KUPUJTE
VOJNE BONDE!
ONDS STAMPS
CTORY buy
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
WAR
^ONDS ,StAMPS
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
VOL. xxvm.—LETO xxvm.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 3, 1945 .
ŠTEVILKA (NUMBER) 154
Stassen prerokuje najmanj 50 let miru za narode sveta
Mackinac island, Mich.,
^P" julija. — Commander Ha-E. Stassen, bivši governer fli^žave Minnesote, ki je bil član y ameriške delegacije na konferenci Združenih narodov, je da-bes prerokoval, da je svet dele-^en najmanj 50 let miru, čim bo Poražena Japonska, ako bodo Pedinjene države sledile kon-^fuktivni mednarodni politiki ;jSi ^^.stopale v vlogi posredoval-^ fa, ne pa diktatorja.
' Stassen, ki je govoril na kon--^erenci governerjev, ie rekel, da ^%enja dobo 50 let. Ker smatra, P nobena generacija ne more Q pa^jati kontrole nad daljšo do-j ^ bodočnosti.
. tem ne mislim reči, da je Nna neizogibna," je rekel biv-governer. "Prepričan sem, da ^ P^av tako mogoče za vselej ! P'^aviti vojno s sveta, kako^ , Sfiogoče ustvariti reden pro-rešitev vseh sporov v I neke države."
flld; Amerika mora po porazu Ja-prevzeti vodstvo v pri-' evanju za ohranitev miru, je Stassen, ki se bo v krat-J . y^nil v aktivpo službo na ter nadaljeval:
ne more več stati na in opazovati, kaj se godi
Center japonske oljne industrije Umbardiran; nova invazija Bornea
600 ameriških bombnikov udarilo štiri japonska velemesta v rekordnem napadu pri belem dnevu
GUAM, torek, 3. julija — Danes zgodaj zjutraj je 50 ameriških super-bombnikov vprizorilo napad na veliko oljno rafinerijo Mazuren blizu Shimotsu na glavnem japonskem otoku. Ta napad je sledil manj kot 24 ur za petami rekordnega navala 600 ameriških B-29 bombnikov na štiri največja japonska mesta.
# ,
Napad na oljno rafinerijo je bil šesti v teku zadnjih osmih dni, ki je bil vprizorjen z zrako-plovske baze na Marijanskih otokih. Shimotsku leži 35 milj južnozapadno od Osake na otoku Honshu. Poleg te rafinerije sta bili v teku zadnjega tedna tarči napada še dve drugi ponski oljni rafineriji.
oc:
'	Naša zunanja politika
'Več ne sme biti samo odgo-i državnega departmen-' senata ali predsednika same-Naš
■''''^■sa zunanja politika mora
k
V vseh 48 dr-Samo tedaj bo močna,
: stalna in učinkovita."
Opozicija proti rekordnemu napadu je bila lahka
Letalci, ki so se vrnili z rekordnega požigalnega napada na 4 velika mesta, ki je bil vprizorjen pri belem dnevu, poročajo, da je bila opozicija od strani
Japonci bežijo iz oljnega centra na Borneu
MANILA, 2. julija. — V nedeljo so se avstralske čete izkrcale pri BaUkapanu na otoku Borneo, ki je bil poprej invadi-ran že na dveh drugih točkah. Balikapan je center oljne indu-ja- stri je na Borneu.
Tokijski radio javlja, da se je v Balikapau izkrcalo 5,000 Avstralcev in da izkrcevanje oja-čenj nadaljuje.
Gen. Mac Arthur, ki osebno poveljuje invazijski sili, je izjavil, da je novo izkrcanje zajam-čilo kontrolo Bornea, razklalo Vzhodno indijsko otočje na dvo-
Dan	oscbno predložil
svetovni carter senatu; poživlja k ratifikaciji
Pred 169. leti so voditelji tedanjih britskih kolonij v Severni Ameriki v Phila-delfiji proglasili izjavo Neodvisnosti in pričeli horbo za svobodo ameriškega ljudstva.
Ta veliki dokument je ne-prekosljivo zarisal temelje vlade, sloneče na stremljenju ljudstva po življenju, svobodi in sreči. Zdrobil je tiranski režim britskih torijev v Ameriki, zgradil iz skromnih začetkov najnovejšo ljudovlado na zemeljski obli, in vse od tedaj navdihoval borce za svobodo širom sveta.
Živel duh Četrtega julija!
DOMAČA ZABAVA
Nocoj se bo v Ludwig's Nite klubu na Lindberg Ave., vršil "Slovenski večer", ko bo v zabavo posetnikov igral Joe Ku-šar. Vabi se na poset.
je in dejansko završilo taktično japonske proti-letalske artileri- oblast zavezniških sil nad vsem
je neznatna.
Izgubljena sta bila samo dva bombnika izmed 600 in rešenih je bilo 20 članov moštva. Na krovu superbombnikov se običajno nahaja 11 mož.
južnozapadnim Pacifikom.
Ko so se avstralske čete pod protekcijo močnega ognja s krova bojnih ladij in letal izkrcale na obali, so se Japonci spustili v beg v notranjost goratega otoka.
WASHINGTON, 2. julija — Predsednik Truman je danes osebno predložil senatu carter Združenih narodov ter apeliral na zbornico, da ga brez odlašanja odobri.
"Izbera pred senatom le jas-*-:—-———;-, , ,
„ . , , , ,	, znane m da bodo tekom debate
na, ]e rekel predsednik v krat-
kem govoru. "Ako ne odobri tega čarterja, tedaj ne more odobriti ničesar."
Predsednik Truman je v govori! podal obris dela, ki ga je izvršil kongres za mednarodno sodelovanje s sprejemom resolucij senatorja Connallyja in kongresnika Fullbrighta in poudaril, da so oči vsega sveta obrnjene na Zed. državah, ki morajo z drugimi miroljubnimi narodi vred pokaati pot, ki vodi k trajnemu miru.
Spuščal se ni v podrobnosti čarterja, rekoč, da so jim iste
itak prišle v razpravo.
Predsednik je povdaril, da se je tekom konference v San Franciscu v javnosti več poročalo o nesoglasjih kot pa o točkah, na katerih je bila delegacija v sporazumu, nato pa pozval senat, da ima pred očmi ne samo besedilo čarterja, temveč njegov duh, ki stremi za tem, da se svetu prinese trajen mir.
"Vsa nesoglasja, ki so se pojavila na konferenci, so bila končno izravnana," je rekel Truman. "Poravnava je bila na tradicijsko demokratičen način s svobodno izmenjavo mnenj in naziranj."
—/ ^Smblerstvo na jezeru
J® dognalo, da je
llet "Alabama", ki je v ; Diski plovbi na jezeru Erie,
Snezdo gamblerstva in i strojev, Hazardiranje krovu ladje, čim za-.a J ^ obrežno zono, preko kate-a m	zakona brez obla-
• at 1	igralni stroji
' Ara, t ^^^^^'^^kega nižinskega 1 n	Tommy McGintyja,
aI $1000 dobička na vsa-
*euk4 razprodaja
MiOlljood Sušnik, lastnik Nor-PP^is^oce & Furniture, t)oV* prekupil vso zalo-• ^®tva od Kremžarjeve tr-er isto sedaj nudi po ^izanih cenah na razpro-
, fvine,
SI'?
ki
he na teku njegove trgo-pg(	St. Clair Ave.
roM NE BO SEJE
P^'aznika Neodvisnosti, „e bo vriUa red-v'fi I	društva Cami-
:lice''«ive §t 4qo m
. vpf* Pobira]:'	se
ure t julija ° ^esment v četrtek, k", starem poslopju Slov.
Pki,^	uro zve-
fornffv	seja se bo vrši-
i BoilkJ-^Sustu.
' %
REVIJA "POST" OBJAVILA ČLANEK O GOV. LAUSCHETU
V tekoči izdaji tedenskega magazina "Saturday Evening Post", ki je prišla v prodajo danes, je priob-čen obširen članek, ki opisuje legendarni dvig gov. Franka J. Lauscheta na ameriški politični pozomici.
Sloves Lauschetovega imena, ki je za Cleveland in večji del Ohija že stara zgodba, je šel po deželi pro-šlo jesen, ko je bil bivši cle-velandski župan izvoljen go-vemerjem z večino 108,000 glasov, medtem ko je predsednik Roosevelt izgubil državo z 11,500 glasovi.
Članek, katerega je napisal Frederick S. Tinsdale, poudarja, da je Lausche osvojil ljudsko domišljijo, ker je dosledno hodil po poti samostojnosti, ne glede na želje in pritisk bodisi demokratske stranke ali katerihkoli političnih grup.
Trije sinovi padli
Mr. in Mrs. Daniel Ballow, ki stanujeta na 8605 Jeffries Ave., sta včeraj prejela obvestilo, da je padel na okinawi njun tretji sin iPaul, ki je služil pri marinih. Lanskega novembra je padel v Franciji sin William, sin Daniel pa je bil ubit letošnjega januarja v Belgiji. Družina ima v armadi še dva sina, doma pa sta dve hčeri in sin, ki je star 14 let. Družina je prva v Clevelan-du, ki je izgubila v vojni tri sine. Oče je bil rojen v Rusiji, mati pa je rodom iz Avstrije.
ba
Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, Iiar ono predstavlja! '
KROŽEK ŠT. 1. PROG. SLOV
Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se polnoštevilno udeležijo redne seje v četrtek ob 8. uri zvečer, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Seja je važna ker se bo ukrepalo glede piknika, ki se vrši 15. julija.
PEV.
ZBOR "JADRAN"
Članom pevskega zbora "Jadran" se sporoča, da se pevske vaje ne bodo fršile jutri večer radi praznika, kar naj članstvo upošteva.	,
NACIJI SO PAVLO LOVŠETOVO ODPELJALI V DACHAU; SIN PADEL
Kakor se je zvedelo,, odkar je Slovenija osvobojena, je bila ga. Pavla Lovše-tova, ki je poznana tisočerim ameriškim Slovencem, ki so jo čuli tekom njene koncertne turneje v Zed. državah, od nacijev odvedena v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer se je nahajala do konca vojn«. Poročilo, da je živa, je prejel njen mož, profesor Lovše, ki biva v Ljubljani.
Njun sin Samo se je skozi vso dobo nemške okupacije nahajal s partizani in je padel v borbi. Njegovo truplo je bilo pokopano na terenu v tajen grob, ki je bil znan samo partizanom, kakor je bila navada tekom osvobodilne borbe proti na-cijem in fašističnim domobrancem, ki so oskrunjali , grobove partizanskih borcev.
Dalje je dospelo v Ameriko poročilo, da je slikar Božidar Jakac, živ izšel iz borbe: S svojo ženo Tatija-no se je ves čas nahajal med četami osvobodilne vojske in ovekovečil njihovo herojsko borbo s svojo umetniško roko.
Umetnik Jakac, kakor znano, je svoj čas skozi par let bival v Clevelandu pri svojem bratrancu Antonu Colariču, in je tedaj imel veliko razstavo svojih del v S. N. Domu.
O zaključkih konference v San Frančišku
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
Po dvomesečnem zasedanju je bila 26. junija zaključena mednarodna konferenca v San Frančišku, na kateri je sodelovalo 50 narodov. Izdelan in sprejet je bil carter, na oodlagi katerega bo mogoče preprečiti nadaljne vojne in reševati mednarodna vprašanja z mirnim sporazumom, in ne s puško in bombo.
Prvikrat v zgodovini se je zgodilo, da je toliko različnih narodov, toliko človeških plemen, toliko raznoterih držav od ene ekstreme do druge — prišlo do sporazuma, da je obstoj take svetovne organizacije mogoč, ako je volja za to ter ako glavne svetovne sile pokažejo demokratično pot do svetovnega miru. Med nami se je našlo veliko optimistov, ki so verjeli v možnost zgraditve mednarodne organizacije za svetovni mir, ter seveda tudi precej pesimistov, ki so organizacijo obsodili na smrt še predno se je porodila.
Kadar zboruje toliko narodov*
in zastopnikov vlad, od najbolj kapitalistične do najbolj radi-
Slovenska posojilnica lepo napreduje •
Kot je razvidno iz finančnega poročila St. Clair Savings & Loan Co., 6235 St. Clair Ave., ki je objavljen na drugem mestu današnje izdaje, podjetje prav lepo napreduje.
Mr. Paul J. Schneller, tajnik posojilnice, poroča, da je tekom prvih šest mesecev tekočega leta odprlo hranilne vloge nad 400 novih vložnikov, z novimi hranilnimi vlogami v vsoti $800,-000, kar je dvignilo skupno vsoto hranilnih vlog na dosedanji višek v vsoti $3,500,000.
