ure. — Prvi dečji kongres v Jugoslaviji. Meseca septembra se vrši v Beogradu prvi de$ji kongres v Jugoslaviji. Na kongresu bo zastopana deca iz vseh pokrajin države. Priprave za kongres so v teku. — Lov krajevne občine Sorica se odda v zakup potom javne dražbe na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki dne 2. julija 1927 ob 10. uri dopoldne za dobo od 1. avgusta 1927 do 81. marca 1932. leta. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri srezkem poglavarstvu v Kranju med navadnimi urad-uimi urami. glabino sega 8 metrov in je v dve nadstropji. Takih sodov pa še nisem videla I G000 1, 8000 1 itd. Največji leseni sod drži 11.360 1, a cementirani 68.000 1! Ima krasno pročelje. In samo pristno, domače, naravno vino. Najdalje, smo postali pred Karadordevim sodom. Njega ao pripeljali sem iz Topole L 1916 Švabi. Koliko je star? sem vprašala. In zadrugnr je odgovoril: Gotovo je izpred 1. 1804, potem Kiaradorde ni imel časa, da 'bi si delal sode! Govoril je starešina o trudu in delu zadruge in zaključil svoj pozdrav: Gospoda in ves naš trud propada, propadla bo tudi naša zadruga, ker vlada ne ščiti kmeta-pošte-njaka. Ona dovoljuje, da uvažajo razni špekulanti falzificirano vino in ga prodajajo za drag denar, medtem, ko je mrtvilo v domači produkciji ... Povsod je isti refrain, od Triglava do Strumice je ista rana. Vse preklinja Beograd in njegove vlade. V senci sadnega drevja so nas »častili« z najboljšo kapljico, z božjo kapljico, katero točijo na drobno 7 Din liter. Druga vina pa se kretajo med 5 in 7 Din. Žgejo tudi raki jo s 26° alkohola in prodajajo liter k 25 Din. Nazivajo jo >Vinjak<. Šaljivo mi je rekel eden izmed zadrugarjev: Francozi imajo svoj konjak, mi pa svoj vi- n^Potem smo se podpisali v spominsko knjigo in nehote sem zapisala Simon Gregorčičeve besede: Bog živi vse Slovence pod streho hiše ene! Sumadinec je inteligenten, ponosen, svobodoljuben in gostoljuben. Stasa, obraza je lepega, dom mu je čist, prostoren m okrašen s preprogami. Odhajali smo. Strmela sem do temin v zelene gaje, v gaje svobode. Lepa je naša domovina, in bogata, samo iztegnimo svoje r _ Vesel gledališki škandal. Te dni je bi la v Berlinu premiera >Neviidne deklice« (Das unsichtbare Madolien). Mlademu avtorju se je posrečilo na prvi mah ono, po čemur hrepeni na tisoče pesnikov in gledaliških ravnateljev zaman vse življenje: Pri vsakem stavku komada se je občinstvo ou — Glavna obravnava zoper Iso Langa *o- , ^ kr()hotalo Vsakih pet minut je odmeval pet preložena. Znana afera Ise Langa se vleče že polni dve leti. Dne 30. t. m. bi se bila imela vršiti glavna obravnava. Ker pa je bilo sedaj osiješko sodišče od osiješkega magistrata obveščeno, da bivšega inspektor-ja državnega monopola, Luke Petroviča, ki ima biti zaslišan kot ena izmed glavnih prič zoper Iso Langa, ni mogoče najti, je bila ohravnava zopet preložena ter se vrši naj-brže okoli srede meseca junija. Obtoženi so bivši tovarniški ravnatelj Iso Lang, njegov brat Leon, trgovec in bivši komercielni ravnatelj in Karolina Boigner, bivža delovodki-nja tovarne Mira, ki »o oškodovali z uporabljanjem potvorjenih banderol za cigaretni papir državo za 1,596.000 Din. — Maščevanje umobolnega. Ko so delali te dni v neki vasi blizu Stipa ljudje na polju so odjeknili nenadoma obupni klici neke'žonske, ki je klicala na pomoč. Kmetje prihiteli na lice mesta, kjer je udrihat — Dr. Albin Ogris, Splošni register k Uradnemu listu ljubljanske in mariborske oblasti za letnike 1919 do 1926. V Ljubljani 1927. Komisijska založba Tiskovne zadruge v Ljubljani. Strani 188. Cena Din 56 s poštnino vred Din 58. Kdor ima opraviti z Uradnim listom in raznimi uredbami in odloki oblastev bo Splošni register, ki je bil v prvi izdaji takoj razprodan in ki je sedaj spopolnjen s podatki do konca 1. 1926, z veseljem pozdravil, ker se mu je brez njega težko orientirati v debelih foliantih Uradnega lista. — Nova knjiga. Slovenska Matica naznanja, da je izšla v njeni založbi nova knjiga dr. Janeza Mencingerja povest »Abadone z obširnim uvodom urednika dr. Jos. Tominška. Knjiga se dobiva v Slov. 'Matica in v knjigarnah. Ljubljana. 1— 6% obligacijsko posojilo mesta Ljul>' Ijane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Osrednje društvo lesnih delavce* v Ljubljani 3000 Din; »Vardar«, delnih **' varovalna družba, 100.000 Din; neiBeaoy.a,. 