d in ìi ,ve!i •fi ili»« d so» -al sr IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UPOKOJENCI! Vsi na zborovanje, ki bo jutri ob 9. na trgu Garibaldi in kjer se bodo obravnavala vaša vprašanja! Po zborovanju bo povorka po mestu. .Obnovljena izdaja leto I. štev 42. TRST SOBOTA, 10. SEPTEMBRA 1949 Cena 15 lir - 5 din V nevarnosti so naše osnovne človečanske pravice fo prepovedi "l'Unità,, se v Trstu postavlja vprašanje preziranih demokratičnih svoboščin in pravic tv uk« Wi protestno zborovanje zaradi kršitve svobode tiska je bilo vojaško prepovedano - Odmevi tiza gen. Aireya - Kljub dokazom še vedno vztrajajo na zanikanju dejstev - Protestne stavke 1 0 tridesetdnevni prepovedi ie izzvala venku ogorce-1,3 t,eLl11etl tržaškim demokratičnim n* K)|,(Valstvorn- Celo reakcionarna L, ilr, 'Clla javnost je bila prisiljena g I sl,ai Pritiska njenih množic zavze-:D,j i» al‘šce proti nezaslišanemu ukre- B it lzton' Alreya. VSL1h tovarn, celic, krožkov so Ariana v Milan na uredništvo Pr‘" bill|jllai> Pisma, ki so izražala bor-,(j ija., s°lidarnost tržaških demokra-v Ji>i a dinožic z glasilom KPI in za takojšnjo pomoč bratske M’ %,u k'deškemu ljudskemu pokretu, ,((< 8 ®oslana in v urah or- na tr3aška izdaja glasila mi-u»' !edcracije KPI, «Voce Cumuli C: Prav tako so tovarne, celice, W ih -«jB in odbori vseh drugih demo-;n‘h organizacij poslali pro- ti' " 1» jj* y‘srna in resolucije gen. Aire-i upravi zaradi tega v«d Hj Ba ki je naperjen proti silam 1 S' , *n demokracije v Trstu. pete* in scuoto pretesi0 ' «iti,, lttuna je ueiegacija ivr, vsen I' organizacij, sniuiKu- kotnunisticniii svetovalcev ur-, z generalom ai- r hivpUa modi pojasnila gieue pre- ilijf', Zažgovor ^ nagoto, kar se prej ilikoli ni a fUth,.,0* dogovoril, ua je razgovor P^K?1' V soboto je gen. Auey s cu « , W. * dogovoril, da je aa“' f^cben». V jj,Al°etku tega tedna pa so stopile % Ur,le stavke razne tovarne. V liVjj avkah so sodelovali tudi de-Itisil klavske zbornice, ki je bila 'llbiiIena zavzeti stališče v prid u-K «Ilcev RASC. >aZvj'lr Je znano, se je vsa stvar 6iete,a Zaradi odpusta, aretacije in z.lla nekaterih šolerjev, ki dela-‘^Viv danske edinice v RASC. Tile el ' urad ZVU skuša dokazati, da nita» pisala neresnico o do-w 'n da ni bilo nobenega pre- i ',or i v ln SnSs si 7» z» i ^ strani britanskih policistov. Ha je'“a številka «Voce Comunista» Uaiavila vrsto neovrgljivih do-'k so’iS ka»erimi je bilo potrjeno, su “Hi trije šoferji pretepeni ih «o 86 rnoraIi zateči k zdravljenju. \ tega je vojaška uprava to-uui litovska usta «rnmorsKe-«iei|nt:»niKa» i^tojA.doi ta tožba proti titovskim ‘>hest je re«en poskus, ua se vnese %)Z(iav° meu oemokraticn.mi levl31'an:ii in aa se nekako povrne jj, 0 dvema listoma, ki sta meu iJUostvom popolnoma raz- S« , kot beograjski trobili m Suq ulnejsa agenta imperializma, le LVlt|iiu pa moramo pouuariti, t,j na. «Limita» prepovedana, ne 'tim n nudili možnosti zagovora, i jtn' ko «Primorski» in «Uorne-v«dno izhajata in imata v te tožbo. Jasno je, da bi bilo A Shte f stnc za imperialiste, itali-'i '*°vsk lQ s»ovenske šoviniste ter za lV*i ^IkvT naciste dejstvo, da tržaške ri 1,6 hj\.e in demokratične množice 0 *S L a niesec dni imele svojega lili 'Skl)" *1* ~~ P° njihovih računih — Cl 0 vnašanje politične zmes- ti. kul‘i veti, B»i I i»1 Se v'11 so se krepko zmotili, ker Z SvUdstvo n» ostalo niti ene ure Se 7ieSa dnevnika in zaradi te- i.OO val' »6; ‘a» i8; va» ; S ?šts>zam0 predvsem zahvaliti Osi Kpi, -v ,, -, ki je ponovno in to- a najbolj otipljivi način doli lllil|ti( SVuI° miernacionanstiv.no Su-,j f'aligjj Oo našega pokieta. impe-li »kr*1* 111 šovinistični računi so , ,'is, . al*i da so celo šovinistični ;UV b 51 i O,«0 i85 .ijOO m «vomere ui ine- 8>Hllo Toda prepovedi «l'Unità», vesti o «nepotrebnem» razgovoru z gen. Ai-reyem, preziranju dokazov gieue pretepa na sedežu britanske policije se je pridružila se neka dru^i pre-jioved, ki na potrjuje, kako nas stiska sedanja «zaupna» okupacija. Komunistična jiartija je pred dnevi redno vložila prošnjo za protestno zborovanje zaradi prepovedi lista «l’Unità», ki bi bilo moralo biti včeraj na Garibaldijevem trgu. Poleg tega je tudi vložila prošnja za tiskanje lepakov in letakov, ki bi vsebovali ukaz gen. Aireya in primeren komentar. Gospod polk. Ri-ehardson je osebno sporočil predstavniku KP, da je protestno zborovanje «prepovedano» in da je prav tako «prepovedano» tiskanje lepakov. Sedaj nam je torej jasno, kdo je preganjan in kako je preganjan, s prepovedjo lista «l’Unita je bilo grobo kršena svoboda tiska. Toast to še m vse. S prepovedjo protestnega zborovanja je bila prav tako grobo kršena tudi svoboda zborovanja. Boij kot kdaj koli se torej danes postavlja vprašanje demokratičnih svooosc.n, ki Jih nismo nikoli v polni meri uživali. Kratiti so nam zaceli teio one omenjene svoboscme, ki so na in jih po «vojaško» darovan. Vprašanje demokratičnih svobo-šč.n se ne tiče več samo uemokra-tov in komunistov, marveč se lice vseh poštenih tržaških meščanov. S temi ukrepi je bila postavljena v nevarnost svoboda tiska in zborovanja vseh Tržačanov brez ideološke, verske aii narodnostne razlike. Ne smemo dopuščati, da nam bi kratiti one pravice, ki so nam bile — čeprav vojaško — dane. Na novo postavljamo vprašanje, da je prišel čas ukmjenja vseh vojaških omejitev, ki predstavljajo štiri leta po zaključku vojne in uve leti po ratitikaiciji mirovne pogodbe pravi anahronizem. Na novo poslavljamo vprašanje ugodne rešitve demokratičnih zahtev po vzpostavitvi onih svoboščin, ki jih niti v Ue-gasperijevi Italiji m Schumanovi Franciji ne kratijo. Nočemo živeti v hiezpravju. Nočemo na vsakem svojem koraku čutiti težke roke vojaške okupacije ni njenih vojaških zakonov. Ukiniti je treba ves vojaški etezilni aparat, ki iz razumljivih vzrokov otežuje življenje naših ljudi in ki nas postavlja v položaj najnižje kategorije kolonij, kar je v pobožnih željah imperialistov. Zahtevamo naj nam vsaj vrnejo one svoboščine, ki smo jih uživali za časa volivne kampanje in ki niso predstavljale «višoke demokracije ki pa predstavljajo korak naprej k normalizaciji našega življenja. Opozarjamo naše ljudi, da ne smemo več dopuščati takih kretenj, ker bi vsako popuščanje pomenilo uzakonitev brezpravja. Mislimo, da bo Vojaška uprava upoštevala te naše upravičene in svete zahteve. delavstvom 12 ranjenih s strelnim orožjem, več desetin s kiji ter 17 aretiranih. Delegacija okrog 100 delavcev je v ponedeljek ob 9 uri odšla proti ravnateljstvu! podjetja «Brede», da bi zahtevala razširitev podpor tudi na one delavce, ki jih nameravajo odpustiti, ker je «Breda» zaradi maršaliZacije italijanske industrije v postopni likvidaciji. Namesto pa, da bi Baldassare, ki ima v rokah likvidacijo podjetja, sprejel delavsko odposlanstvo, je smatral za primernejše, da pozove Scelbovo policijo, ki je pričakala delegacijo ter jo neusmiljeno premlatila. Tudi druga delegacija, ki je bila namenjena k ravnatelju, je bila napadena. Ta brutalen napad je izzval med prebivalstvom Sesta val protestov in ogorčenja. Tedaj pa je pridrvelo na kamionih in avtoblindah s strojnicami policijsko ojačenje. Začeli so živinsko pretepati in streljati z mitrami. Delavstvo je odgovorilo na divjanje klero-fašistične policije tem, da se je zabarikadiralo na cesti ter s protinapadi pognalo policijo v beg. Nato so se zbrali vsi prebivalci Sesta na veliko protestno zborovanje. V znak protesta je delavstvo Milana napovedalo splošno stavko za torek od 9- 12 ure, ki je uspela popolnoma kompaktno. Delavstvo je v povorkah, z zastavami ter napisi, korakalo proti zbornemu mestu na Korzu. kjer se je zbralo nad stotisoč ljudi na protestno zborovanje. CGIL je zaradi tega surovega napada Scelbove policije proti delav- TEKMOVANJE JE V POLNEM TEKU Bitka med Sv. Jakobom in Miljami - Tov. Kavalič iz Škednja daruje plačo treh delovnih dni za tiskovni sklad - Sv. Ivan je postal "novator,, - Kdo "drnjoha,,? - Posledice članka o Dolini stvu ter zaradi likvidacije podjetja «Brede» vložila oster protest pri vladi. POZDRAVI II. kongresu KP II. kongres Komunistične partije STO, ki bo začel 16. t. m., je prejel pozdrave Centralnega nomitela KP Anglije -in Avstrije. Prvi pozdrav je podpisal generalni sekretar KP Anglije, tov. Polliti, drugi pozdrav pa nosi podpis tov. Johana Kopleniga Tov. Blaiina po radiu Budimpešta V sredo zveer ob 22.15 je govoril j radiooddajni postaji Budimpešte tov. Angel Blažina, predsednik Zveze antifašistične mladine STO in član Tajništva Osvobodilne fronte, V ponedeljek je pridrajsal v ured-ga tudi hudoben, je s prstom poka- ništvo možakar z zavihanimi rokavi. Mislili smo, da jih je imel zavihane, ker mu je vroče, a takoj smo opazili, da ima zelo. . . pretepa-ške namene. «Kdo je napisal člg-nek «In Dolina? Ah, Dolina?». Spogledali smo se in ta vrag od našega glavnega uredn ka, ki je vrhu vse- JUGOSLOVANSKO ZUNANJO POLITIKO VODIJO AMER1KANCI Kampanja provokatorskih vesti proti ZSSR je le krinka za dobavo orožja izdajalski kliki - Prvi obrok dolarskega posojila Titu - Ko beograjska vlada odpoveduje dogovore s SZ, se z Anglijo tajno pogaja priznati «gorostasnost» 8rajatI «neolikan» način VniCi so se imperialisti in šu-®restrašui tega korana m gnezda, ki ga je ukrep po-■ f Jih ne sam° v našem me»tu — ni-de bi kolikor toliko brigasti arveč in predvsem izven na-% ettllja, v svetu. Toda kljub te-I storiIi niti koraka proti 1% lale>> in «Ultimissime», ki sta objavila vest o pretepu > kakor «l’Unità». brocesu protj titovskemu li- .91 ;lj° .16 9; b; j sor al'i „ Proli Scelbovi policiji Protesti delavcev v Milanu V milanskem predmestju Sesto je prišlo v ponedeljek po krivdi Scelbove policije do velikanskih de-monstrahij, ki so zahtevale med Razvoj jugoslovanske zunanje politike kaže iz dneva v uan jasneje, da je izdajstvo beograjske vlaue o-brodilo obilen sad — ameriškim imperialistom. Spretno izrabljajoč to izdajstvo vse boij usuznjujejo Jugoslavijo na gospodarskem in političnem polju ter jo izrabljajo za svoje vojnohujskaske manevre, iz-dajaiev Tito je po mnenju ameriških političnih krogov, danes najbolj po-služno orodje imperialistične olen-zive proti Sovjetski zvezi; kajti brezupno gospodarsko stanje, v katero je trockistična klika spravila Jugoslavijo, predaja državo na milost in nemilost ameriškim trustom. Kljub Titovim nedavnim izjavam, da ne bo dal nobenih političnih koncesij imperialistom v zameno za posojilo v višini 250 milijonov dolarjev, kaže razvoj dogodkov prav obratno. Poročali smo že, da so pri sestavi not beograjski vladi ZSSR sodelovali poslaniki zapadnih držav. Sedaj pa hočejo ameriški in angleški imperialisti še korak naprej. Njihov namen je, pripraviti Tita do tega, da bi spravil spor s Sovjetsko zvezo preko Organizacije združenih narodov, ki bo kmalu začela zasedati. V ta namen so zlasti ameriške časopisne agencije sprožile silovito gonjo laži in provokacij, po katerih naj bi Sovjetska zveza tudi vojaško ogražala Jugoslavijo. Tako so vrgle v svet popolnoma izmišljeno vest, da se je pet sovjetskih oklopnih divizij razmestilo v loku od Timisoare v Rumuniji do Mohača na Madžarskem t. j. ob jugoslovanski meji. Po teh vesteh naj bi Rusi v pomoč divizijam privedli tudi potreb no število bombnikov in drugega o-rožja za napad na Jugoslavijo. Te novice so reakcionarne agencije po lastnem zatrdilu dobile v posebnih vojaških krogih» (pri specialistih za mrzlo vojno - op. ur.). Neglede na to da so te informacije očividno izmišljene, sta rumunska in madžarska časopisna agencija demantirali kot navadno provokacijo. Namen takih in podobnih vesti, katere tudi tukajšnje reakcionarno časopisje od «Demokracije» pa do «Ultimissime» s posebnim zadoščenjem prinašajo, je v današnjem po- Med drugim je zaprosila za lahke love klike Zaradi njegove zanimi- tanke, motorna vozila ter lahko strelno orožje. Imperialistični krogi imajo danes lahko delo, da si do kraja usužnjijo svoje že itak zveste hlapce. Obljubljeno mednarodno posojilo ameriške Irnport-eksport banke je tista vaba, ki je omehčala kolena «doslednim» beograjskim politikom. Posebna komisija navedene banke je vosi ga bomo v celoti objavili svoji prihodnji številki. JY 7 m h m , ! v glavnem že pregledala «garancije» ložaju oči viden Predvsem hočejo t rudnike in tovarne, ki naj b. imperialistični krogi čimbolj izrabiti svoje hlapce, ki sede v beograjski vladi, za gonjo proti Sovjetski zvezi. Prva akcija, ki jo imperialisti nameravajo je že omenjena obtožba, ki naj bi jo Titova vlada vložila pri Varnostnem svetu OZN. Po poročilu «New-York Times», je britanska vlada uradno vprašala beograjsko, kakšno bi bilo njeno zadržanje, če bi njen spor s Sovjetsko zvezo prišel prel OZN. To vprašanje pomeni jasen namig Velike Britanije za veliko politično gonjo, ki jo hočejo zapadni imperialisti poslužujoč se svojih hlapcev sprožiti tudi na najvišjem mednarodnem forumu. Ta provokatorska gonja izmišljenih vesti o nevarnosti oboroženega napada Sovjetske zveze proti Jugoslaviji, pa ima poleg drugega tud, namen prepričati ameriške poslance in senatorje, da bi glasovali za kredite, namenjene oborožitvi držav atlantskega pakta in zlasti še Jugoslaviji. Kajti mnogo članov Kongresa ZDA se boji, da ne bi orožja, poslanega Titovi kliki, dobili kot na Kitajskem v roke komunisti, ki beograjska vlada zaprosila že pred so zvesti Moštvi. Za to orožje je časom v Londonu in Washingtonu. PO VZORU BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA IN VALENČIČA Bazovica nam je kažipot v borbi za naše teptane pravice rt . «Wiw U PIUU “WVÙKWUU li- Marn5iAa S ‘n°rskemu dnevniku» je so-1 , ' \ Crav tako dokazalo, da še J « a|iščuV/'traia’ kUub dokazom, na BJjt ®lke tJ.,da na sedežu britanske voli' I 0 icije ni bilo pretepa. Upra-Se moramo vprašati, če so 11 s® <*azi prešli v pozabljenost, Yi Kre Za katero koli kritiko na-J^ilid 7uPacijSkim edinicam. Tega nikoli bili navajeni v Tr- 'f‘ te *Zvzamemo neko zelo črno 6 Pozabljeno dobo, proti ka- it,1 »0 s„ --- b i avL ®rav tako borili i angle-X */eriški vojaki, kakor se je dt--166 Uudstvo. Zapiranje oči 5% 3stvi je najbolj gorostasni J1 t*» dostavljanja. Ce smo prišli .N si moremo čakati od i-r *kokr i'? nam i® to P°rok za k-'Ve i-ah” »oliko časa na vse ve-(^«rlh . obnane «štiri svobode», o f Y? bilo do sedaj ne duha ne «X»razumljivih tehničnih Jla6lta nismo mogli objaviti za-11 Dr°cesa proti «Primorske- vniku»). V torek je bila na pokopališču Sv. Ane spominska svečanost v počastitev štirih mučenikov: Bidovca, Miloša in Valenčiča. Na grobu, ob prisotnosti delegacij iz vseh mestnih in podeželskih okra- ljudstvo. Štirje mučeniki so pred- kracije», ki kljub vsemu vsaj navi-nodniki onega nezlomljivega slo- dežno dopušča nekaj demokratičmn van ko italijanskega bratstva, ki je strnilo vrste Slovencev in Italijanov in ki predstavlja danes največjo nevarnost za imperialiste in nji- jev sta govorila in počastila spomin i h°ve vojnohujskaške načrte. štirih žrtev tovariša Ferlan in Sla vec. Delegacije so položile na grobove več vencev. jutri pa bo v Bazovici veliko spominska proslava-, ki se je bodo udeležili naši ljudje, da se oddolži-jo velikemu spominu protifašističnih žrtev, ki so padle v boju proti raznarodovalnemu in protiljudske-, mu režimu. Toliko večja bo udeležba naših ljudi, ker danes bolj kot kdaj kolt prej pr vojni predstavljajo v nevarnost pridobitve narodno osvobodilne vojne. Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič so padli pod fašističnimi svinčenkami, ker so ljubili svoje ljudstvo in njegove- teptano svobodo in so bili predhodniki velikega osvobodilnega boja. ki se ga je množično Udeležilo vse naše slovensko in italijansko Počastili bomo spomin bazoviških žrtev v znaku poostrene borbe za izvojevanje onih človečanskih in mokratičnih pravic, ki nam jih imperialisti in njihovi titovski ter de-gasperijevi hlapci kratijo. Prav tako, ko so se oni borili proti fašizmu za pravice svojega ljudstva, moramo tudi mi danes, 4 leta po končani vojni, poostriti svojo borbo za izvojevanje onih pravic, ki jih več ali man uživajo sko-ro vsi narodi na svetu in ki jih mi ne uživamo, ker smo še vedno podrejeni vojaški okupaciji, vojaškim zakonom, vojaškim sodiščem in vojaški upravi. Postavlja se danes vprašanje svobode tiska, združevanja, izražanja, brez katere je nemogoče trditi, da živimo v demokratičnem ozračju, niti ne v ozračju zapadne «demo- svoboščin. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič naj nam bodo svetli vzor v borbi, ki jo moramo voditi za naše najosnovnejše človečanske pravice. Zato pojdimo vsi na Bazovico, da dokažemo okupatorjem svojo odločno voljo boriti se za pravice, ki ,i_m pripadajo in za katere smo se ko krvavo borili proti fašizmu tuli na njihovi strani. Letošnja proslava v Bazovici naj bo etapa v tej naši borbi, v kateri moramo zmagati, a ne bomo zopet podrejeni brezpravju, krivicam, te-■rju. Vsi na Bazovico! Dokažimo tudi na Bazovici, kakor smo dokazali preteklo nedeljo v Dolini, da smo nepremagljiva sila, ki je ne bo mogel nihče zlomiti s svojimi vojaškimi ali policijskimi ukrepi! Prosvetno Društvo v Rocolu priredi drevi ob 20. uri komemoracijo jamčile kritje posojila. Komisija je poslala v Washington svoje prvo poročilo, v katerem priporočajo o-dobritev prvega obroka posojila v znesku 25 milijonov dolarjev, ka kor je zaprosila beograjska vlada. Predlog te komisije je tudi v ameriških vladnih krogih naletel na ugoden odziv, kar kaže izjava odgovornega funkcionarja zunanjega ministrstva ZDA: «Bomoč, ki jo mi dajemo Titu predstavlja munì- ' cijo v t rdi borbi proti komunizmu.» Hinavske Titove izjave, da za posojilo ne daje političnih koncesij imperialistom, postavlja na laž tudi odpoved sovjetsko-jugoslovan-skega dogovora o pomorskem in zračnem prometu s strani beograjske vlade. Na ta način skušajo imperialisti izriniti vsakršen gospodarski in političen vpliv Sovjetske zveze v Jugoslaviji. Istočasno je izdajalska vlada vložila tudi protest zaradi domnevnih kršitev mednarodnih dogovorov glede plovbe po Donavi. V Beogradu so v teku tajni razgovori med angleškimi in jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki za sklenitev nove trgovinske pogodbe za dobo petih let in v višini ene do poldruge milijarde dolarjev, to pogodbo naj bi dobivala Jugoslavija predvsem industrijsko opremo, surovine in drugo blago. Ker pa nima v zameno dati dovolj svojega blaga ali pa tujih valut, je jasno da bo morala zopet zastaviti svoja naravna bogastva in tovarne, kakor tudi nuditi še nove politične koncesije. Edina politična koncesijo, ki jo pa titovcem nudijo imperialisti pa je ta, da sc Dega-speriju prepovedali spravljati vprašanje Trsta pred OZN, ker bi v tem trenutku «mogla škoditi omajanemu Titovemu položaju v Jugoslaviji». Vedno bolj narašča namreč odpor jugoslovanskega ljudstva proti izdajalski vladi, zlasti še sedaj, ko se je po vsej državi reorganizirala nova stalinska Partija. Bivši jugoslovanski poslanik v Bukarešti tov. Radoje Golubovič je o tem vedno naraščajočem odporu napisal v «Pravdi» članek, v katerem ugotavlja, da se je pod vodstvom nove Partije že začel v Jugoslaviji oborožen odpor proti izdajalcem socializma. Tudi list «Za trajen mir» piše, da so vse vesti o vojnih pripravah SZ proti Jugoslaviji navadna provokacija in da se bo jugoslovansko ljudstvo iz lastnih moči o-treslo svojih rabljev. Zadnja številka glasila Informacijskega urada «Za trajen mir in Po vstaji v Hunanu Nacionalistična Kitajska j je v popolnem razkroju V pmvinciji llunan, ki leži med Birmanijo in bivšo prestolnico Kitajske C ungk ingoili, so se uprle ter prestopile na stran osvobodilne vojske tri nacionalistične armade pod poveljstvom generala Luhana, generalnega guvernerja province llunan. S tem so nacionalistične čete popolnoma odrezane od edine ceste, ki vodi v Birmanijo in po kateri bi se mogle po porazu umakniti. Armade Luhana so istočasno napadle armado nacionalističnega generala Jucena, katero je poslal Cangkajšek pred časom, ker je že sumil guvernerja nezvestobe Nacionalistična vojska se je morala makniti proti jugu. Dve armadi pod poveljstvom generala Liu po Cena sta iz jugozahodnega Hunana vdrli v provinco Kvantung ter prodirata ob podpori topništva proti Kantonu. Armada, ki prodira ob obali je prispela ao zadnjega oporišča nacionalistov pred Kantonom, pristanišča Amoja, 140 km od prestolnice. Pričakujejo, da se bo tu vnela silovita in verjetno odločilna bitka za Kanton. zal name. Urti pozneje so me našli v stranišču, kjer sem si pral obraz. ReKli so mi, da sem popolnoma drugačen in da me je olepšal. Vsekakor se je torej dolinska a-vantura končala zelo slabo zame in še danes ne vem, zakaj me je pretepel. Morda zaradi prevoznih sredstev. Toda bi bilo boljše, da bi šel na sedež neke znane avtobusne tvrdke, ki je tako lepo opravljala svojo službo. No, konec! Pika z Dolino! Avtobusni tvrdki nnkljub je bilo na tisoče in tisoče naših ljudi in to boji marsikoga, kakor bolijo pisca podplute, ki mi jih je napravil oni, oni. . . Naši ljudje so se razjezili in so se hudoono zaceli obmetavali z raznimi številkami, ki nam poveao vec j kakor vsako čvekanje. Najboljše I je, ce začnemo s prvim okitt.ern. i. okraj bo nabral 230.000 lir; 2. okraj prav tako 2o0.000 lir, tovariši pristaniški celavci, ki so v' resnici prvi v vsaki taki akciji, bodo zbrali 00.000 lir poleg teuenukih 40 tisoč; v 3. okraju bodo nabrali 200 tisoč lir: Pečar 25.000, Pisuni 25.000, Dreher 30.000, Skoljet 30.00J, VOM 40.000 in Acegat 30.000, vsak kulturni krožek an prosvetno društvo bo organiziralo veselico za me.ee tiska; 4. okraj pa si je zadal nalogo, da bo nabral najmanj 2703(01) lir in je istočasno določil akci.ie za širjenje listov «Voce Comunista», «Deio» in «Lavoratore»; 5. >kraj je pač v tekmovanju z Miljami in si je zadal nalogo, da bo nabral 3!5 tisoč lir; sekcija Sv. Jakoba 00 000, sekcija Fondane 70.000, sekcija Magdalene 70.000, Zadruge 15000, ko-riopljarna 5.000, Gasilni 5.010, povišali so tudi razprodajo časopisov; ti okraj, o katerem smo že pretekli teden pisali, je določil, naslednje veselice: 18. pri Sv. Ani in na Ko-ionkovcu; 7. okraj se je obvezal za 95.000 lir: Sv: Ivan 35.000, Pod-lonjer 15.000, Sv. Alojz 25.000, Lo-njer fi.000, Faccanoni 2.000, nova cesta 3.000, bolnišnica 5000, prav tako je ta okraj razvil veliko aktivnost za širjenje listov, tako da je določil tovariše, ki se bodo zanimali za dostavljanje listov demokratom, ti. okraj bo nabral 70.000 lir in bo prav tako razvil širjenje listo po vzgledu 7. okraja, poleg tega pa bo vsaka celica organizirala veselico in koncert v Barkovljah; 9. okraj se je obvezal za 50.000 lir: Opčine 25.000, Prosek-Kontovel 10.000, rdeče Trebče 5000, Padriče 2000, Gropada 2000, Bazovica 1000, Briš-čki 1000, Muli Repen 1000, Veliki Repen 1000, Konkonel 1000, Bane 1000, poleg tega pa bo organiziral dve veselici na Proseku in Opči- tisoč lir, )8. t. m. bo velika okrajna veselica v Ricmmjih; miljski okraj bo nabral 300.000 lir, veselico bodo 18. v Camporah, Hrvatinih. 25., Božičih 11., v Plavijah je že bila. Nahrežinski okraj še vedno «drnjoha». Iz tega ne bo nič dragi moji. Sramote ne trpimo. Postavite se na noge in možko udarite, da se bo vse razletelo! —o— Po’.eg vsega tega pa je tov. Kavalič Remidžo iz Skednja daroval za mesec koamunističnega in demokratičnega tiska z znesek treh delovnih dni: 3000 lir. Čestitamo. Naj bo za vzor vsein. Prav tako so člani tajništva celice ILVE odločili, da bodo darovali tisku vsak po pol delovnega dneva. Tako naprej! —o— Sedaj pa pridejo... bombončki. Odbor za organizacijo «Meseca komunističnega in demokratičnega tiska» je razpisal tekmovanje pied okraji, celicami in tovariši za širjenje listov in nabiranje prispevkov. Nagrade: deset knjik Marks.stične literature okraju, ki bo razprodal največje število izvodov «Voce Co- Jutri, 11. septembra ob 15. uri bo v Bazovici [( Il POCASTITLV BMOKRiH ZSTEII Ob 15 uri se bo pred cerkvijo sestavila povorka, ki bo šla na kraj ustrelitve, kjer bosta govorila tovarišica Marija Bernetič in tov. L. Gasparini Predseduje tov. Karlo Bernetič Ob 17. uri bo pred gradbiščem bazovskega Ljudskega doma spominska kulturna prireditev, ki se je bodo udeležili: Godba Rinaldi, pevski zbori iz Saleža in Zgonika, Rota.^Sv. Križa, Podlonjerja, Ricmanj, Trebč, dramska skupina z Opčin. Recitirajo tovariši: Justo Košuta, Aleksej Gerlanc, Zora Jugova in drugi. Nato bo skupen nastop združenih pevskih zborov. Prevozna sredstva: Ream avtobusi iz avtobusne postaje ob 12,3 in 15. Dve tvrdki sta za gotovih, da bo od 13. dalje vozilo iz trga Barriere ti avtobusov. Prav tako je tudi avtobus «L», ki vozi do Katinare. Da dostojno počastimo štiri bazovske mučenike, udeležimo se vsi spominske proslave, ki bo v znaku borbe za naše teptane demokratične svoboščine. Tojništvo KPI je poslalo brzojavko, da pošlje na proslavo bazovskih žrtev svojega pred’ stavnika tov. G. PESE J A, odlikovanega z zlato kolajno za pai-tizanske zasluge. nah; dolinski okraj bo nabral 30 tudi v trstu in miljah naj bo slovenščina.uradna Pismo miljskih komunističnih svetovalcev VU Franja Marušiča. Na sporedu je po- ... leg spominskih govorov tudi pester ( ljudsko demokracijo objavlja uvod-llturni spored. Pridite v obilnem nik, ki obravnava fašistiziranje Ju-Hevilu I goslavije in nacistične metode Ti- Kot je znano, je Vojaška uprav t pred časom izdala odlok, da se v nabrežinski, zgoniški, repentabr-ski in dolinski občini more urar!no občevati v slovenskem jeziku. Odlok je nepravičen, ker zahteva kljub vsemu, da morejo biti vse tiratine listine napisane v italijanščini, kar je anahronizem za občine, ki so kompaktno slovenske. _ Kljub temu pa Vojaška uprava vztraja v svoji zmoti glede nnljske in tržaške občine. Zavodi tega so komunistični syetovalci miljske občine naslovili na VU pismo, v katerem zahtevajo, naj se odlok lazširi tudi na miljsko občino, kjer je veliko število Sloven ev, katerih narodnostne pravice brani vprav skupina komunističnih svetovalcev. Zahteva miljskih komunističnih svetovalcev ni samo upravičen.!, marveč prevelike važnosti, da jo bi smela Vojaška uprava prezirati. Slepomišenje v vprašanju dvn-jezičnosti ni več mogoče. Narodnostne pravice in uradna uporaba materinega jezika so ena izmed tiaj-veejih pridobitev pretekle vojne, pred katero so bile tako nesramno m baroarsko teptane od nav basistov. Kdor se upa danes zanikati obstoj desettisočev Slovencev na Tržaškem ozemlju, ni nič drugega kot hlapec ali kruti in po fašizmu smrdeči gospodar. Prav tako more biti tudi človek, ki se je s svojimi pojmi ustavil v srednjem veku in ne ve, da živi v začetku druge polovice XX. stoletja. Vsekakor se tudi mi pridružujemo miljskim komunističnim svetovalcem in ne le zahtevamo, da se omenjeni odlok razširi na