Štev. 98. Leto XIII. V Celju, dne 14. decembra 1903.1. 1 krono temelinp - e t e !!\ ln SICer vsak tore * c ' n Petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuj« pns oj ine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja- Upravništvu ,.Domovine" v Celju. Nemški Miheljni ali poglavje o novi slovenščini in novi nemščini. „0j zlati vek zdaj Slovencem pride' 1 , vzkliknil sem večkrat, ko sem čital, kako velikansko za¬ nimanje je nastalo v zadnjem časa med nemčarji za naš književni jezik, takozvano .novosloven- ščino“. Od celjskega slavno znanega veleuma Pommerja (najnesposobnejšega nemškega po¬ slanca), ljubljanskega Luckmanna in sodrugov, koroških učenjakov tretjega deželnega jezika, do zadnjega Štajercijanca v kaki predmestni žganjariji, vse, vse se je začelo zanimati ter celo vglabljati v našo milodonečo pismeno slo¬ venščino. Proučili so ti ljudje .novoslovenščino* se¬ veda do zadnje pike na ,i“ ter kljuke na „ž“, in prišli so ti bedaki do gorostasnega zaključka, da naše prosto ljudstvo .novoslovenščine* sploh ne ume. Budalost teh trditev dokazovati bilo bi odveč, pa tudi brezuspešno. Po nosu jim daje dejstvo, da so slovenski časniki, ki so vsi pi¬ sani v književni slovenščini, prodrli do zadnje hribovske koče, a se vendar nihče ne pritožuje, da jih ne ume. Tudi prijatelj „Štajerc“ se je mora posluževati, izvzemši nekaj spak in ger¬ manizmov, če hoče, da ga njegovi šnopsarski bralci umejo. Seveda .Štajerčeva* slovenščina ni vzorna. Najbolj pa te nčenjake udari po zobeh dična naša .Družba sv. Mohorja", katera raz¬ pošilja leto za letom tisoče in tisoče knjig, pi¬ sanih v pravilnem slovenskem jeziku, katere ljudstvo vendar umeje, ker drugače ne bi tako pridno segalo po njih ter jih prebiralo. Da se vsak književni jezik razločuje od narečij, to ve pri nas vsak ljudskošolski učenec, samo nemški Miheljni in posili Miheljni tega ne ved<5 ali pa nočejo vedeti Neki samouk laškega jezika, ki pa književno laščino govori in piše boljše kakor marsikateri Italijan, pripovedoval mi je, da mu njegova laščina malo pomaga, ko pride v Trst, ker se v Trstu govori večinoma le neko narečje. No, le poslušajmo, kakšno .visoko novo- nemščino* govore Gornji Štajarci, Korošci, Ti¬ rolci itd. Zanimivo je čitati, kar pravi najboljši in najduhovitejši poznavalec alpskih nemških pre¬ bivalcev, kateri jim je opisal srce in obisti ter se vglobil v njihovo celo duševno in ma- terijalno življenje kakor še nihče pred njim, slavni nemški pisatelj P. K- Rosegger. V knjigi „Bergpredigten* na strani 17. pravi ta: ,Todi v govorici se kmet strogo drži starih oblik. Nova visoka nemščina mu zveni po ušesih kakor kak tuj jezik, ako- ravno jetatako rekoč vzrastel iz nje¬ govih narečij.* Tedaj, da se nemški knjiž. jezik zdi alpskemu kmetu skoraj kakor kak tuj jezik, tega ti učenjaki ne vidijo ali prav¬ zaprav nočejo videti, našo književno slovenščino, katero pa ume vsak, ki zna količkaj čitati, pa proglašajo za prostemu ljudstva neumljivo! Če takozvane .uradne slovenščine*, kakoršna se pojavlja v zadnjem času pri naših nemškonaci- jonalnih uradnikih, nihče ne ume, to se ne sme pripisovati na rovaš književne slovenščine, am pak nevednosti in nemarnosti nemških urad¬ nikov. Vzrok trditvam, da prosto ljudstvo knji¬ ževne slovenščine ne ume, je tedaj v prvi vrsti hudobnost, potem pa nevednost. Odkod pa zajema nemško občinstvo svoje znanje o drugih narodih, posebno o Slovanih? Iz naduto nemško pisanih knjig in časopisov. Kaj vse se je mogoče iz teh naučiti, za to izmed mnogih samo dva izgleda. V Berolinu (tedaj po nemškem mnenju v og¬ njišču vse znanosti in kulture) izhaja .moderni ilu- strovan tednik za zabavo in pouk*, kateri je nedavno prinesel podobo v narodni noši: Deklica iz Se rajev a v Galiciji. V tem listu za po uk pripoveduje se tudi, da pri Benetkah tečejo reke iz morja v suho zemljo. Al. Svetina v Mietsdo r fu (?) pri Cmureku in Gottfried Schreier v Sternbergu na Morav¬ skem sta izdala za nemške šole učno knjigo za zemljepisje, v kateri delita narodnosti v Avstriji takole: 1. Nemci (seveda), 2. Slovani ali Čehi, 3. Slovenci na Kranjskem, Hrvatskem in Slavoniji in na Spodnjem Štajarskem, 4. Po¬ ljaki, 5. Madjari, 6. Italijani na južnem Tirolskem, v Istri in Dalmaciji, 7. Rusini, 8. Srbi v Bosni in Hercegovini. Hcvatov ta učenjaka niti ne poznata, Slovani so samo Čehi, a Slovenci, ki stanujejo razun na Kranjskem in Sp. Štajarskem tudi po Hrvatskem in Slavoniji, govore bogve kakšen, najbrž madjarskemu soroden jezik. Istra, Trst in Dalmacija so seveda popolnoma itali¬ janski ter popolnoma zreli za kakega Humberta ali Emanuela. Take budalosti se poučujejo v avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah. Če že v Berolinu pišejo neumnosti o naših razmerah, se ni toliko čuditi, a da ta dva av¬ strijska možaka-učenjaka, katerih eden je ljudski, drugi pa meščanski učitelj, skvasita tako kolo bočijo, je čudno, a tudi predrzno, če ne nesramno. In ker se take modrosti po ceni prodajajo po časnikih in šolskih ter drugih knjigah, m