50.000 Din; 2 neimenovana po 10.000 0IU 20.000 Din; neimenovan 5000 Din; neimeTW‘ van 30U0 Din; neimenovan 2500 Din; 2 neimenovana po 2000 Din 4000 Din; neinien?' van 1200 Din; 7 neimenovanih po 1000 Din 7000 Din; neimenovan 400 Din; neimenovan 500 Din. 1— Ob priliki proslave Dnevov zdravja priredi »Društvo za narodovo zdravje v Wllb; ljank v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 20. ui* v dvorani Mestnega doma zanimivo skioptie-uo predavanje >0 pomenu nove poti na Sma*' no goro in Urmado za Ljubljančane«. Na "f-kah bo predočen tudi kraj novega kopališč na Savi. Predavata gg. Wester Josip, inspe*' tor odd. min. prosvete v p., in dr. LapajB Živko, podpredsednik društva. — Vstopnin11 2 dinarja. Dijaki prosti. — Dalje prirsdi dru; štvo v soglasju s svojo podružnico v Luk0^ v četrtek (na praznik), dne 26. t. m. I> ***r stveui tabor na Limbarski gori« po Bast0£ nem redu: Ob 10.30 cerkveno opravilo na 8 ri. Ob 11. uri govori župan Franc Cepnn >0 snagi na kmetih«; dr. Živko Lapjne: > pomenu ultravijolčastih žarkov za zdravje bolezen«; dr. Ivo Pirc: >0 higienskem Porodu ljudstva«. — Odmar, zakuska zabava. - Ob 14. povratek * g° tvenega do-v Lukovico. Ogled prvega ^'Stveneg ^ ma v Sloveniji. (Gostom so v dom ^ ul.e lago brezplačne kopelji.) — yidi. kinopredstave zdravstvene vsebine p , cu. - Prijave sprejema »DruSl/° ces|a 10 : ,V,=„LlUblja.m:,\ rS za narodov-) zdravje v ljane odhajajo ob 5.30 (Soiska poliklinika) in »Društvo sanaroao- d0 kjer čakajo vozovi za pie voz v .Krašnja so po gledališču gromovit aplavz. Še več: Ko \e bilo igre nakrat konec, ljudje še vedno niso imeli dovolj. Bili so tako razigram, da so mnogi trdili, da igra še ni končana Zaman so jim zatrjevali gledališki uslužbenci, da je igra končana. Zaman so ugasnili luči. Ljudje so ploskali, žvižgali in kričali: Nadaljujte! Privili so električne luči m dvignili zastor, šele, ko ao videli, da je oder prazen so se pomirili in odšla. .... Ul Avstrijski orožniki ne smejo biti de- žične sposobnosti za orožniško službo. Pred-oisi določajo med drugim: Orožniški aspirant mora biti visok najmanje 168 cm, težak na toliko kilogramov, kolikor centimetrov e višji od 1 metra. Če je analno težji, je za orožniško službo pravtako nesposoben kot če (je splošno slaboten. V tliva ju i---- ^ , . m vratek v Ljubljano ob 17.34 in 21. ■ Zdravstveni tabor se vrši ob vsakem menu. , , „ 1_ Angleško sukno in iensko volneno go dobite po solidnih cenah pri FRA.NO LIN, Gradišče 3. Maribor. m— Odlikovanje. — Za večletno neumorni inicijativno in uspešno delovanje za povz g živinoreje v Prekmurju je izrekel veUKi q pan mariborske oblasti priznanje m “r8kj srezkemu živinorejskemu referentu v ^ Joži Soboti, uradnemu veterinarju gosp° .lamcu. -Koru. v P°* m— Ljudska univerza v Marino • nedeljek 23. maja predava predseau burskega pedagoškega krožka g. F ■ 0ia o zelo važni in aktualni temi: »Etična ' £a J in etični pouk v Soli«. To predavanje bo ulj* polnilo ono dr. Turiča o etični vzgoji v rodbini. S tem se zaključi etični ciklus letoSnje sezije. — V petek 27. maja je veleinteresant-na mladinska prireditev ;iz sveta skavtizma. Predava g. Penkov iz Ljubljane in sicer u» podlagi zelo lepih planinskih slik o temi: »** romantike skavtskega življenja«. — I«« “ Plitvička jezera se vrši o Binkoštih m 4., 5. in 6. junija. Ministrstvo saobracaj dovolilo velik popust. Plačati je tre “rijave trtinsko vožnjo. Ustmene in pismene V ^ se sprejemajo ob položitvi _l0O Din. program se objavi v najkrajšem vabi m— Jugoslovenska Matica v Mariboru celokupno narodno občinstvo na sy proslavo, ki jo priredi ob priliki deseue majske deklaracije v nedeljo, dne 29. ni J. 1927 po sledečem sporedu: Ob pol 10-zbirališče šolske mladine, društev in ostaMfe občin9tva na glavnem trgu. Nastop g°d',..pV Zveze pevskih društev. Ob 10. uri otvorn ■ tabora po predsedniku Jugoslovenske tiče g. Deteli, nato slavnostni govor podpr^ sednika J ugoslovenske Matice g. prof. dr- ' Sušnika. —Po končanem taboru okrog 11> “ y se formira odhod skozi Gosposko ulici mestni park, kjer se vrši slavnostno ^ kritje spominske P1?® j.'m. pred-ritvi govori poleg predsedn^ g skflh -0 sedmk Zveze kultnrn Mest0 bo ta dao v zastopnik mestne oM Vesnost Čim bolj i®P£. zantna se tem potoni apelira na vsa naSa» rodna društva in narodno občinstvo 8P'<£. m je udeleže v takem številu, ki je običaj samo ob velikih zgodovinskih dogodkin’ Je vidi ves svet, da verujemo v bodočnost v mlade jugoslovanske države kakor tun osvoboditev bratov onstran meja. _ m— Udruženje rezervnih olicira i f(1 — Pododbor v Mariboru. Središnja UP> ) Udruženja obvešča, da so začasne (rul? ‘jii železniške legitimacije v veljavi samo fl 15. junija t. 1. Od tega dneva naprej boo® ljale samo nove železniške legitimacije katere bo izdal Minister Saobračaja m na terih bo utisnjena taksna marka od J ene) Člani, kateri so v posesti začasne iru* ,e. železniške legitimacije, morajo iste vri , j,, mu pododboru najdalje do 10. junij'p0St-poslati po 10 Din za kolek in 4 D«® , ,a n >• v no, da ^ l' more pododbor zaoionj ve. — Upravni odbor. izredni občni zbor SSLU. V soboto ob treh pepoldne se je vršil v univerzitetni zbornici izredni občni zbor SSLU, na katerem ao se