Tajnik dalje poroča, da se je le majhen del novih vlog nanovo investiralo v zemljiške vknjižbe, ker so potrebe posameznikov v tem pogledu. v sedanjili časih, ko se dobro dela, zelo majhne; večina denarja je bila investirana v vladne bonde Zedinjenih držav, kar pomeni, da je likvi-nost vlog nad 40-odstotna.
Posojilnica plačuje naj/il-jo'' obrestno mero na hranilne vloge, ki je v skladu z varnostjo in dobrim poslovanjem, namreč po dva odstotka letno, in ves denar, ki bo vložen na hranilne vloge pred 10. julijem, bo nosil obresti od 1. julija naprej.
Izza pričetka vojne, služi Slovenska posojilnica kot agencija zakladniškega oddelka Zedin jenih držav ter je tozadevno vedno na razpolago celokupni javnosti.
kalne, je pričakovati veliko nesloge, veliko opravičenih in neopravičenih zahtev, križanja nazorov in principov in diploma-tičnih trikov. Vsega tega je bilo v obilici na tej konferenci, toda kljub temu so bile vse zapreke odstranjene in soglasno je bil sprejet in podpisan zadnji tekst čarterja. Ta dokument ni popoln in treba ga bo zboljšati, kakor se zboljšujejo in popravljajo razne ustave in postave, pravila in regulacije. Ampak fundamen-talna podlaga je položaj, ideja se je izkristalizirala in postala bitni fakt.
Glavna zasluga strpnosti te konference je, da jebila^zgrajena baza, na kateri bo slonela nova organizacija in njeno bodoče delo. Napravljene so bile tudi napake, ki ne delajo časti demokratičnim velesilam, kot na pri-
mer sprejem fašistične Argentine, odklonitev poljske provizp-rične vlade v Lublinu, koncentriranje oblasti o odločanju v takozvani "zaščitni odbor" itd. Ampak vse napake se bodo lahko popravile, kakor se popravljajo nepravične postave, naša pravila in podobno.
Glavni pogon vse konference so nudile naše Zedinjene države ameriške. In tudi to je umevno, kajti če ima Amerika služiti kot vojaški arsenal v slučaju vojne, čemu ne bi služila vsemu svobo, doljubnemu svetu tudi kot arsenal miru.
Bodočnost Mednarodne organizacije za svetovni mir je pa predvsem odvisna od iskrenosti, ki jo bodo včlanjeni narodi pokazali napram izvajanju sprejetih zaključkov. V svrho tega je potrebno, da se publika seznani in razumeva namene in pomen te potrebne organizacije ter javno pokaže, da je proti vojni, pro-
ti agresiji, proti enostranskemu reševanju mednarodnih problemov, proti privatnim interesom kapitalističnih držav, kateri se na mednarodnem pozorišču križajo in izzivajo vojno. Javno mnenje je tisto orožje, ki bo prisililo vodilne narode, da nova mednarodna organizacija za svetovni mir ne bo obstajala samo na papirju ,temveč da se zaživi in vrši tiste dane ji naloge za zgraditev in ohranitev trajnega miru.
Ameriški narod in z njim ameriški Slovenci lahko pomagamo graditi to javno mnenje s tem, da pazno sledimo vsemu poteku mednarodne politike ter potom naših listov in revij izražamo svoje mnenje. Pri tem lahko pomagamo prav vsi, ki ljubimo mir in želimo, da se bodoče mednarodne razlike popravljajo po človeško pri mizi miru in ne s prelivanjem krvi nedolžnega ljudstva.
Ali je nova slovenska politična organizacija potrebna?
Čitali smo v listih, da je bila na "Katoliškem dnevu" v Joli-etu. 111., ustanovljena nova organizacija, katere namen je voditi politično delo med slovenskimi katoličani v Ameriki. Ker je večina sklicateljev tega shoda nekoč pripadala Slovenskemu narodnemu kongresu, iz katerega se je porodil SANS, in ob času kongresa soglašala z vsemi resolucijami, na katerih sloni (Nadaljevanje na 2. strani)
---
-i^ovornik iz domovine bo nastopil na programu Slovenskega dneva
rt-SANSa v Chicagu smo prejeli sporočilo, da bo na ^ f' nast ^ /^ovGnskega dneva, ki se bo vršil v nedeljo v Clevelan-gala stik^^ 3°vornik iz Slovenije. To bo prvič, odkar je vojna pre-ll^-^liko f Bašo staro domovino, da bomo v Clevelandu imeli Sign udeleženca osvobodilne borbe.
v nedeljo prišel v Cleveland g. Stane Kraševec,
' aOSlovaneU«	____: = -	-C________y______s
na itih
se ijQgj ovanske delegacije v San Franciscu, izključeno pa ni, 6 in ®^°^®nskega dneva udeležila tudi poslanik Stanoje Si-
Slavko Zore, ki je bil v Ljubljani po slovenske prestolnice.
No4
Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa, nam tozadevno poroča:
Prihodnjo nedeljo se vrši Slovenski dan na obširnem prostoru Društvenega doma v Euclidu, predmestju Clevelanda. Sklicujejo ga vse SANSove podružnice in sodelujejo vse napredne kulturne skupine. Kmalu po eni uri popoldne se prične program, na katerem nastopijo najboljši zbori in solisti, ki jih premore ameriška Slovenija, obenem pa tudi dobri govorniki. Staro domovino bo zastopal g. Stane Kraševec, član jugoslovanske delegacije na konferenci v San Franciscu, ki se je ves čas udejstvoval v osvobodilni
borbi. Možnost obstoja, da bo navzoč na shodu tudi poslanik Stanoje Simič, ter svetnik dr. Slavko Zore. SANS bosta zastopbla častni predsednik Louis Adamič ter predsednik Etbin Kristan. Navzočih bč tudi več drugih izvrševalnih odbornikov SANSa, ki se bodo mudili na seji v Clevelandu.
V nedeljo bomo na dostojen način proslavili osvobojenje Slovenije in Jugoslavije in pokazali, kako globoko mi Amerikanci cenimo in občudujemo ta veličastni preporod slovenskega naroda, ki je v svoji najhujši uri pokazal vso veličino in voljo za svobodo, demokracijo, edinstvo ter bratstvo narodov Jugoslavije.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned aud Published by THE AMERICAN /OGOSLAV PBINTlNa AND PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays BUBSORIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po razna£alcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) _______----*0.50
Por Half Year — (Za pol l#ta)__________S.50
Por 3 Month« — (Za ■ mesece)____________2.00
By Mali in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Glevelandu, Kanadi in Metalki):
For One Year — (Za celo leto)__
For Hall Year — (Za pol leta)__
Por f Month# — (Za I mene«)-
.47 M _ 4.00 . I
Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inoaemike driar«):
Por One Year — (Za celo leto)----
Por Half Year — (Za pol leta)------------------------
_w.oo
_.4J0
entered M Second Clasi Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878.
DOMOBRANSKI TEROR V SLOVENIJI
V naslednjem priobčujemo odlomek poročila, iz katerega so razvidne strahote, katere so uprizarjali ,tako-zvani domobranci, nahajajoči se v službi nacijev, tekom okupacije Slovenije med svojim lastnim narodom. Te izdaj ice so bile opremljene in oborožene od Nemcev. Del poročila, ki opisuje domobranski teror na Dolenjskem in Notranjskem, se glasi:
Kmalu po končani veliki jesenski ofenzivi so začeli domobranci ali sami ali pod vodstvom Nemcev iz utrjenih postojank vdirati v posamezne dele osvobojenega ozemlja.
Ob razpadu Italije so Nemci v Planini obesili tri vračajoče se internirance, pozneje je bilo tam ustreljenih 13 talcev, ki so bili privedeni z Notranjske. Požgali so hišo R. Rusa, ki sta jo Nemcem pokazala Ivan Selak in Jože Tegelj.
Prve dni novembra 1943 je prišel domobranski poročnik, 37-letni Franc Debevc iz Borovnice, bivši uradnik pri Vzajemni zavarovalnici in eden izmed glavnih voditeljev bele garde v Borovnici, k materi želez, čuvaja, 28-letnega Toneta Majarona, v čuvajnico blizu borovniškega mostu in vprašal za sina. Ko mu je odgovorila, da je v službi, je potegnil revolver in ga naperil v njeno čelo.
"To bo njegova služba!"
11. XL je to grožnjo izpolnil. Ponoči so prišli 4 domobranci, poroč. Franc Debevc, Franc Orh iz Borovnice in Ivan Kovač, p. d. Pristavcev z Brega. Odvedli so fanta kakih 50 m daleč po progi in ga tam ustrelili. Truplo so polpžili na tračnice, da bi simulirali železniško nesrečo. Strojevodja prihajajočega vlaka pa je truplo opazil, pra-, vočasno zavrl, ugotovil, da je ustreljeno in ga potegnil s tira. Domači župnik Ciril Jerina ni dovolil žalostinke na njegovem &robu.
Domobranci iz Rakeka so odgnali drugega čuvaja in ga pri Verdu ustrelili. To je bil Strmšek, ki so ga s silo odtrgali od žene in obilno jokajočih otrok. Isti zločinci so ustrelili neko 70-letno ženo iz Zale in pustili truplo ne-pokopano v gozdu.
10.	XII. so domobranci iz Kostanjevice aretirali Lojzeta Vegela iz vasi Brezovica nad Sv. Križem. Odpeljali so ga v Kostanjevico in ga z debelim trtnim kolom do smrti pretepli.	- ,	'
11.	XIL 1943 so v Hrastini nad Ostercem na Laptah isti lopovi pobili do siprti dva mlada fanta, Jožeta Kuči-ča in Jožeta Sintiča, oba iz Št. Ruperta, ki ga bomo Se večkrat srečali.
V začetku leta 1944 so domačini v Črnem vrhu pri Logatcu ujeli učiteljico Ljubo iz Zadloga. V Hotedršici so jo javno zasramovali, v Logatcu pa tako pretepli, da ji je viselo meso s telesa. Odvlekli so jo dva km iz vasi, jo tam ustrelili, zavlekli v grmovje in pokrili s snegom.
Maščevanje "junakov"
10. 1. 1944 so Nemci in domobranci pri Rakitnici napadali Cankarjevo brigado. Ker pa niso imeli uspeha in so sami utrpeli velike izgube, so z minometi in zažigalnimi kroglami zažgali poslopja kmtom Francu Kaplanu, Antoniji Beligoj, Karlu Goršetu in Antonu Trdanu, v vrednosti predvojnih 410,000 din. Po ponovnem neuspelem napadu pa so prišli v hiše in z vžigalicami požgali vsa gospodarska poslopja z gospodarskim orodjem in senom vred, dasi v bližini ni bilo nikake vojne akcije. Oškodovanci so: Jože He-nigman, Franc Trdan, Neža Trdan, Franc Lovšin, Janez in Anton Henigman, Franc Beligoj, Franc Klun, Janez Vider-vol, Franc Gorše, Janez Trdan, Jože Aražen, Janez Hočevar, Janez Hočevar II., Franc Levstik, Franc Henigman, Franc Debeljak, Anton Henigman, Franc Mrhar, Marija Cerne. Tem ljudem so zgoreli skednji, seno in gospodarsko orodje v vrednosti predvojnih 645,000 din.
Nočni pokolj
13. XII., 1943 so domobranci iz Borovnice ubili Ivana Demšarja. Nalog za ta umor je dal domobranski major Ludvik Kolman, 42-letni odvetniški pripravnik iz Štajerske. Med morilci so bili domobranski narednik Franc Urh, Ciril Kržič, Ivan Kovačič, ter Ivan in Anton Kbvač.
23. XII., 1943 so domobranci odgnali 70-letno mater padlega partizana, Marijo Gradišar iz Zale pri Rakitni in jo 10 minut od Rakitne ustrelili„Drugi dan so truplo našli ljudje, ki so grabili listje. Sum pada na bivšega jug. por. Maksa Kuntlja.
29. I. 1944 ponoči sta Jože Hrovat, sodni uradnik iz Kostanjevice, in njegova žena zaslišala ropot po vratih. Na vprašanje, kdo je, so zunaj odgovorili, da so partizani. Ker pa nista' odprla, so nočni obiskovalci udrli skozi okno. Žena se jim je postavila naproti, a eden od zlikovcev jo je udaril s pištolo po glavi. Zbežala je ven in videla, da so domobranci obkolili hišo. Jože Hrovat se je med tem skril na podstrešje. Domobranci pa so ga našli. Dobil je strel v stegno in v čeljust ter udarec s kopitom po, glavi. Onesvestil se je. Zvekli so ga iz hiše in ga &unej davili, končno pa so mu razbili glavo, da je brizgala kri in možgani na vse strani. Nato so pobrali vso obleko, čevlje, zlatnino in dokumente. Žena je spoznala Ignaca Penca in domobranca Beca iz Sevnice. Umor je bil izvršen po nalogu komandanta Bene-dičiča, bivšega odvetniškega koncipijenta iz Celja, domobranca v Kostanjevici.