ker avstrijska vlada dovoli, da se take brez¬ sramnosti učijo tudi v javnih šolah s knjigami, katere je vlada sama odobrila, ni čudno, če nemški Mibelj vkljub vsaj dozdevni učenosti ostane — le Mihelj, ki o Slovencih in novi slo¬ venščini ima take nazore, kakor mu jih vcepijo naši nemčurji. Seveda naši vladi in njenim pritiklinam so taki ljudje — avtoritete, zato se tudi ni čuditi, da smo tam — kjer smo. Opomba uredništva. Prav izborno je nemške laži o jeziku koroških Slovencev zadnjič v državnem zboru bičal naš poslanec dr. Ploj. Hvala Bogu pa, da ima laž kratke noge in da pri slovenskem ljudstva razun pri šnopsarskih Štajerčevcih take neumne trditve o nerazumlji¬ vosti pismene slovenščine ne najdejo več po¬ sluha” Nemški razum pa že davno peša — mi zato ne moremo. Celjske in štajarske novice. (Pozor!) Jutri zvečer je občni zbor celj¬ skega pevskega društva. Občinstvu je znana dalekosežna važnost delovanja tega društva. Njega zlasti dramatične prireditve »o O,, :oro edina vez naših narodnih čet iz Celja in provincije. Če bi to društvo opešalo, bi to za narodno stvar bilo bolj usodno, nego si more kdo misliti. Razmere so pa postale take, da bode stvar šla urno — navzdol, ako ne boste izpregledali in kmalu prišli do spoznanja, da tudi pri tem našem važnem društvu velja načelo, da brez nič ni nič. Zahtevamo torej, da pridete k jutršnjemu ob¬ čnemu zboru, da se po vsestranskem premo- trenju razmer določijo koraki, ki bodo društvo v pešajočih razmerah zopet dvignili ne le na stopnjo sijaja, katero je to društvo nekoč že doseglo, ampak isto oborožili z novim orožjem, ki bode ustrezalo našim čimdalje bolj razvitim intelektuelnim potrebam. Da se torej ne bode kdo z nevednostjo izgovarjal, naznanimo mu tem potom prav razločno, da je jutri zvečer ob pol deveti uri občni zbor celjskega pevskega društva, ob enem pa, da je vsakega narodnjaka dolžnost istega se udeležiti. (.Valvazorjev trg št. 15*.) Reči moramo, da se nismo motili, ko smo trdili, da bode ta igra ugajala našemu občinstvu. In res dvorana .Narodnega doma* je bila polna, popolnoma razprodana. Pripomnimo naj tudi, da je bilo občinstvo še dokaj točno, da ni bilo treba pre¬ dolgo čakati z začetkom. Igra sama sicer nima bogve kake vrednosti, a hitro se menjajoči po¬ samezni prizori vzbujajo dovolj smeha. Za prire¬ ditev te igre je treba dobrih, izkušenih igralcev, ki se znajo uživeti v svoje uloge, in priznati moramo našemu igralnemu osobju, da je izvršilo svojo nalogo prav častno. Glavna oseba, okrog katere se vrti cela stvar, ali pravzaprav, ki zmeša celo stvar, je postrešček Vid Dermota; okrog njega se razvrste trije zaljubljeni parčki: Anica (gca. Kokoljeva) in Vrabec (g. Fašalek), Julija (gca. Anka Vrečerjeva) in Jarec (g. Meglič), E nilija (ga. Ekarjeva) in Ciril Trnek (g. dr. Stiker). Anica hči čevljarskega mojstra Svitoslava Smole (g S slmič) bi morala vzeti Teodorja Bunko (g. dr. Kukovec, posestnika štirih hiš, človeka ki ima srce samo za svojo pipo in povišanje na¬ jemnine. Ciril se je na železnici seznanil s svojo damo, katera stanuje v isti hiši kakor Smola. Dermota meneč, da je ta neznanka Anica, pri¬ pelje Jarca in Cirila k Smoli, kar je povod celi zmešnjavi. V stanovanju bankirja Trneka (g. Pohar) se stvar še bolj zaplete, a končno se po¬ jasni, da Ciril ni zasledoval Anice, temveč Emi¬ lijo. Končno se vse zmote razrešijo in vsi trije parčki obhajajo zaroko, le Bunka in Dermota ostaneta brez neveste. — Igra je bila takorekoč prva v letošnji sezoni in reči moramo, da je .Celjsko pevsko društvo* vzlic temu, da je iz¬ gubilo tekom letošnjega leta dokaj dobrih svojih moči. zopet pokazalo, da je ostalo v svojih pri¬ reditvah na oni stopnji dovršenosti, kakor je bilo prejšnja leta, kar je v prvi vrsti zasluga društvenega predsednika g. Salmiča. Da bi ga posebej hvalili, ni potrebno, saj kdor ga je en¬ krat videl na odru. ve, kaj je g. Salmič našemu narodnemu gledališču. Gca. Kokoljeva, stara naša 686 znanka na našem odru, je bila prav ljubka Anica, vsa čast ji. Gca. Vrečerjeva je podala ravnokar iz penzijonata došlo Julijo kar najboljše in želimo le, da bi jo tudi v bodoče videli na našem odru ne samo kot pevko, kakor večinoma doslej, temveč tudi kot igralko, kakor v nedeljo. Manjši ulogi ste imeli gca. Micika Wresnikova in ga. Ekarjeva, ki ste bili popolnoma na svojem mestu. Ciril in Jarec sta bila, kakor vedno, izborna, Bunka ni mogel biti boljši in Dermota je tudi dobro mešal. G. Pohar je bil v ulogi bankirja Trneka prav dober. Isto moramo tudi reči o g. Dobršeku kot slugi Robertu v III. in natakarju v I. dejanju, ko mu je drugoval kot drugi na¬ takar g. Dergas. Pepček je bil razposajenec, kakor le zamore biti čevljarski učenec. — Kakor čujemo, pripravlja .Celjsko pevsko društvo" za prihodnjo uprizoritev Fr. Govekarjeve .Legijc- narje" in novo komično opereto. (Radi preziranja slovenščine pri štajar- skih porotnih sodiščih) je vložil naš državni poslanec g. vit. Berks v četrtkovi seji državne zbornice interpelacijo na ministrskega predsed