268. številka.
Trst, v ponedeljek 26. septembra 1904.
Tečaj XXXIX.
Izhaja vsaki dan.
ludi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Posamične Številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici,,Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru, Celovcu. Idriji, S t. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd.
Oplase in naroi*be sprejema uprava li?<ta „Edinost", nllea Ciiorerio «■ alati i št. 18. — Uradne nre so od 2. pop. do
8. zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaČi oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157.
Glasilo političnega društva „Edinost ' za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaia
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (i K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. "Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaiiii
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij ilsta „Edinost". — Natisniia tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-liranilnični račun št. 811.652.
■
-J
(Brzojavne vesti).
Iz Mukdena.
LONDON 2 j. Iz Mukdena ni posebnih poročil. Tamkaj menijo, da prodirajo Japonci zelo počasi. Med predstražami ko-njenistva se vrše neprestano praske. V Liaojanj^u so izvedeli, da je maršal Ojama ukazal prodirati na vseh črtah. Zdi se mu, da ima dovolj čet, da zamore obkoliti Ruse, oziroma jih v odprti bitki poraziti. Več bojev med obema četama je ostalo brez vspeha, ker se Rusi umikajo v popolnem redu.
PETROGRAD 25. Glasom poročila, ki ga je prejel list »Novoje Vremja« iz Mukdena, je postalo tam zopet topleje. V vojaških krogih pričakujejo novih bojev pri Mukdenu. Južnovztočno od Mukdena so Rusi spustili v zrak balon. »Ruski Invalid« je priobčil dopolnilne podatke o zgubah ruskih častnikov pri Liaojangu. Sedaj je konstatirano, da so Rusi imeli 520 mrtvih in ranjenih častnikov, med temi je sedem generalov in 45 štabnih častnikov.
BEROLIN 25. »Beri. Tageblattuu so brzojavili iz Petrograda : Angležka poročila o predstojeći bitki pri Mukdenu niso verojetna. Kuropatkin se zamore z vspe-hora biti le pri Tienlingu. Tukaj na »mand-žurijskih termopilah«, so okoliščine za obrambo izredno ugodne. Močna ruska krdela so že zbrana pri Tienlingu. Pri Mukdenu utegne priti do boja le med predstražami.
Japonska poročila o Port Arturju.
BEROLIN 25. Iz Tokija so sporočili »Lokal-Anzeigerju« : O dogodkih okolu Port Arturja molče vladna poročila ; vendar se govori o groznem prelivanju krvi. Neki ravnokar semkaj dospeli častnik oblegovalne armade ceni izgube na 30.000 mož, ranjenih in mrtvih. Na nekem mestu so Rusi zgradili površne nasipe, ki so jih imeli Japonci za novo zgradjeno vtrdbo. Ko so jo naskočili, je eksnlodirala podzemska mina ter uničila en celi polk. Sicer ojačujejo Rusi zidove svojih vtrdb z jeklenimi ploščami.
BEROLIN 25. Iz Tokija je prejel »Berliner Tag-eblatt« sledeče poročilo : Vzlic napredkom, ki jih ima bilježiti ja-
K
ponska oblegovalna armada v zadnjem tednu pred Port Arturjem, se tukaj ne veruje, da se bo trdnjava tako hitro predala. Zdi se, da so Japonci na zavzetje trdnjave resignirali, odkar se ve, da ni pričakovali baltiškega brodovja v vodah vztočno-azij-
P O 1) L I S T E K.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E Tomić.
= Tievel M. C-č. -
L
Nekega popoludne je naznanjal :von sv. Marka, da so začele večernice.
Bila je torej ravno došla če:rta ura. Kolikor se je bilo spominjali niso večernice v Zagrebu začenjale ne prej, ne kasneje, nego ravno ob četrti uri. V tem se je usula tolpa živih dečkov, podobno divjim vrabcem, stanovanja griškega šolnika v beneški ulici. Odtegni vsi se šibi nemilega pedagoga so dečki kričaje dvigali svoje kuštrave glavice. Vsakdo njih je občutil, koliko je vredna svobodica, a osobito dan~s, v bujnem zelenilu pod vedrim neoom, ker treba vedeti, da je bilo ravno na sv. Margarete dan leta 1382. Hitro so izginoli dečki izpred solskega tirana, učitelja Jakoba Kuzmića, kakor ga nai.ivlja kronika.
Učitelj Jakob je slul daleč na okrog.
skega morja do prihodnje pomladi. Iz gotovih virov hoče se vedeti, da porabi general Steselj do novembra vse svoje strelivo. Japonci počakajo, da izstrelja »zadnjo granato in patrono«, kakor se je sam Steselj izrazit ter bodo še le potem naskočili trdnjavo, ako ne bo vsled srečnih slučajnosti možno prej tega storiti. Pravih stalnih utrdb ni možno vzeti z naskokom, kakor se je prej mislilo, ampak je treba prej na več krajih prestreliti zid.
Tudi se nahaja v notranjih prostorih teh vtrdb mnogo dobrih votlih prostorov, ki so pred bombami popolnoma varni, tako da so branitelji trdnjave imeli večje izgube le tedaj, kadar so šli pri različnih napadih iz tidnjave, nikdar pa, kadar so se ; branili za vtrdbami.
Nemški in angležki premog za baltiško brodovje.