Januarja so Nemci ubili pri Rašici Toneta Škerla, tajnika Okrajnega odbora za Vel. Lašče, in ga pokopali kar ob cesti. 27. V. pa so truplo spet odkopali in ga zagrebli na pokopališču na Turjaku.
Žrtve ovaduštva št. 1
Domobranci imajo svoje zaupnike tudi v našem zaledju. Ne meneč se za ljudske žrtve in imovino, ti ljudje vohunijo in sporočajo Nemcem svoja dognanja. Zato so Nemci 25. I. iz letal vrgli mnogo bomb na Sodražico, da sta bila ubita 2 prebivalca in 2 hiši popolnoma porušeni, 13 pa zelo poškodovanih. Isti bombniki so vrgli bombe tudi na Ribnico in poškodovali več hiš, eno pa popolnoma porušili. Ruševine so tudi v Novi vasi. Naša vojska ni imela škode, pač. pa nedolžni in mirni prebivalci.
o zaključkih konference v San Frančišku
(Nadaljevanje s 1, strani)
Morilci in sorodnika
10. XII., sta v Breški vasi okraj Št. Jurij, Miha Kos-trevc in Bruno Hercog kuhala žganje. Domobranska patro-la, pretvarjajoč se, da so partizani ju je poprosila za okrep-čilo. Čim pa sta tako podprla partizane, so planili nad njiju, ju zvezali, tolkli, odpeljali v dolino, tam ubili in ju pustili v mlaki krvi gola na cesti. Zaklal ju je lastnoročno Nace Penca, ki mu je ljudstvo dalo ime "morilec šentjer-' nejskega okraja."
Vse ljudstvo je obsojalo ta zločin. Domobranci so se morali oprati in najti krivca. Zato so kmalu za tem vdrli v vas Pristava pri Sv. Križu v hišo Ivana Znidaršiča. Vodil jih je Nace Penca, spet preoblečen v partizane. Pozdravili so z našim pozdravim "Smrt fašizmu—Svoboda narodu" in obdolžili Žnidaršiča umora Kos trevc a in Hercoga. Pred hišo so uprizorili sodišče. Žrtev se je zagovarjala, da je somišljenik OF in da je vedno podpiral partizane, pa da zato vendar ne bo ubijal drugih somišljenikov OF. S peklenskim zadovoljstvom je nato Nace Penca zasadil nož v njegova prsa:
"Vidiš, partizanski pes, tako pa znamo mi zasliševati!"
Dvajsetkrat ga je zabodel, do smrti. Nato so ga opleni-li, si denar razdelili, vola pa odgnali k svoji posadki v Kostanjevico, govoreč ljudem, da so krivca umora Hercoga in Kostrevca kaznovali, vola pa zaplenili partizanom. Po Zni-daršiču so postali žena in otroci brez sredstev.
Rešitev Višnje gore
12. II. so domobranci pod nemškim vodstvom napadali Višnjo goro. Bilo je 200 domobrancev in 20 Nemcev. Med poveljniki domobrancev so bili Cvetkovič iz Grosuplja, Ah-lin, Kastelic in Žičkov iz Kriške vasi. Alojza Zavodnika so ubili na njegovem domu na Kodeljevi pristavi. Dva domobranca sta ga z bajonetom zaklala, tolkla po glavi s kopitom puške in streljala v truplo. Oropala sta ga za 15,000 lir denarja, za žepno uro in listnico z dokumenti. Ljudje trde, da je ta rop izvršil bratranec žrtve, Kastelic.
Ubili so ujetega partizana, ki mu je bil kmet Alojz Zupančič, h. št. 170, odklonil zaklonišče.
Po Višnji gori so ropali blago, ure, denar, živila, 16 koles, pisalni stroj, radijske aparate itd. Omenjeni kmet Alojz Zupančič je moral to naropano blago odpeljati v Grosuplje, kjer so mu za voznino in nagrado, da je odklonil rešitev partizana — vzeli konja in voz.
Iz Višnje gore so bili odgnani ob tej priliki sledeči:
Rudolf Pajk, krojaški mojster, Alojz Zupančič, gostilničar, Jože Vouk, čevljar, Ciril Vouk, dr. Vinko Hudelist, zdravnik Franc Groznik, sodni uradnik Andrej Bernik, klobučar, Franc Zalar, krojaški mojster, Ignac Nadrah, občinski tajnik, Ivan Omahen, čevljarski mojster, Anton Ahlin, kmet, Marija Aubreht, Ivan Juš, Ljubeč, davčni uradnik, Mihael Omahen, trgovec, Kristina Meliher, Ludvik Gams, postaj enačelnik.
vse delo naše organizacije, pridemo do vprašanja; je nova politična organizacija potrebna?
V SANSu so včlanjeni vsi pre-vladajoči ideološki elementi ameriških Slovencev od ene ek-streme do druge, od dobrih katoličanov do dobrih svobodomi-selcev. Vsi so se združili za skupni cilj: osvoboditev Slovenije in Jugoslavije, reorganizi-ranje stare Jugoslavije v novo demokratično, federativno državo, za tako obliko nove vlade, kot jo določi narod sam potom svobodnih, splošnih volitev, za Združeno Slovenijo in končno za balkansko federacijo. In ker so se v Jugoslaviji enaki ideološki elementi strnili v enotno Osvobodilno fronto, brez razlike na politične smernice, katere so zavzemale njihove stare stranke, in smo mi tukaj na podlagi naših resolucij moralno podprli to enotno fronto, so nekateri gospodje obrnili SANSu hrbet in mu očitali, da je zašel s svojega pota, da se ne ravna v smislu kongresnih resolucij ter da podpira "komuniste" v borbi proti "veri in cerkvi." Ker ta očitanja niso imela nobene podlage in so služila le njihovemu namenu, da oslabijo Slovenski ameriški narodni svet ter napravijo zmešnjavo med takozvanimi "katoliškimi" ljudmi, a s svojo propagando niso uspeli, je bilo potrebno najti nove vzroke za ruvarjenje proti SANSu.
Te vzroke so našli v gotovih "izjavah treh političnih strank," katere so baje podpisali vodilni funkcionarji* intelektualci, senatorji in poslanci, katerih imena pa so radi "varnosti" zamolčali. S to "izjavo" so hoteli prestrašiti one ljudi pri SANSu, katere so potrebovali na svoji strani za protipropagando. Tudi ta nakana ni uspela in SANS je na konvenciji v Clevelandu septembra meseca lanskega leta se bolj zedinil svoje vrste in utrdil vero svojih članov, da zvazemajo pravo stališče. Zaključki zaveznikov na konferencah v Tehe-•ranu, v Jalti, reorganiziranje nove jugoslavanske vlade in priznanje jugoslovanske vojske kot del zavezniške vojske ter končna osvoboditev Slovenije in Jugoslavije—vse to so jasno dokazi, kako pravilno je bilo naše stališče in kako pravilno smo razumevali razvoj osvobodilne in politične borbe v Jugoslaviji.
Kaj je torej namen nove politične organizacije? Slovenskim katoličanom v Ameriki dokazati, da so vsi omenjeni dogodki bili le gola izmišljotina? O tem-pora, o mores! Ali je še kaj ljudi na svetu, ki verujejo, da svet ni res okrogel, temveč ploščat? Zgleda, da hoče nekaj takega dokazati ta nova organizacija.
Toda pravi namen si lahko sami mislimo. Slovenija je tekom štiriletne osvobodilne borbe in okupacije doživela neizmerno slavo, obenem pa tudi veliko sramoto. Slavo so ji prinesli njeni herojski borci v Osvobodilni fronti, njeni padli junaki, kojih trupla so raztresena po krasni Gorenjski, zeleni Dolenjski, po krasnem Štajerju in divni Koroški. Sramoto pa so ji prinesli bivši politični in duhovni voditelji ter njihovi pomagači, ki so se v kritični uri slovenskega naroda obrnili proti narodu, se udinjali sovražniku in mu pomagali proti zaveznikom in proti svoji lastni osvoboditvi. Eni sb to storili odprto in brez sramu, nekateri pa radi "akomodacije," da protektirajo svoje osebne interese. Ti zadnji so tvorili tisto "sredino," ki nima karakterja in
je na razpolago vsakemu vladarju.
Vse te skupine in posamezniki so se bali osvoboditve, ko bodo morali narodu dajati odgovor za svoje postopanje in so pobegnili—največ v Rim. In za te ube-gle reveže, ki jih kriva vest teži do tal, je propadla Zveza slovenskih župnij tudi med ameriškimi Slovenci nabirala prostovoljne darove. Imenujem jih "reveže," kajti v primeru z borbenimi junaki Slovenije, niso imeli ti ljudje ne duše, ne srca, ne narodne zavesti, ne poštenosti. Med njimi so tisti, ki so nedavno v Ljubljani prisegali zvestobo Hitlerju in slavili njegov rojstni dan, ki so trdili ljudstvu, da so zavezniki na njihovi strani in to ob času, ko so po belogkrdističnih gnezdih padale ameriške in angleške bombe.
Ti ljudje, ki se še vedno nazi-vajo za Slovence, se skrivajo za svoje "katoliško ozadje" in hočejo potom svojih agentov v Ameriki dokazati, da se bo Slovenija nad njimi maščevala radi njihove katoliške "vere in cerkve." Ne. povedo pa resnice, da upajo s posredovanjem Rima preprečiti, da bi jih slovenski narod ne sodil za njihova proti-narodna, izdajalska in protikr-ščanska početja za časa okupacije.
Duhovnik Franc Gabrovšek, ki je že poprej kot jugoslovanski plačanec vodil v Ameriki kampanjo proti Novi Sloveniji in Novi Jugoslaviji ter proti SANSu, je brezdvomno pri sedanji slovenski vladi na črni listi z Rožmanom, Krekom in drugimi vred. To pomeni, da ameriški Slovenci ne morejo pričakovati od njega nič drugega kot ponovne napade in rovarjenje zoper slovensko vlado, kateri so se še njegovi nekdanji predstojniki globoko poklonili. In to nas pripelje do "katoliškega dneva" v Jolietu in ustanovitve Slovenske katoliške lige, katero je zasnoval gospod Gabrovšek in ka-
tera bo plesala tako, kakor bo on žvižgal.
Ali dela nepristransko za korist slovenskega naroda v stari domovini, ali v korist onih, ki so v strahu pobegnili, predno je slovenski narod mogel obračunati z njimi?
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Urednikova pošta
Odhajajo drug za drugim
Waukegan, 111. — Skoraj nisem mogel verjeti, ko uzrem si' noči v Enakopravnosti kratko poročilo, da se je Frank Biitic poslovil od nas — za vedno.
Kako tudi, ko sem ga v družbi Antona Ogrina še zadnji Četrtek obiskal. Bil je v postelji' ter sem opazil, da je na teži cej zgubil, vklmb temu pa je bil dobre volje, %ovoren ter kot vedno poln humorja.
Ko smo bili 1. 1938 skupaj domovini, sta se on in Mrs. Bii" tič kaj rada pripeljala s svojii^ avtom iz Ljubljane na Vrhniko, da smo kaj pokramljali.
Clevelandska metropola je gubila vrlega narodnjaka, soproga pokojnega pa dobreg^' moža.
Namesto cvetja na njego^ grob, pošljem $5.00 na SANS ^ imenu moje družine.
Jože Zelene,
Waukegan,
Iz urada ta j.
podr. št. 48 SANS
Prosi se vse društvene tajf^' ka, kateri ste v posesti listke^ za dobitke, ki bodo oddani Slovenskem dnevu v Euelidu julija, da te gotovo vrnete kasneje do 5. julija pri sp' podpisanemu, to je za tiste spadate k podružnici štev. SANS oziroma da ste jih od ne sprejeli. Ostali seveda j^ (Dalje na 6. strani) ^
iod®3 Ki 48

Vse mora bililprodano!
Cenjeni javnosti naznanjam, da sem kupil od Kremzar Furniture. Co. v SND vso zalogo pohištva in hišnih potrebščin. Vso to zalogo bom zdaj razprodal v moji prodajalni, ker ni prostora za shranitev.
Blago, je fine kakovosti in cene so take, da vam bodo ugajale. Pridite takoj, dokler lahko še izbirate.
Sledeče blago je v razprodaji po sledečih skrajno nizkih cenah:
LINOLEJ, samo jard
LINOLEJ PREPROGE, 9xl2-$5,95
STUDIO COUCH, sedaj samo 24,95
WODROCI razne velikosti 14.95
VISOKE SVETILKE, prej $14.95,
sedaj samo 9,95
Po 2 komada za SPREJEMNO SOBO prej $169.50, sedaj samo 99.50
MIZA in STOLI za KUHINJO (Kitchen set) sedaj samo 19,95
Na razprodaji so razne svetilke, mize, otroški visoki stoli, otroške postelje. Vse po znižanih cenah.