nika. Interpelacijo priobčimo v eni prihodnjih številk v celoti. (Nemška sirovost.) Stalno rubriko bi skoraj morali imeti za to stvar, kajti v našem mestecu se dogajajo stvari, ki so tako značilne za značaj celjskih Nemcev v tem oziru, da značilnejše ne morejo biti. O podivjanosti celjske mularije smo že dosti pisali, objavili smo že tudi več slučajev, v katerih so se častiti celjski purgarji odlikovali s prav klasičnim nastopom, danes naj pa objavimo slučaj, ki jasno kaže, kako se je ta značaj celjskega nemčurstva zanesel tudi v šolo Učitelj na tukajšnji nemški šoli, neki Hor- wath, katerega ime svedoči, da se po nje¬ govih žilah pretaka pristna germanska kri, je učenca I. razreda iste šole, Franca Marovta, tako udaril z roko po ustih, da mu je zdrobil zob, in to vsled .groznega" zločina, ker je Marovt svojega součenca slovenski vprašal, če mu da svoj nožič. .Bos, glaubts, das i nit .bindiš" feršte", je zaupil in ubogi učenček je dobil klofuto, da mu je zob odletel iz ust. — Ali ne vprašamo z vso pravico: kam sodi tak učitelj? Kaj bi se zgodilo s slovenskim učiteljem, ki bi izbil sinčeku kakega celjskega nemškega purgarja zob iz ust? Trdno smo prepričani, da ima še isti dan tožbo na vratu in da se ga tudi pošteno obsodi. Šolska oblast bi potem storila še svoje, in slovenski učitelj bi v najmilejšem slučaju obžaloval svojo klofuto v kakem gorskem zakotju, kamor celo leto ne posije solnce. Hor- wathu se bo morda celo izreklo častno priznanje za njegovo izurjenost v izbijanju zob. Vsekako pa poživljamo pristojne oblasti, da se pobrigajo nekoliko za ta slučaj nemške učiteljske kulture Slovenci, zakaj ste pa taki bedaki, da deco po¬ šiljate v take nemške šole! (Bon ton!) Razlogi razsodila o potrjenju zadnje zaplembe .Domovine" se glase doslovno (v prevodu!): V zaplenjenih mestih članka .Kon- fiscirajte nas zopet" se z zmerjanjem in psova¬ njem (Beschimpfungen ima Schmahungen) pred¬ sedniku graškega nadsodišča in sodnikom tega okrožja očita prelomitev prisege (Eidbruch) z izvajanjem, da s krvavo zasluženim denarjem slovenskih kmetov bogato poplačani sodniki zakone kršijo, ubogi narod se pa mora za to pokoriti in se s tem skuša ščuvati k sovraštvu in uničenju (zum Hasse und Vernichtung) zoper oblasti." In v začetku te razsodbe je čitati besede .V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!" Nadalje sporočamo še sledeče. Ker vedo, da mi nemških dopisov ne sprejmemo, nam pošljejo taka razsodila s slovenskim obvestilom, a na sredi pisma je skrito nemško razsodilo. Če bi mi to označili s pravim izrazom, imeli bi se za govarjati nemara zaradi hudodelstva obrekovanja! Zato pa bomo stvar drugje uravnali. (Celjsko mesto), to se pravi čuvanje jav¬ nega miru v Celju, je izročeno takoimenovanemu mestnemu .redarstvu". Imeli smo že večkrat pri¬ liko govoriti o poslovanju tega slavnega celj¬ skega mestnega redarstva, ki kaže vedno po¬ sebno ljubezen do celjskih Slovencev, namreč v tem oziru, da jih ob vsaki priliki skuša spraviti na varno, pa naj si bo že potrebno ali tudi ne, n za to smo tudi mi slavnim čuvarjem celjskega javnega miru in reda naklonjeni z dušo in srcem. Zato si ne moremo kaj, da ne bi javno pohvalili onega gospoda .redarja", ki je imel 10. t. m. okrog 11. ure ponoči službo v rotovški ulici, za silo bi tudi vedeli povedati številko, kajti mož je opravljal svojo službo tako vestno, da je ulico od gostilne pri .angelu" pa do mitnice premeril ne samo po dolgosti, temveč tudi po širokosti od enega konca do drugega, sicer nekoliko ne gotovih korakov, ali storil je vestno svojo dolž nost. Hudobneži bi morda trdili, da se je mož najbrž opil, ali mi nismo tako hudobni, kajti radovoljno konštatujemo, da ni razsajal, kakor po navadi delajo pijanci, da bi bilo redarstvo moralo posredovati. Slavni mestni magistrat bi pa prosili, da bi morda blagovolil izdeiati po sebna pivska navodila za mestne redarje in sicer za vsakega ad personam, da bi le-ti bolje vedeli, koliko smejo piti, da so še sposobni za za opravljanje javne službe. (Celjski državni pravnik dr. Bayer) ne bi imel nič zoper to, če bi .Domovina" začela pi¬ sati rajši o starih čevljih nego o nemških lopov stvih. Mi bomo temu gospodu v prihodnjih šte¬ vilkah nekaj na uho pošepetali! Videti hočemo, kdo bode prej padel, ali on ali slovenski narod. (Dr. Nemanič v svitu nemškega vseuči- liškega profesorja) .Ni res, da državni pravd- nik v Mariboru niti ni smatral za potrebno, da bi dal duševno stanje obtoženca natančno pre iskati — res je marveč, da so sodnijski zdrav¬ niki v zmislu predloga državnega pravdnika po določilih § 134 k. p. r. duševno stanje Franceta Bratuša vže tekom preiskave opazovali, da sta dva sodnijska zdravnika tudi javni porotni raz¬ pravi dne 11. junija 1901 prisostovala, ki sta soglasno izjavila: .Obtoženec France Bratuša je duševno popolnoma zdrav, — za svoje razmere zelo inteligenten — o kaki abnormalnosti ni ni kakega sledu." C.kr.državno pravdništvo Celje, 11.decembra 1903. C. kr. državni pravdnik Dr. Bay er. (Poneverjen je pri žalskem občinskem uradu.) Pri žalskem občinskem uradu je bil od meseca avgusta nameščen kot tajnik neki Pohorc, ki je bil že marsikaj poskusil, predno je nastopil to službo. Bil je celo že trapist pozneje pisar pri ptujskem sodišču. Mož je živel precej veselo, in ker mu mala plača ni zadoščala, segel je po tujem denarju. Poneveril je doneske za sokolsko slavnost v Žalcu okrog 100 K in več manjših zneskov občinskega denarja, vsega skupaj 170 K. Razun tega se je v Žalcu zadolžil za okroglih 370 K. Ko je videl, da so mu na sledu, je po¬ begnil. Potikal se je nekaj časa po Istri in Kranj¬ skem in se potem vrnil v Celje in se sam javil sodišču. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. (Zahvala.) Za obilne dokaze sočutja ob bo¬ lezni in smrti našega iskreno ljubljenega tovariša gosp. nadučitelja gotoveljskega Antona Šum¬ ij a k a izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pokoj nikovim, zlasti največjima dobrotnikoma preč. g. žnpniku gotoveljskemu Jakobu Zupančiču in g. dr. M. Bergmannu v Žalcu g. Ivanu Naraksu za človekoljubna opravila, preč. duhovščini žalski, veleč. g. okr. nadzorniku Jos. Supaneku, g. tov. L. Čarneju za ginljiv nagrobni govor, g. pevcem za prelepe žalostinke, darovalcem vencev, mil. tovarišicam in tovarišem od blizu in daleč za mnogobrojno spremstvo, žalskemu gasilnemu društvu, p. n. tržanom in okoličanom za ogromno udeležbo, kakor tudi vsem, ki so imeli prijaznost, -zraziti svoje sožalje. (Požarna bramba v Žalcu.) Pač nobeno društvo ni za človeško družbo tolikega pomena, kakor so prostovoljne požarne brambe. Saj je njih namen blag in svet, njihovo geslo človeko ljubno, ki se glasi: .Vsak dan in vsako noč bližnjemu v pomoč!" Gasilna društva ne poznajo in ne smejo poznati nobenega razločka med stanovi in narodi, gasilnim društvom je vsak človek, ako je v nevarnosti za življenje ali imetje, njih bližnji, njih prijatelj. Da pa morejo požarne brambe svoji nalogi in svojemu poklicu bili kos, je neobhodno potrebno, da so oprem¬ ljene z najboljim m vsem zahtevam ustreza¬ jočim gasilnim orodjem, ako hočejo uspešno de¬ lovati pri rešitvi življenja in imetja svojega bliž¬ njega, ako je isto v nevarnosti. Prostovoljna po¬ žarna bramba žalska želi v tem oziru napredo¬ vati in si omisliti, ne za sebe, ampak za s^oje bližnje in daljnje sosede, moderno parno briz¬ galno, katera naj bode pripravljena noč in dan za uspešni boj zoper ogenj. Ker pa je tak stroj jako drag, in požarna bramba pa ne razpolaga s premoženjem, obračamo se do vseh naših prijateljev in dobrotnikov z najvljudnejšo prošnjo, da nam prihitijo v pomoč z blagovolj nimi prispevki. Vsak še tako majhen dar bode z največjo hvaležnostjo sprejet Sami pač dobro vemo, da so dandanes prošnje za raznovrstne prispevke že kar na dnevnem redu, toda to nas ne plaši, da ne bi apelirali i mi na dobrosrčnost naših sodeželanov brez izjeme stanu in narod¬ nosti, ker smo si v svesti, da apelujemo na ljubezen do bližnjega, za katero so ravno ga silna društva ustanovljena, in ker vemo, da bode vsakateri lahko presodil, koliko nesreč in koliko bede se zamore odvrniti, ako zamore dobro iz- vežbana požarna bramba, opremljena z izvrstno delujočimi stroji in drugo gasilno opravo, se po staviti v bran uničujočemu ognju. Naj ne bo naša vljudna prošnja glas vpijočega v puščavi, saj se ne gre za požarno brambo žalsko, ampak za korist in varnost vseh naših bližnjih in daljnjih sosedov. (Sedemdesetletnico) praznuje visokočastiti g Jan. Ev. Košar, župnik v Galiciji v soboto, dne 19. t. m. Kdor pozna ljubeznjivost, prijaznost in gostoljubnost tega gospoda, ta se nam bode gotovo pridružil, ako vzkliknemo: Bog nam ohrani vrlega gospoda župnika še mnoga leta zdravega in veselega! Prnovski gormani. (Šoštanj.) Dne 22. novembra t. 1. vršil se je XXII. redni občni zbor .Šaleške čitalnice" v prostorih g Frana Rajšterja. Po običajnem po zdravu od strani predsednika g. dr. Fr. Mayerja povzame besedo tajnik društva g. Iv. Lukman, ter poda v kratkih besedah jasno sliko o gibanju in življenju društva v teku 21. leta. O gmotnem stanju društva poročal je blagajnik g. Anton Petek, Ji z čegar poročila je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu v denarnih zadevah napredovalo. Občni zbor se poročevalcema za¬ hvali in poročili odobri. Pri sledeči volitvi no¬ vega odbora izvoljen je bil predsednikom gosp. Ivan Koropec, podpredsednikom g. dr. Fr. Mayer in odbornikom gg. c. kr. notar Vinko Kolšek, Ivan Lukman, Anton Nerat, Milan Vošnjak in Jože Ravljan. Nato predlaga g. dr. Fr. Mayer, da občni zbor v zasluženo priznanje g. postajevodjo Ant. Peteka imenuje za njegovo večletno delovanje kot odbornika .Šaleške čitalnice" svojim čast¬ nim članom, kar se enoglasno sprejme. Nadalje izraža g. notar V. Kolšek upanje, da bode dru štvo tudi v tekočem letu prospevalo in nudilo svojim članom mnogo prijetnih zabav, v kar nam je porok novoizvoljeni odbor. (Šoštanj.) Zadnji praznik 8. t. m. je bil prav vesel dan. .