miljsko občino, marveč tudi in predvsem na tržaško občino, kjer prebiva največ Slovencev področja A Tržaškega ozemlja, kar se nam zdi, da je Vojaška uprava in z njo gen. Airey prepogostoma pozabila. Zanikati dejstva, ki preveč jasno govore, je nedvomno zelo težko. Kdor uporablja zanikanje teh dejstev je zelo podoben noju, ki skriva glavo pod pesek, da ga ne bi videle druge živali. Upamo, da to ne bo veljalo Vojaški upravi. munista», «De'aii, «Lavoratore». Vse letjiice «Calendario čel popolo» celici, ki bo izpolnila navedene pogoje. Brezplačno potovanje v Firenze na veliko veselico Unità tovarišu, ki bo razprodal največje število izvodov «Voce Comunista»; «Možko ob'eko tovsr su, ki bo raz,rodai na-J večje število izvodov «Dela» in «Lavoratore»; srebrno medaljo in 4 bronastih z diplomo celici, ki bo prodala največ izvodov «Vie Nuo-bronaste z diplomo celici, ki bo v primeri s člani KP nabral največ prispevkov; Leninova in Stalinova dela celici, ki bo v primeri z vpisanimi člani nabrala največ prispevkov. Tekmovanje traja do 30-septembra. Zato: Naprej, tovariši, nagrade vas lepo čakajo. Sedaj storite svojo dolžnost. Skupina tržaških mladincev, ki so zastopali Trst na svetovnem mla-i dinskem festivalu v Budimpešti. &Q počastimo spomin bazovskih žrtev: jutri 11. t. m. ob 15. vsi v Bazovico ! Stran 2 DELO 10. septembra 1949 ČLANEK TOVARIŠA VITTORIA VIDALIJA KOZMOPOLITIZEM IN NACIONALIZEM Poslednji sestanek s Kraigherjem, njegovi divji pogledi, Babičeve neumnosti in Marinkove "iznajdbe,, - O poštenosti nekaterih indipendentistov in njihovih še bolj čudnih potih ■ Protiitalijanska dejanja De Gasperija in Sforze v korist Titovi izdajalski kliki Nekaj mesecev pred objavo resolucije Iniormbiroja sem prisostvoval, skupno v drugimi člani iz-nega komiteta KP til O sestanku, ki ga je SKlical noriš Krajger v neki vin buzu Ljubljane. Na sestanku sta ona prisotna tudi Miha Marinilo m ivan Regent. Takrat sem prvič m zadnjič vioel Krajgerju m je Vuuh ncivaj iei pomiku Komunističnega poki eia v rrstu. in a onem se»ianku je murai Branko name vztrajati na premogu, eia se likvidira movarisko-itaii-janska antiiasisticna Unija kul «ijumka ironia» ter ua se meu mu-vemi oklepi Ur, a za italijanski sektor, ua se ustvari neka vrsta italijanske demokratične ironie s pnivijuciivijo «muipenuentistov» in magiii stiaiik, ki ui one po potreoi la Ul Iv. Italie. a aZ Til UtUgl tOVatlSl sinu pieaiog osmešili tako, da je iN.rajsei raje premini diskusijo m outoaii naDica, ua putiavija premoge, ki niso uozoren! alisii ivrajgerja, ki jih je prinesel v diskuaiji, preuiu je opusln piediog nauica, so zeio poučne. Uu je 1'aZvn «tezo o visoki politiki» in nakazal, ua je ueua v Trotu podpirali in reditve, in premoge iikiu-ti, ne ua m se ozirali, ce so si v nasprotju, ti aiovenci je trem, vztrajati lin priključitvi Trsta Jugoslaviji, z Italijani je treoa prizna Vati italijanski značaj Trsta, a z iiiMpenuenliSti je treua podpirati svououiio tržaško ozeniije. uu uo-iovenelo n enutku je posegel v ui-skus.jo iviarmivo, ki je ìeaei, da je meu itanjaiil v Trstu potre ono razviti «lOkaitn nacionalizem». opominjam se, da sem se pricei smejali na ze nekoliko nesramen navili ter se norčeval iz «ugotovitev» mji.liKH, tako da so parni po meni uivji pogledi Krajgerja. ivia-niiko m bil rekel tue novega. Vsa pomika ivT* Trsta, ki jo je vouii ixrajger m bil Zviijo odgovoren! preu v iv iv e1 oiovenije ter preu veutraitnm koniiietom kr jugo-siavije vsa ta pontika je bila usmerjena, da naredi iz tiiovencev dobre nai lonaiiste, v prvi vrsti protiitalijanske. Krujger m njegova a-geuta, tajna elana UK kr tiiove-nije Babic in Ursic, so morali vzur-zevati mišljenje o superiornosti tiiovencev nad Italijani ter o pri-rodni pravici tiiotencev, da vodijo Italijane. Vsaka oseba, ki je bila preveč navezana na mternacionaii-zem, bodisi Slovenec ali Italijan, je bila takoj odstranjena iz odgovornih mest ali se ji je preprečevalo, da vrši svojo nalogo. Največjo pomoč in skrb se je moralo posvetiti «Corriere di Trieste» in «indipendentiste,m». Zato m mogei «Lavoratore» izhajati zjutraj in se je storilo vse, da se zmanjša njegova Izdaja, stroga direktiva je bila: prikazati, da je vse tisto, kar je italijansko lašistično, revno, naravnost mizerno; iz Tržačanov italijanske narodnosti naj bi se naredilo proti-italijanske kozmopolite. Do gotove mere je titovska klika uspela v svojih načrtih. Tu l,mjo so izvajali že tekom narodnoosvobodilne borbe, Kaj je hotel Marinko povedati, ko je govoril o «lokamem nacionalizmu»? Njegovi zastavonoše so bili tipi kot tiporer, nekateri (socialisti» in nekateri iz one skupine «Blocco Triestino», ki je bil produciran v Angliji. Marinko je dobro vedel, da ljudje kot tiporer, Gian piccoli ali Cergoli nimajo nobene antifašistične preteklosti. Isti «lokalni nacionalisti», ki so bili tekom avstrijskega gospodstva avstrija-kanti, za časa fašizma fašisti, za časa narodno-osvobodilne vojne Nemci, so danes prijateljsko naklonjeni titovcem ali Anglo-Američanom. Oni se vedno prilagode oku- patorju in njihov «lokalni patriotizem» je bil vedno žepni patriotizem. Brez ideala in brez vsake vere so, nobena doktrina ali ideja ni bila nikoli temelj njihovega političnega mišljenja. Njihova (filozofija» se je vedno zgostila v geslu. «Denar je brez duha». Ce prerešetamo njihovo politično in moralno biografijo, njihovo preteklost in njihovo sedanje stališče, bomo imen jasne pu.me, kaj se pravi Diti kozmopolit, kot je to poseono dobro karakteriziral Bjehnski. Danes je kozmopoiitizem ideologija tistih, ki nočejo svetovno go-spuustvo, to je ideologija venam ameiTsKin monopolistov in njihovin posrednih an neposrednih, prikritih an odkritih hlapcev. tiporer in tovarišija podpirajo dvuuouno tržaško ozemlje, ne uu Di polagati najmanjše važnosti an oo njegova viaua uCsiiicarska, sredinska an levičarska, um nvanju iviaislianov načrt, podpirajo Atlantski pakt, ki izraza «Zgodovinsko viogo Z-uruzen.ti urzav, ua dosežejo vOjiiu». um so propagandisti «ameriškega nac.na življenja», " za njin j e tovarna v ZDA pravo veselje za oeiavce in ameriška sena iiajuoij svoooono m najsreinejsa oitje tega sveta. Za n, ih L maj nima nooene važnosti ter puupnajo zato nujnost, oa se ustvarijo inui-pendennsticm sindikati, v katerih di nooili skupno oeiavci m sieuiiji sioji. V len Sinuikat.h bi naj pio-glasiii sooeiovanje meu ueiavskim razredom m delodajalci Trsta, u ljudje zakrivajo suciaina in razredna nasprotja, oni se izogibljejo, da bi govorili o oveh sistemih, ua Di povzdigovali v nebesa samo enega ( kapitalističnega j, oni se končno zelo pazijo, da ne bi zatrjevali superiornosti socialističnega sistema. Da bi zakrili množicam, da ,e glavni sovražnik i.ngio-amer.ski imperializem, povzdigujejo njegove zasuzpjevaine načrte na gospodarskem polju ter njegove % u.nohuj-skaske načrte. Um sooem.ejo pn mrzli vojni, a istočasno silijo sovraštvo, zaničevanje in strdi nu-pram Italiji. Oni niso samo proti Itanjdium, nego tudi proti tiioven-cem; oni samo ne morejo lega priznati, ker se boje, da bi jim bne dobrote. osnovni pogoj, da uresničimo pravilno marksistično-leninistično politiko. V naši Partiji obstajajo še nerazumevanje in odkloni nacionalistične vrste, v mnogih še prevladuje kozmopolitska miselnost. Sedaj je že minilo 14 mesecev od objave zgodovinske resolucije IV in ne moremo narediti bilance ter določiti perspektiv, ne da bi pogledali jasno v obraz preteklosti, ne da bi prerešetali napak, odkrili vzroke in uporabili zdravilne u-krepe. VITTORIO VIDALI Budimpešta v nočni razsvetljavi F estiva 1 mlad osti v Budi im Včeraj zjutraj se je vrnila večja skupina tržaške mladine iz festivala mladine v Budimpešti. Obrnili smo se nanje, jih poiskali, da bi dobili vesti prav od tistih, ki so bili na licu mesta. Prinesli so nam vse svoje navdušenje in mladostni polet. Združene sile demokratične mladine kodo preprečile vojnohujskaške načrte imperialistov - Nastop tržaških mladincev v opernem gledališču v Budimpešti - Stiki z albansko, sovjetsko in kitajsko mladino in še marsikaj... pesti Danes so srečni. Tudi De Gaspe-odvzete ubi ne podpore in uruge ri in Sforza, tiaragat in Facciami ter njihovi prijatelji v Trstu so soglasni. Podpisujejo se trgovinske I pogodbe, Ki skrivajo nesramne kupčije. Prijateljstvo je tako močno, da se lahko izročajo Titu pohtnm ubežn.ki. De Gasperi in Sforza vedo dobro, da je Titov režim gio-uoko proti-italijanski, tudi ce je pre sel na stran zapada. Kot bi bil socialistični režim v Jugoslaviji Imeni pnjateij italijanskega naroda, teko je jugoslovanski nacionalistični režim, ki ga podpira ung.o-ameriski imperializem, n.egov najbližji in najnevarnejši sovražnik. Toda za De uasperija in Sforzo je glavni sovražnik komun.zem. Borbi proti komunizmu je treba žrtvovati vse, tudi neodvisnost naroda, dostojanstvo in cast njegovih ljudi. Um niso edini, ki se tako obnašajo pod visokim pokroviteljstvom Vatikana. Vsi voditelji kapitahst.čmh držav se odrekajo nacionami suverenosti na račun napadalnih blokov in to nacionalizma in kuzmopulitizma, ki delajo pod zastavo meščanskega nacionalizma in kozmopolitizma, ki predstavljata dve plati iste medalje. Prvič bomo na našem bodočem kongresu diskutirali te probleme. Med nami so tovariši ki so v skrbeh. Hoteli bi počakati drug trenutek. Ne! Jasnost v pogledu teh vprašanj, v pogledu meščanskega nacionalizma in kozmopolitizna, je Na tisoče tak h razglednic, ki prikazujejo part zansko borbo mladine v Indiji, so poslali demokratični mladmci iz festivala v Budimpešti. Naslovili so jih na Pandit Nehruja in zahtevajo osvoboditev na smrt obsojen h mladih partizanov. Povzemamo iz njihovega pripovedovanja le najvažnejše: V Budimpešto so tržaški demokratični mladinci prišli s tednom dni zamude. Ze dva dni so jih pričakovali na kolodvoru delegati festivala in madžarske mladine. Ob je prijateljstvo do mladine Trsta, hoten so pokazati, da razumejo in odobravajo našo borbo proti imperializmu in njegovim titovskim hlapcem. Ker so pr.šli mladinci Trsta s tednom um zana n_eiija je morato vcusivo v eniva.a pi cinesini nastop tržaške intanine, ki ,e tako nastop,,a Skupno s kuiomaino v ve-1 kem opernem gleoa,išču Budimpešte. Balet nate imaurne je žel prisrčno in dolgotrajno ploskanje. 5 dm so bili naši miadmci v Budimpešti, kjer so prisostvovali naj-lazncnejsemu programu vsak po svojih zeijah: picsum, baletom, raznim športnim prireditvam, nogometnim tekmam, kolesarskim tekmam, prireditvam lahke ni težke atletike, pevskim nastopom ter razstavi. V vseh mladinskih mamlesta-cijah se je videlo skrbno in dolgotrajno pripravo Dežeie ljudske demokracije in predvsem tiovjetska zveza so se izkazale v kvalitetni višini svojih nastopov. To je tudi razumljivo, ker uživajo v teh deželah mladinci vso podporo svojih milijonov delavcev vseh narodov in ver slovesno obvezo: prisegamo, da bomo branili mir in preprečili poskuse imperialistov, da bi sprožili novo vojno. Prisegamo, da bomo neprenehoma vodili pravično borbo za narodno enakopravnost in narodne pravice in srečo. Prisegamo, da se bomo povsod borili, da bi naši napori, kot napori vseh delavcev, služili izboljšanju mirnega sožitja narodov in da ne bi obogateli izkoriševalcev, ki pripravljajo novo vojno. sprejemu naglasi govornik, da je I vlad. Prireditve m nastopi mladine mladina vsega sveta in tudi mad- Jtoloni‘-llnitl m kapitalističnih de- žarska mladina razumela vlogo in zel nl m°gla doseči istih uspehov, pomen borbe demokratične mladi- ker se je cesto morala pripravljati ne in demokratičnega pokreta Trsta. Dobro jim je tudi razumljiva ter nam dajejo vso svojo solidarnost v naši borbi proti Titovi kliki in njenim razbijaškim akcijam proti demokratičnim silam v Trstu. Da dajo svojim simpatijam materialni izraz, so madžarski mladinci, ob podpori ostalih demokratičnih organizacij, preskrbeli naši mladini brezplačno stanovanje in prehrano ter vožnjo do meje. V Budimpešti so se naši mladinci srečali z najrazličnejšimi narodi. Velika simpatija jih je družna posebno s sovjetsko, kitajsko m albansko mladino. Naši mladi demokrati so menjavali svoje znake v prvi vrsti z njimi. Mladinci teh treh držav so hoteli s tem dokazati svo- na svoje nastope za lestival na skrivaj in tudi naskrivoma odpotovati v Buoimpešto. Na velikem zaključnem zborovanju je čitai Guy de Boisson prisego v imenu milijonov in milijo-I nov mladincev: « Mi mladi demokrati, ki smo pri-I šli iz vsega sveta na svetovni festival mladine in študentov v Budim- kazati, da je na Festivalu v Budimpešti sodelovala le «komunistična mladina». V teh razbijaških načrtih so dobili vsestransko in izdatno pomoč titovcev. V času, ko se je vršil pregled, parada, vseh mladinskih sil sveta na Festivalu v Budimpešti, izvajajo ti-tovci nekake zbore, takozvane «taborske ognje». Na njih so skrpucali pest špijonov, zločincev in drugih manjvrednih oseb iz tujine, ki jih proglašajo za predstavnike mladine posameznih dežel. Radio London je ob priliki otvoritve Festivala v Budimpešti na dolgo in široko komentiral titovski «festival», ki se baje vrši (na ta način) na autostradi Beograd-Zagreb. Na njemu da sodelujejo nič manj in nič več kot delegacije iz tujine. Oči-vidno je, da so si hlapci in gospodarji razdelili delo: titovci vršijo provokacije, a imperialisti, jim delajo reklamo. V namenu, da zakrijejo svoje poskuse razbijanja mednarodne