Pridite, poglejte in kupite!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ayenue
JOHN SUSNIK
. I
.1
Slavje slovenskega dne za pomoč Jugoslavi ji
v nedeljo, 8. julija bomo ameriški Slovenci izrazili hvalež-Bost našim rojakom v domovini, J^ateri so se junaško borili skozi ®tiri leta proti našemu krutemu sovražniku in kateri so pripomogli s zaveznikom do hitrejše zmage nad naci-fašisti v Evro-Pi. Ti ljudje so zastavili vse svo-3e imetje, svoje življenje so da-' na kocko, ko so se uprli vpa-dajočemu sovražniku naše domovine, Prenesli so vse gorje fašistične krutosti in koncem ^sli iz boja kot zmagovalci, ^eli svet je občudoval to hra-orost in žilavost tega naroda. Občudujemo te borce za svobo-^0 brez dvoma tudi ameriški Slo-ycnci, ki poznamo življenje na-naroda še od bližje. Zato lahko tudi mi ponosni in ^ 3e prav, da se spomnimo na te ^ase borce za pravično stvar ameriški Slovenci, ki smo preživeli to vojno brez posebnih ^^Sub in zaprek. '
občudujemo te junaške ^voboditelje pa še ni dovolj. ,_3ih mesta, vasi, trgi in pokra-Jine so razdejane in opustoše-vsled dolgotrajne vojne in potrebujejo ti ljudje naše ma-^ijalne pomoči, katera mora P^ti od nekje, če nočemo, da ® ta narod izumiral vsled po-^ijkanja hrane, zdravil in
obleki
BOLTEŽAR
F. S. FINŽGAR
Skupne zbore bo dirigiral poznani učitelj petja Frank Vau-tar. Tamburaši hrvatskega tam-buraškega zbora "Sloga" bodo pa zaigrali ameriško in slovensko himno ter nekaj drugih zbranih skladb.
Direktorij Društvenega doma je nam obljubil prostore za ta dan brezplačno. Zvočnike (sound system) bo nam napeljal Mr. Stanovnik poznani po-pravljalec radijo aparatov in govorniški oder je nam dala unija štev. 45 CIO. Tako da je vse pripravljeno, in zato vas odbor vabi na to priredbo in pričakujejo vas tudi obubožani rojaki v domovini. Ne razočarajmo jih!
Za odbor
Louis Kaferle.

WHERE THE FUELGOES
AmRMY^p'ANSpORT
lran^33tOOO gallons^of fiid'oh;
#
(Nadaljevanje)	j
Ko je plamen razsvetlil kočo, je starec zlezel na podstrešje in nametal kozam najlepšega sena, ki ga je poleti našel po skalnatih sijah in znosil v košu domov. Nametal je na debelo, kot zapravljivec, kar na tla, da so kozliči skakali po njem in se kopali v bogastvu.
Nato je lezel po nerodni lestvi nazaj in počival na klinih, hropeč in prijemajoč se za srce. Tako se je zmučil, ko je prilezel na tla, da se je usedel na kup sena sredi kožic.
"Prišla je ura," je začel sunkoma in se grabil za trepetajoče prsi.
"Prišla je ura,' otroci! — Ni je Bog dal, razbojniki so jo prinesli. — Toda prišla je. — Verne duše so jo razodele. — Vi ne veste — jaz pa vem. — Nocoj gremo na daljno pot. — Slovo — in z Bogom — pa nikoli več se ne vidimo — ne na tem — ne na onem svetu. — Nikoli več."
Starec je umolknil, glava mu je lezla na prsi, hropenje se je
dolži
Zato pa nas veže sveta
nost, da tem ljudem prisko-na pomoč takoj in ne ča-' naC to, da nas bodo prosili °P°Winjali oni, ki so v pobit •'	nikakor ne moremo brezbrižni, ker zavedati se 1'amo, da brezbrižnost in vsa ^^sprotstva Idejaloškega znača-dal^ zadržanjem le na-ie uničevanjem tam, kjer pustil pregnani sovražnik.
Smejmo, da ne bomo
liin? ljudem te vrste in potip-
® malo žilo človekoljub-
g., ^ rabimo malo več raz-sodiiosti.
Slovenskega dne je Vgj^^'ral Centralni odbor cle-podružnic SANSa, Progresivne SIo-l^ult^'	zveza, številna
društva in bo institucije. Slavje se na prostorih Sloven-cw^^''^štvenega doma na Re-pj,- ^ Euclidu.
odboru se je dače ^	dobil dovolj je-
nior pijače za ta dan. Ka-dober^^ j® šlo, so razumeli naš Pcošn	in ugodili so naši
in tui^ ^''Sovci s pijačo, jedačo
t ^^^^^i ^^cijski odbor, dosed	in posamezniki so
^^^'^ovali nad šestdeset Odda«- ^°^itkov, kateri bodo
Aa priredbi. Ijo	bo pričel v nede-
Voi-jjii , popoldne. Kot go-Adauiiv ° Nastopil pisatelj Louis bin J'.P'^'edsednik SANSa Et-
župan
stare d	in govornik iz
tiven	^^teri je bil ak-
^'^onti v%	^ Osvobodilni
de tudj	pozdravit pri-
^ik,	jugoslovanski čast-
•Kwf	iA 'V\i^ _____y .
prise
J6 bil navzoč in je

sloveiigj?^^^ pri prihodu prve ^^Gralne vlade v bi rs,J- ^^rat smo si želeli, ^ domovink°Ea, ki je bil časa vojne, da bi iu .. ® resničnem polo-^	naših ljudi
Mliko oT^'	bomo imeli
? PrihaiaS^-	°d ljudi,
vrst našega bor-d^Gjo tudfto slavje pri-A'^eriijg	gostje iz širne
. iQiola\ . ^Gkutiva SANSa ^^iija v BGjo v soboto, 7, jj °venskem narodnem odbornj,. v ^3,ir Ave. in ti
priredb	pose-
SkupMh ^^ovenskega dne. ?J®^®iaii(igu[^^®^°Pijo in zapojo Matin	zbori: Glas
Plani«^'	Ložka do-
bodT'	ii: Slovan
P® Pesejj, f ^ moškem zboru le in ^^^sko morje, Svo Woven«, Srb i Hrvat,
kih vekah, večnost se je nižala izpod jasnega neba, kozlička, sita predobre večerje, sta plašno pritiskala smrčke na njegovo lice in boječa se čudnega grgranja bojazljivo pomeketavala.
Boltežar je dvignil glavo, kakor bi se prebudil. "Ne, ni 'še dokončano! — Počakaj, ura!"
Preobrnil se je na senu na vse štiri in plezal po kolenih v kot koče, kjer je dvignil desko in izpod nje vzel mošnjiček. Za cvenketalo je v tresoči se roki, ko ga je oddrgnil. Trije križani tolarji so se zabliskali na dlani. Nato je risal po kolenih do pograda, razkopal slamo in iz nje potegnil umazan papirnat sveženj. Ko ga je razvezal, je za-hrestljala tržaška žida cotaste rute v grapavi roki. Razgrnil jo je, položil tolarje v vogal, zavil in zavezal vogal v trd vozel. Nato je lezel do koze Cade, ki je mirno prežvekovala, in privezal zidano ruto krog vratu.
grabil, najlepše trske in jih zavalil zapravljivo — kakor prej seno — na ogenj. Visoko so švignili plameni, da so iskre letele na podstrešje, pa starca to ni skrbelo. V kot se je obrnil, kjer je visela velika, trhla bridka martra, ob njej sv Trije kralji. Z veliko težavo je snel oboje, snel vozlato vrv — pa se opo-tekel in padel po tleh.
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
Za delavce Za delavce
A. MAINAR
CEMENT WORK
1001 E. 74 St. — ENd. 4371
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN
ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901
'od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Oliio Bell Telephone Co.
"Dota dva!"
zate —. in za tvoja
Ogenj je pričel pojemati na večalo, zaspanec je visel na tež- ognjišču. Boltežar je kleče po-
FINANCIAL STATEMENT
OF THE
ST.
CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
JUNE 30+h, 1945
ASSETS
Cash on Hand and in Banks--------------------------------------$ 686,304.97
United States Government Bonds----------------------------- 1,204,500.08
Loans on First Mortgage Security --------------------------- 2,316,370.37
Real Estate—Office Building--------------
Real Estate—Saleable Property------------
Furniture and Fixtures--------------------
Deposits in Other Building & Loan Companies —.
Federal Home Loan Bank Stock --------------------------
All Other Assets-------------------------------------------------------
41,000.00 6.00 900.00 3,700.00 21,000.00 4,715.14
TOTAL ASSETS__________________________________________:----------------------------$4,278,496.56
LIABILITIES
43,549,923.38
Savings Deposits----------------------------:---------------------
Loans in Process and Escrow Funds------------------------- 105,258.34
Borrowed Money -------------------------------------------------------
Borrowers' Accumulations for Insurance and Taxes
All Other Liabilities---------------------------------------------------
CAPITAL AND SURPLUS
Capital Stock____________________________________________$117,927.58
Undivided Profits----------------------------------- 34,565.52
Reserve Fund ------------------------------------------ 155,000.00
270,000.00 39,278.37 6,543.37
307,493.10
TOTAL LIABILITIES
.$4,278,496.56
ALL SAVINGS DEPOSITS INSURED UP TO $5,000.00 by the Federal Savings and Loan Insurance Corp., an instrumentality of the U. S. Government.
Deposits received up to July 10th will draw interest from July 1st
BUY YOUR WAR BONDS HERE
Banking Hours on Fridays Are From 9:00 a. m. Through to 8:00 p. m.
CVETLICE
za vie slučaje—svatbe, pogrebe, ltd. Imamo tudi grmičevje In cvetje v loncih ter ilance.
Abby's Flower & Gift Shop
630 EAST 140th STREET Čez dan: PO. 0737—zv.; LI. 0633
Mali oglasi
RADIO POPRAVILA
na vašemu domu. Pooblaščena lo varniška posluga na R. C. A. — PHILCO — ZENITH—in STROM-BERG-CARLSON izdelkih.
Whitlow Radio Repairs
18015 Neff Rd.	IV 1366
Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu."
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba sirom mesta FAirmount 6516
DR. BERT BERKEY'S HEALTH CLINIC
3232 EAST SSth STREET Arlhrllis, SBtmo, iolčne nerednostl, krvni tok, cirkulacijo, ženske nerednostl, trganje, nervoznosti, neuritis, revtnatlzem in želodčne bolezni se lahko ozdravi.
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
ŽENSKE
ZA ČIŠČENJE URADOV
od 10. zv. do 6. zj. Dobra plača od ure Katero zanima, naj se zglasi na Employment Office Marquette Metal Products 1145 Galewood Dr., od St. Clair Ave.
>1
Hiše naprodaj
Na Taylor Rd., blizu Euclid Ave., za dve družini, po 5 in 5 sob. Cena $6800.
E. 74 St., 5 in 5 sob. Cena $6300.
E. 148 St. in Lake Shore Blvd., za 2 družini, 6—6 sob. Zelo zmerna cena.
E. 152nd St., za 2 družini, 5 in 5 sob. Cena $6850.
E. 185 St., za eno družino, 6 sob. Cena $7950.
Zidana hiša za eno družino, 6 sob, blizu cerkve sv. Marije, 5 in 5 sob; tudi za eno družino, 4 sobe. Se mora prodati, da se ure^ di- zapuščino. Cena zelo zmerna.
Joseph Giobokar
986 E. 74 St.
HE. 6607.
GRAND STUDIOS
Umetniško dovršeni portreti
787 E. 185 St. — IV. 5050 7547 Broadway — MI. 0768 1924 Clark Ave. — MA. 9592
Naprodaj
je lesena hiša za 2 družini; s 5 sobami in kopalnico, spodaj in zgoraj. Garaža za 3 avte. Lota 35x140; na E. 61 St. blizu Superior Ave. Napis je na posestvu. Pokličite Mr. King CHerry 2546
Oglašajte v -Enakopravnosti
SLOVENEC, V STAROSTI MED
50. IN 60. LETOM.
vesele in zabavne narave, ločen (ne po svoji krivdi), lastnik dobroidoče gostilne in restavracije ter turističnih kabin v Wisconsinu, ob najpro-metnejši cesti med Chicago in Milwaukee, 6 milj severno od Illinois državne meje, se želi spoznati v svrho poznejše ženitve s Slovenko, prijetne zunanjosti in vesele narave, izkušene v obrtnem gospodinjstvu in kuhanju, v starosti ne manj kot 40 do 50 let.
Katero zanima in bi imela veselje do imenovane obrti, naj sporoči pismeno podrobnosti, ter priloži svojo sliko.