obravnavala razna pereča vprašanja socialnega značaja akademske mladine. Univerzitetne oblasti sta zastopala dekan medicinske fakultete dr. A. Serko in univerzitetni sekretar dr. M. Šmalc. Izredni občni zbor je pokazal karakteristično sliko sedanjega razpoloženja med akademskim dijaštvom. Samostojni demokrati, ki so se pred leti še veselili, da gre akademska mladina čez drn in strn za njimi, so morali priti do spoznanja, da jim sedanja generacija vzpričo puhtoBti njihove ideologije ter odioznosti njihovega proslulega postopanja za časa PP vlade obrača hrbet in da pričenja samostojno misliti, kar je v glavnem za-nluga sicer res ne kvantitativno, pač pa kvalitativno krepkega nastopa skupine neodvis-“hJt . mikov- Samostojniin demokratom je ostal zvest le neznaten del akademikov in ,,?..se. le na izrednem občnem zboru kar ragu bi 1 ter sploh ni resno posegal v deba- rwJ.ri.f-6!3 j se.v Slavnem udeleževali le ne-!• “iki in to s prav krepkimi ar-P°d. kMerimi ao morali nasprotniki L .j spričo odločnega nastopa neodvisnih aucademikov je občni zbor sprejel le one stva-• ’ katere so neodvisni akademiki privolili ■ul Ki so splošno socialnega značaja. Vse druge stvari so bile v principu odklonjene. z^or, ki je potekel dokaj burno, — 90 se Številni incidenti, — je otvo-S" *>iv8i predsednik SSLU Iskra, ki je poro-® ustanovitvi in pravilih bolniške blagaj-r!- .f? kratki debati je občni zbor soglasno ril ustanovitev akademske bolniške bla- , fi<%a debata se je vnela pri vprašanju ta-^ozvane »nacionalne unije« jugoslovenskih “*®demikov. Zastopniki neodvisnih, kakor y«lenc, Mrzel in drugi so s svojimi izčrpnimi Ovajanji temeljito zavrnili tako »nacionalno unijo« kot nestvor in nepotrebno parado, pri monLbin8LUV.elKvil le, PrinciP srbske hegemonije m pa dejstvo, da bi nekateri 7n«ton-niku akademikov hodi H x, , l zastop-bavno potovanie v brezplačno na za- Mrzel ie kot nnirJ n<>zern9tvo. Akademik toTz aLuoJTZ Pr®^lagal, naj SSLU pri- malih in intimnih n° e,v zveze akademikov „ : In utiranih narodov. Ta nredlop ki odobravaniem Zb°r°HValcev ^Prejek z bunnm S izrSkPr kx na dnevni red Pfiho1-»jega izrednega občnega zbora. °bčni *bor o ustanovitvi »nacionalne unije« sploh ni sklepal in ie tozadevno poročilo v »Jutru« netožno. O »akademskem dnevu« je podal krasne P?ro£ilo Mrzel. Akademski dan naj bo ma-?~®8l&cija za slovensko univerzo. Osnovno ki naj veže vse akademike, je vpra-se w> Pomen slovenske univerze naj naiSirfN^-ri*,ira 8 primernimi predavanji med seben nih- naroda. Priredi se tudi po- UDorahim lra^ ^ani katerega dohodki naj se likih oirij Za..razne socialne svrhe ljubljan-vklinh » e®^ov. Upati je, da naša javnost, voi bJlri^mv?aWra-lnim in 8livnim dnevom, ne bo odrekla svoje pomoSi naSim akademikom. Mrzelovo poročilo je vsa skupžsi na sprejela z burnim, dolgotrajnim odobravanjem. Poročilo o univerzitetni reprezentanci je podal Jurkovič. Predlog, da se uvede uniformiranje akademikov, se je med splošno veselostjo zavrnil. Ostro je obsodil izredni občni zbor postopanje ljubljanske policije z akademikoma Logarjem in Grahorjem. Zadnjega je policija gnala, kakor kakega nevarnega zločinca, uklenjenega podnevi skozi mesto. SSLU stopi tozadevno v etik z univerzitetnimi oblastmi, da se preprečii v bodoče tako postopanje. Občni zbor, na katerem so doživeli pristaši samoodločbe slovenskega naroda velik moralen uspeh, se je zaključil po triurnem zborovanju ob šestih. C. K. Matica živih iu mrtvih Sr »ov, Hrvato in Slo encev. Po večletnih pripravah ustanovljeno je v Beogradu društvo pod gornjim imenom, z nalogo, delati na medsebojnem spoznavanju in zbliževanju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Društvo hoče predvsem skrbeti, da bo ves narod dajal dolžno spoštovanje vsem mrtvim, ki so kaj dobrega storili za naš narod. Predvsem želi novo društvo zbrati imena vseh onih ki so se žrtvovali v osvo-bojevalnih vojnah od 1912 do 1918, da bi na dan prve desetletnice naše osvoboditve in ujedinjemja, t. j. 1. decembra 1928 vedeli vsaj za njihovo število in njihova imena — česar vsega do danes po devetih letih po teh vojnah še vedno ne vemo. Teda dne naj bi jim vse občine v naši državi postavile dostojen spomenik — na eni strani skromen, z druge strani praktičen. Skromen v tem, da tbi vsaka občina v svoji občinski pisarni, v svojih šolah ali cerkvah postavila umetniški izdelane diplome z imeni vseh svojih vojnih žrtev; skromen tudi v tem, da bi občina poklonila vsaki družini pogrešanih vojakov-borcev ali vojnih invalidov na ta dan manjšo diplomo z imenom njihove žrtve. — Praktičen pa naj bi bil ta spomenik v tem, da bi vsaka občina dotlej resno proučila stanje in potrebe svojih vojnih invalidov, družin padlih borcev, in vojnih sirot. Na temelju tega proučavanja morala bi občina po svoji moči nekaj napraviti, kar