enotnosti mladine, dvigajo titovci iz polnega grla velik hrup, da je madžarska vlada preprečila njihovo sodelovanje na festivalu v Budimpešti. Tudi tukaj je priskočil radio London na pomoč svojim varovancem. Kot najmočnejši dokaz, da festival v Budimpešti ni stvar širokega mladinskega pokreta je navajal dejstvo, da niso mogli sodelovati Titovi delegati. Tako sta se znašla tudi v vprašanju svetovnega demokratičnega pokreta mladine London in Tito na istih položajih: na položajih razbijaštva. Najlepši primer Titovega sodelovanja s svetovnim imperializmom imamo prav v zvezi s festivalom. Albanska mladina ni mogla dobiti dovoljenja, da preko) Jugoslavije doseže Budimpešto ia ker jih ga tudi vlada v Ateni ni dala, je morala narediti velik krog z ladjo preko Dardanel, da je lahko prišla na cilj. Porabiti je morala 7 dni za pot. Tako je bilo napram albanski mladini stališče titovcev in tuonar-hofašistov popolnoma enako. Pridelovanje zelenjave na njivi Milijoni naših bratov in sestra so umrli v borbi proti fašizmu, da bi svet spoznal v miru novo demokra- pešto, smo vsi izrazili svojo gorečo cijo. Mi, ki smo zvesti lej pravični voljo srečno živeti v svetu, ki ne bo poznal bede, strahu in vojne. Proglasili smo svoje prepričanje, da bodo naše sile združene z on.mi vseh narodov, znale zagotoviti to novo pot. Predno se bomo ločili, da se vrnemo v naše domovine, smo se združili danes, da sprejmemo v imenu Rokossy na mladinski manifestaciji v Budimpešti stvari, ki smo slišali poziv kongresa partizanov miru, pozivamo vso mladino, upanje in bodočnost narodov sveta, da se strne in očisti od kolektivnih umorov svetle poti bodočnosti Prisegamo, da bomo vodili do zmage to sveto borbo za mir in srečo». Jugoslovanska mladina ni mogla letos sodelovati na festivalu mladine, ker je izdajalska Titova klika privedla Jugoslavijo v tabor imperializma in vodi besno fašistično gonjo proti deželam demokratičnega tabora in sploh proti vsem demokratičnim silam v svetu. Pod temi pogoji najhujšega fašističnega terorja bi bilo nemogoče, da bi prišlo v Budimpešto res demokratično predstavništvo mladine, nego bi poskušala Titova klika tudi lestival mladine pokvariti s provokacijami in ga prepresti s svojimi špijoni. Imperialisti se boffe z vsemi svojimi silami proti enotni demokratični fronti mladine, ker vedo, da je ta mladina važen činitelj v borbi za mir in proti vojnchujskaškim in zasužnjevalnim načrtom kapitalizma. Imperialisti poskušajo v prvi vrsti razbiti enotnost demokratičnega pokreta mladine in pri- Jesen je pred durmi! Kmet se pripravlja, da pospravi zadnje pridelke: pripravlja si posodo v kleti in urejuje shrambo. Obenem pa v duhu ze vidi, kako počivata pozimi on in njegova zemlja. Ze zdaj pa tudi razmišlja, kako bo kaj z pridelkom koruze in krompirja prihodnje leto. Ne pomisli pa, oa bi mogla uspevati na njegovi njivi tudi ze.enjava, da bi njegovo uelo biiO manj enostransko, a bi si svoje stanje duorsno popravit, cas je torej, ua se tuui tam, kjer se pride o.anje zeienjave in se Uuoma-tiio, prične zanimati za to zeio vazno poijeueisko polje, pomembno je to preuvsem za tiste kmete, ki su v Linz,ni večjih centrov na Tržaškem, kakor sta n. pr. Trst m Milje. tikoraj vsak Kmet lahko razpolaga z večji an manjši kos svojega urnega poija, ki bi se niosei preu-reu.u v vzoien vrt. ze.enjava, ki Ui jo na tein kosu pnueiai, bi mu Odia mnogo vec oooicka, kot ce di tukaj goju koruzo, krompir ueieiju ali pa ceio, da prostor pusti neizkoriščen. Kine lov irua bi un v kratkem poplačan ziasti pa pri umnem oo^eiuvanju ni pn prvovrstnem pridelovanju. Kmet bi lahko pnria-jal na trg večkrat teuensko m bi »t tatto močno izboljšal svoj položaj. Z vrtnarstvom se v večji au manjši meri tanko Davijo suoraj vsi kmetje na Tržaškem, ziasti oni, imajo možnost zalivanja an na- makanja. Oddaljenost ou trga pride le ma.o v posiev, ker enkrat, dvakrat, morua ceto večkrat tedensko pnnaja skoraj vsak kmet v mesto ti tem seveda in rečeno, da si bo kmet, ki se aosiej ni zanimat za vrtnarstvo takoj ureuil vrt po vseh prepisih sodobnega vrtnarstva, 1. Dali so Hitlerju orožje v roke. Ob 10. obletnici druge svetovne vojne 5. novembra je zbral Hitler v državnem tajništvu vojaške voditelje lil. Reicha. V prisotnosti ministra za zunanje zadeve jim je izjavil, da je najaočila ura uresničenja večnih ciljev zunnn.e politike: zagotoviti Nemčiji» življenjski prostor». Izvirni zapisnik te konlerence je bil predložen mednarodnemu vojaškemu sodišču v Nuernbergu. Hitler je v teku konference razložil svoje cilje v naslednjih besedah: «Zivljenski prostor je treba iskati samo v Evropi. Ne gre zato, da bi si podvrgli kak narod, nego da bi se polastili koristnega poljedelskega prostora. Nikoli ni bilo mogoče najti prostora brez lastnika; napadalec se vedno obrača proti lastniku. Tudi nemško vprašanje je mogoče rešiti samo s silo». ti to silo je, po mnenju Hitlerja, Nemčija že razpolagala: «Oborožitev in priprava vojske,vojne mornarice in letalskih sil . . je v glavnem končana. Naša materialna oprema in oborožitev sta moderni.» Ameriški imperialisti so pomagali Hitlerju sprožiti vojno Ameriški monopoli so odločilno pomagali pri obnovi vojnega stroja nemškega imperializma. Schacht, hitlerjevski «finančni čarovnik», ki je imel glavno vlogo jposredovalca med Nemčijo in ameriškimi finančni ki, je po drugi svetovni vojni napisal knjigo: «Ureditev računov s Hitlerjem». V tej knjigi zatrjujejo: «V šestih letih, od 1624 do 1930. je Nemčija dobila kreditov iz tujine, kolikor so ,iih dobile Združene države v 40 letih pred prVo svetovno vojno.» Toda niso bile samo ameriške milijarde tiste, ki so obnovile nemško vojaško silo. Sporazumi, sklenjeni med nemškimi in ameriškimi tvrdkami in konzorciji, so prav tako igrali pomembno vlogo. Važnost pomoči ameriških monopolov hitlerjevskemu vojnemu gospodarstvu, prav posebno očividno v primeru svinčenega tetraetila, ki je najbolj varčno protieksplozivno sredstvo. Uporablja se v vojni industriji. V Združenih državah je monopol za proizvodnjo te snovi v rokah Ethyl Gasoline Corporation, s katero razpolagajo z enakimi pravicami Standard Oil iz Nem Jerseya in General Motors Dupont. 1935 leta je ta ameriška skupina monopolstov svienila z nemškim kemičnim trustom I. G. Fnrbenindustrie pogodbo, na osnovi katere je odstopila Nemcem patent, ki je pripadal Združenim državam. Se tekom vojne je prllka komisijo nemških kemičnih specialistov I, O, Farben- industrie do zaključka, da bi bile brez svinčenega tetraetila «nemogoče moderne vojne metode». Nadalje lahko še beremo v arhivih nemškega kemičnega trusta, da se je A. G. Farbenindustrie «lahko izognila težavam, ki jih povzroča pripravljanje te snovi, ker smo jo lahko začeli proizvajati, s tem da smo se posluževali in okoristili vseh izkustev, ki so jih nakopičili Amerikanci tekom dolgih let». Razvidno je samo iz tega, da so ameriški monopoli ogromno doprinesli k ustvarjanju strahovitega, vojnega stroja, s katerim se je Hitler odločil izvršiti svoje napadalne načrte. 2. Odobrili so njegove napadalne načrte 5. novembra 1937. je Hitler določil kot prvi cilj za svoj napa’’ sedbo Avstrije in Češkoslovaške. Izjavil je« da sta po vsej verjetnosti A.nglija in morda tudi B’rancija, že molče žrtvovali Češkoslovaško.» On se ni nikakor motil! Na zelo tajnem sestanku je bilo sklenjeno, da se pristopi k praktičnemu uresničenju roparskih načrtov. Dva tedna pozneje ,točno tistega dne, je posebni odposlanec angleške klike Clive-den, lord Halil’ax, minister v Chamberlainov! vladi dopustil možnost «izprememb v evropskem merilu», posebno v vprašanju Avstrije. Češkoslovaške in Gdanska. Ko je imel privoljenje Anglije, je Hitler mislil, da mora biti tudi v Združenih državah prav tako ugodno ozračje za njegove načrte. Imel je že v tej deželi mogočno podružnico (razne dokazane in tajne centre nemške špijonaže) in vnete pristaše ter prijatelje med voditelji monopolov in nazadnjaškimi politiki. Reakcionarni krogi .so hoteli, da izkoristijo gospodarsko krizo, ki je začela 1937, leta, za obširno zunanjo in notranjo politiko, Skupina demokratov in republikancev, ki so tvorili opozicijo proti Roosveltu, je izglasovala v ameriškem kongresu za kun o embargu, ki je prepovedal vsak izvoz orožja zakoniti republikanski vladi tipamje. Z, druge strani pa so monopoli Amerike preko svojih nemških podružnic dobavljali orožje Franku. Medtem ko so preprečevali preskrbljanje zakonite spanske vlaoe, so lusistom prijazni krogi sprožili kampanjo besne propagande proti španskim demokratom, ameriškim antiiasistom in Sovjetski zvezi. V teh pogojih je Hitler naročil svojemu odposlancu Tippelskirchu, generalnemu konzulu v Bostonu in von Killengeru, generalnemu konzulu v San 1'ranciscu, da se sporazumejo v. voditelji monopolov in reakcionarnimi politiki, glede skupnega akcijskega načrta. Tajna konferenca sc je vršila v San Frančišku dne 23 novembra 1937., to je skoraj tri ledne po Hitlerjevem govoru na vojaški kome-renci in štiri dni po njegovih razgovorih s Halifaxom. Poročilo o tej konferenci se je pojavilo v poročilih kongresa 20. avgusta 1942. Sestanka so se udeležili z nemške strani Tippelkireh in KUlinger, a z ameriške strani sedem velikih industnjcev in članov kongresa. Ko je otvoril konferenco, je Tippelskirch pozval na sodelovanje med Nemčijo in Združenimi državami v pogledu roparskih pohodov in zasedbe ogromnih tržišč Kitajske in Sovjetske zveze. Killinger je kot preizkušen terorist in iašistični zločinec, razložil «uspehe» fašizma v Nemčiji in pritegnil nanje dobrohotno pozornost ameriških monopolistov. Njihovo stališče je formuliral senator Arthur Vandenberg, voditelj mogočne finančne skupine Lammont Dupont in Alfred P. tiloan, voditelj General Motors, ki je pod kontrolo Duponta in Morgana, izjavila sta, da je potrebno delati v zunanji politiki na zblizanju Združenih držav in Nemčije v predvidevanju skupne borbe proti Sovjetski zvezi; v notranji politiki pa je treba delati na fašistizaciji narodnega političnega in gospodarskega sistema, tiloan je prav posebno poudaril, da je potrebno združiti vse fašistične organizacije Združenih držav pod vodstvom enega samega voditelja». Du Pont je smatral, da je najvažnejša naloga sodelovanje vseh gospodarskih in političnih voditeljev obeh strank (v ZDA sta dve veliki stranki: demokrati in republikanci) na osnovi vzpostavitve fašizma v Združenih državah in podpore hit-lerizmu v Evropi. « Na ta način je Hitler dobil tudi z druge strani Atlantika odobritev svojih načrtov in si je zagotovil sodelovanje mogočnih ameriških monopolov, Nadaljevanje sledi) m. GOUSS ker „e to nemogoče. Kljub temu se pa pridelovanje zelenjave v mnogih stvareh razlikuje od pridelovanja drugih poljedelskih rastlin Zelenjavo se navadno prideluje na posebno urejenem in ograjenem zemljišču, na vrtu. Zemljo obdelujemo z navadnim ročnim orodjem: z motiko, lopato, grabljami itd. Obdelovanju zemlje je posvetiti mnogo pozornosti, nič manj pa tudi gnojenju. Zelenjavo pa lahko pridelamo tudi na njivi na debelo. Sem spada glavnato zelje, ohrovt, karfiola, paprika, kumare, buče, dinje, grah, korenje, repa, paradižniki, čebula in še raznovrstna druga zelenjava, ki na njivi dobro uspeva in dobro rodi. Vsa opravila pri pridelovanju zelenjave se odnosijo tudi na zelenjavo, ki jo pridelujemo na ornem polju, čeprav se ne izvedejo na vrtnarski način, kakor se dela v vrtu. Ročno vrtno orodje zamenjajo na njivi plug, krana, raznovrstni stroji za odkopanje odgrinjali je ter najmodernejši rezkalni stroji — frezarice (fresatrice). Setev se izvrši z malimi aparati, nekje ce.o s sejalnimi stroji Mlade sadike ni treba pikirati na vrtnarski način; mesto pikiranja se mladim sadikam s posebnim orodjem, podrežejO glavne korenine kar v zemiji, kar prisili rastlinice, da razvijejo močnejše stranske korenine. Na njivi se zelenjava ne zaliva z zalivainiki, temveč z raznimi namakalnimi napravami, z brizgalnimi, če pa je mogoče, se izvaja namakanje njive. Delo s stroji je) pri pridelovanju zelenjave na njivi tem nujnejši, čim večja je površina ornega polja. Gnojenje je pri pridelovanju zelenjave enako važno seveda tudi na njivi, ne samo na vrtu. Ker pa obsegajo njive večje površine kot vrtovi, je nujno potrebno racionalno izkoriščati količine hlevaskega in umetnega gnoja, ki so nam na razpolago. PREGLED TISKA Radio Beograd... filiala "Glasa Amerike« Iz Nove tiorbe st. 20 povzel* mu brez komentarja: ,, «uias Amerike» je v svoji . daji lig madžarskem jeziku 0. avgusta naštet vse uste n ra»16 prip' loro** oddajne postaje, ki jih svojim posiusalcem. med navedenimi radio-pos'8 mi se nunajajo: radio London, 8 silo angleških imperialistov, šističm radio Ankara, radio grad m druge radiooddajne staje, ki so pou kontrolo rianstov ali njihovih agentur. Radio tieogrud je s svojo V-tisovjetsko in protiljudsko K* panju nedvomno zaslužil, da s ameriški kapitalisti sprejntei0 «Vs S u '-«.e *%! j n< “ ne V,I«U, >lv« “Mil, “'“je, %u: ""-k, !'i'Č svoj seznam in priporočijo sKUf tn A”' no z Vatikanom, Londonom karo. Da bi lahko nemoteno vrš« . posiw Sli*8a Sili “«» s ia ia, Sn, '■'Utili 'e6a i dio Beograd svoj posel so . celo velikodušni. Nedavno je rala začeti svoje oddaje na * valovni dolžini kot Beograd n va ameriška radiooddajna PoSL. v Berlinu. Amerikanci so pa u$ tot *Nt ^8» ; ‘htll Wove' vlad1 usi»’ geni«» adio"*1' m šali prošnjo jugoslovanske ( in niso dovolili, da bi stopi|a)( pogon nova postaja. Popoln01^ je razumljivo, da so storili go svojim beograjskim ag' Zakaj naj končno ena ra1 dajna postaja moti drugo, če sta obedve isti program in e») Kje bodo končale jugoslovanske svinčenke? «New York Herald Tribune* predkratkim poskušala prepf in pregovoriti še nesigurne riške veletrgovce in kapitalist® topovi, da naj prodajajo svoj ni material tudi Titu. Njegov “ grajski dopisnik mu piše, lahko konča vsaka svinčenka, jo pošljejo Titu, samo glavah 1 čearmejcev». Da bi prepričal ameriške k®, talisie mora uporabljati 11 York Herald Tribune» P°Q° # jasnost v izražanju. Napram A", talistom se ne sme pisati .in riti tiste neumne laži, ki jih % Tito med maloštevilne lahkoV^ zapeljance, kjer se še posl8',, ai»t’ slej v>r up # T È D E N S K* "BISTRA„ GLAVA , ee m : $o '% X % "“1 k ‘led , ‘Su, i6t li 11 kaj «dišč, !'