Njeno bogastvo ni pogoj, glavno je značaj in dobro srce.
Priporočila (reference) upoštevana.
ANDY HOSTNIK "Timber Ridge"
Skokie Blvd.
P. O. Bristol, Wisconsin

ON lAKEERtE
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliče te vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St
HE 2730
Moški In ženske
ZA 'TOVARNIŠKO DELO \
ŽENSKE
ASSEMBLERS— ' -INŠPEKTORICE SOLDERERS—
PUNCH PRESS OPERATORICE
MOŠKI
SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN
Dobra plača od ure— 10 ur na dan
Definitivna povojna bodočnost
THE BISHOP & BABGOGK MFG. GO.
1285 EAST 49th ST.
Tht Playground
of th* 6r*at lalcci
Make your reservations s, early at Hotel Breakers.' ^1,000 rooms. Moderate Urates. Excellent meals. Relax loa the world's finest, white ^ sandy beach. All sports.
Every vacation amusement.
Dancing nightly.
On U.S. Rout* 6 and Ohio 2.
Eatlly rtochad by rail, but or
hourly sliatntr from Sandutky.
S.S. THiO. ROOSEVELT
9 a. m. dally front Cleveland.
Steamer* alto from Detroit &Teltdo
CEDAR FOINT-on-LakeEiie SANDUSKY, OHIO
Optn June 16 thru labor Day
-Bonds-
Over America
Tovarniški delavci
PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS i
Delavci za splošna i tovarniška dela
Dobra plača od ure in overtime
J^LSteelBarrelCo.
8806 Crane Ave.
En blok južno od Union
Mali oglasi
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanski]) zastoroV'in "draperies."
PARKWOOD HOME FCRNISHINOS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
EVANGELINE
American boys fight, suffer and die today to perpetuate freedom. And other Americans on the homo front buy and hold War Bonds to safeguard freedom. If Henry W. Longfellow had not enjoyed liberty he could not have written "Evangeline," the story of Emmaline La-biche, St. Martinville, La., pioneer girl who waited on the banks of the Teche for years, hoping to greet her lost lover. The Longfellow-Evange-line Memorial Park, oldest of Louisiana's state parks, is a monument to liberty and freedom.	'
U.ii. I rcasury Dcparimcut



Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel; ENdicott 3113
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako Jih oddast« v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"

Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Guniher
Poslovenil Boris Rihteršič
(Nadaljevanje)
"Če ne bi zdajle videl pred seboj tvojih sivih oči, uprtih s prestrašeno resnostjo vame, bi bil res toliko okruten, da bi pismo končal in ga s hladnim nasmeškom oddal na pošto. Toda potem bi se moral bati, da ne bi pobegnila še od tete Helene in prišla vsa skesana kar s pošto, s tem najstrašnejšim prometnim sredstvom na svetu.
"Zato prehajam zdaj na drugo stran in nadaljujem svoje pismo. Kuharica bo morala misliti, da si ti zelo stiskava, kajti kar si odšla, jem na debelo. Danes sem pospravil cel svečan obed. Zato sem bil popoldne pre-len za delo in si prižigam že drugo smotko. Okadil ti bom tudi svetišče—zavetje. In pri tem me
gledaš iz vseh kotičkov. Tmjeva roža!
"Del tebe je ostal v sobah, in ko strmim skozi višnjevkasti dim, te moram zmerom gledati in misliti na tebe. Ti hudobna Roža! In zmerom lepša se mi zdiš! Potrebno je, da prideš in preženeš s svojo navzočnostjo sliko moje domišljije. Začenja namreč že dobivati ljubek svetniški soj. In—ali ni to kar prehudo, ali moreš to dopustiti, begunka?
"Ko sem že pri črnilu, naj ti še povem, da sem bil danes v cerkvi. V klopi. Vsa fara me je debelo gledala. Toda te pokore ne mislim ved tako kmalu ponoviti. Thorsteini smo vsi zelo dolgi in noge nas začno boleti, če jih moramo stiskati v ozkih cer-
KUPUJTE VOJNE BONDE!
CHAS. COOK
Inštaliramo forneze in grelce rm premog, plin in olje ter izvršujemo vsakovrstna kleparska dela. — Delo jamčeno.
536 EAST 152nd STREET — GLenville 7650
SARAH A. JACKSON
REAL ESTATE BROKER Naprodaj imam hiše za eno ali dve družini v bližini jezera, OD $2,500 NAPREJ 603 EAST lOlst STREET—MU 1310
ZA NAJNOVEJŠE SLIKE POSETITE
CIRCLE THEATRE
10210 EUCLID AVENUE
THE UNIVERSITY THEATRE
10606 EUCLID AVENUE
Zanimive predstave za majhno vstopnino Naše predstave trajajo od 2 do 3 ure
RKO KEITH 105th ST. THEATRE
GLEDALIŠČE JE HLADNO KQT ARKTIČNI VETER EDWARD PYNE, Mgr.
fii"Ji.tiir:': :'i .
ZA MAJHNO VSTOPNINO KAŽEMO NAJBOLJŠE FILME V CLEVELANDU Udobni sedeži in fino prezraCenje
ASTOR THEATRE
HOUGH AVE. & E. 84th STREET
Mi skušamo zadovoljiti prvovrstno
THE GRAND LAUNDRY & DRY CLEANING COMPANY
5911-13 ST. CLAIR AVENUE—ENdicoti 5158
ALFEFLO WELDING CO.
6510 ST. CLAIR AVENUE—ENndicoit 3831
Varen j e vsakovrstnih kovin na plin in are. Se priporočamo.
»iosssmmmmm
CLEVE-CO JIG BORING CO.
6514 ST. CLAIR AVENUE
Jigs—Fixtures—Tools—Dies—Special Machinery
GUARANTEE AUTO WELDING CO.
CHARLIE ALBERTS, poslovodja 1528 EAST 49th STREET—HEnderson 1214
Ako hočete imeti kakšen del pri stroju ali avtu skupaj zvarjen, pridite k nam za točno in zanesljivo delo.
CHARLES W. GILLESPIE
Popravila fornezov in kleparska dela Postavimo forneze na plin in avtomatično kontrolo
15209 ASPINWALL AVE.
na domu: 9112 NEVADA AVE. — GA 9107
kvenih klopeh. In kar ledeno mrzlo je bilo v cerkvi. Sploh po-božnost. Tako se mi zdi, kaior bi v naših krajih zelo pojemala. Menda si jo mislijo ljudje izkoreniniti, ker jih moti. Gospod župnik se je hudo trudil in je zelo dobro govoril, kolikor se na to razumem, to^ cerkev je bila ledeno mrzla in ledeno mrzel sem ostal tudi jaz.
"Ko sem počasi korakal domov, sem se zdel samemu sebi star, zakrknjen grešnik. Bilo mi je, kakor bi mi bila zamrznila duša s telesom vred. Pobegnil sem v svojo delavnico, zaklenil vrata in odtrgnil zastor. Potem sem sedel udobno pred najino sliko na tvojem stolu in si prižgal smotko. Slika je lepa. Če ti rečem to, ne smeš misliti, da si kaj domišljam, ampak nasprotno. Moja stara navada je že, da sem ponižen. Reči ti moram, da sem odkril na sliki marsikaj novega. Iznenada se mi je zazdelo bogoskrunsko, da bi sedel pred sliko s smotko v ustih. Sram me je postalo in vrgel sem jo stran.
"Potem sem odkril tvojo levico, ki se oklepa roba vodnjaka. In tedaj se mi je zazdelo, kakor bi mi bil nekdo potegnil obvezo z obraza. Videti bi bil moral to, saj sem vendar slikal, pa le nisem videl. Kako trdno se roka oklepa vodnjaka! Nekaj kakor drget je na njej, in ta drget teče po roki in se napne kakor rahla senca nad prsi. Tedaj sem se šele zavedel, kako težavno je to moralo biti. In videl sem te, kako si drhtela pod mojimi pogledi, kako se je tvoja ponosna duša sklanjala pred mano—kako si jemala krono z glave in jo podajala meni.
"Mlado drevo v majskem lesketu je lepo.—Kako lepa je lilija, če drhte njeni beli, dišeči ke-lihi v jutrnem vetru. Toda kako hladna in gladka je njena belina v,primeri s poduševljeno, z rdečim, toplim ognjem prepojeno belino tvojih rok. Kako medla je Uepa rumena barva prašnikov v primeri s kovinskim lesketom tvojih las. Lepoto vse prirode je zbral stvarnik na svoji človeški sliki.
"Spodobi se, da pade Braune-ški na kolesa pred sliko in jo moli.
"Sluti stvarnika, če ne misli na to, kar čuti v dnu duše pred njo.
"Obsedel sem pred sliko in se del tako dolgo, da so se začele plaziti sence iz vseh kotov in me je pajčevina mraka vsega zapletla. Tako sem vendarle imel svojo pobožno molitev. Teta Ul-rika bi najbrže rekla, da ta molitev ni prava, da je poganska Tu in tam premišljam, ali se bom kdaj povzpel do višje stopnje spoznanja. Zaenkrat pa bi le rad ostal pri tej.
"In zdaj sem te povzdigoval in božal že kar preveč. Menda veš, kaj moraš še storiti.
"Tvoj Harro."
Teta Helena je bila vsa obupana, ko ji je Rožamarija povedala, da se mora s prvim vlakom odpeljati domov. Stokala je o neverjetni sebičnosti zakoncev in o copati, pod katero je zlezla njena nečakinja.
"Ne smeš biti njegova sužnja. Če možu izpolnimo vsako željo, postane prav kmalu samosilnik. In tvoj Harro je kakor nalašč za samosilnika. Njegov trdi tilnik izpričuje to. Brzojavi, da prideš v soboto. Danes je četrtek. To bo znamenje, da ga misliš ubogati, a ne takoj. Tako naredi vsaka pametna lena, kar je dolžna svoji napol hromi teti."
"Teta Helena," je poprosila Rožamarija, "saj nisi hroma. Veš kaj? Vzela te bom s seboj na Thorstein!"	. .
"KaJtor bi se mi ljubilo igrati v vajinem ljubezenskem gnezdu nerodno vlogo nepotrebnega tretjega! Ali morata imeti vselej kakšno teto v svoji bližini? To se mi ne zdi preveč prijetno. Harro me ne bi bil preveč vesel. Ne, ostani rajši še en dan tu. Tako boš pokazala značaj in sa-' mostojnost."
Rožamarija se smehlja; "In z značajem in samostojnostjo bom pokazala, kaj želi teta Helena."
"Rožamarija," potoži teta, "iz tebe že govori uporni Thorstein. Pojdi hitro k njemu in postani še bolj njemu podobna!"
Vse jadikovanje nič ne pomaga. Rožamarija še ujame tretji vlak in ob desetih jo pripelje brauneški voz pred vrata Har-rovega doma. Mart ga odpre.
"Mart, dober večer. Kje je gospod grof?"
"Gospod grof se je danes popoldne odpeljal na postajo."
"Ali gospod moje brzojavke ni več dobil?"
"Prišla je ob dveh popoldne... Neko pismo čaka vašo visokost."
Rožamarija odhiti v jedilnico. Miza je lepo okrašena in pripravljena zanjo. In pismo leži na njej.
"Ljuba Rožamarija!
Danes pojdem na kratko potovanje, v Stuttgart in njegovo okolico. Javljal se ti bom iz vseh krajev, ki jih bom obiskal. Saj boš z dopisnicami zadovoljna? Sama moraš vedeti, da na potovanjih človek ne piše rad dolgih pisem. Dobro se zabavaj. Prosim te, da očistijo domači pod tvojim nadzorstvom mojo delavnico. Zelo potrebna je poštenega čiščenja!
Prisrčno Te pozdravlja
tvoj Harro."
Rožamarija sede k svoji samotni južini z morečim pritiskom na srcu. Njena prestrašena duša se ne upa niti misliti na teto Heleno. In juha ima iznenada tako slan okus. Toda samo sebe prepriča, da mora mirno čakati, in poskuša si misliti, da je zimsko potovanje za Harra zelo potrebno in koristno. In jutri bo dobila spet novice od njega.
Res, drugo jutro ji prinese razen dveh postrežnic, ki morata zelo paziti na umetnine, Harro-vo dopisnico. Celo z lepo sliko.
"Ljuba Rožamarija!
Srečno sem prišel. O Stutt-gartu ne bom izgubljal besed. Odpri Baedeckerjevo "Južno Nemčijo," stran 324. Vse je tam napisano. Tudi zrak je ostal enako gost, le za nekoliko vonja po bencinu je bogatejši. Srečal sem I. Fr. in poslušal njegovo mašo v h-mollu. Moja spalnica je zaklenjena, ker sem spravil vanjo najino veliko sliko. Nikakor je ne smeš odpteti, ker po-strežnice rade prevračajo slike s stojal. O tem imam že dovolj izkušenj.