bi bilo od trajne praktične vrednosti za naše še živeče vojne žrtve. Novo društvo hoče dalje zbirati in objavljati vse podatke, ki bi mogli nam samim in tujcem dati verno sliko vsega našega narodnega življenja in dela. iZa proslavo prve desetletnice naše osvoboditve in ujedinjenja izide Jubilejni Zbornik na 1000 straneh, z mnogo slikami, in to v srbski, hrvat-ski in slovenski izdaji, v katerem bi bilo sicer znanstveno, ali za vsakega kolikor toliko pismenega človeka lahko umljivo napisano, kako je prišlo do 1. XII. 1918, in kaj se je napravilo in kako od tedaj naprej; do kje smo prišli po 10 letih skupnega življenja in dela, in kaj moramo napraviti in ustvariti v drugem desetletju. Na tak način bi bil Zbornik, ki informira o vsem, kar je važno za naš obstanek, napredek in bodočnost, najboljše sredstvo za medsebojno spoznavanje Srbov, Hrvatov in Slovencev, in mnogo bi storil, da se med seboj bolje razumemo, v svojih močeh dopolnimo in vzajemno podpiramo v vseh akcijah, ki žele narodu dobro. Jubilejni Zrbornik bi bil začetek akcije, ki bi podatke vsako leto zbirala in objavljala bilo v velikih ali pa v posebnih manjših zbornikih. Svoje dohodke želi društvo porabiti predvsem za to, da bi se naši mladini omogočilo sistematično proučavanje naše domovine, življenja in dela našega naroda. Za vsak od 339 srezov naj hi se osnovala skupina od po enega mladega Srba, Hrvata in Slovenca, a druga od po ene Srbkinje, Hrvatice in Slovenke. Tekom šolskega leta bi imorali biti člani oz. članice vsake skupine v medsebojnem dopisovanju in na ta način ter iz knjig proučiti vse, kar se nanaša na zemljo, narod in njegovo delo in življenje v do-tičnem srezu. Za Sas šolskih počitnic pa bi morala vsaka skupina prepotovati svoj srez in tako stopiti v zvezo z vsemi, ki bi ji lahko dali informacije in pojasnila, na kateri način bi naša zemlja in sam narod v njih dušah in srcih ustvaril neizbrisno sliko svojega življenja, trpljenja, dela in upanja. To bi bila najsigurnejša pot, po kateri bi prišli do tega, da bi Srb spoznal in vzljubil hrvatsko in slovensko zemljo kakor svojo, Hrvat srbsko in slovensko kakor svojo rodno, a Slovenec srbsko in hrvaško kakor svojo domačo. Ni dvoma, da bi na način pripravili genracije, katerih ne bi mogla nobena sila ločiti, in katere bi z več znanja, razumevanja in ljubezni upravljale s to zemljo, pripravljajoč na hitrejši način boljše in jasnejše dni našim znancem. Dalje ima novo društvo nalogo, da orga-nizatorično, moralno in materijelno podpira vsako akcijo v smislu prednjih ciljev, pa bilo da taka akcija prihaja od strani po-edincev, njihovih organizacij ali pa naših samoupravnih in državnih oblasti. Dobre ideje ne smejo ostati pozabljene, dobre metode ne smejo ostati neizkoriščane: >Matica živih in mrtvih Srbov, Hrvatov in Slovencev« želi, da .iz vseh svojih moči take stvari popularizira in da se ustvari sistematično sodelovanje vseh {»klicanih ter da se najdejo primerna in dovoljna sredstva za realiziranje dobrih predlogov, ki naj bi zadovoljili eden ali drugi življenski interes našega naroda. Te dni pričenja vpisovanje Članov, ki so: naročniki, redni, utemeljitelji, dobrotniki in veliki dobrotniki; v začetku junija začne izhajati istočasno na srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku »Matični mesečnik«, ki se bo tiskal v skoro 100.000 izvodih. Lindenbe gh v Parizu. V petek ob 12.50 srednjeevropskega časa se je dvignil Lindenberg v Newyorku v zrak za polet preko oceana. Na aerodromu je bil že ob dveh zjutraj ter je vodil osebno zadnje priprave za start. Ker so bila vremenska poročila ugodna, se je odločil za polet, dasi se je bila vlila ob 1. ponoči močna ploha, nakar se je šele nebo zjasnilo. Vest, da bo Linden-bergh ta dan poletel, se je po Newyorku bli- L --O A MODERNE IZPOPOLNITVE TOALETE. Ni vedno samo obleka, ki daje dami moderen izraz, pogosto so merodajne izpopolnitve. Šal in naramna ruta sta igrala v vseh časih veliko vlogo. Preje pa je bila naram-na ruta velik pleten ali 'pa kvačkan nestvor, večinoma sive barve samo zato, da je bila bolj praktična. Sedaj se je oprijela moda šala. Umetni obrti je odprto veliko torišče. Moderno ogrinjalo naj pa ne samo greje, temveč naj bo tudi izpopolnitev toalete. Kot material se vporablja večinoma crfipe de Chine, poln vezenin ali pa dessinov. Tehnika je celo tako napredovala, da je dobiti barve, ki jim pranje ne škoduje. Če se vpo-rabi blago gladko, brez vezenin, naj bo svetle barve, živahne, ki učinkuje že sama po sebi dekorativno. Marljive roke bodo imele tu lepo priliko, da ustvarijo ob prostem času kaj lepega. Taki šali so posebno priljubljeni za poletne večere. Pa tudi mali ovratni šali je priljubljen. ZfT eport in potovanje bo dobro služil kasha-šal. Kostum, ki ni več modem se lahko modernizira