• . it 66 m < s s,e PC v N» 1 .'Ih >(1 hiti j Sv „ub '"«Sle ‘e sl; i! Nex . j je bila majhna ue/e-11 LpUmU.ja. ta je ona zaseueiu ou nesrečna „■ ■. h < \ toiTk.n čet. Kar se ue tem io, tu so uganjali z ubogimi p-.t-.iici. Višek neumnosti m "j. «Le pa se jC naurai v okuP^ s..em guvei nerju, ker so ga t ■ Dogali 5? Sk ‘lin je , lfhoi '»dii 'Tri naptiiuta.i njegovi u«rji z ultime strani morja. T or. ACkOc so se okupatorjevi v ,, ontiiji iuko uaieč spozab'11' < ..... ____ . . -w>,iul' so zace.i pieiepati tuoi neti*" oe.avce. Z«ra„i tega je zav|# eg so ueiavci / v Liiiputaniji ve,iko ogorčenj, ne-iem podjetju stopili v stavko. a Zurau.v.1 so ugotovili v a poukouue na pretepenih LiiiP0',, citi in vojaško souisce je d*1 jf tru obsouno pretepača, okuP^i, s .tega oficirja. Niso ga oUS0^ ker je prelevai ueiavce, m,r|vl. ker je parna senca na pie|||C okupatorsko gospoščino. Ld.m, ki je dosledno zag0^,,, pravice Lil.putancev, je D'1 y «hudoben» časopis, ki ga j® v Sam ruski medved. Tako so se vršila dejaniay povrsl.o: nasilje je sleali0 j iju, dok.er niso vlili bogal1 s «.Odarji svo.emu guvernerji (V cistejse, oo-edaj še mkjer v' (|j neumnosti. Na g,avo £ H Si, Sk, N Take in slične stvari uganjati Liliputanski guver" zato smo se ga spomnili v v kotičku, kjer bomo objavlja*1 j teden najbolj «bistre» glave, kdaj hodile po tej naši zeniU Op.: Opozarjamo, da so v$® jt rebitne sličnosti z general01® f reyem in ZVU ter delavt' RASC popolnoma slučajne, nimajo z njimi nobene žve**V pozorilo velja zlasti še, če teli napraviti «Delu» kak° ’ razpravo. Priznali so... hvaležni so... V V v 16. avgusta je prinesla Tanjug vest da je 1416. oseb v zap°r'| priznalo krivičnost resoluci.e Informbiroja in da so hvaležni UD™ ' da jih je «izolirala». V remici niso samo spoznali jugoslovanski ",e rodi in desettisoči zaprtih komunistov zločinske, fašistične mel® ,, rabljev Titove klike ... ves napredni svet je že spoznal, da Je Jugoslaviji na oblasti skupina pobesnelih fašistov. .Ni ,ec k*1 S » s it-,, '5 C5 s.v H. '"U C ‘Vf kS bj. x im DA PROST MOJ narod bo in dom! 'Vsem u“ niuiu Italijanom mora b.ti jas- >,u,e U.U SiUvCAiožvo V ^ V ^UiljSKl rxlujllli xUoGllu jyvv- ^UP0.UV uSlIIlliUvijC pUl Imn.r ‘uv Uli^v v , Ki M» tii Iic»aeijL‘iii ili ^ ^ ^Plfùju lluiljailizuvlj i, .. IctMSliUlli VlUUi. m><- *«Uiu ^Vij yull-d^^Jóiiviii vae preuiVÙ1- “«ni 'J,l4Uj;,Ke gorje k(. ’ no o O slvvCllaKl ulu.. tun ,c v tniivtu v neKuiiKiii uo^ou-VI(J baino a popo.no asimilacijo (ujr SK<: h-iujme uomo za veviio Jf“m“ tu ueatiio nanju). U,/,. W>gt'amaticne oe^eue italijun-nr ^ Ias‘)>lionegu oeiovaiija v iiu.uu :;i/ 1 Jo oojavil «nopoiu ai irie-siier se. e enkrat zacetKom ie-^av 'J1'’ uvl'SCvaU so jin pa zu trutnaJ Pnej m tu s temeljitostjo m *e8a 5tJ°’ K1 m a°voijevula niku-avomu o pravem namenu. tV<>l <mu i|» '""K >•01 lihi In konec žalostne komedije? Bidovcu, Valenčiču, Milošu in Marušiču so prisodili strel, dvanajsterici drugih tri do tridesetletno gnitje po ječah, dvojico so oprostili. Bidovca in z njim vse one, ki so poznali stanje stvari, obsodba ni iznenadila... In —• sram ni bilo «zločincev», strah ni prešinil štirih na smrt obsojenih! Sram in strah je šel po kosteh pravičnikov-fašistov: smrtne obsodbe niso izvršili javno, štirim mučenikom so prebili junaška srca skrivaj, skriti v grmovju kraške gmajne. Prav si imel, Ferdo! Ni važno človeško življenje, kadar gre za pravice naroda! Preko vseh težav «in mim grobov, skoz bridkost tug za nas ni časov, ne meja, korak le v eno misel je uprl : fašizmu smrt!» Hier Soča, Sava, Drava (eh imajo svoj Kie nek li ie neK zemlja grooe Prve težave Slovenov v novi domovini - Sloveni na Krasu in v Trstu - Samo — to bi bil naš zgodovinski roman Križani nastavljajo mrežo za tune. V boljše razumevanje prvih stoletij bivanja Slovencev v novi domovini ne bo odveč, če se seznanimo z nekaterimi njihovimi lustnust-1 mi in s položajem Krajev, ki so jih ! zasedli. O Slovanih piše arabski potopisec ! Ibrahim Ibn Jakub: «Slovani so po-1 gumni, bojeviti ljudje. Toda razcep-! ljeni so v mnoge rodove in plemena. Ako bi ne bili med seboj ne-. složni, bi se z njimi ne mogel meriti noben narod na svetu». Tej notranji razcepljenosti se je v novi domovini pridružila še zemljepisna, o kateri pravi Kos: «Zna-■ čilno podobo dajejo notranji Slo-, veniji kotline sredi gora in hribo- Muaohnijeve Italie pro-;,_6' " požig slovenskega kuiiur-*bt S‘eu‘aca «Nuruunega doma» v 'lov« Une Vil. lazu. ter nesletdi u, llsk‘h kultuimh, gospodarskm v, s,u lllčtuh domov; nepregieuno Ujp,. Potepov, izzivanj, mučenj, z ricinovim oljem; oboru-ri,|, t "aPade podivjanih teroristie-■leti '‘P’ k' so jih lašisti poiskan izvržkom dioveske itjQj. * ‘h to posebno za drzavno-let ke volitve 1921, 1924 m 1929 15 kak °b sveta, je leta 192o. uzako-6$iv ,etn Posebno sodišče, zlo-1 “ -T'ibunate speciale» — v cr- ii,, Vl'eano podobo «Krvavih sole ’ Sr.eQnjeveskcga ploda od ver-e strpnosti m imperialistične 0d 0<,ivjane rimske cerkve. ViC0|| za dnem so stali pred «pru-ki 'tahjanskega fašizma ljudje, " Vse musotinijske ustrahovai-Nžn 6toc*e od odvzema življenske Ul, . * demokratično usmerjene-^ ‘«telektualcd, preko divjanja la u.olJbth «neodgovornih» toip \,|e °^ev «zakonitih» sodišč niso bil ukr°titi. Nasprotno; čim vec i«Vi t° divjanja, čim več je bilo žr-lejj .111 skriteje, zato pa tem moč-a0Je Plamtel žar odpora ljudskih v ^ Proti fašizmu in *rja: Trst, Istro, Gorico, Reko; našega 1 ribolovu. Dasiravno je dandanes za- Hh,l, nale speciale» pa je živo Polnile so se ječe, iz-Liparskih otokih, na 'Šiiti >.v. se stalno množili, a preti rnorom, povzročenim od N()fy,?,Vornih» tolp, se je leta 1929 Zl* °d zakonitega sodišča v °dločen umor Vladimira c°da , ' ki *• ■ .nismo trhle bilke, % > toči ovene. . .» in komaj ^!iÌK'2neje so zadonele v bazovski s> odmevale daleč preko rtlej Julijske Krajine salve j:!* a že močno razgibano bor-, Mh tal. niče, nekaj seveda doda, samo, da >DOVEC FERDO 1 ■ . ■ . Uu tej priliki niso zapOsieni pri ribolovu le r.u.ci, marveč tuoi uFUgi vaščani 111 nč.ascani. vsi nestrpno pricaku.eju iienutka, ko ho zacei 11 z ves glas vpiti «koinai», ki je morca /e ves dan čaital na izviu-iiici, kateri ixrizaQi pravijo «naia-ila» ter opazoval trop lun v morju. ,-sicer pai-.on: lune iuVijO v morju, 1 a v jxiizu j.n kvec.emu ie ,eau. cipam, ua mi ivrizani zaio ne DOaO zamerili, ta uovuiue, da se z lovom na tulle inalo podrobneje seznan»-m.iT Ko zagieJa «kolnar» tune, takoj opozori 1 io.če, ki so meutem časom v pripravljenosti čakali v Por-ticu. To siori na ta način, da začne na ves glas vpiti. Ce se ribe pomikajo proli Trstu, kriči: «Buta de grašo», če pa se pomikajo cd Trsta proti Italiji kriti: «Buta di magro», ce se lune pomikajo zelo naglo veha povelje: «Buta di magro». Ce pa se priD.i/ujejo počasi, ve,ja: «Kačo Vu.ni. To so navod.la za krišne ri-b.ce, katerih drugi ribiči, razen nj n, spich ne poznajo. Po teh navo-d.lih se Križani ravnajo pri spuščanju mreže v morje, ua si ne bi kdo mislil, da se vp.tje «komarjev» pomiri, ko se ie vsi ribiči potijo od sile: nasprotno, še vedno vpijejo ter dajejo nadaljnja navodila. Ce se zgodi da se tune, ki so se prej pomikale v smeii proti «buta di gra-so» premislile in jo ureza e v nasprotno smer začne vpiti «kolnarn: «Premando»; če pa so se tune do sedaj pomikale od smeri «buta di prilike kriških ribičev bile neznane. Ko je slišal strahovito kričanje «komarja», se je prestrašil. Menit je, da se je človeku zmešalo, zato | i./xiNcULiruvU,, je tekel k telefonski postaji, da bi telefoniral po rešilni avto. Se!e na postaji je zvedel, da se ni ničesar takega zgodilo, marveč, da je tisti človek, ki «strahovito kriči», normalen iTovek-ribič», ki le vrši svoj posel. Kriški ribiči imajo tri že omenjene «karune». Prvi pravijo «pri «kolnarjev» je privabilo iz vasi številne Križane, ki so nestrpno čakali na ta trenutek. Mncgo jih priteče k obali. Kaj mislite, da so prišli iz radovednosti? Ne, prišli so k obali zato, mrežo na suho. To vam je veselje! 'y portjču neko zcl0 staro ribiško Vse kriči, se sme.e in preriva, -e f imenovano «cupa», ki jo se-se veseli plena.... Kriški ribiči pa daj hr£mij0 y ,ržaškem muzeju. O- so radodarni in nočejo, da bi jim ;nenjena iadjjca je nekako 5 metrov da pomagajo vleči Hotičih», drugi «Klavže» in tretji aa p 81 1 «Uolksa». Do nedavnega so imeli kdo kaj pomagal, ne da bi dobil (j0|g0 ;n gg CI11 široko vdolbeno lizalo primerno nagrado. Vsi tisti, ki pridejo k obali in ki količkaj pomagajo vleči mrežo, dobijo primeren kos ribe. Ce je plen večji do- bijo več, če pa je revnejši, seveda dobijo manj. Zgodilo se je nekoč, da je bil v bližini «karune» tujec, ki so mu vitega sveta: koroška, gornještajer-ska, graška, celjska, ljubljanska. Nanje navezuje in iz njih izhaja glavno politično življenje Slovencev od 7. stoletja naprej.» Pa tudi politične razmere so bile kaj nepriKladne za ustvarjanje mirnega in uspešnega državnega življenja: za petami Obri, pred njimi Bavarci, na jugu Bizantinci in Langobardi. Z vsemi so Slovenci mo-rali bili trde Dolbe. OBRI, bojevit narod turškega po-koijenja, so pridrli v ti. stoletju iz KuVKaza v Evropo .11 prourn prego današnje Madžarske do rege Enn» (pr.tok Donave niže Linča). N« svoji poti so zadeli na Slovene, jdi automa (rauon.iKe blovenei) podvrgli, oeioma se z njimi povezan 111 SKupno prou 1 rali Uaije. NeKaKo istočasno, ko to napredovali z vzhoaa bioveni v Alpe, so z "žapuda prodirali germanski uA-V Arici t in I. S<93. je prišlo ob zsor-11 ji Dravi up prvevga zgodov.n.Ke ga spopada med obema narodi mu. Bavarci so pod vocistvom f Assida premagali biovence; ko so pa lem priskočili na pomoč Obri, je bita bavarska vtisku pobita. V itaiiji so teuaj gospodovat, s katerimi so prvotno 0111 (Jon m csluver.il zavez iiilvt 111 . Kupilo ilapauali nt/jAilliN c E, gospodarje tstie. sevfina meja te O ali, e istre je potegaia od cima ve pieko Nanosa na Snem.k. Ko so pa teta (>('3. Langobard: skic-mn piemirje z LiZaM.uci, so tstii. iiapau.,11 (Jon 111 Slovenci se ».ma ije. /_e leta bi 1. so oboji navalili n« svoje dotedanje zaveznike Langu-Oarue. V f urianiji te j m ,.e sicei postavil v oran langouaricski voj voda U1SULF, a ,e Lui pi smagali. Oorn«Ì. 'hiena, ki bodo ostala >Nnai/riBnali 1. septembra 1930 C’ *ti 1?Pdi ' osemnajst zločin-, 99 /d° 'nteli na vesti nič manj b^Ngju Vetindevetdeset ! ) zločinov ►. 1 dn' Pnntizakonitosti... ^”vic8 1 ie Potrpežljiva boginja s8dvdaj ®"slušala dolgovezne, že Mp sva; rab'jene fraze, ki so do-V v ttn v*šek: v svoji «pravično-)/’ki j/z?,)fjbitnih dokazih kriv-kh tanci, kakor jagode na ro-d 6 nanizal vsakemu obto-k,.rv*U trebej visoko sposobni ,avnik: svoj višek «demolii /4ah ? ,Pa dosegle v penižn h j)|j. t'Vde ako imenovane obremfce, Za. !icer «ni mogla» izpod 0 nekaj besedičila o PREŽIHOV V O R A N C SAMORASTNIKI S prijateljem Lipušem Košatom sva se soparnega poletnega dne po več ko dveurni hoji zvrnila na hrbet širokega gozdnatega slemena, ki se je naslanjalo na severno pobočje mogočnega Obirja. To sleme tvori z mnogimi drugimi tisto pohlevno obirsko predgorje, ki se izgublja na sever proti Dravi in ki ima podobo nagrbančenih korenik obirske gore, ko da bi ta gora pila z njimi iz Drave in po njih srebala sokove za svoje večno življenje. Ena teh korenik, najmogočnejša med njimi, se je drzno postavila Dravi v bran in zasukala njen tok proti severazahodu; tako se je zaokrožila tvorba Podjune, teh nedrij koroške dežele. Vrh tega slemena, Karnic, je v prejšnjih časih živel kmet Kar-ničnik. Rekli so mu tudi Kresnik in sicer zategadelj, ker so Karničniki imel pravico in dolžnost o kresu na Obirju kresove žgati. Zato so bili znani ne samo po bližnji Podjuni in po spodnjem Rožu, temveč tudi po vseh krajih Koroške, koder so se ti kresovi videli. Karniška huba je bila ena med prvimi, če ne prva, ki je v teh krajih postala žrtev imenovane «kmečke kuge», bolezni, ki je v drugi polovici preteklega stoletja uničila po Karavankah na stotine kmečkih posestev. Danes so Karnice groiovska last in od nekdanjega njihovega ponosa ni ostalo skoraj nič Polja so bila že davno zasajena in lepi gozdovi so jih že drugič prerasli, od hramov so ostale samo lesena bajta in ovčje staje; onojc ie danes bivališče ubornega najemnika, ki pa bolie zasluži ime drvarja, zakaj na preostalem polju okrog bajte more" rediti le dve, tri krave in par ovac. Sledovi ostalega, nekdaj obširnega poslopja Karnic so se že vdrli v zemljo, le tam, kier sta bila nekdaj ognjišče