Tvoj Harro."
Čudno, tudi Dušičin j utrni čaj ima slan okus. Na pamet se nauči Harrovih besed, Baedecker-j a pa ne pokliče na pomoč, in se potem odpravi na svoje dnevno delo. Liza se zgrozi nad svojo gospodarico, ko vidi, kako seje lotila lepe rezljane lesene podobe s ščetjo in milom in kako plava v veliki luži pred prevr-njenim č e b r o m nekaj poslikanih listov, in se zave, daje treba imeti četvero oči, če hoče člbvek preprečiti nesrečo. Rožamarija se obleče v haljo, natakne si čepico. Strašno se trudi, da bi vse uredila. Kam naj da to, kam ono, kako je treba spet to očistiti? . ..
Vsa zbita, z občutkom, da se nikoli več v življenju ne bo mo gla umiti, konča Rožamarija ob petih svoje snažen je in pošlje
postrežnici domov. Še celo dnino za ves dan jima je dala. Najprej zbeži potem v kopalnico; strašno bi bilo, če bi se Harro zdajle vrnil. Puščavo bi dobil. Prejšnji nered v hiši bi bil raj v primeri z njo. Zvečer ji prinese Babetta novo dopisnico. Spet razglednico. Gradič "Solitude" pri Stuttgartu! Spodaj:
"Zelo lepo, ali ne? Upam, da si tudi Ti tako dobre volje kakor midva.
Pozdravlja Te
Tvoj Harro."
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, SINA IN BRATA
PVT. CHARLES J MARZLIKAR
ki je daroval svoje mlado življenje za svobodo in domovino 31. julija 1944.
Srčno ljubljeni sin in brat, ,
umrl si za svobodo sveta in sedaj počivaš v hladni tuji zemlji a duša Tvoja vrh neba uživa večno rajsko srečo v objemu večnega Boga.
K nam pa žalost se je naselila, ki nas ne bo nikoli več zapustila, pri nas prej ne bo veselja,
dokler skupaj s Teboj se snidemo. Žalujoči ostali:
SOPROGA, OČE, BRAT in, SESTRE.
Cleveland, O. 3. julija 1945.
KUPUJTE VOJNE BONDE!

v BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NEPOZABNEGA SINA
Pfc. Raymond Stefe
ki j« dal svoje mlado življenje za domovino 3. julija 1914.
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne in bojni grom Ti je ne kali.
Žalujoči:
JOHN ŠTEFE, oče.
Cleveland, O. 2. julija 1945.
KUHINJSKE PEČI
Imamo lepo izbero Grand, Roper in Quality; kuhinjskih peči na plin.
Nudimo vam tudi električne kuhinjske peči.
Miza in 4 stoli (breakfast set) od 24.95 naprej.
Pri nas dobite tudi (iruge predmete za vaš dom
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
ROBERTS SHEET METAL & FURNACE CO., Inc.
695 EAST 152fld ST.
Ob tej priliki pozdravlja vse!
JOHNSTON'S SERVICE
EAST 152nd & LAKE SHORE BLVD.
Tajerji, baterije, gasolin in avtne potrebščine
POZDRAVI OD
F. W. WOOLWORTH CO.
■
648 EAST 185th STREET

MOOREHEAD
ČISTILCI IN KROJAČI 18521 ST. CLAIR AVENUE — KEnmore 1239
Izvršujemo prvovrstno delo.
BEN FRANKLIN STORES
na
BEDFORD IN GARFIELD ST.
Imamo vrsakovrstne potrebščine
■ "'"V

EXCEL-O-MATIC MFG. CO.
J'	MACHINE PRODUCTS
1060 EAST 62nd ST__HEnderson 0804
KERRUISH JEWELERS INC.
818 EAST 152nd STREET—Glenvjlle 2007
Naša posebnost je popravljanje ur vsakovrstnih izdelkov
THE PROOF MACHINE & BRASS FOUNDRY COMPANY
936 EAST 72nd STREET
EN 0962—EN 0963—JAMES PLACHY, pred.
MARIE'S BEAUTY PARLOR
VOGAL EAST 69th ST. in ST. CLAIR AVE. HE 6313—HE 0157
Odprto vsaki dan od 10. zj. do 9. zv.; ob sredah je zaprto ' ves dan; ob sobotah je pa odprto od 9. zj. do 5. pop. ,	Vsa dela. spadajoča v lepotici e. izvršimo
v vaše zadovoljstvo
Vsem čitateljem izrekamo najlepše pozdrave
THE MADISON FOUNDRY (0.
935 ADDISON ROAD
severno od St. Clair Ave.
High Grade Heavy and Medium Castings Molybdenum—Nickel—Chrome

THE AMERICAN STAMPING COMPANY
Light and Heavy Stampings
TOOLS — DIES — JIGS
(
Urad in tovarna: 978 EAST 64th ST.
POLITO BEVERAGE CO.
i Prodajalci finih vin
Pivo — importirano in domače vino — ale cordials in cocktails
729 East 152nd St. — 12515 St. Clair Ave. 16880 Lorain Ave. — 612 Prospect 16376 Euclid Ave.
KUPUJTE VOJNE BONDE!
Tone Seliškar:
TAT MARTIN
GREEN DARBY RESTAVRACIJA
LAKE SHORE BLVD. IN E. 142nd ST.
KEnmore 9895 Vsakovrstna pijača, dobra zabava in ples
LaGanke & Sons Stamping Co.
Designers and Manufacturers of Stampings, Special Machines, Tools, Dies and Models
864 EAST 140th STREET—GLenville 0278
ENGLISH WOOLEN CO.
krojači izza 1898 1925 EAST 6th STREET—Main 5176
Fine obleke naredimo po vaši meri

WIND-A-MEER ELECTRIC CO.
13921 EUCLID AVENUE — GL 9592—GA 1288
Popravljamo radio aparate in hišne predmete, pralne stroje vsakovrstnega izdelka, itd.
SUNSHINE BROOM & BRUSH CO.
Izdelovalci in prodajalci meti, krtač in prahov za pome ten je
15225-27 S AR AN AC ROAD—MU 2053
SCHLEUNIGER BROS.
Imamo vsakovrstne potrebščine za avtomobile 936-38 EAST 152nd STREET—LI 9432
EUCLID FISH CO.
Ribe iz naših lastnih čolnov f Popolna zaloga vsakovrstnih rib
18601 ABBY AVE. PRI E. 185th ST. KEnmore 6448
JOHN COMELLA, poslovodja
B & B Auto Supply & Appliance Co.
Tajerji — tubi — baterije " Električni predmeti za dom
21 let se nahajamo v enem prostoru
14006-08 LAKE SHORE BLVD. — IVanhoe 9527
Pozdrav od
THE JOHNSTON & JENNINGS CO.
877 ADDISON ROAD
Stowe" Stokers—"Oceco" Oil Industry Equipment Hammered Forgings
—T II -
RUDY'S SERVICE
Mobilgas — tajerji — baterije — Mobiloil Ekspertna lubrikacija ^UDY KRAMPEL, lastnik	Govorimo slovensko
15214 HUNTMERE AVENUE
• -1L*S
J- J. CARROLL FURNITURE CO.
8323 BROADWAY — BR 1386
p
polna oprema pohištva, preprog in hišnih predmetov. .— Nabavite si najnovejše plošče pri nas.
J. J. REILLY CO.
barvarji in DEKORATORJI 8315 BROADWAY — MI 7749
Celica je bolj dolga kakor široka, zgoraj pod stropom je majhno okno z železnimi križi, skozi katerega se vidijo veje drevesa, ki mora biti precej visoko, ter bel oblaček, ki jadra vragvedi kam. Za vrat z majhno lino je hodnik in vsake pol ure koraka po njem straža z zamolklimi' koraki. Ta celica je zadnja. Koraki odmevajo vse dotlej, dokler ne zamro za ovinkom.
Bil je že mrak, ko so ga privedli semkaj. Prijeli so ga spodaj pri kanalu, ko je bas mislil zadremati, potem ko se je vle-gel v sočno travo pod mesarskimi stojnicami. Voda spodaj je leno grgrala ob betonskih zidovih obrežja, na drugi strani je bila cesta in vozniki so gnali konje v dir. Zgoraj pod nebom je brael motor, kakor da bi hotel ogromen čmrlj uspavati vse mesto, letala pa ni bilo videti, ker je bil za hribom, dasiravno je še tako napenjal oči.
Tedaj gaje nekdo od zadaj dregnil v hrbet.
—Vstani! je čul za svojim hrbtom osorn glas, in ko se je okrenil, je videl stražnika in debelega mesarja z belim predpasnikom, polnim krvavih madežev.
Martin je vstal. Preplašeno je gledal v oba moža, ki sta stala vsak na eni strani. Noga mu je nehote stopila za korak nazaj, in ga ni stražnik po bliskovito zgrabil za rokav, bi se prav gotovo pognal v nasprotno stran.
—	Ho, gospod SI aba vest, kar lepo počakajte, da se pomenimo!
Mesar je težko dihal, majhne oči so mu kar plavale v masti in na svojih kratkih nogah je bil bolj podoben tolsti svinji kakor spodobnemu človeku.
- Da, ta je! Pravi je! Kje imaš, hudič, salamo?
Stražnik mu je zavil roko in vprašal:
—	Ali si jo ukradel? Povej! Martin je gledal v tla, potem
se mu je pogled ustavil na mesarjevem trebuhu, kije bil pre-pasan z usnjatim pasom, na katerem je bil pripet dolg brusni nož, in nekaj mu je ukazalo, da se je na ves glas zarežal temu debeluhu v obraz.
—	Ali ti je žal za salamo, vampež? Ampak je bila dobra! Gospod stražnik, kar peljite me!
Stražnik se je malce nasmehnil kaj bi se ne, ko pa se je potepuh tako od srca smejal. Saj pozna take tiče. Lačen je bil. Mesarju je vzel salamo, no, kaj se pozna temu bogatinu par di-narčkov, falot pa si je le za en dan prihranil življenje. Toda mora biti hud.
Mesar pa je rdel od jeze in je stiskal svoje mastne šape v pesti.
—	Prekleti capini! Vedno več jih je. Sredi mesta človek ni varen pred njimi.
Aretiranec je šel mirno na policijo. Zaslišali so ga, posadili v jetniški voz in ga odpeljali v zapore.
*
Sprva se mu je zdelo vse tole nekako smešno, nova prigodica, ki je kolikor toliko mikavna; hudiča, že vse kaj drugega je doživel, pa bi ga tole potlačilo? Potem, preden so ga odvedli v celico, namreč tisto zoperno izpraševanje, ga je le malce vznemirjalo. Odgovarjal je malomarno:
—	Martin Jelen . . . Sedem-Yiajst let . . . Rudar . . . Pristojna občina Trbovlje . . .
—	Imate kako posebno znamenje?
Pokazal je levo roko, kateri sta manjkala dva prsta.
Preiskali so mu vse žepe in so mu pobrali: poselsko knjižico, majhen žepni.nož, dva cika . . . vse njegovo premoženje.
—	Peljite ga v celico številka 316! je ukazal pisar stražarju
Ključi so rožljali. Stražar ga je peljal visoko gori po stopnicah. Sedaj šele, v tem poslopju, mu je postalo tesno in mrko se je oziral na vse strani. Hodila sta po dolgem hodniku. Na levi in desni so bila vrata, vrata pri vratih. Vsa so bila enaka, zaklenjena kakor dolga vrsta kletk za divje zveri. To so celice in številke na njih: 298, 299,
300, 301 --- 316! Stražar
je odklenil težke hrastove dve-ri in Martin je vstopil. Pokazal mu je, kako se pripravi ležišče, prečital mu je pravila hišnega reda in ga poučil:
— Mirno in spodobno se obnašaj ! Ne smeš kričati, ne drzni si žvižgati! Ko bo pozvonilo, se sleci in lezi. če ne boš ubogal, boš kaznovan in vtaknili te bomo v temnico!
Vrata so se zaprla.
In tedaj šele, ko je zaškrtal ključ v ključavnici, ko so utihnili zadnji odmevi stražnikovih korakov, ga je pretreslo, da je sedel na leseno klop in zatrepetal.
Mrak ga je obdal od vseh strani, samo skozi okno je žarel odsev razsvetljenega mesta. Vse je bilo tiho. Le stopinje so se včasih zgenile zunaj na hodniku.
Vstal je in sel do vrat. Zaklenjena so bila. Vedel je, da je v ječi, ca je vendarle tipal s prsti po deskah, četudi je takoj spoznal nezmisel svojega početja. Ta vrata nimajo kljuke! Samo ključavnico. Toda v ključavnici ni ključa! Zaprt je. Zaprli so ga. . . Skozi mi%el mu je šinil spomin na šolske povesti: tam so hudobni graščaki metali svoje podložne kmete v podzemske ječe . . , Tako nekako, si je mislil, je sedaj z menoj.