Šaleška čitalnica" priredila je veselico, katera je bila prav dobro obiskana. Velika dvorana hotela .Avstrije" bila je do zad¬ njega kotička napolnjena. Gledališka igra .Bra¬ tranec" vzbudila je kaj veliko smeha. Srečolov m prostovoljne vstopnine dale so odboru lepo svotico za božičnico revnim šolskim otrokom. Vendar ista nedostaje za toliko število siromaš¬ nih otrok. Požrtvovalnost poedincev je hvale¬ vredna, žalibog, da so te osebe le redke. Veliko bi jih še lahko bilo, ki zamorejo s postranskim prispevkom priskočiti, ako bi imeli kaj usmilje* nega srca. Če se pomisli, da smo tudi zaradi tukajšnje šulferajnske šole prisiljeni mnogo več žrtvovati za našo slovensko deco, kakor se je do sedaj zgodilo, tedaj je umevno, da apelujemo na vse narodno občinstvo cele Šaleške doline, naj blagovoli isto, posebno pa tisti, ki niso bili pri veselici, poseči samo v površje žepa in do- poslati blagajniku .Šaleške čitalnice", g. c. kr. notarju V. Kolšeku, nekaj drobiža. Tudi prirod nine, obleke, obutve itd. se sprejemajo z veliko zahvalo. Ne zabite pa, da se že mudi; dvakrat da, kdor hitro da. — Hvalo Vam bodemo v predpustni veselici zapeli. (Iz Sevnice) nam pišejo: V slovenskih in tudi drugih listih se je poročalo, da sta sevniški pismonoša Jeler in Božičeva dekla skrajno sum 687 TOKt nam,r° ar ‘f “ P ° St ”“ Mkl *nico za 700 K z namenom oslepariti poštno upravo za ta znašat NoSamo aagatt v tir praiatn,. pa na, pnpomn.mo, da so vsi Savnika aznn morda par osab ona vrsta, k, vidijo v vnakan, *o p mra, mnenja, da j. J.,i popo , noma nedolžen. Kako bi tudi mogel slepariti z nakaz- mco saj jo je sprejel od poštarice, ko je bila že vknjižena s 700 K Tei« r i n * D ... . , - Jeier J° je potem izročil Božiču, kakor vsako drugo poštno pošiljatev. 0 er ov enec in kot tak je nekaterim trn v j® tudi pričakovati, da se bo od znane strani delalo z vsemi močmi na to, da se krivda zvrne nanj. Upajmo, da se sodišču posreči dobiti pravega krivca, da nedolžni ne bodo po krivem trpeli. (Učitelji, kje ste?) Tako smo se vprašali zadnjo nedeljo pri petem rednem zborovanju učiteljskega društva za brežiški in sevniški okraj, ko je bila komaj tretjina društvu pripadajočega učiteljstva pričujoča. To zborovanje je bil trpek dokaz, da se učiteljstvo premalo pobriga za svoje interese — za svojo dolžnost. Vsak stan se druži v društva, le pri učiteljstvu jih je menda mnogo mnenja, da človek sam najlažje eksistira. Ali, dragi tovariši, naš sveti stan je težaven, in treba je zanj delovati z združenimi močmi, da dosežemo prave uspehe, in naša učiteljska društva imajo pred vsem drugim to za svojo nalogo. Ali te ne kliče torej tvoja dolžnost v našo sredo? In kadar kliče dolžnost, vtihniti morajo vsi po misleki. Zato pa dragi tovariši tovarišice, pri prihodnjem zborovanju ne smejo biti Vaša mesta prazna! Kar se tiče zborovanja samega, moramo reči, da je bilo baš to zborovanje prav zanimivo in prijetno, ker obravnavale so se pri posa¬ meznih točkah prav važae stvari, tičoče se šole. Le žal, da se tega vžitka ni več učiteljev udeležilo. (Okrajna cesta Sv. Lenart v Slov. goricah- Sv. Jnrij-Sv. Jakob v Slov goricah) se je letoš¬ njo jesen dodelala do Sv. Jurija. Upa se, da bo delo tekom štirih let do Sv. Jakoba v Slov. gor. končano. (Velika nedelja.) Gospod nadučitelj Košar nas prosi, naj objavimo, da dopis v »Štajercu* od 13. decembra 1.1. pod naslovom „Velikanedelja*, tičoč se tukajšnjih šolskih razmer, od njegove strani niti ni pisan, niti inspiriran. Sploh ni z njim ali z imenovanim listom v nikaki zvezi. (Z »Domovino", za domovino!) »Lastna hvala, cena mala* pravi pregovor. Toda če pri občimo sledeče vrstice, to ni hvalisanje, ampak vstrežemo le želji dopošiljalca. Naše zadoščenje in naša slast je le napredek naroda. Piše se nam torej: V odborovi seji bralnega društva »Edinost* pri Sv. Juriju v Slov. gor. z dne 6. decembra t. 1. se je sklenilo, da se društvo z ozirom na neustra¬ šeno in požrtvovalno bojevanje za našo narodno stvar naroči z Novim letom na »Domovino*. Društvo s tem le pokaže, da se zaveda svojih dolžnosti. Tam, kjer sovražnik hoče vdreti v naše vrste, tja moramo hiteti vsi, pomagati in odbijati sovraga, ne pa čakati doma za pečjo, dokler ne pride na nas vrsta in nas sovražnik požene iz toplega gnezda. Slovenci! Ako še imate kaj ljubezni do svoje svete narodne stvari, okle nite se »Domovine*, ki res z občudovanja vredno neustrašenostjo in brezobzirnostjo bije, tepe, suva, brca po naših zakletih sovražnikih, ki nam ne-le ne pustijo naših narodnih pravic, ampak nas hočejo popolnoma ugonobiti, Izmed slovenskih listov je menda »Domovina* edina, ki spoznavši našega pravega in edinega sovražnika — Nemca — ne glede na strankarstvo, ki ga doprinaša liberalizem, klerikalizem in kar je še enakih »izem“, zvesto in vztrajno brani ljudstvu naj¬ dražjo svetinjo: njega narodnost! Ko bi vsi slo¬ venski listi tako odločno nastopili kakor »Do movina*, izginila bi že davno največja sramota Slovencev v tem veku, že to iko časa izhajajoči »Štajerc*. Pa tudi »ti zgornji* š,-la Korber, Gleis- pach, e tutti quanti bi se ne upali s Slovenci tako pometati, kakor se to godi sedaj. Skratka, komur je še kaj do tega, da ne zlezemo popol¬ noma pod tujčevo peto, naj se drži gesla: z .Domovino*, za domovino! Društveno gibanje. (Slov. pevsko društvo »Vranska Vila* na Vranskem) izvolilo si je pri svojem občnem zboru sledeči odbor: Dr. Ferdo Kunej, predsednik; Matija Sevnik, podpredsednik; Ivan Kramar, pe¬ vovodja; Ivan Jakše, tajnik; Rudolf Vrabl, bla¬ gajnik ; Ivan Golob, orodjar; Luka Stober, Franc Junger in Franc Ocvirk, odborniki. (Vabilo) na občni zbor »Čitalnice in pev skega društva v Konjicah*, ki se vrši v sredo, dne 23. grudna 1903 ob 7. uri zvečer v čitalni- ških prostorih. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. (Občni zbor Slovanske čitalnice v Mari¬ boru) se vrši v nedeljo dne 20. decembra 1903 ob 8. uri zvečer v prostorih Čitalnice. Na dnev nem redu je: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poro čilo odborovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slu¬ čajnosti. Dijaška kuhinja v Celju. Že teče 18. leto, kar se je ustanovila v Celju »Dijaška kuhinja* v podporo marljive in revne dijaške mladine na celjskih gimnazijskih zavodih. Sto in sto dijakov je že uživalo njene dobrote; lepo število mož, ki sedaj delujejo v svojem poklicu za narod, vero in domovino, se hvalešno spominja dobrotnikov, ki so jih varo¬ vali za gimnazijskih ukov — lakote. Število prehranjevanih slovenskih dijakov je rastlo od leta do leta. Nikakor pa niso vselej pritekali v rastočem razmerju prispevki za ta ; zavod, ki je posvečen zgolj našemu najdražjemu zakladu, naši mladini! Preglejmo le n. p. denarno gibanje zadnjih treh društvenih let! Leta 1901 je bilo vsak dan 42 kosil, 3294 K dohodkov primanjkljaja 31162 K; leta 1902 je bilo vsak dan 43 kosil, 3560 K dohodka, pri¬ manjkljaja 192.99 K; leta 1903 je bilo vsak dan 50 kosil, 2702.62 K dohodka, primanjkljaja i 1325.92 K. Tekoče leto 1903/4 prehranjuje »Dijaška ku¬ hinja* vsak dan 52 dijakov in bo potrebovala nad 4000 K. Število prehranjevanih dijakov na¬ rašča, dohodki padajo in deficit se množi. Ker odbor »Dijaške kuhinje* na vsak način želi se izogniti neprilikam, izvirajočim iz ras točih stroškov in padajočih dohodkov, ker se mu v srce ovira v napredku v šoli in mu podkopuje zdrav¬ je,— takih učencev je prav mnogo! — ker bi rad uslišal vsako utemeljeno prošnjo, obrača se odbor do Vašega blagorodja z najuljudnejšo proš¬ njo, da blagovolite po svojih močeh podpirati »Dijaško kuhinjo* z darovi in jej pridobivali novih naklonjencev. Prosimo vse mladinoljube, da se ob najrazličnejših prilikah spominjajo celj¬ ske »Dijaške kuhinje* in da v zasebnih krogih ter javnih korporacijah vzbujajo zanimanje za prevažni zavod. Odbor »Dijaške kuhinje* zasleduje še drug smoter. Kakor je znano, se nabira zaklad za »Dijaški dom*. H.ša in zemljišče je zanj kupljena, a kupnina še ni vsa poravnana. Dokler smo na dolgu, ne more odbor ustanoviti prepotrebnega »Dijaškega doma*, v katerem bi revni in vredni dijaki dobivali stan in hrano. Vendar pa se od¬ bor letos bavi z vprašanjem, kako bi se moglo morda že drugo leto ponuditi omenjenemu številu dijakov stan in hrano. Pa težko bo le to namero izvršiti, ker bo notranja uprava stala nekaj de narja. Mogoče pa, da bo le, ako nam slovenski rodoljubi priskočijo s svojimi prispevki v prav bogatem številu na pomoč. Čimprej otvorimo »Dijaški dom*, temprej koristimo slovenski mla¬ dim in svojemu narodu. — Spominjajte se tedaj tudi »Dijaškega doma*! Vsak prispevek, ki se naj pošilja »Dijaški kuhinji* v Celju, nam je dobrodošel 1 Za vsak dar izreka odbor »Dijaške ku¬ hinje* Vašemu blagorodju in vsem prijateljem podpore vrednega gimnazijskega dijaštva v imenu podpiranih dijakov s tem najtoplejšo zahvalo. V CELJU, meseca decembra 1903. Za odbor »Dijaške kuhinje*: Fr. Lončar blagajnik. Druge slovenske novice. (Slovenci, učite se od žensk, kako je zah¬ tevati narodnih pravic). Posestnica T. dobi iz Rožeka nemški opomin, naj plača še nekaj dolž¬ nega davka. V davkariji z vso odločnostjo zah¬ teva, naj ji razložijo po slovensko, kaj naj plača. Nobeden uradnikov ne zna slovenski! Plačajte, ji velijo sevč v nemškem jeziku; saj poznate številke. Jaz hočem vedeti, kaj naj pla¬ čam, se odreže srčna ženska; jaz zahtevam, da mi v slovenskem jeziku poveste, kaj mi je pla¬ čati. Pa saj vi znate tudi nemški, reče davkarski uradnik. To vas prav nič ne briga, in če bi tudi laško znala: jaz hočem slovensko slišati, kaj naj plačam. Jaz ne bodem šla v Nemce učit se nemš¬ čine; naj se tisti učd slovenskega jezika, ki ho¬ čejo tu med nami, Slovenci, služiti!