in krušna peč se še vidi kamenito groblje, ki ga ruša še do danes ni mogla prerasti. Okrog bajte sameva nekaj suhljatih tepk in lesnač, odetih v planinski drevesni mah, da se zde ko sivi strahovi, sicer pa pritiskajo na to tesno bivališče od vseh strani črni lesovi s svojimi temačnimi sencami. «Ta hiša mora imeti zanimivo zgodovino,» je z,ačel Lipuš Košat, ko sva se nekoliko ohladila. «Vsaka kmetija, ki jo je svojčas požrla «kmečka kuga», ki je prišla iz kmečkih v gosposke roke, ima svojo posebno storijo. Mislim zgodbo, kako je do tega prišlo, kaj je povzročilo zadnji sunek.» Njegov pogled je zamišljen pil borno sliko tega razpadlega krneč kega bivališča. Obrnila sva se proti bajti pod lesom. Krog nje je vladala že planinska tihota, polna enakomernega žuborenja vode, ki je v mogočnem loku curljala iz mahovitega tetermana (lesena cev, iz katere teče voda v korito) v široko korito. Ta vodovod je bil menda tudi še spomenik nekdanje karniške svojine. Gotovo že par sto let stara bajta je bila lesena in zgrajena v tistem prijetnem gorskem slogu, ki se s svojim razveženim ostrešjem in z aherci (pristrešje na koncih slemena) tako sklada z. okolico, da si večje umetnosti niti predočiti ne moremo. Njene stene so bile od stàrosti in vel ra že počrnele in razpokane; kazila so jo le prevelika, neokusno zaokvirjena okna, ki jih je v te stene vstavila doba modernizacije stanovanj. Pri bajti nisva opazila nikogar. Zdelo se je, kakor da ni nikogar doma, čeprav so bila vežna vrata na sležaj odprta. Ko sva hotela vstopiti, naju je že za pragom prbstregla starka: «Sami nimamo nič; ubogi najemniki smo.» Starka je bila zanimiva. Ko sva jo pomirila, da ji ne bova na težavo se ni na njenem rumenkastem širokem licu sicer nič spremenilo, ali po zgibih njenega telesa sva spoznala, da ji je padel kamen s prsi. kot gospodje, so bili skoraj izključno ie Nemci. Ko je starka po nekaj besedah utrujena sedla na prvo pretnic strmih, zakajenih stopnic, ki so iz veže vodile na podstrešje, svttj Spoznala, da ji nisva v napotje. Duh sajastih sten in njih prijetni hlad sta naju c.bjela z vso domačnostjo da sva se tudi midva usedla pred starko na nizki prag predverja. «Ali je to vse, kar je ostalo ori nekdanjih Karnic?» je Košat naravnost vpadel s svojo željo, da bi kaj več zvedel od starke. Stara mati pa se ni zganila; Košat je moral mleti dalje. «Koliko let je že, odkar so Karnice grofovske?» «Karnice so bile prodane 1875 leta.» Njen Suhi glas je imel neki poseben strasten prizvok, ki ga je Ko šalovo'tenko uho takoj ujelo. «Mati, kako je prišlo do prodaje karniške hube . . . ?» «To je skurna (zoprna grda ) štorija». Starka se je kratko odi lizala, ko.da bi hotela zadušiti oživljeno čustvo. Preden pa sva utegnila še siliti vanjo, so se njene oči v globokih jamah zabliskale, da sc je čudno pomladil ves njen žolti obraz; v njenih prsih je nekaj zahre-ščalo, ko da bi počila tajna struna, potem pa je nepričakovano goreče izsula iz sebe naslednjo zgodbo Karnic. Na Karnicah je živel star rod in še od nekdaj je bila tu bogatija doma. Huba je imela tri sto johov grunta, njen svet je na treh straneh slemenu dol do doline, kakor bi se Karnice s tremi mogoč n mi nogami upirale v nižavo, njeno z.aiedje pa se je naslanjalo na visoke obirske stene. Včasih je karniški svet segal baje celo do vrha Obirja; ta svet jim je zaradi nekih zadev vzela gosposka Od tistih časov menda so imeli Karničniki pravico žgati kres na Obirju Zaradi tega so bili znani daleč po koroški deželi vsaj tako daleč, kolikor so se videle Karnice. Te pa so na severni strani Obirja najvišje Ščfišče in je odtod odprt ves svet do Savinje, do Dobrača in tja čez Šentvid. Znano je tudi, da niso Karnjčniki v starih časih opravljali tlake niti niso ““ " r .......... hi wln ,PŽko uganiti nieno «tarost Po svoji že ie tudi, da niso ixarnjcniKi v siano rasni "p,«v......................................... pr0eceiezlgrbljneniJ°iz ušen,^TosUvi bi Ka imeti tudi 80 let. po gibčno- dajali de.e,ine. temveč so plačeval, dačo v zlatu. Vri, slemena, koder «ti 20 let maM a po njenih živih, neizgorelih očeh ter po še gostih, ko- raste zdaj črni les, so pokrivala položna polja, pri h,si se je ledilo mafnL lahko posrebrenih laseh bi ji človek prisodil še deset let manj. čez trideset govedi in čez sto ovac. razen tega sta spadali k h.si e Vidno zadovoMstvo ji je tudi šinilo čez razorann lice. ko je čula, da dve, ob vznožju slemena ležeči bajti, katerih vsaka je udi zmogla govoHva iovenski; kajti tujci, berači in turisti, ki so bodili tod okrog nekaj volov. (Nadaljevanje sled,.) Samo. Obrski nadoblasti nad Slovani je napravil konec Samo, ki je zdi užil Polabske Sorbe, Cehe, Muravane in Slovence ter popolnoma uničil Obre. Proti dotedanjemu običaju, je Samo tudi še po zmagi nad Obri ostal vodja (kralj?) države, ki je obsegala vse ozemlje od Labe 111 Krkonošev do Jadranskega morja in ji vladal od U23 do liuti, torej 3a let. O Samovem poreklu so mnenja različna: eni (Ceh Salarik, Gruden) ga smatrajo za Slovana, Josip Et-re lObča zgodovina) pravi o n.eni: «Samo je bil rojen Slovan. D. mu je b.l bržkone iz tistih slovenskih krajev, ki so bui pod oblastjo iiem-,.k.h Frankov. Outod je ieta tiz2. oaje kot trgovec prišel na C esito ler se sam prepričal, koliko so češki Sloveni leto za letom morali trpeti od A varov lObrovi)*. Drugi, tudi Kos, ga pa proglašajo za irankovskega trgovca. Lepo se ,e odrezal Anton Krempl v svoji knjigi «Dogudivš.ne štajerske zerróe» iz ieta 1845, kjer pravi: «Eni Samoa za .rankoskega kupca v unti a, o, in.) rečejo, da je ne Slovenec bil, tudi r.e v’ Gorutanii, temuč v’ Ceskoj kru-Iuvali začel. Jaz se, kaj se njegovega imena dotiče, derz.m Satanica, ker rece, da je Samo ime slovensko; kaj pa na njegovo kra.eavo spada, ostanem per totih, keri poleg našega Anonima rečejo, da je Samo v naših krajih kraluvati začel.» Z zmago nad Obri pa Samova dr-i žava še ni imela miru; braniti se je morala proti sosednjim germanskim plemenom. S temi so Slovenci spočetka živeli v miru in trgovskih stikih. Frankovskemu kralju Dagober-lu pa nova močna država vzdolž njegovih meja ni bila povšeči. Po frankovskem zgodopiscu Fredegar-ju' naj bi bili leta 631 Sloveni napadli in pobili frankovske trgovce, kar je Dagobert izrabil za napad na Samovo državo, a pridružijo se mu tudi Langobardi. Sprva Sloveni sicer niso bili srečni, toda v bitki pri Wogastisgradu (na zapadnem Češkem), katere se je udeležil sam Dagobert, so Sloveni tako odločilno premagali Franke, da so ti odslej mirovali celo stoletje. Brcllij Stran 4 DELO 10. septembra 1949 Titler se zvezde boji — Xitier m miier, marveč uto, ki se je sedaj preimenoval v ntierja zaradi svoj-n «neminljivih» protikomunističnih zaslug in ker tako ime zeio ugaja njegovim imperialističnim hiapeemj. torej Titier se boji rocce zvezde, ker se more kljub vsemu se vedno zgoditi, aa ga kdo smatra za komunista ali vsaj za demokrata in to bi mu bno zelo neroono. Zato se je sjponi-ml, da ni lepo vlačiti po svetu svojih poslaniskih pankrtov v tako lepih in razkošnih avtomobilih ameriške izdelave, ki jih «paci» rdeča zvezda na evidenčnih tablicah. Zato smo opazili, da se so po-s pod je jugoslovanske gospodarske komisije v Trstu potrudili, da bi izbrisali vsako sled rdeče zvezde na evidenčnih tablicah neteča svojega sivega Chevroleta. Čestitamo. Ce bodo godrnjali, bomo drugič priobčili številko avtomobila. Kljub temu pa naj bodo Titler in njegovi pankrti prepričani, da jih ne bo nihče več zamenjal s komunisti: preveč smrdijo po talarju, dolarjih in fraku. Beli Spererei — V .>B. številki od večine naših ljudi nepoznane «Demokracije», glasila tržaskin m goriških belekov, smo čitaii tak naslov: «Tržaške čete na vajan v Nemčiji». Hlastnili smo po vsebini vesti in smo zvedeli, da so le tiža-ške čete nič manj kot... 2. bataljon 351. pehotnega polka čet Zdručenih držav, ki so nastanjene v Trstu (Trust). Vsekakor je zanimivo, da so se belčki izpovedali. Pravijo, da se človek najrajši izpove, ko je pijan ali neumen. Toda mi smo prepričani, da belčki niso niti pijani niti neumni, edino le. . . Američani so, če smatrajo, da so čete Združenih držav . . . tržaške čete.« Ali vidite, kam privede človeka fanatizem? In potem pravijo, da so «edina slovenska demokratična stranka». Ce so oni «slovenska» stranka, smo mi. .. prebivalci pradavno potopljene celine Atlantide. Agneieuo «Novator» — Ali veste, ua «demokratska sociaina re-lorma» ne sme «ustvarjati ali večati števila proletarcev, temveč ga mora zmanjšati na najmanjšo mero»? To nam pravi /Agnenettovo glasilo. Ali veste zakaj pravi «demokratska» socialna reforma nekaj takega, ki ne stoji niti na nebu niti na zemlji in ki je ne more izvršiti niti tak junak kot je Agneletto? Ne? Ker proletariat je grobar takih ljudi kot je Agneletto, ker proletariata se ne more ukiniti. Ker proletariat služi ljudem kot je Agneletto za večanje bogastva, a istočasno predstavlja za njih smrtno nevarnost. Ukiniti ga ne morejo, ker si z njim polnijo žepe, njegovega števila pa prav tako ne morejo «zmanjšati na najmanjšo mero», ker drugače ne bi mogli več bogateti. «usoči najzavedne.ših»... — Tako piše trobilo trgaskega Titlerja. isekuaj se je gospod nenko, zelo bogati kmet iz nrkinov in sedaj odgovorni, oz. neodgovorni urednik «piccola v slovenskem jeziku», spustil v nevarno igro naslovov m napisal: «Skoro 10.000 ljudi v Mrčedolu. . .» Potem pa je dobil «tilitz-kloluto», ker smo priobčili resnično sliko Mrčedoia. Sedaj je previdnejši. Napisal je: «risoci najzaveanejših. . .» Mnogo bi mogli reči o teh «tisočih», toaa molčimo, ker naši ljudje so viaeii tiste «tisoče» na volitvah, ki preveč jasno govore. Kadi pa bi spregovorili o «najzavednejših». Prepričani smo, da so ti ljudje v resnici «najzaveonejši», ker se «zavedajo» Babičeve plače. Da bi pa bili «najzavednejši» v kakšnem drugem oziru in ne za svoj trebuh, dvomimo. Ti «najzavednejši» so tako «zavedni», da ni med njimi niti enega proletarca ali pa revnega kmeta in če le najdeš kakšnega, je med nje zašel pomotoma in bo kmalu sprevidel. Vsekakor naj se ne preveč bahajo s svojimi «najzavednejšimi», ker se bomo ujezili in spravili na papir vse njihove «najzavednejše», ki so uslužbeni pri Titlerjevih ustanovah v Trstu in Kopru. Tedaj pa se bodo še kure smejale. Agnelettovl okteti in Babičevi pevski zbori — Na 4. strani 38. številke «Demokracije» smo opazili sliko okteta akademskega kluba «Jadran». Opazili smo tudi, da tu oktet šteje 11 pevcev, kar bi zadostovalo Babiču za ustanovitev dveh pevskih zborov, enega iz Sempolaja, drugega pa iz Skednja, ki bi «dostojno» predstavljala v Bazovici ali kje drugje «zdru-gene pevske zbore» tržaškega Titlerja. Pika. «.......... «■■M— 11 Skupni napori policije ter reakcije niso mogli preprečiti popolnega uspeha demokratične [manifestacije Preteklo nedeljo e bila v Dolini velika vesenca. Ob tej priliki je bil nekako uraono otvorjen «mesec demokratičnega tiska». Brez dvoma ni Dolina že dolgo vioela toliko obiskovalcev. Nekateri babi-Cevci so se sicer hoteli izogniti tej «neprijetni» veselici in so jo seveda pobrisali iz vasi, drugi pa so šli v Bazovico. Revčki so si sicer mislili, da bodo na ta način oslabili udeležbo. Nihče jih ni pogrešal in tudi v bodoče bodo storili dobro delo, če se bodo umaknili ne samo v Bazovico, marveč tudi kam drugam. Priznati moramo, da ni bil prevoz jjotmkov iz mesta v Dolino ravno hvalevreden. Brez dvoma je temu krivo tudi avtoprevozno podjetje, ki je mislilo, da stori dobro delo, če bojkotira do večera dolinsko prireditev. Tudi civilna policija je pazila na avtomobile, ki so vozili v Dolino. Zgodilo se je, da so morali potniki, ki niso imeli sedeža v avtobusu izstopiti. (Tudi Ferjančičev avtobus, ki vozi v Bazovico je vsak dan strašno natrpan — in to po večini delavcev — a za to se policija ne zmeni). Kot izgle-da je bila velika nedeljska prireditev v Dolini v gelo veliko spod-tiko vsem reakcionarnim krogom, od babičevcev pa do policijskih organov. Zato pa je bila dolinska veselica — morda nalašč — še bolj obiskana. Kjer ni bilo prevoznega sredstva, so se demokrati poslužili svojih nog. Cesta od Sv. Ane do Doline je bila ves dan polna potnikov. Več tisočglavo množico je nagovoril tov. Grgič nato pa jo je pozdravil dolinski župan tov. Lovri-ha. Za njima je govoril urednik «Dela» tov. Bidovec Stane. V svojem govoru je tov. Bidovec poudaril dejstvo, da so se proti demokratičnemu tisku najprej zagnali Titovi agenti, katerim so se sedaj pridružili še imperialisti ter da to delajo samo zato, da bi zatrli pravični glas, ki razkriva politične jjodlo-sti vseh imperialističnih agentov. Naslednji govornik je bil tov. Vittorio Vidali. Ze v začetku govora je dejal da grozijo tistim, ki či-tajo komunistične časopise, ki edini zahtevajo človečansko in socialno pravičnost delavskega razreda, v življenu z zapori a po smrti večno pogubljenje. Ce bi govorili laž, je nadaljeval tov. Vidali, bi nas podpirali, če bi poveličevali Marshallov plan bi nas nagradili, a ker govorimo resnico, ker obsojamo krivice, ker zahtevamo bratstvo in mir med narodi nas preganjajo in nam na vse načine poskušajo uničiti demokratično časopisje. Toda mi tega ne bomo nikoli dovolili. «II 1 lavoratore» se je že pod Avstrijo boril za pravice delavcev ter je bil proti tistim, ki so v svoji zaslep- ljenosti sledili in ponižno hlapčevali habsburškim mogotcem. Prav tako se je boril skupno z «Delom» proti italijanskemu fašizmu. Zato pa je poskrbel fašizem, da ju je uničil, čim je prišel na oblast. Javno sta sicer oba lista morala umolkniti, toda tajno, ilegalno sta nadaljevala svoj program. Svojo nalogo vršita tudi danes. Mi ne bomo nikoli odnehali od naše borbe. Se nadalje se bomo borili za to, da bi «Il Lavoratore» ponovno izhajal kot dnevnik, da bi «Delo» postal dnevnik namenjen vsem poštenim Slovencem in da dokažemo svojo solidarnost s prepovedjo «Unità». Po govoru tov. Vidalija je tov. Gasparini Leopoldo izročil odlikovanja tistim, ki so se najbolj izkazali pri razprodajanju časopisov. Celica Morgan, ki je razprodala 7.407, celica Visintin pa 6.438 izv. sta prejeli v znak priznanja rdeči zastavi. Tov. Mosetti je razprodala 5.526 izv. in tov. Apolonio 3.353 izv., za kar sta prejela spominske kolajne. Nastopila sta tudi pevska zbora iz Ricmanj in Skednja, godba Rinaldi ter tov. Jušto in Zora Košuta z raznimi recitacijami. Dan se je nagibal že proti večeru, ko je začel ples. * f -VX ♦ dt 'Ji* j*\ * ' «jr? v- j v 1'.