Naslonil se je s hrbtom na vrata in je videl skozi okence nekaj zvezd, majhnih; kakor da bi se svetle kresnice dbesile na železno rešetko. Nagnil je glavo vse bolj na prsa, roke so mu omahnile ob telo in tako je bil prvikrat v življenju sam . . . Sam ježe bil, sev6da, toda takrat je imel vedno možnost, da je šel kamorkoli poiskat si to-varišijo. Tu pa je sam med debelim zidom in zavest, da ne more uiti tej črni samoti, je najhujša.
sanje, ki se pojavijo le zž hip.
Potem je luč ugasnila, še dolgo so mu plesali pred očmi svetli kolobarji žarnice. Končno so se vedno bolj krčili, dokler ni ena sama svetla točka plesala pred njegovo zenico. Ko je zginil ta poslednji odsev svetlobe, je zevala črna tema naokrog, Tako je bila črna in gosta, da bi se lahko naslonil nanjo kakor na steno.
Obdajala ga je od vseh strani, stiskala, legala na oči, da so se trepalnice počasi zapirale . . . Ah, ko bi mogel hitro, hitro zaspati! Telo je bilo trudno, oči težke in vsi dogodki zadnjih dni so ga naskakovali kakor lačni psi... Niso mu privoščili sladkega spanja, pa bi tako rad zaspal, vrgel iz sebe vse misli, vse ono, kar gaje potlačilo med te zidove!
Skozi temo je naenkrat švignil tenek žarek blesteče svetlobe. Kakor preganjana zver se je vrgel na komolec ter opazil v jedru svetlobe zenico človeških oči. Hip na to je bila zopet tema.
Stražnik je na obhodu svetil v celico, če je še živ —? če se že ni obesil —?
Položil je glavo na trdo blazino in bridka, jedka, strupena bolečina gaje obšla.
— Sedaj sem zaprt in vsakdo ima pravico gledati v mojo žalost!
Počasi se je vendarle umiril. In ko je bil tako čisto sam, uklenjen v zidove, mu je stopilo vse življenje tako živo v oči kot še nikdar ne poprej. Iz temnih kotov so stopale žive, svetle slike .. . Glej, vraga, koliko jih je! To je njegovo življenje . . . Seveda, to sem jaz, to je mati .. .
Mati sedi pred hišo in ima v naročju dete Martina. Mlada je. Martin se igra s konci njene rute in okoli njega je vse polno hiš, mnogo, mnogo otrok. Gori nad hišami so črne etaže in majhne lokomotive se grizejo v breg. Spodaj v dolini so tovar ne in dimniki štrle v nebo. Kadar gre dim z ravno črto v nebo, je lepo vreme; kadar pa lete saje skozi okno, je potem kmalu dež in cesta je vsa blatna.
Oče je mrk in črn, kadar pride s šihta; lep in svetel, ko se umije. Dvigne Martina v strop in zapleše holadri.
KUPUJTE VOJNE BONDE!
Naenkrat se je na stropu užgala električna svetiljka. Luč je zaplapolala po stenah in v svetlobi je bilo veliko laže prenašati odmeve svojih lastnih korakov, saj je bilo v celici tako tiho, da je slišal svoje misli, ki so bile zbegane, kakor jata utrujenih ptic nad širokim morjem.
Po hodniku so udarili 'težki koraki. Ključi so zarožljali. Ti ključi — kako rezko pozvanjajo, kako se krohočejo, ko odpirajo težke ključavnice.
Dobil je večerjo. Sedel jena klop k mizi. Na mah je zginila prejšnja samota, zakaj ta topla čorba, ki se mu je kadila pod nos—čakaj nd, štel je na prste, da, pet dni že ni poku-sil toplega—ga je oživela. Počasi, z nepopisnim užitkom, je srkal toplo tekočino in po vsem telesu se mu je razlezel čudoviti občutek sitosti, ki ga že toliko časa ni občutil.
Zaželel si je kadit. Stikal je po vseh žepih zadaj za razparano podlogo svojega jopiča. Nič. Ah, kako bi se prileglo par dimov! Iz navade je obrnil še žepe telovnika, V desnem zgornjem je našel majhno izrezano sliko. Držal jo je pred oči in obrag se mu je razlezel v smeh.
—Matilda ... je šepnil. Matilda, ko bi ti vedela . . .
Glas zvonca je jeknil v celico. Spat! Pripravil si je slam-njačo, se slekel in se vlegel na hrbet. Pod stropom je plaval Matildin obraz, nagibal se je nadenj, se zopet dvignil in splahnel skozi strop pod zvezde. Izginil je kakor bežne, lažne
Sedaj je velik otrok. Pleza na hunte in v šoli se uči: Rudnik je last družbe . . . Hudirja, si misli, družba smo mi, kje pa je tista družba —? Saj je ni nikjer. Družba ne hodi v jamo.
Neko nedeljo popoldne se je pripeljal v avtu prav na vrh kolonije rejen gospod in oče je dejal:
—	To je poglavar družbe.
—	Ta ne more v jamo, ima prevelik trebuh! razglablja Martin in je videl očeta, da je bil suh in pretkan z žilami, ki so bile spete z žulji.
—	To so rudarske gosli, je dejal oče. Kramp je lok in naša| muzika je grobar jeva sestra.
Martin je stresal z glavo, oči pa je imel velike in je vse vi-j del po svoje.
Čez čas je opazil, da sedi oče pred hišo, sedi tudi sosed in na cesti stoje rudarji , . . žična že-1 leznica je obstala, lokomotive so mrzle, kurjači pohajkujejo po tirih.
—	To je stavka.
Martin gleda, gleda, kdaj bodo rudarji zavili družbi vrat.
Potem je oče dejal, ko jc minulo nekaj dni:
—	Ob službo sem!
Kruh je postal črn, bela kava
je bila črna, meso so bili žgan-] ci . . . Martin je bil lačen.
—	Sedaj gremo na Francosko, je dognal oče.
Vidi kolodvor in množico ru-| darjev. žene jokajo, otroci cvi-lijo. Mati je bleda in. strta, oče gleda srepo naokrog, Martin pa kriči, ker ne morg z .njim.
—	Po franke, po franke!!!
Vlak se je odpeljal, žene pa
so šle z otroki po dolini in sol (Dalje na 6. strani)
Vaš dom bomo kupili ali prodali za najvišjo ceno v gotovini
JACQUELINE B. DRISSLER
REAL ESTATE 17916 LAKE SHORE BLVD. — KE 6230
MOORE'S SOHIO SERVICE
EAST 222nd ST. — LAKE SHORE BLVD.
Tajerji—baterije—potrebščine za avte KEnmore 9779
Pozdravi ob prazniku
VOGUE DRESS SHOP
15009 ST. CLAIR AVE., . pri 5 Points
SALLY SHOPPE
21910 LAKE SHORE BLVD.
Suits—obleke—suknje—nogavice—potrebščine
ADA B. JENNISON — EDITH A. LIPPS
FOREST CITY FURNITURE CO.
Fino pohištvo in hišni predmeti
1720-24 EAST 55th STREET.
blizu Payne Ave.
J. G. ELECTRIC REPAIR
I
Popravljamo električne motorje—pihalnike—pralno stroje—čistilce, itd.
HEnderson 7000
ASTOR THEATRE
HOUGH AVE. IN E. 84th STREET
Prosti prostor za parkanje
Gledališče je umetno prezračeno in snažno. Cene zmerne.
PONTING'S FLOWERS
CVETLIČARNA Venci, šopki in cvetje za vse slučaje
820 EAST 154 STREET — GL 4766
Pozdrav od
THE MACKENZIE CANDY CO.
1279 WEST 3rd STREET
THE WRIGHT STORE
696 EAST 185th STREET
KUPOVALNO SREDIŠČE V VAŠI NASELBINI Čevlji, modno blago in prvovrstna oprava
E. DANNENFELSER
FINA PEKARIJA 10619 ST. CLAIR AVENUE
Za fino pecivo in kruh obiščite nas.
MOSS FLOOR COVERING CO.
CUT-RATE LINOLEUM
10529 ST. CLAIR AVENUE — GL 4368
odprto ob večerih
KUPUJTE VOJNE BONDEl
DR. C. O. DRAKE & DR. V, C, THOMAS
Kiropraktorja — Naše zdravljenje vas morda ozdravi 12428 ST. CLAIR AVENUE — LI 3135
WALTER F. MEYER
ZLATAR 12509 ST. CLAIR AVENUE — GL 4700
MOTORBOATS. INC.
NOVI IN RABLJENI ČOLNI Razne potrebščine in železnina 5500 SUPERIOR AVENUE — EN 3209
Brokerage Office: 814 Williamson Bldg., MA 425%
JOHN MARTINICH HARDWARE
Barve — stenski papir — plumberske potrebščine električne in hišne potrebščine
1085 EAST 79th STREET, vogal BELLEVUE AVE.
JOHNSTON & JOHNS
WALTER G. JOHNS, Optometrist 110 THP ARCADE
Vaša najdražja last je dober vid—pazite nanj!
EAST 79th STREET GARAGE
SPLOŠNA AVTNA POPRAVILA 1238 EAST 79th STREET — EN 2887 JOE CIPITI
THE NOTTINGHAM DRUG CO.
Ekspertna posluga v izpolnjevanju zdravniških predpisov
EAST 187th STREET & ST. CLAIR AVE.
PURETTE ANTACID POWDER JAMČENO, DA OLAJŠA ZAPREKO IN ŽELODČNE BOLEČINE
BEDFORD DRUG CO.
BROADWAY, vogal COLUMBUS — BEDFORD, OHIO
Pozdrav od
BETTY'S BEAUTY SHOPPE
606 EAST 185th STREET — KE 2548
Izvršujemo vsa dela, spadajoča pod stroko lepotičja MARTHA ANDERSON
ALAN BEAUTY SALON
18726 ST. CLAIR AVENUE — KE 5310
POPOLNA POSLUGA V LEPOTIČJU Izurjene operatorice <
Naša posebnost so permanents in barvanje las
O'DONNELL & WIERSCH
3528 ST. CLAIR AVENUE — EN 3572
Vsakovrstno plumbersko delo po zmernih cenah
i
TUCKER MACHINE PRODUCTS CO.
15223 S ARAN AC ROAD GLenville 6400
SENDER'S ART GALLERY __
10002 CARNEGIE AVE. — RA 2155—YE 5295
Kupujemo in prodajamo starinsko pohištvo, slike in razne fine predmete
TUDI BARVAMO PORTRETE IN SLIKE
NAJLEPŠI POZDRAVI
OB PRILIKI PRAZNIKA
THE L D. LATIMER & CO.
i:-': ^:r:
HEnderson 1104
TAT MARTIN
(Nadaljevanje s 5. strani)
bile sključene pod bremenom solza, bede in zapuščenosti.
Martin je rasel in je bil zidar. Hranil je sebe in mater. Potem je šel na šiht na odkop. S'olnce je žgalo mlado telo, mraz je grizel v pest in nos in kar čez noč je bil mož in je delal.
—	Matilda, ko bova dovolj stara, bova mož in žena, je dejal svojemu dekletu.
Ljubila sta se na tlečih etažah in oba sta imela trde roke.
Potem se obliči iz teme bled, mrtvaško bel obraz, suh, koščen. To je moja mati! Oh, kako so jo pokopali! Veter je tulil po cesti, ko so jo nesli čez hrib v grob.
—	Matilda, kje so tvoje roke, da bi me božale v tej uri največje bridkosti.
Tisti dan, ko je prejel pismo, da je oče poginil v francoskem rudniku, so odpustili par sto rudarjev in Martin je bil na cesti.
Brez dela . . . Sto in sto jih je. Očetje z družinami.: Sto in sto, za katere ni dela ... že se trga od nekje pomanjkanje, beda, strupena lakota. Otroci kažejo kosti, matere lezejo v gube, možje strme v prazne roke.
—	Matilda, grem! je dejal Martin. Svet je 'velik. Druge družbe niso tako lakotn6! Po-iščem si dela.
—	Vzemi me s seboj! je pro sila Matilda. Kako bom brez tebe, ko te ljubim?
Kako bo šla, reva, ko še sam ne ve, kaj bo!
—	Vrnem se. Misli name!
To je bilo pred letom dni. Hotel je prepoditi vse te spomine, ki so prihajali iz teme. Toda baš ti zadnji so bili tako jasni, tako blizu so bili, da jih ni mogel odgnati. Premetaval se je na levo in desno, zadremal za par nejasnih trenutkov, potem pa znova planil z vsemi spočitimi mislimi v poplavo komaj doživetega.