z ovratnikom iz telečje kože, ki je sedaj zelo moderna ali pa iz kačje kože. šal, čigar barva s kostumom dobro harmonira, ta efekt še stopnjuje Telečja koža, ki se je uporabljala svoječ. samo za vojaške tornistre, je prišla do večje časti. Iz nje se izdelujejo ročne torbice, pasi, da celo klobuki. Prav tako kot vsi drugi deli damske toalete, je podvržena modi tudi ročna torbica. Preprosta usnjena torbica se nosi k navadni izprehodni obleki, za popoldansko promenado in soareje pa je treba finejše ročne torbice iz brokata, eksotičnih vrst usnja. N* večernih zabavah se vidijo prav pogosto ročne torbice, okrašene z umetnimi kamni. skoma razširila. Ze ponoči se je zbralo na aerodromu na tisoče gledalcev. Lindenberghovo letalo je tehtalo pri startu 2140 kg. Dvignilo se je po drugem poskusu le s težavo od tal. 400 m daleč je drčalo po-preje po zemlji. Gledalci so se bali, da pride do katastrofe, kajti letalo je letelo tik nad drevjem ter je potrgalo celo nekoliko brzojavnih žic. Lindenbergha je nekaj časa spremljalo pet letal. Seboj je vzel hrane za tri dni in gumijast čoln. Maksimalna hitrost njegovega letala znaša 208 km na uro. Ob 9. so ga videli nad Provi-denco, ob 9.40 pa itad Brocktonom. Ko se je dvignil Lindenbergh v zrak, je ležala nad aerodromom tako gosta megla, da je izginil že v daljavi 70 m gledalcem izpred oči. V soboto ob 22.25 je pristal Lindenbergh v Parizu. Za polet preko oceana je rabil torej 33 ur. Na pariškem aerodromu ga je pričakovala tisočglava množica, ki mu je priredila navdušene ovacije. Letalec je bil ob prihodu popolnoma čil. Prvi ga je pozdravil ameriški poslanik v Parizu. V hangarju je bila prireja-na pogumnemu letalcu na čast zakuska. Kapitan Lindenbergh je sin učiteljice v Detroitu. Njegova mati je pogumna dama. Ko je izvedela, da je njen sin že startal, ni pokazala nobenega znaka razburjenja. Dejala je: »To je famozno, prepričana sem, da se bo polet posrečil, če bi imel v letalu prostor, bi bila potovala ž njim.« Prosila pa je, naj ji ne pošiljajo nobenih poročil, dokler ne bo znan končni rezultat, da se ne bo po nepotrebnem razburjala. Nato se je podala v šolo, kjer je ves dan poučevala, kot navadno. Linde7-bergliov edini spremljevalec na po letu je bila njegova mačka. Šport. ILIRIJA : PRIMORJE 3:1. Z zanimanjem pričakovana pokalna tekma med Ilirijo in Primorjem se je morala vršiti v hudem nalivu, ki ni odnehal ves čas igre. Zato se tudi igra ni mogla razviti tako kot običajno pri srečanjih med tema dvema kluboma. Zmaga Ilirije je reelna. Ilirija je nastopila v novi postavi, ki se je izkazala še precej dobro. Odlikoval se je Pleš ki je rešil nekaj za Ilirijo nevarnih situacij. — Primorje je nastopilo brez Čamerni-ka. V prvi polovici je nudilo Iliriji enakovrednega nasprotnika, dočim je v drugi polovici popustilo. Precejšnje tehnično znanje je pokazal Dramičanin v svoji mirni in pre-vdarni igri. Igra sama je bila preostra. Tekma prične z ostrim napadom Iliirje, ki v prvih desetih minutah skoro stalno oblega nasprotna vrata. Počasi se Primorje izvije in prične s protiakcijami. Igra postane živahnejša. V enem izmed napadov se posreči Iliriji po Verovšku iz streljanega kota postaviti rezultat na 1:0. Primorje po Ermanu kmalu nato izenači. Proti koncu prvega polčasa postavi Čirovie rezultat na 2:1 za Ilirijo. V drugem polčasu Primorje še nekaj časa vzdrži, vendar pa se mu vedno bolj pozna utrujenost, Njegovi napadi postanejo le bolj sporadični. Ilirija pritisne in doseže serijo kotov, ki jih pa ne zna izrabiti. Proti polovici drugega polčasa pa se posreči Doberletu z lepo streljanim šutom postaviti rezultat na 3:1 za Ilirijo. Od tu dalje prevlada Ilirija popolnoma, ne more pa vsled dobre obrambe Primorja izrabiti nekaj ugodnih šans. Sodnik g. Ahčan si je prizadeval biti objektiven, videlo pa se je, da je bila naloga zanj pretežka. ILIRIJA : HERMES 2:1. V sobotni prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes si je moral Hermes sam postaviti gorenji rezultat. Dunajski prvak v dviganju ročkov Hermann Gliick je sedaj v izborni formi. Pri nad-njem vaditeljskem večeru je dosegel Gliick v olimpskem troboju sledeče uspehe: obojeroč-ni tezni dvig 95 kg, obojeročni poteg 105 kg in obojeročni sunek 140 kg. Ker tehta Gliick 83.2 kg in je torej v kategoriji težke teže, bo skušal s treningom zmanjšati svojo težo na 82.5 kg, tako da se bo udeležil tekme za svetovno prvenstvo v srednji teži (do 82.5 kg), kjer ima najboljši izgled za dosego svetovnega prvenstva. SOKOLSTVO. Bratska društva Slovenije in iz bližnjih hr- vatskih žup naprošamo, da v dneh 13. in 14. avgusta t. 1., ko praznuje »Sokolsko društvo« v Novem mestu, tretje po starosti v Sloveniji, svojo 401etnico, ne prirejajo nikakih prireditev v svojih območjih, temveč naj v velikem številu pohite k