< ■* »n v * LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki maii drama v petih dejanjih NA K0L0NK0VCU na prostem «Ex Soci» v soboto 10. sept. ob 20. uri. (Veljajo tudi vstopnice prejšnje prireditve, i je bila zaradi nevihte prekinjena). Roditeljski sestanek v P. D. «Škamperle» Vse slovenske starše otrok, ki hodijo v osnovno ali katero koli drugo šolo, iz Sv. Ivana, Podlonerja, Vrdele in Kolonje vabimo na prvi roditeljski sestanek, ki bo v petek 16. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma «S. Škamperle» pri Sv. Ivanu. O šolskih vprašanjih bo govorila tov. Vlada Bidovec-Morana, nakar bo sledila diskusija. Po diskusiji bomo izvolili nov roditeljski svet za šolsko leto 1949-1950, Ker je sestanek zaradi skorajšnjega začetka šole izredne važnosti, pozivamo vse starše, da se ga zanesljivo udeleže. Šolska komisija PD «Škamperle» TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Zborovanje upokojencev in stavka v montažnem oddelku Tovarne strojev Nove zdrave sile pristopalo v KP STO Vedno več je demokratov, ki prosijo za vstop v slavno Komu nično partijo, zvesto pobornico socialnih, gospodarskih, nacionalnih in kulturnih pravic našega ljudstva. Zelja naših mladih in starih ljudi, da se vključijo v vrste komunistov, ki so najzvestejši, najzavednejši in najdoslednejši borci za demokracijo in mir v svetu, je povsem razumljiva, če pomislimo, da je Komunistična partija edina stranka, ki pravilno postavlja vsa pereča tržaška vprašanja. Tako vidimo, da se vključujejo v njene zmagovite vrste Slovenci in Italijani, delavci, kmetje, delovna inteligenca, demokrati, stari in mladi antifašisti, ki hočejo preprečiti novo svetovno klance in s svojo borbo omogočiti vstajenje novega, lepšega in boljšega sveta. V kampanji za razširitev komunistične partije na čast II. rednega kongresa KP STO, ki bo prihodnji teden, so se vpisali v KP naslednji tovariši in tovarišice: žena tovariša Alojzija Frausina, heroja NOB; brat padlega voditelja KP tov. Kolariča in mati znanega antifašista, V nedeljo bodo na Garibaldijevem trgu zborovali tržaški upokojenci, ki jih je preko 27.0U0 in ima-Jo za današnje cene 'nepojmljivo nizke pokojnine. Zborovanje bo ob 9. uri. Po zborovanu bo povorka po središčnih mestnih ulicah. Upokojenci se bodo razšli na Velikem trgu Vabljeni so vsi upokojenci in vse njihove družine, da bodo tako Javno dvignili svoj glas in protestirali proti nevzdržnim življenjskim pogojem. Delavci montažnega oddelka Tovarne strojev so že mesec dni v borbi proti delodajalcu. Stavka, ki se jo udeležujejo člani ES in DZ, je kompaktna. Stavkajoči so deležni ne samo moralne, marveč tudi gmotne pomoči vseh delavcev, VPISOVANJE IN IZPITI v slovenskih srednjih šolah V vseh šolah se vrši vpisovanje vsak aeiavmK ua iu. uu iz. ure. Popravni izpiti se bodo vršni po Radio Koper se je moderniziral. Sedaj objavlja reklamo prav tako kakor radio Trst. Vsak tak reklam-ski podvig se lepo prične: «Ali ste že obiskali najboljši obmorski količek Jadrana? Ne? Pohitite torej v Portorož! Čakajo vas vse udobnosti: plačate samo enkratno vožnjo. Povratek je brezplačen, zato bo poskrbela naša turistična ustanova, «novatorka» v turističnih metodah: UDB (kar pomeni udobno Doživeti Brez skrbi). Brezplačna hrana v naj z vrstne jših hotelih, preizkušenih od mojstrov turizma, patentiranih in izvežbanih članov delniške družbe GESTAPO. Prijetno kopanje v slani in neslani, topli in mrzli vodi. Preizkušena metoda za vsakovrstne od dela iznemogle ljudi, kakor so n. pr. bratje komin-formisti. Oblačil ni treba nositi s seboj, ker jih ne potrebujete. Čolnov na pretek. Novoizumljeni čolni za vse mere, ki sličijo rakvam. Pridite, pridite. Odlična jpostrežba novatorskega tipa «Spoznali so». Injekcije morfina za bolne. Jetični ozdravijo. V Lourdes ni treba. Pridite k nam. Razveseljevala vas bo godba «Tito-Rankovič-jazz». Vsekakor se je torej radio Koper «reorganiziral». Bog jim daj.,. nasieunjem reuu: Biu t enaka nuja sreunja šala, u.. BCuOie iNuove, i«, n. Popravni izpiti za sprejemni izpit se pričnejo iti. sept. Popravni izpiti prvega in drugega razreua se pričnejo lo. sejji. Popravni izpiti za nižji tečujm izpit u. razr.) se prične žl sept. Razpored m urnik je razviuen na oglasni ueski v soli. Biuven.ka industrijska strokovna sola — Rojan, ul. Montorsino 8, n. Popravni izpiti cez 1. in 11. razred se prično Iti. sept. Popravni izpiti za nižji tečajni izpit se pricno 23. sept. Razpored in urnik je razobešen na oglasni deski v šoli. aluven-ka državna trgovska strokovna sola — ul. Lazzaretto vecchio st. 11, H. Popravni izpili čez I. in II. razred se pricno Iti. sept., nižji tečajni izpiti pa 21. sept. Razpored in urnik je razobešen no ogiasni deski. S ovensita trgovska akademija, vi>ja realna gimnazija s paralelkami — ul. Lazzaretto vecchio 9, U. - Učiteljišče ui. Lazzaretto vecchio št. 11, il. Razredni popravni in izpiti za pri-vatiste se pričnejo la. sept., matura | in popravni izpiti za 1. oktobra. Razpored, urnik in pogoji so razvidni na oglasni oeski v šolskih prostorih. V prvi razred trgovske akademije, višje realne gimnazije s klasičnimi paralelkami ter učiteljišča smejo stopiti le tisti dijaki, ki so dovršili nižji tečajni izpit (mala matura). Vsi novi učenci morajo ob vpisu priložiti izkaz o istovetnosti (attestati d’identità), ki ga izdajo občinski uradi. Tisti dijaki, ki ne morejo telovaditi morajo pravočasno dostaviti prošnjo za oprostitev od telovadbe. Vsa potrebna pojasnila dajejo tajništva tudi po telefonu št. 43-61. Tisti dijaki, ki imajo popravne izpite se lahko vpišejo v šolo do 30 sept. MIHEC ]AK.EC Din-don, din-don, din-don, dindon. Donn.., MIHEC: Orka šajeta, tu ni pron. JAKEC: Ka' te je mačka ujela, Minec? M.: Da be mačka, ne be slabo, ma me par, da suo foresti prči zbezljale ... J.: Ah, ja. Zdej me je pršlo u glauo, ua jerna» prou... Ka’ čes, uom mislejo, ua suo pr teh črneh jen da ne znamo br’t ž.ornale. Ma use ano, suo uuobri, zatu k r taku posparaino la ier usak oan. Jest mislim, aa suo zatu špenoirali tisti n’š žornal... M.: Ti se matast, Jak'c. Prou na-lu suo mislili . ., ku n m be se m ndante soukIi in jeh pr’uaii ... Ma ka' misieš, da so sempiesti, ku ti? Znajo ben uoni, ka’ oeiajo, n’ stuj se bat. J.; Pej se hmalen ujeziš ti Mih’c. F’iu s’m jen bašta. Ti ki si b’ij štodiran ku Jest, dejme povet, zakaj nečejo pustet h n'm Unita. M.: Ka’ misies, zatu k r je pisala tisiuo uot soierjeu? Anka za tis-tuo, ma b'ij zatu k’r Meričani ne-čejo jemet u ’ierste tri jen šterue-set taužend kamunistou Jen oemo-kratou, k’ suo pruti Titote, Gašper-ije jen perialistom. Zbuoiu jeh je zatu kr Je Unità povela, ka’ suo nar diii z našem terilorjem, ku suo ga paje.i kukor p’si kust. J.: Ma buo anka proces pruti ti-smu Pikolu v slovenskem Jen Ko-rierju uot Titola ... M.: Ne stri neč, kompare. Du je uostal bres tornala? Mi Jen ne uoni. Anka če jemajo proces, ka’ misieš, da ne znamo, kdu suo? Tu je pesek u uoči jen neč druzga, da ne be mi preveč krčali. Ma se prou reku, da uoni mislejo, da suo p’r teh črneh ... Pej mi znamo, da nesmo Jen mislimo z našu glauo in ne z njihovuo, kukor be radi. J.: Sigurnuo se tiste general 2e-rej, al’ kaku se šajeta kliče, k’sa ma prou mu stri. Zdej buo znal, kaku je u Terste. Jest muorem jet, Mih’c. Adijo. Adijo, Jak’c, ma ne pozabet Jen kupi «Voce Comunista», «Delo» jen «Lavoratore». Figu babičanom jen perialistam. ki v vseh oddelkih in podjetjih na- vom? Ali so komunisti napisali na birajo denar za sotovariše. Voditelji DZ so se ponovno razkrinkali. Medtem ko je njihovo članstvo stopilo v gibanje, nočejo zavzeti jasnega stališča. Ponovno so torej dokazali, da nasprotujejo celo interesom svojih članov. Kovinarska strokovna zveza ES je naslovila kovinarskemu sindikatu DZ pismo, v katerem prosi, da določi svoje stališče. Kljub nujnosti vprašanja voditelji kovinarskega sindikata DZ še niso odogovorili. Prav tako se nadaljuje gibanje v vseh drugih oddelkih Tovarne strojev in drugih tvornicah CRDA. V ladjedelnici Sv. Marka je še vedno na dnevnem redu vprašanje 83 delavcev, ki jih je ravnateljstvo odstavilo. Sklenjen je bil med obratnim odborom in ravnateljstvom sporazum, ki še ni stopil v veljavo. Po tem sporazumu, ki more biti še vedno popravljen, bodo takoj zaposlili 40 delavcev, 31 pa do konca meseca. Odpustili bodo 12 delavcev, ki jim bodo nagradno izplačali 1100 ur. Od teh 12 delavcev, jih je šest za pokoj. Falimska Marija in polirika... V teh dneh in tednih doživljamo potovanja «Fatimske Matere božje». Nič hudega ne bi bilo, če bi v resnici šlo samo za vero in verske «Times Herald»: «Poslali bomo naša letala polna atomskih, zažigalnih in bakterioloških bomb, da bodo ubila otroke v njihovih zibkah, starce zatopljene v molitev in može na delu?» Tekom procesije so ostale mnoge hiše v Mačkovljah nečuvane. Na nekem oknu so prižgane sveče povzročile požar, ker so se vnele zavese, okenski okvir in leseni pod. Da ni bilo hitre pomoči nekaterih domačinov, ki so ostali na vso srečo doma, bi bili lastniki našli ob povratku le žalostno pogorišče. In glej čudno dejstvo. Od «neba poslani» ognjegasci so bili komunisti, ki so ostali doma. političnega preganjanca in komunista tov. Postogne. Poleg tega pa Je številno drugih ljudi, med katerimi tudi Seccadana-ri Ivanka iz Trsta, ki ima 78 let. V vsakem okraju so celice povišale svoje člane in so se ustanovile nove celice. V nabrežinskem o-kraju se je najbolj izkazala križka celica, ki je za 12 odst. povišala svoje člane in tako omogočila ustanovitev sekcije. Bila je tudi na novo ustanovljena celica v Sesljanu in Vižovljah. Prav tako se je ustanovila sekcija za občino Zgonik. V dolinskem okraju se je izkazala ricmanjska celica, v katero se je vpisalo 30 novih članov, Mačkovlje so podvojile svoje članstvo, Škofije prav tako. Barkovlje so povečale svoje članstvo za 300 odst., ustanovila se je nova celica v podjetju Alfa - Romeo in Grljanu. V Skednju se Je vpisalo 72 novih članov, na Kolonkovcu preko 50. Pri Sv, Ivanu se je članstvo celice podvojilo in Lonjer, bivša babičevska trdnjava, Je dal 13 novih članov. Tovariši, ki so se najboljše izkazali v tej kampanji so: tovarišica Makor Stella, ki je vpisala 45 no- popoldne na Digi huda sončarica, Ker mu sama škvadristična steklina za tak «velekulturni» prispevek ile bi zadoščala. Ce ga je pred tednom uščipnila bolha zaradi slovenskih šol, ga je moral pičiti vsaj modras, ko je izvedel; da Vojaška uprava namerava zgruditi v Trstu — baje pri Sv. Jakobu — slovensko ljudsko gledališče Čeprav so, kot priznava sam neoškvaristični člankar, ti načrti še v oblakih, vendar mu je že samo šušljanje o njih povzročilo visoko palriotardsko mrzlico. Svoje anglosaške pokrovitelje ob-dolžujejo, da je to ponoven poskus «izmaličiti» narodnostni položaj na Ozemlju. Ubogi zavezniki, ki se že štiri leta trudijo, da bi z vsemi sredstvi ugodili vsem šovinističnim muham in željam šesterostrujnega patriotardskega trusta, zlasti še, da bi pred svetom prikrili obstoj močne slovenske narodnostne skupine, ki predstavlja vsaj 25 odst. prebivalstva! Zaman se «Emancipazione» izgovarja na volitve, ker vsak šo-larček ve, da tako zvani «slovenski» listi Agnelletta in Babiča predstavljata edino le slovenske šoviniste njenega kova, ki pa so na našo srečo med Slovenci v neznatni manjšini. Prav zato pa v imenu vseh demokratičnih Slovencev, ki predstavljajo ogromno večino našega življa na tem ozemlju, ponovno zahtevamo od Vojaške uprave in drugih pristojnih oblasti, da zgrade našim kulturnim potrebam odgovarjajoče Ljudsko gledališče in Oruge kulturne ustanove kot so knjižnice in podobno. S tem bo vsaj v mali meri popravljeno vse zlo, ki nam je bilo prizadeto po škvadristih starega in novega kova. Ze danes vabimo posebnega do Pisnika «Emancipazione» (najbolje, če pride pisec navedene žurnali-stične brozge), da bo videl «štiri mačke», ki bodo gledale slovenske kulturne predstav?. Naj mu povemo samo to, da je Gorskega dramo «Mati», ki jo je v letošnji sezoni predstavljal Ljudski oder, gledalo najmanj 10.0C0 Slovencev. Slišati pa bo tudi mogel dela Prešerna, Zupančiča, Cankarja in drugih, ki so potom prevodov postali kulturna last mnogih drugih narodovo, med ZGODOVINSKI DNEVI 10. 9. 1912 je umrl Jaroslav Vi* licky, eden največjih čeških 1 rikov. Rodil se je leta 1853. 