—Nič ni po¬ magalo: žena je ostala pri svoji pravični zah¬ tevi in iz druge pisarne so morali poklicati tol¬ mača, ki je ženi povedal, kaj je dolžna plačati. Žena poravna svoj dolg in reče: če še enkrat dobim nemški opomin, ga bodem privezala kravi na rog; naj se pa krava dogovori v nemškem jeziku ter plača dolg! Slovenci, bodimo vsi tako odločni in zahtevajmo vsi tako srčno svoje pra¬ vice, in kmalu se ne bodejo več upali z nami pometati. (Lastnega očeta je hotel ustreliti.) Te dni je prišel v Pulj 34 letni, v Izoli bivajoči Matej Barbalid in je od svojega očeta, ki ima v Pulju kavarno in restavracijo, zahteval 500 K. Ker mu jih pa oče ni hotel dati, se je razjezil, potegnil revolver in ustrelil na očeta. Ko je ta začel be¬ žati, je ustrelil še petkrat za njim. Po sreči ga ni nevarno zadel. Očeta so prepeljali v bolnico, sin pa. se je sam izročil redarstvu. (Italijansko maščevanje radi hrvatske zmage). Poročali smo, da so pri občinskih volitvah v Roču v Istri zmagali Hrvatje. Italijani so se na vsak način hoteli maščevati radi te zmage. Znosili so se zato nad župnikom, ki je tudi gla¬ soval s Hrvati. Prošli torek so razbili vsa okna v župnišču in vrata. Zjutraj je ležalo pred žup¬ niščem cel voz kamenja. Župnik se je opravičeno bal, da ga ne pobijejo na mestu. Orožniki so aretirali devet dotičnih tolovajev in jih odvedli k sodišču. (Pravoslavni pop Raničič), nastavljen v smili vrevni in vedni učenec, ki ga glad I kaznilnici v Kopru, ki je svoj čas obdolžil slo¬ venskega učiteljiščnika Suca, da je oskrunil nje¬ govo netjakinjo, vsled česar je bil Šuc po ne¬ dolžnem nad dva meseca v preiskovalnem za¬ poru, je prošli teden stal pred tržaško poroto. Dokazalo se je, da je on sam storil zločin, ka¬ terega je hotel naprtiti Šucu. Pokazalo se je, da je bil pravi pohotnež, pred katerim ni bila varna nobena njegova služkinja. Sodišče ga je spoznalo krivim in obsojen je bil na sedem let težke ječe, poostrene s posti. (Umrl) je v Kopru v Istri ravnatelj ondot- nega učiteljišča g. Ivan Markelj, rodom iz Sv. Vida pri Zatičini na Kranjskem, star 50 let. (Trgovec z dekleti) Pretekli teden so pri¬ peljali iz Aleksandrije v Trst nekega Milavca iz Logatca. Izročili so ga ljubljanskem sodišču, ker se je dokazalo, da je izvabil kakih 10 deklet iz Ljubljane v Egipt in jih tamkaj prodal v zlo¬ glasne hiše. (Zopet slovenska zmaga na Koroškem). Celovški »Karntner Wochenblatt“ poroča, da so pri občinskih volitvah v Grebinju pri Velikovcu slovenski kmetje vrgli iz občinskega odbora vse nemčurje in dobili občino v svoje roke. Le tako naprej in kmalu se bo na Koroškem pokazalo da so nas Nemci prezgodaj pokopavali! (Istrski deželni glavar). Ker se je odpo vedal dr. Campitelli mestu istrskega deželnega glavarja, je na njegovo mesto imenovan dr. Lu- dovik Rizzi. (Zanimiva borba) se je vršila prošli petek v telovadnici ljubljanskega Sokola. Boril se je znani atlet Hrvat Tomaš <5 z Nemcem Brandet- terjem. Tomašič je dozdaj prvi rokoborec v Av- stro-Ogrski in tudi sedaj je sijajno zmagal. Sre¬ brna čaša, znak prvenstva, je tudi sedaj ostala Tomaš cu. Občinstvo mu je burno ploskalo. (Morilec Ravnik), ki je umoril gostilničarja in posestnika Žvana, je že drugič hotel pobeg¬ niti iz Gradiške. Prišel je že iz kaznilnice, a Dr. Josip Sernec načelnik. 588 predno je bil popolnoma na svobodi, so ga pri¬ jeli. Sedaj so ga vkovali v železje. Ravnik, dasi je sam priznal umor, je vložil prošnjo za revizijo porotne obravnave, kar mu pa seve ne bo po¬ magalo. Politični pregled. (T gosposki zbornici) je predsednik knez Windi8chgr&tz vložil na vlado naslednjo inter¬ pelacijo: .Gosposka zbornica je že opetovano in skoraj soglasno izražala svoje nazore glede skupne armade. Podpisani so torej prepričani, da je nerazrudna enotnost in skupnost naše slavne armade, katere vodstvo in notranja uprava je že od pamtiveka in po vstavi izključno pravo krone, brezpogojna potreba za obstanek in moč države. Poročila pa, ki dohajajo z Ogrskega o obravnavah glede armade, nas navdajajo z resno bojaznijo. Podpisani nočejo jemati pravic dele¬ gaciji, ki se v kratkem snide ter je pristojno mesto za skupna vprašanja, torej tudi za ar¬ madno vprašanje, vendar pa sodijo, da je nji hova dolžnost, ako gosposka zbornica kot del zakonodajalnega zastopstva v državni polovici, ki toliko žrtvuje za vzdrževanje skupne armade, zahteva od vlade pojasnila glede prememb v armadi. Zato podpisani vprašajo, ali more in hoče gospod min. predsednik pojasniti one pre- membe v skupni armadi, katere je obljubil ogrski ministrski predsednik ogrski zbornici.* To interpelacijo je podpisalo 65 članov vseh treh strank gosposke zbornice. Min. predsednik dr. pl. Korber je takoj odgovoril, da se vlada odločno upira vsem enostranskim premembam nagod- benih zakonov, ki se morejo premeniti le ustav nim potom, v sporazumu obeh državnih polovic. Kar se tiče armade, tudi v tem vprašanju vlada ni premenila prepričanja, da je skupno vodstvo in notranja uprava armade izključna pravica vladarjeva. Vnanja in notranja enotnost armade, njene podlage in tradicije se ne premene; ar mada ostane stara. Odločno pa mora zavra¬ čati razdelitev armade, kar bi bilo hudodelstvo proti skupni državi. Nato se pa oglasi interpe lant knez Windischgratz ter naglaša, da je po njegovem in njegovih tovarišev mnenju vodstvo in organizacija armade izključna pravica vla. darjeva. (Delegacije) se začnejo danes. Predsednikom avstrijskih