nam, v lepo dolenjsko metropolo, in pripomorejo k lepši slavi našega ju-bilejal Na svidenje! Zdravo! — Načelnik propagandnega odseka. To Ib ono. KAJ NE BO MODERNO. Znana ameriška filmska igralka Doris Kenyon, katere filmi niso morda kaki razkošni modni journali, kakor na primer filnti Corinne Griffith, ima svoje lastno zanimivo mišljenje o modi in onih stvareh, ki morajo postati moderne. Ko se je nekoč razgovar-jala o tem z nekaterimi ameriškimi novinarji, je dejala med drugim: *Ne bojte se, moje besede ne zahtevajo nikake revolucije. Ne zahtevam nove vrste bubi frizur, niti ne slikanih nogavic, ne u-re pod kolenom in ne slike za ročn ika na »olnč-niku. Mnogo skromnejša sem. Zelo bi bila zadovoljna, ako bi postalo moderno, d« gospodje ponudijo v tramvaju dami mesto, če je dama očividno trudna. Zelo bi me nadalje veselilo, če bi se poljubovale roke samo onim damam, ki resnično žele, ds se jih Stran 6. »NARODNI DNEVNIK« pondeljek, 23. maja 1927. Štev.llSv UnHHMMUBr »h hnWMMI spoštuje in ne vsakovrstnim ženskam. Bilo bi krasno, že bi bilo moderno, da postanejo ljudje zopet vljudni in obzirni. Niti najmodernejšim in še bolj modernim dekletom ne bi bilo treba sramovati se svoje dostojnosti — ta dostojnost naj postane moderna. Sem za to, da naj nosijo kratka krila le one dame, ki imajo v resnici lepe noge. Za druge ta moda ni primerna. Obenem naj postane moderno, da nosijo ljudje prstane in nakit samo tedaj, ko je to res umestno in da mesto nepristnih nosijo samo pristne dragulje, kajti končno ni sramota, Se ne more kdo imeti dvajset raznih pravih collierjev. Razen tega bi bilo potrebno, da postane moderno, da žene medseboj ne opravljajo svojih prijateljic — toda to je nazadnje že preveč zahtevano. KONEC »KRALJA GORA«. V področju izvirov Bistrice, pritoka Sereta, v pokrajini, polni neprodirnih skrivališč, kamor stopi le redko noga civiliziranega človeka, je bilo kraljestvo »Kralja gora«, kot se je n&zivljal rumunski roparski poglavar Ha-ralamb Nikulica sam s ponosom. Okoli Ni-eulice, ki je bil strah in trepet vse okolice, se je spletel tekom časa cel venec legend in v izbah romunskih kmetov bodo o strašnem roparju in njegovi tolpi še dolgo govorili. Haralamb Niculica je tipičen povojni pojav. Vojne se je udeležil kot narednik. Za svojo hrabrost je bil ponovno odlikovan. Po vojni se je vrnil v tiho domačo vasico, kjer pa ni mogel vzdržati, ker je hrepenel po drznih avanturah. Radi nekega pretepa v gostilni se je seznanil z orožniki. Vročekrvni mož je pri tem dva orožnika ustrelil. S tem je bil postavljen pred alternativo, da konča svoje življenje v ječi ali pa pobegne v gore ter brani svojo prostost preši preganjalci. Odločil se je za zadnje. Sprva se je preživljal z manjšimi tatvinami, kmalu pa je postal ropar. Ker je imel srečo in pogum, se je zbrala kmalu okoli njega roparska tolpa, pred katero je trepetala vsa okolica. Ena od njegovih specialitet je bila, da je napadal na samotnih gorskih cestah nič hudega sluteče avtomobiliste, ki jih je vselej popolnoma oropal. Najbolj priljubljeni so mu bili napadi na avtobuse, ki vzdržujejo v onih krajih promet. Napad se je izvršil takole: Ropar je položil preko ceste debelo deblo, vsled česar se je moral avtomobil ustaviti. Komaj je šofer zavrl, je planil iz goščave bradat, do zob oborožen mož v orožniški uniformi, se prav uljudno priklonil ter se predstavil potnikom kot poglavar roparjev, Niculica. Do tega, da bi bil moril, mu ni bilo, ni bil ropar, ki se omadežuje s krvjo, razven v boju s svojimi smrtnimi sovražniki orožniki, kadar je moral braniti lastno kožo. Roparski poklic se mu ni slabo izplačal. Niculica je bil uživanjaželjen človek, ki ni hotel ničesar pogrešati.Ko so iztaknili orožniki njegov brlog, so kar obstrmeli. Vse stene so bile tapecirane s preprogami. V kotu je stala omara, polna najfinejših likerjev. Pri j sebi je imel dve ženici,ki sta mu sledili v samotno divje gorovje. Oblasti so si prizadevale več let, da bi roparsko tolpo uničile ter dobile poglavarja živega ali pa mrtvega v pest. Vse prizadevanje je bilo zaman. Iskale so ga tudi cele čete orožnikov, ne da bi kaj opravile. Končno pa je dohitela njega in njegovo tolpo vendarle njihova usoda. Drzen roparski napad na nekega polkovnika je bil povod, da so začele oblasti roparsko tolpo še bolj energično zasledovati. Posrečilo se jim je tolpo pregnati, vsled česar so preložili roparji pozorišče svojega »delovanja« v okolico Piatra-Neamca. Nekega večera sta se dva roparja ustavila v ne- kem gozdu blizu Piatre. Poglavarjev brat Simeon je moral iti v mestece proučit situacijo. Ker je jek) liti kot iz škafa, so se podali razbojniki v bližnjo gostilno, kjer so se z gosti do pozne noči zabavali. V gostilni je bilo tudi par kočijažev in pevec-slepec, v tamkajšnjih krajih popularna