11. 9. 1943 je bil ustanovljen rodno osvobodilni Svet za vensko Primorje. 12. 9. 1875 se je rodil v Hrvatsk* Zagorju (kajkavski) pesnik Dril gutin Domjanič. 13. 9. 1923 je umrl jezikosl°v Maks Pleteršnik. , 13. 9. 1944 je bilo v Moskvi P* pisano premirje med zavezniki Rumunijo. 14. 9. 1852 se je rodil v Šibeniku P1' satelj Simo Matavulj. 14. 9. 1944 je Rdeča armada zasedla varšavsko predmestje fr> 15. 9. 1789 se je rodil Fenimore■*' Cooper, ameriški pisatelj. 16. 9. 1944 je Rdeča armada (,sV bodila Solijo. !_L RADIO TRST II. Sobota: 13.40 Jugoslovanski n. rodni motivi; 18.30 Oddaja za na|, mlajše; Iti Iz Dvorakovih °PeJ 20.30 Programski periskop; 2®' Chopinove skladbe; 21 Sobotni v čer; 22 Večerni koncert. Nedelja: 9 Kmetijska oddajal Glasba po željah; 14.30 Iz opef*1”, sveta; 16 Sprehodi po našem P0*' želju; 17 To, kar vsakdo rad P", sluša; 18.30 Plesna narodno pesmijo Radijski oder: basa». jj.,5 glasba; 20 po Sloveniji! , «Stvar Jurija TT nik®1 «Tri; Ponedeljek: 13 Ruske pesmi. Komorna glasba; 18.45 Lahka a gleška glasba; 20 Športna kr,,n' 20.30 Okno v svet; 21 Wagner: <" stan in Isolda» II. dejanje; Večerni koncert, Torek: 13,30 Pesmi in plesi vanskih narodov; 18.20 Opere ^ glasba; 20 Iz francoskih oper; 2 • Òkno v svet; 20.45 Chopi®0. v é klavir; 21.30 Bruck^ vih članov, lov- Tiepolo Antonio j njimi tudi italijanskega, česar 55 in Santini 44, Kampanja za razširitev KP je ponovno dokazala, da Je Komunistična partija priljubljena med našim ljudstvom in da uživa vse zaupanje slovenskih in italijanskih demokratov. Tolovaj Giunta ima vredne naslednike Težko si je misliti, da bi en sam človek mogel imeti toliko šovinističnega žolča, da bi mogel napisati tako nizkoten članek kot ga je nedeljska «Emancipazione» objavila na prvi strani. Pisca članka je morala verjetno zadeti v soboto v svoji himalajski ne sluti. Bojimo se oni «časnikar» omejnosti niti pa, da se bo ta modernizirani ek-semplar Vandalov dolgočastil, ker mu je pač nova atomska «kultura» bugi-vugija in kabareta postala edina duševna hrana. Vse to velja, seveda, če ga preje ne izsledi Rdeči križ in ga ne odpelje k Sv. Ivanu. Dramski odsek prosvetnega društva «Valentin Vodnik» v Dolini priredi nocoj in jutri Jurčičevo dramo v pelih dejanjih DOMEN. Prireditev bo na prostem ter se bo vsakokrat pričela ob 20. uri. — Vabljeni vsi! VSE OBLASTI SO POZABILE NA NAŠO VAS VRNITE LONJERCEM PROSVETNI DOM! v svet; skladbe za Simfonija št. 9. v d molu; "'jj Južnoameriška ritmična glasb»' Uspavanke. Sreda: 13 Glasba po željah' Zdravniški vedež; 19.15 Arij6 ^ dueti iz oper; 20 Glasba raznih rodov; 21 Razgovori pred mik* nom; 21.15 Rahmaninov; RapS0®.., na Paganinijevo temo; 22.15 PeS' iž<* večerni koncert. Četrtek: 13 Na harmoniko -Marij Sancin; 18 Glasbeno pred® . 18.30 Baletna glasba; 1® 5 «I** nje; venščina za Slovence; 20.30 - -c*' c V1 svet; 21 Radijski oder; 22.30 Ko^' Griegovih skladb; 23 Plesna sk. Petek; 13 Glasba po željah; 1 . tiS|| J Komorna glasba; 18.40 Schra lt„.1 i kvintet; 19 Tržaški kulturni r ^ gledi; 20.45 Skladbe za kitar6' j Mojstri besede; 21.30 Beeth1’ jj Koncert za violino v D duru; * Večerne melodije. MOSKVA J (V srbohrvaščini), čas: 6.00 a dol. 19.72; 25.08; čaš 16.00 val- J .......................“ I D N S krt, » Je Nt: "'šiitu trh ‘"•itn ? 1,k ‘Nt Elitni ""toru i' so N, s‘o de °dig >■ . fas ""tri s tito L* n "• n, s $5 Stc S Sai >- St I ’ki Si X' sS N vet <*! 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.96; ^ val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; čas J* b, val. dol. 25,08; 30,80; 30,90; % ,, 'ahs 280,9; čas 21.30 val. dol. 25,08, ^ ,-Ns 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 va> % „ % 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 377,4 ^ jj%Vt 23,30 val. dol. 25.08; 30,80; JJ VZ] V V « V‘ nedelj0 Sj/ 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. J L%r,: (V slovenščini) čas: 18.15 i(i bo. 280,9; 377,4; čas 01, val. dol. 30.96; 280,9; 377,4. Razen tega vsako Čeprav naša vas leži v neposredni bližini Trsta in tvori del tržaške občine, vendar oblasti nočejo vedeti za nas, seveda razen finance, ki hodi pobirat davke. Mnogo je problemov, ki bi jih bilo treba v obrede. Tekom procesije, ki se je I interesu Lonjercev rešiti. Dne 6. t. m. Je slavil 50 letnico rojstva član Centralne kontrolne komisije KPSTO, član Tajništva OF in član Pripravljalnega odbora ljudske prosvete tov. Venček Krečič iz Barkovelj. Uredništvo «Dela» mu — čeravno z zamudo •— pošilja tem potom Iskrene čestitke. vršila dne 26. avgusta v Dolini je prišel nek duhovnik med drugim do teh izrecno političnih izpadov: «Nekoč je bil križan Kristus in še danes imamo ljudi, ki ga sovražijo. Danes se ubijajo in postavljajo pred sodišče kardinali, škofje in duhovniki samo ker pridigajo Kristusove nauke». Ali je mislil s tem na kardinala Minszentija, nadškofa Stepinca ali monsinjorja C ippica? Dobro je znano, da so oni in njim podobni prišli pred sodišče radi dejanj, ki predstavljajo zločin za vsakega človeka in za katere niti duhovniška halja ne more biti varno zavetje. Ta dejanja gredo od kraje in nedovoljenih valutnih špekulacij, do špijonaže in drugih protidržavnih dejanj. Dalje je še govoril: Združite se z mano! Borimo se proti komunistom, ker oni hočejo vojno! Mi ga vprašujemo, ali so komunisti sklenili Atlantski pakt, ki naj poživi vojno industrijo in da nove Najbolj pereče vprašanje je prosvetni dom, katerega nam je bivša občinska uprava odvzela, a dosedanja nam ga kljub ponovnim intervencijam še ni hotela vrniti. Zato se moramo shajati na sestanke ter vaje prosvetnega društva v zasebnih nišah ali v gostilni. Skrajni čas bi že bil, da novi občinski odbor vrne prosvetni dom, katerega smo obnovili z velikimi stroški. Mnogokrat smo tudi že intervenirali na katastrski upravi in na zem-ljcknjižnem uradu sodišča, da bi uredili katastrsko stanje in zemljiško knjigo po sedanjem dejanskem prodati niti razdeliti med svoje o-iroi e, jirav tako pa ne morejo dobiti odškodnine za razlaščeno in uničeno zemljo zaradi nove ceste. Pozivamo zato sodne oblasti, da čimprej urede to pereče vprašanje z uradnim vpisom sedanjih lastnikov. Občinski urad za javna dela pozivamo dalje, da popravi občinsko cesto «staje», ki je najkrajša pot iz srede vasi na novo cesto in na naše travnike in pašo. Do zadnje vojne je bila cesta vedno oskrbovana in posipana, dočim je od leta 1945 naprej popolnoma zapuščena in ne-porabna; dohod na novo cesto je zazidan, a zgornji del ceste zasut z gruščem. Zaradi tega moramo goniti živino na pašo po mnogo daljši poti «vrzeli» ter dalje po novi cesti ki pa je za živino nevarna. Ker gre le za približno 300 metrov stanju. V katastru so še vedno vpi- j nujno potrebne poti, mislimo, da bo no e. ni rt 1 »., i ... i i « . . . sane mnoge parcele kot vinogradi ali vrtovi, za kar moramo tudi plačevati davke, čeprav so že desetletja tam groblja in gmajna. Se težje j" z zemljiško knjigo, v kateri so vpisani kot lastniki še naši dedje in pradedje, ki že davno leže v grobu, kajti že desetletja, a najmanj od prve svetovne vojne dalje, niso bili izvršeni prenosi na naslednike. Zato danes lastniki ne more- človeške hrane ameriškim, topo- jo svojih posestev in parcel niti občina pri vsej vsoji razsipnosti za razne olepševalne naprave našla denarja tudi za naše «staje». Potrebna nam je tudi javna vodna pipa za dolnji konec vasi. V vsem Lonjerju sta doslej samo dve pipi, kar je za našo vas mnogo premalo. S tretjo pipo pa bi bilo ljudem iz dolnjega konca mnogo truda in časa prihranjenega. Upravo ACEGATa pozivamo tudi, da uredi naš transformator, da ne bo ve- čer za večerom pojemal ali celo popolnoma prenehal električni tok, danes v eni, jutri v drugi polovici naših hiš. Kmetje in delavci, ki ves dan delajo, si ne morejo dovoliti zaradi pomanjkanja toka niti tega, da bi prečitali časopis, da bi popravili v hiši najpotrebnejše, ali da bi poslušali radio. Ker plačujemo tok prav tako kot ljudje v mestu, imamo tudi pravico imeti enako razsvetljavo. Upravo TFLVE naj opomnimo ob tej priliki, da nam zopet vrne naš telefon, za katerega napeljavo smo vaščani skupno prispevali. Med vojno so to napeljavo odvzeli vojaki ! ter jo uporabili na drugi liniji. Njena dolžnost je torej, da nam to napeljavo zopet postavi, ker nam je edini telefon nujno potreben, zlasti za primer nesreče, da pokličemo rešilni voz ali gasilce, kakor tudi za razna sporočila v mesto, da si prihranimo zamudno pot. \v Oiuvctnuuiu VtiS. IO'*- y dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: 22.0» *)oU| dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; M čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.96; t>ofa 377.4; čas: 01,30 val. dol. 30,80; 2V' 'WJ 280.9; 377.4. t»; t0X (V makedonskem jeziku) ^ 21.00 val. dol. 25.08; 30.80; X.J 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 377.4; -J % 00.30 val. dol. 30.80; 30.96; 2“ Č)S| 1 377.4. ' Predavanje o mladinskem festivalu SOFIJA v> 'c6e D (V srbohrvaščini) čas: M»^ \ f: dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol 39l * >- e zen ob sredah in nedeljah)- (liji'’1 ko " (V makedonskem jeziku) J ■ 20,45 val. dol. 391 (samo ob sr Nlon, in nedeljah). , PRAGA v S ' (V srbohrvaščini čas: 14,’S,J " luj" dol 13,40; čas: 16,30 val. dol- i ’ i) u čas: 19,30 val. dol. 39,92. ‘o|] BUKAREŠTA ,-) \ V srbohrvaščini čas: 20,06 "ly^ ' dol. 48,30. W® BUDIMPEŠTA vs L " (V srbohrvaščini) čas: l®i „ dol. 549; čas: 20,35 val. dol "C011 19,00 VARŠAVA V sibohrvaščini) čas: dol. 48,25. TIRANA (V srbohrvaščini) čas: 21,0° dol. 38.22. OBJAVE V sredo 14. t. m. ob 20. uri bo v dvorani delavske športne zveze predavanje o mladinskem festivalu v Budimpešti. Govoril bo tov. Bais Egidij ki je bil član tržaške delegacije na festivalu. Vabljeni vsi stari in mladi! Odbor ZAM V kulturnem krožku «Vojka Smuč» je druga dnevna kolonija, ki jo je organizirala organizacija antifašističnih žena iz mesta. Ta kolonija je namenjena predvsem malčkom, za katere bi bila prenaporna vsakodnevna jpot na Opčine. Večina malčkov, ki poseča to kolonijo je stara okrog 3—4 leta. Vsi so veseli in razigrani. To je dela z njimi, ker so še majhni in ne poznajo reda. Sicer pa se jim že znatno pozna, da so v veščih materinskih rokah. Ko smo prišli v krožek je bila vsa kolonija pri popoldanskem počitku. Spali so na soncu. Bilo je vse tiho. Polglasno smo se pridružili tovarišici, ki je čuvala malčke ter jo vprašali, kako je. Dasiravno smo govorili skoraj šepetaje, so se vendar nekatere glavice od časa do časa dvignile začudene, da smo mi Kol onija za najmlajse smo šli v pisarno, da se pogovorimo z voditeljico. «Kako je s kolonijo», se je glasilo naše vprašanje. «Dobro» nam je odgovorila; «Naši ljudje nam vse potrebno preskrbijo, tako da lahko nudimo vse kar je potrebno. Se pred pričetkom kolonije so se demokrati iz raznih sektorjev obvezali, da nam bodo preskrbeli eni testenine, drugi maščobo, tretji zelenjavo in sadje. In res, hvalevredno izpolnjujejo svojo obljubo. Pohvaliti moramo demokrate iz Barkovelj, Ricmanj, iz krožka Pečar jposebno pa iz Miljskega okraja. Ti ljudje tako skrbijo za našo kolonijo, da nam nič ne manjka.» Se nadalje bi se radi pogovarja- UTigiim; iflEUUCIir, UU Sino IBI ©e nUUHJ JC Ul »C I UU* j tisti, ki motimo hišni red,.. Zato li, toda bližal se je čas malice. «Ve- ste, čas je, da napravim malico, se bomo pozneje še kaj pomenili» je dejala voditeljica in se meni nič tebi nič, poslovila od nas. Medtem je že piščalka dala znamenje za vstajanje in umivanje. Nastal je takoj pravi živ žav. Ustavili smo malo deklico in jo vprašali kako se imenuje. «Marija Luiza» je odgovorila. «No Marija Luiza, povej nam, hodiš rada v kolonijo?» smo jo nadalje vprašali. Mesto nje pa nam je odgovorila tovarišica. Dejala je, da je njen oče kupil dve kokoški in da jih je Marija Luiza hotela prinesti v kolonijo. Med tem se nam je približal nagajivi Mario Tiepolo lz Sv. Ivana. Kako je živ ta deček! «No Marij, kaj nam boš povedal?» «Kaj naj vam povem?» je odvrnil. «Ali rad zahajaš v kolonijo?» «Da, da, samo bojim se, da me bodo izključili, ker sem preveč nagajiv. . . Otroška odkritosrčnost! Malica je bila med tem že na mizah. Kruh, salama, sadje in celo oranžada. «Zdaj pa moramo iti, da vas ne motimo. Želimo vam dober tek!» Tako smo se poslovili od malčkov. Požrtvovalne žene so zaupajoč v solidarnost in podporo demokratičnega prebivalstva organizirale dve koloniji za najpotrebnejše otroke iz mesta. Priporočamo vsem demokratom, da te dobrodelne ustanove po svojih močeh še nadalje podpirajo, ter tako omogočijo brezskrbne počitnice tržaškim malčkom. «Škamperle» vse pevce, ki so se doslej VIV. *' Odbor PD vili, kakor tudi one, ki se š* t da pridejo v četrtek 22 *• V ^ „ **» 20.33 uri v Ljudski dom «S. I I^Bo perle» na prvo pevsko vaj°- tn$ C U. 'h is k '«Vi 'ič> V1* 'i v\V s priliki se boste mogli s PeV.J tZfl. >>. jem dogovoriti glede vseh r v,- 'Jo, nos ti za bodoče vaje. |A •> Opensko prosvetno društvo^ Odbor PD «SkuniPerl dvorani Prosvetnega doma J1' s'„.V Marka priredila koncert. N8 tl V J’Iq, činah skupina hurmonil da bo danes 10. t. m. ob N» fčiVJuJ du so tudi solospevi in bzde v ne: sedeži .20 lir, stojita ’ ■Hm V okviru «Meseca k< muh' J 'h ga in demokratičnega tiska' |( ni urednik DUŠAN **■ ^ j Hr Založništvo «DELA’ Tiska Tip. Adriatic*3 Dovoljenje A, 1- & , , Jt /, V6r« K