delegacij bo baje izvoljen marki Bacquechem. Vlada bo v tekočem letu zahte¬ vala od delegacij le proračunski provizorij. Vpra¬ šanje je, ako se bodo delegacije zadovoljile s tako ozkim delokrogom, in s § 14. pri delegaci jah vendar vlada ne bo hotela poskušati. Mnogi delegati hočejo na vsak način spraviti v raz¬ govor tudi politično krizo. Vsled interpelacije v gosposki zbornici bodo ogrski opozicijonalni de legati najbrž prenesli obstrukcijo tudi v delega¬ cije.; Pred vsem posl. Ugron grozi že prvi dan z obstrukcijo. (Srbija) Rusija, Avstro Ogrska in Nemčija so dale svojim poslanikom v Belgradu dopust na nedoločen čas. To se je storilo baje zato, da ne bo treba pri predstcječih dvornih zabavah priti poslanikom v dotiko z morilci kraljeve dvojice. (Nemški cesar) je toliko ozdravel, da je prišel v soboto prvič iz Potsdama v Barolin ter prisostvoval zvečer gledališčni predstavi. (Nemčija in Amerika) Generalmajor Mac Arthur je izjavil, da pride med Združenimi drža¬ vami in Nemčijo zaradi Južne Amerike gotovo do vojne Vsenemška pohlepnost raste tudi med ameriškimi Nemci. Književnost in umetnost. (Ilustrovani narodni koledar) je ravnokar izšel v založbi Dragotina Hriba r ja v Celju. Razun navadne koledarske vsebine prinaša vsa važnejša pojasnila glede poštnih in drugouradmh določb. Zabavni del obsega šest pesmic, štiri življenjepise, dve povestici in znanstveno črtico o severnem tečaju. Cena elegantno vezanemu koledarju je 1 K 50 v, broširanemu 1 K Dobiva se pri Dragotinu Hribarju v Celju. Izjava.. Obžalujem, da sem o g. Korošcu, !šolskem vodju v Topolšici, raztrosila vesti, katere so po¬ polnoma neresnične, in jih javno prekličem. Ob¬ enem prosim, da g. Korošec od nadaljnega sod nijskega postopanja zoper mene odstopi. (476) Marija Todl. Zahvala. Podpisano načelstvo .Hranilnice in poso¬ jilnice na Dobrni* izreka tem potom svojo naj¬ toplejšo zahvalo slavni .Zvezi slov. posojilnic v Celju*, posebej še pa revizorju g. Franju Joštu za pomoč in požrtvovalni trud pri snovanju in otvoritvi imenovane .Hranilnice in posojilnice na Dobrni*. Dobrna pri Celju, dne 10. decembra 1903. (484) 1 Martin Jamnikar, načelnik. Razglas. Vabilo Razpiše se zniževalna dražba zgradbe no¬ vega gospodarskega poslopja pri župnišču pri Sv. Pankracu na Gornji Ponikvi. Vse delo je proračunjeno na K 9.400. Načrt, podrobni proračuni in stavbinski pogoji so na ogled pri županstvu Velika Pirešica kot načelništvu cerkvenega konkurenčnega odbora. Dražba se vrši dne 30. decembra 1903 po¬ poldne ob 1 uri na licu mesta na Gornji Ponikv'. Položiti se mora pred dražbo 10 % varščine. Cerk¥eni konkurenčni odbor Velika Pirešica dne 12. decembra 1903. (479) 2—1 Načelnik: Jernej Štefančič. TTčnn/m za trgovino z U l/Ollllfl mešanim blagom 14 let starega in močnega, sprejme jvl. V^ostajnšek (481) 1 JURKLOŠTER. V najem ,m> 3-3 se odda za nizko najemnino majhna trgovina v zvezi s krčmo in trafiko. Kje, pove upravništvo .Domovine “• glavni skupščini ji štajerskega skladišča za hmelj" katera se bode vršila v nedeljo, dne 20. decembra 1903 oh 3. uri popoldne v gostilni gospe Hausenbichler s sledečim dnevnim redom: 1. Sklep o poslovnem poročilu in odobrenje let¬ nega računa ter določitev vrednosti zadružnega deleža v zmislu § 7. , . . . . 2. Določitev v okviru pravil, kako se naj porabi dobiček ali kako se naj pokrije izgube. 3. Odobrenje po nadzorstvu dovoljene nagrade načelstvu za njegovo delovanje. ŽALEC, dne 12. grudna 1903. (480) 1 NAČELNIŠTVO. proda”se lepo posestvo pod jako ugodnimi pogoji takoj popolnoma ali pa deloma. Posestvo obstoji iz vinograda z no¬ vim nasadom in južno lego, nekaj gozda, travnika in lepegn mladega sadovnjaka ; skupaj meri celo zemljišče 5 (pet) oralov ali plugov. Z novozidanimi poslopji: gospodska hiša, vi- ničarija, preša in hlevi za živino. Vse v najboljšem stanu in zavarovano. Posestvo je od farne cerkve Sv. Tomaža v Slov. goricah oddaljeno samo četrt ure; leži pa tik glavne ceste, vodeče v Ormož, z lahkim privozom. Vse natančnejše se izve pri upravništvu .Domovine*. (475) 2-2 Kava in čaj iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca kave in čaja, torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj. NAJNIŽJE CENE. Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje na]raoijonalno]Se. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in izdatne. Vnnn • Javaflor, najfinejša, 4 3 /* kg gld. 6 65, fina, IVdVd. 4 a / 4 kg gld. 5 90. Java-brasil-mešanica 4 3 / 4 kg 1 gld. 5'40. — Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. (483) 12-3 Cenik zastonj in poštnine prosto. Turk & drug* veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji = v Trstu = Via deli acquedotto 62. Kdor drsat se hoče naj pride na led poprej pa vsak mora imet in take po ceni najnižji mi prodaja M Tomaževo žlindro najboljše gnojilo za trav¬ nike in vinograde bogato zalogo slamoreznic in drugih poljedelskih strojev priporoča Trgovina z železnino ,JVIerkur’ (Peter ZMZa.jčLič, Celje. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.