oseba, ki ne sme manjkati pri nobeni svatbi in pri nobenem kroku. Na poziv banditov je zapel pevec melanholično pesem. V Simeonu Ni-culic.i se je vzbudilo domotožje, vsled česar je jel govoriti o minulih letih. Pri tem je imenoval tudi svoj rojstni kraj. Eden od kočijažev, ki je vedel, kje sta Niculici doma in kateremu sta se zdela možakarja že ves čas sumljiva, je bil tedaj prepričan, da je eden od njiju roparski poglavar Niculica. Splazil se je iz sobe ter aviziral bližnjo orožniško postajo. Takoj nato so orožniki hišo obkolili. Boj z banditi ni bil lahak. Trajalo je dve uri, predno so jih orožniki premagali in aretirali. Pri zaslišanju so jih s trpinčenjem prisilil, da so izdali skrivališče poglavarja. Naslednje jutro ga je iznenadila cela stotnija orožnikov in ujela. Na potu v mesto je pobegnil v gozd. Razvil se je zopet srdit boj, v katerem je Haralamb z dvema tovarišema vred padel. Toda tudi orožniki so imeli dva mrtva. Haralambovo truplo so prepeljali v mesto ter ga v svarilni vzgled javno izpostavili. ŠTIRIDESET MILIJONSKIH MEST NA SVETU. Razvoj velemest beleži v zadnjih devetih letih po svetovni vojni znatne spremembe. Medtem ko je bilo pred vojno komaj 20 mest, ki so štele preko milijon prebivalcev, je to število narastlo po poslednjih štetjih in cenitvah na 40. Preje je imela Evropa pretežno večino milijonskih mest in je bilo tik po svetovni vojni od 20 milijonskih mest 10 v Evropi in po 5 v Ameriki in v Aziji. Sedaj pa odpade od 40 jnilijon- skih mest 15 na Evropo, 13 na Ameriko, 11 na Azijo in 1 na Avstralijo. Znatno so napredovala skoro vsa ameriška in deloma tudi azijska mesta. V Evropi je vplival nii razvoj mest nastanek novih držav. Milijonska mesta Rusije in Avstrije so zaostala, velemesta Nemčije in Velike Britanije pa znatno napredovala. Štirideset milijonskih mest si sledi po novih štetjih in cenitvah takole: 1. Newyork 9.350.000. 2. London 7,660.000. 3. Pariz 4,600.000. 4. Berlin 4,126.006. 5. Chicago 3,600.000, 0. Filadelfija 2,7CO.OOO. 7. Buenos Aires 2.500.000. 8. Osaka 2.116.000, 9. Moskva :,018.000, 10. Šanghaj 2/)00.000. 11. Tokio 1,995.000. 12. Dunaj 1,990.000. 13. Boston 1,900.000. 14. Leningrad 1,611.000. 15. Detroit 1,550.000. 16. Hamburg 1,510.000. 17. Peking 1,500.000. 18. Hankau 1,510.000. 19. Rio de Janeiro 1,442.000. 20. Kalkuta 1.400.000. 21. Pittsburg 1,300.000. 22. Bom-bay 1,250.000. Budimpešta 1,235.000. 24. L> verpool 1,232.000. 25. Birningham 1,210.000. 26. Atene 1,150.000. 27. Glasgow 28. Cleveland 1,100.000. 29. Los Ang?les 1.100.000. 30. Bangkok 1,070.000. 31. Manchester 1,062.000. 32. Sydney 1.050.000. 33. Varšava 1.050.000. 34. St. Louis 1,025.000. 35. Mehiko 1,000.000. 36. San Francisco 1.00.000. 37. Kanton 1,000.000. 38. Siangtan 1.000.000. 39. Singan 1,00.000. 40. Neapelj 1.000.000. Pred in tik po vojni so si štiri največja svetovna mesta sledila tako: London, Nevr-york, Pariz, Berlin. Sedaj je Newyork znatno prehitel London in postal tako največje mesto na svetu. Berlin je skoraj dohitel Pariz in je na četrtem mestu. Tokio je znatno zaostal za Osako, ki je sedaj največje mesto v Aziji. Dunaj, ki je bil pred kratkim še na sedmem mestu, je potisnjen na dvanajsto mesto. ■arcel Prevost 25 Don - ] uanke. — Ne prizadevajte si, moj ubogi Guilloux, mu je odgovorila Jeanne, ki se je neprestano smehljala. Ali mi hočete dokazati, da so na svetu lepši in bolj pametni moški, kot je moj soprog, na primer vi? — Ne, jaz ne, toda ... — Vi ali drugi, to mi je vseeno, ali mislite, da je ljubezen novec, ki ga človek izmenja za gotovo število dobrih lastnosti? Ta bi pa bila lepa, če bi poročena žena morala vsakokrat pozabiti svojo zakonsko ljubezen, kadarkoli ji prilika ponudi lepšega moža, kot je njen soprog ... O ne, prijatelj moj... Jaz sem ljubila Alberta od trenotka, ko sem ga prvič videla. In mladi gimnazijski profesor s svojo brado in poceni ščipalnikom gotovo ni bil zapeljiv. Cula sem ga enkrat javno govoriti in takoj mi je tako zelo ugajal, da bi mu bila najraje že tedaj rekla, naj si da obriti brado, si kupi dragocene naočnike in si da delat obleko pri prvovrstnem krojaču. V tem trenotku se je začul iz vrta visok tenor, ki je zapel, spremljan od gitare napolitansko pesem: Come porti capelli, bella bionda? Zo li porto a l’uso marinaio ... Jeanne in Guilloux sta bila sedaj sama v knjižnici in sta se lahko nemoteno na glas pogovarjala. — Kako je pa prišlo potem do tega, da ste ga poročili? je nadaljeval diplomat. — Stvair ni bila ravno lahka! Bila sem edina hčerka in lahko si mislite, da je bilo zelo težko prepričati mojega starega papana in mamo, da bi vzela gimnazijskega profesorja. Napravila sem si načrt. Aranžirala sem z nekaterimi prijateljicami in damami najboljše družbe v našem mestecu tečaj za slovstveno zgodovino. Albert je bil