Potoval je v mesto. Tam gradijo nove stavbe, palače, cerkve, kanale. Tam je dela!
Preden je prišel do mesta, je porabil vse, kar je imel. Cesta je bila dolga, šla je čez klance in doline in je videl kmeta zaritega do pasu v zemlji in je videl kmetico kakor prelomljeno nad črno prstjo. Hodil je mimo napol porušenih bajt in mimo vrtov gosposkih dvorcev.
Bos in strgan je stopil na mestna tla.
—	Gospod, potrebujete zidarjev?
Dva tedna je nosil malto po lesenih odrih. Potem:
—	Ne potrebujemo te več!
Tri dni je čakal v dolgi vrsti
pred leseno pisarno gradbenega vodstva:
—	Dela, dela, dela!!
Kakšna sreča! Kopal je globoko v jami. Do kolen je stal v vodi, blato mu je brizgalo v hrbet, v obraz, v oči,	pa je kričal:
—	Banda sakramenska, kdaj bomo gotovi!
Zvečer se je zvalil umazan in prezhojen na slamnjačo v baraki in je zaspal. To ni bilo spanje. To je bilo nekakšno umrtvi-čenje mišic, ki so zjutraj, ko je vstal, še ^veliko bolj bolele. Toda človek se navadi bolečine kakor stradanju. Telo trpi, misli gore in delo je srd in jarem, namesto da bi bilo visoka pesem vsega človeškega. Martin je mislil:
—	Dokler nas bo polir klel, ga bom preklinjal, njega in njegovo delo!
Tedaj je prilezel vzdolž posušene struge ogromen železen nestvor. Kakor predpotopna zver se je plazil po mokrem blatu in njegovi motorji so zloče-sto rjoveli.
—	To je stroj, ki bo kopal brez delavcev . . .
Seveda se je zgodilo tako in petdeset delavcev je bilo brez dela.
Martin se je ponujal. Prosil,
čakal, povsod pa je bilo vedno več delavcev, ki niso imeli dela.
Prvi dan je živel od prisluže-nega denarja. Spal je zunaj ob strugi na travi, saj je bilo toplo.
Drugi dan je živel od ostankov prvega dne. V travi je bil že kar doma, samo zjutraj, ko ga je zeblo, si je mislil:
—	To je čudna postelja, ampak poceni!
Tretjega dne je bil lačen. Zgoraj nad njim je bilo naloženega v mesnicah tisoč centov mesa., Peki so napekli to noč grmade žemelj, belega kruha in potic.
—	Na, jaz sem pa lačen! Kako je vse to hudirjevo smešno na svetu!
Zvečer je sedel v travi in je žvičil kislico, ki je rasla okoli njega, želodec se je nekako umiril. Ponoči je divjala nad mestom nevihta. Bil je moker in, ko je vedril pod prazno mesarsko stojnico, ga je vonj po krvi in surovem mesu navdal s silno željo* po jedri. Pri vodnjaku, kjer izpirajo branjevke sadje, je našel nekaj gnilih sliv in s slastjo jih je pojedel.
Četrtega dne zjutraj je žgalo solnce od sile. Iskal je:
—	Delo, delo . . .!
Kje boš vraga dobil dela, ko pa je v mestu na tisoče brezposelnih. Bosanci se ponujajo za vsako ceno! Od vseh krajev drvi v mesto reka brezposelnih.'
Popoldne mu je postalo slabo. Utrgal si je bil par nezrelih jabolk z drevesa, ki je raslo čez ograjo, pa jih je izbruhal, šel je v travo leč.
In ko je tako ležal v travi zapuščen, strgan, lačen in ko je vse naokrog živelo na vse pre-tege življenje sitih in zadovoljnih, se je oglašalo v njem in trkalo:
sami od sebe bolj počasni, obotavljajoči. Tamle je lučka, seveda je lučka, ampak;
—	Mož in žena ... je govoril takrat, ko je sel.
Ustavil se je, zvil si cigareto in sedel na hlode, ki so bili zloženi kraj ceste. Misel podi misel in jedka trpkost ga mami in tlači.
Počasi, roko v roki prihajata navzgor dve dekleti. Pri hlodih počivata. Martin sliši. Kakopak, pogovarjata se o fantih:
—	Ivan je premlad. Jaz imam rada velike in črne fante!
—	Martin je bil tak. Njega bi marala.
—	Martina ne. Tudi Matilda ga noče več, ker je tat!
Planil je na sredo ceste, zgrabil dekle za roko in kriknil:
—	Kaj je rekla Matilda?
Trgala se mu je iz rok, ko se
je ustrašila, bežeča prijateljica pa je kričala nazaj:
—	Beži, beži!.
—	Kaj je rekla Matilda???
—	Saj si slišal, surovina! Spusti me!
Zamajal se je od silne bolečine in se je vrnil v dolino.
UREDNIKOVA POŠTA
(Nadaljevanje z 2. strani) vrnite tam, odkoder ste jih sprejeli.
To je važno, da odbor dobi vse to vrneno pred časom, da se lahko uredi vse potrebno za ta dan. Ravno tako tudi posamezne člane podružnice, kateri ste jih sprejeli, se prosi, da vrnete gotovo do tega dne.
Požiral je sline, se prevalil na trebuh.
—	Ali sem bolan? Ne, lačen sem!
Dolga je bila noč. Dolga, lačna noč. Na vsezgodaj je oble-tal vse stavbe.
Ne, nič ne potrebujemo!
—	Pa nič, hudiči! Delal bi rad in jedel!
Šel je mimo mesarja in se naslonil na zid. Megla se mu je dvigala pred očmi, potem pa je salamo, ki je visela na železni kljuki pred stojnico, snel, in ko je slišal za seboj kričanje, se je zaril v travo ter jo goltal in za nič na svetu bi si je ne pustil iztrgati.
V celico prodira vse bolj neizprosen molk. Straža, ki hodi ponoči v copatah mimo celic, se bliža in zopet oddaljuje. Martin se preobrača na postelji, meče se iz polsna v polsen, zaspati pa le ne more, zakaj spomini so včasih kakor pijavke, ki se vsesajo v srce.
šele, ko so se na kline obesili prvi odtenki bližajočega se svita, se je zakopal v spanec in je trdno zaspal.
čez deset dni so ga ižpustili.
Ampak Martin je bil tat in je bil kaznovan. Odgnali so ga domov.
Zvečer se je pripeljal. Hodil je zopet po domači cesti, mimo domačih hiš.
Tod je hodil v šolo, po tej cesti je šel oče v Francijo, po tej cesti so nesli mater v grob... Vse je še, kakor je bilo. Kaj pa se naj bi v dobrem letu spremenilo? Prav nič. Ampak se je! Veliko se je spremenilo, tako silno mnogo, da se je sam sebi zdel kakor tujec.
šel je po cesti navzgor v kolonijo rudarjev. Hiše stoje ob straneh, mirno in spe.
—	Ali poznate Martina?
Zgoraj se svet nekoliko raztegne in splošči in tam so hiše, ki niso ne hiše ne bajte. Tam je doma Matilda. Matilda, njegovo dekle! Srce mu živi glasneje in oči napenja skozi temo. Tamle je lučka . . .
Toda koraki -so mu postali
Obenem želim, da vsi, kateri ste imeli v prodajo slikovno brošurico "Liberation", katere ste sprejeli od brata predsednika Jos. Terbižana, da mu izročite izkupiček ali brošure, da bo on imel priliko zaključiti to zadevo z spodaj podpisanemu. Storite to prosim, da se hitreje in lažje urede 6 mesečni računi. Če nimate ravno vseh prodanih, ste prošeni, da jih prodate do tega časa.
Ravno tako obveščamo vse naše slovenske trgovce, da bomo ob priliki Slovenskega dne, 8. julija imeli semenj, žene, članice te podružnice, vas bodo prihodnji teden (oziroma ta teden) obiskale, za razne darove, ki jih zmorete ob tej priliki podariti za ta dan. Prosimo vas vse, da se zavedate svoje narodne dolžnosti, in darujete kar pač morete, naj si bo v blagu, ali v denarju, vse je dobrodošlo, ker ves čisti dobiček tega dne je namenjen naši rodni domovini
Dne 8. julija pa ste prošeni, da vsi pohitite na Slovenski dan, ki se vrši na prijaznem vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Naj bo ta dan v resnici dan slovenskega naroda v Clevelandu. O programu in drugem ste imeli priliko prepričati se dovolj, da bo nekaj posebnega. To naj bo na vse ponovno in zadnji apel, pridite vsi in vse. Strnimo vsi naše sile, in težnje, za katere se tukaj SANS bori med nami. Slovenski narod v domovini gleda na nas kot ameriške državljane, kaj delamo in kaj bomo storili mi ameriški Slovenci v prilog njih svobode. Naše naloge so, da dovolj informiramo našo vlado Zed. držav, da bi se storila velika krivica, ako se ne bi v sedanji vojni popravila krivica, storjena našemu narodu po prvi svetovni vojni. Mi želi-nio, da bodo v bodoče vsi Slovenci združeni v demokratični jugoslovanski državi.
Zato so nam potrebni torej tudi taki dnevi kot bo ta dan, 8. julija. Sleherni torej, ki se zaveda svoje dolžnosti kot ameriški državljan in ima čut do ubogega trpečega naroda, naj pride tega dne na vrt Slovenskega društvenega doma v Euclid, Ohio.
Na svidenje na Slovenskem dnevu 8. julija!
J. F. Durn, taj. 48 SANS.
KUPUJTE VOJNE BONDE!
TED'S MEN'S SHOP
Izbrana moška oprava—fine potrebščine
681 EAST 105th ST., pri ST. CLAIR AVE. Glenville 0580
Arrow srajce—Mallory klobuki—nogavice
MAPLE HEIGHTS HARDWARE
Splošna popravila BARVE—PLUMBERSKE POTREBŠČINE 15629 BROADWAY
Zablokirane odvodne cevi odpremo brez kopanja
MOntrose 371
VARNI PROSTOR ZA SHRAMBO VAŠIH KOŽUHOV Naš "Cold Storage" vam jamči 100% varnost
Oglejte si našo popolno zalogo sukenj iz kožuhovine. Ekspertno prenovljenje, popravlianie in čiščenje.
MORRIS GLANZ FUR SHOPPE
10553 ST. CLAIR AVE., Uptown Theatre poslopje GLenville 1155
PHIL BROZEK
Urar in zlatar Popravimo vsakovrstno zlatnino MAPLE HEIGHTS. OHIO
EDWARD A. WEISS, poslovodja
THE FLEMING FURNITURE CO.
7411 ST. CLAIR AVENUE — HE 8899
Izvrstno pohištvo po zmernih cenah
THE STANDARD DRUG CO.
EAST 222nd St., vogal LAKE SHORE BLVD.
H. M. ACKERMAN, poslovodja
LEONA'S LUNCH
FINA DOMAČA KUHINJA 6615 DENISON AVENUE Leona Siegenthaler, posl.
ANGUS SOHIO SERVICE
85th & DENISON AVENUE
GASOLINE — OLJE — TAJERJI — BATERIJE in zanesljiva posluga
Pozdrav od
FRIEDBERG JEWELRY
950 EAST 152nd ST., pri 5 Points — GL 9048
IZVRSTNA ZLATNINA — ZMERNE CltNE
Pozdrav od
KASE MACHINE COMPANY
18421 BUFFALO AVENUE IVanhoe 6979
Pozdrav ob priliki praznika
LEHMAN BROS.
1830 ST. CLAIR AVENUE — CH 8238
FINA HRANA ZA PTIČE
CLEMEN'S SUNOCO SERVICE
EAST 70th & ST. CLAIR AVENUE
FINA IN TOČNA POSLUGA
RALPH'S SERVICE
9327 WADE PARK AVENUE
Gasoline, olje, tajerji in potrebščine
OTTO C. BAECHLE
VSAKOVRSTNA POPRAVILA NA AVTIH Oddamo v najem trailer je
15008 ASPINWALL AVENUE — GL 4386
VOGT RADIO ELECTRONIC—1028 Carnegie
Mr. D. J. Vogt, prominentni clevelandski trgovec, lastnik VOGT RADIO ELECTRONIC firme, se je preselil v lastno poslopje, nahajajoče se na 1028 Carnegie Ave. Mr. Vogt je prerasel prejšnji prostor na E. 89th & Euclid Ave. Novo poslopje je popolnoma moderno opremljeno in se nahaja v centralnem središču.
MR. VOGT je bolje poznan stoterim zadovoljnim odjemalcem kot HAPPY VOGT. Firma je dobro organizirana z izvežbanim delavstvom, ki daje jamCeno delo pri popravljanju vaših radio aparatih za na dom ali v avto. Geslo Happy Vogta je: "Postrežba najprvo, išči dobiček drugo."
^ *