zelo spreten in v teku šestih mesecev sva praznovala zaroko. — Albert se ima vam za vse zahvaliti. Brez vas bi bil še sedaj neokreten gimnazijski profesor z zmršeno brado in poceni ščipalnikom, bogzna kje na deželi. Ne bil bi član Instituta in ne bi zahajal v najboljšo družbo, kakor tudi ne bi sedaj flirtal z Berto Lorande, kajti ravno v tem trenotku flirta z njo, da, celo huduje se nanjo, kar je višek flirta. Jaz ju vidim od tukaj, sklonite se samo malo naprej, pa ju boste tudi videli. — Ne bom se sklonila, kajti nočem ju videti, je ugovarjala Jeanne. Moj soprog je svoboden, da lahko pripoveduje gospej Lorande prijazne, pa tudi neprijetne stvari. — Lepo, ampak trmasti ste tudi... Toda kaj sem vam že hotel reči. Če ne bi bili poročili Saulnoisa, bi dobili za soproga možaka, ki bi ga zaslužila vaša lepota in vaše plemstvo ... — Če ne bi bila poročila Alberta, bi bila postala stara devica, orumenela kot suha limona. Vsako leto bi ukuhavala češplje in paradižnikove konzerve v baraki mojih prednikov, ki jo ponižni kmetje tako lepo nazivljajo z »gradom« ali pa bi bila poročila svojega soseda, revnega plemenitaša, ki bi bil v par letih za- igral mojo doto in bi me varal z deklami... Pa sen» /.e raje gospa Saulnois. V tem trenotku je tenor na vrtu zapel veseli refren: Tiritomba! Tiritomba! Tiritomba, 1’aria val — Lepo, je odvrnil Guilloux . . . Toda ali bi manj gospa Saulnois, ako ... — Ako bi vas uslišala, prijazni zapeljicev? ^a’ potem bi bila mnogo manj gospa Saulnois. Sreča mojega zakona ne obstoja v tem, da je Albert član Ins i-tuta, da je znana osebnost in da sva postala bogata. Ne! Poštena zakonca sva in iskreno ljubiva drug drugega. Dajte vendar to razumeti, prijatelj Guilloux, ki obiskujete preveč Done Juanke in verjamete na Don Juanizem vseh žensk. Jaz naj bi imela poleg svojega soproga še drugega moškega? Čemu? Vsa moja sreča obstoja v tem, da sem njegova. To srečo bi pa izgubila, kar dobro čutim, če bi se udala komu drugemu. Torej*’’ Pomislite malo! Jaz naj bi uničila vse svoje življensko veselje, da okusim to, česar si prav nič ne poželim? Ni moja zasluga, da vztrajam, to mi lahko verjamete .. . Ali ste radi tega hudi na me? Zakaj? Reči vam moram, da mi kljub temu zelo ugajate. Guilloux se je dvignil in premišljeval. Jezne> besede so mu silile na jezik, toda pogoltnil jih ie> kaj 1 bal se je, da se ne bi osmešil. (Dalje P«* } Najboljši liker za želodec je Dobi se povsod, koder cenijo dobro in idrno pijačo ; kjer ga še ni. naj s« 9® takoj naroči pri tvrdki C-V' ‘ - ' V '*-£■ žganjarna in rastlinska destilacija Ljubljana 7. tovarna vinskega kisa« d. z o* IJublJana tiucM naifinejil in naiokusneiSi namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta pcmiaHs*. Talalon Jtav. 2389. Tehnično in hl@i|enttno najmodernejo urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska casta It. la, tl. r.Jr^cJr. v. POMLAD I Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit ?a obleke, otroške majice, na-hrblniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, Sifon!, Snlingen škarje, noži, potrebščine za krojače, Čevljarje, tapetnike, šivilje in sedl«rje, Razna dlšeCa mila — samo pri Josip Peteline blizu « Preletnovega »pomenih«, 06 vodi Ljubljana Na]nlž)c cene. ToCnn postrežba. MALI OGLASI Za vsake besede se plaJ» 50 par. Za debele tiskam pa Din L—. znižane zaloga; W E C K fiaše, in aparati za ukuhavanjo so najcenejši, ker so najboljši. Znatno cene. Ugodni pogoji! Tovarniška Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana. Zahvalnica. Gesp. lekarnar Blum, Subotica. — Čast mi je obvestiti Vas, da so nii Vaše Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M., Maribor. — Larucin kapsule se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glavno skladi&Se: Apoteka Blum, Subotica. Premog - Čebin Woltova Vil. - Telet. K« Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. Kontorlstinjs samostojna moi, v»M» knjigovodstva, korespondence, stenopisja in strojepisja, 'Me sluibe. Ponudba prosi na upravo liets pod inafiko >Vv* letna praksa«. V najem. Gostilna (hotel) v Mil 1* boru, Kralja Petra trg; vselitev takoj. Pojasnil« daje Pokojninski zavod *» nameščence v Ljubija*1 ali g. dr. Povalej, Uav4-bor, Sl-omškov trg. Na proda) sta veliki mahalasti nal-mi & Din 100.—. Nas»» pove uprava lista. Uradnica samostojna moi z ve81etB<> prakso, vešia knjigovodstva, strojepisja in te«no-pisja, išče sl«|M>* “ ali pozneje. Ccnj ponudb* n rosi na upravo lista pod znalko »Agilna 1000«'. SVETEK Inseratl v „Narodnem dnevniku" Imajo velik uspeli! TISKARNA MERKUR I TRG.-IND. O. D. >^yMt^^!TUa^tnwtwl«a It*. * lASTm > UUBUANA GREGORČIČEVA 33 uradnih tiskovin. * LTNA KNJIdOVIZNICA. * TttlPON. *T. 'V Izdajatelj; Aleksander 2ele*nikar. Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.