BREMEN 25. »Weser Zeitung« poroča iz Dortmunda, da odhajajo danoma veliki tovorni vlaki s premogom v Emden, kjer pričakujejo 80 nevtralnih parnikov za prevažanje premoga za rusko baltiško eskadro. Več parnikov z angležkim premogom je že tam usidranih.
Razvrščenje japonske armade nasproti Mukdenu.
BEROLIN 25. Iz Petrogiada poro čajo: Glasom zadnjih poročil iz Mukdena so japonske vojne sile razvrščene na sledeči način : Kurokijeva armada se nahaja v okolici Banjapuza in Pensihu, njene sprednje čete so na poti proti Fušunčenu in Fulinu. Obe drugi armadi sta še pri Jantaju in premogovnikih.
General Linevič maršira proti Mukdenu.
BEROLIN 25. »Beri. Tageblattu« so sporočili iz Petrograda : Armadni zbor generala Lineviča je odšel z orenburžkimi kozaki iz Vladivostoka v Mukden. V Vla-divostoku je draginja. Funt sladkorja velja 55 kopejk. Čevljev ni možno dobiti. Letina v ozemlju Usura je pa zelo dobra.
Japonci vzeli pred Port Arturjem 6 vtrdb?
TOKIO 25. (Reuterj^v biro). Tukaj se govori, da so Japonci od 19. t. m. do danes vzeli v drugi obrambeni črti pred Port Arturjem 6 vtrdb, Za to raste upanje, da kmalu vzamejo trdnjavo.
Poročilo generala Kuropatkina.
PETROGRAD 25. (Uradno). General Kuropatkin je brzojavil včeraj carju : Danes se ni vršilo nikako premikanje naših pozicij. Za mrzlimi dnevi je nastopilo zopet gorko vreme. Zdravstveno stanje Čet je dobro.
^^—^
V mestu ga je po. navala vsaka duša, a otroci so se ga bali kakor vrag kadila. Te slave si, seveda, ni pridobil se svojo ucenosijo. Umel je sicer čita .i, celo t udi pisati, a tudi vse latinske litanije na procesiji in pogrebu je znal kolikor toliko na pamet. Pisanje po papirju ali l:oži je bilo veliko pre ežavno njegovima tc.'ktma rokama. Zaio je raje s palčico črlal otročičem velike črke v blatu ali pesku svojega dvorišča. Na glasu je bil sosebno raui ljuie svoje šibe, ki je nemilo padala po plečah griške dece in celo ludi po sinku mes.riega sodnika. Kuzmič je btl nekdaj vojak, pak je postal učitelj in batine in šibe ni mogel pozabiti. Saj ra je služIla dobro tudi v učiteljskem poklicu. Griški meščani mu niso šteli tega v greh. V oni blaženi dobi se ni toliko maralo za učenost, ki je bila jako draga, ker je pisana knjiga stala trikrat toliko, nego li je znašala letna plača mc stnega sodnika. In dobro je, ako šibaš dete, izbijaš mu zle navade. Huda kri se ukroiuie, človek se pod šibo priučuje redu. Griški očetje so pošiljali svoje možke potomce — saj ženskim ni trebalo drugo nego kuhal-nica — Jakobu Kuzmiču tako iz navade.
Poročilo generala Saharova.
PETROGRAD 25. (Uradno). General Saharov je brzojavil dne 24. t. m.: Na bojišču ni ni kake spemembe.
Vladivostoško brodovje.
PETROGRAD 25. (Ruska brzojavna agentura). V ministerstvu vojne mornarice ne verjamejo vesti, ki se razširja, da sta križarki »Rosija« in »Gromoboj« s torpe-dovk?mi zapustile Vladivostok. Minister mornarice ni prejel nikakega tozadevnega poročila.
> <=------
I
Brzojavne vesti.
Atentat na mastnega glavarja v Odesi.
PETROGRAD 25. Ruska brzojavna agentura poroča iz Odese: Oseba, ki je izvršila atentat na mestnega glavarja, je 19 letni kmet iz Herzonske gubernije, imenom Vasilij Poljakov.
Svečanosti v Belemgradu
BELIGRAD 25. V petek zvečer je kralj Peter vsprejel črnogorskega ministra zunanjih stvari, ter je ostal v svojem kabinetu z njim do polunoči; razgovarjala sta se torej tri ure.
Izbruhi Vezuva.
NAPOL J 25. Vezuv bljuje vedno sil-neje, ter meče ognjene mase silno visoko.
Grozna nesreča na železnici.
50 do 75 oseb mrtvih.
NEW-YORK 25. Pri Nevvmarketu (Tenesee) je trčil osebni vlak, ki je odšel iz Knoxvilla v Salisbury (Severna Karo-lina) z nekim drugim osebnim vlakom. Vozovi obeh vlakov, v katerih je bilo mnogo potnikov, so bili razdejani. Govori se da je 50 oseb mrtvih, 75 pa ranjenih.
ATLANTA 25. V Ne\vmarketu, kjer sta trčila skup dva vlaka, je bilo 50 do 75 oseb ubitih, približno 150 pa ranjenih. Strojevodje obeh vlakov sta tudi mrtva. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker je bilo ogibališče krivo nameščeno.
r^mc =
Domače vesti.
Novi tržaški namestnik. Včerajšnji „Šole" je priobSil vest, d i je imenovanje kneza Koarada Hohenlohe tižaskim namestnikom difiaitivno določeno ter da 89 objavi v nekol.ko dneh. Mi beležimo to veat po do'žaosti kronistov.
Skupščina „Zveze slov. pevskih društev. Glede prispevkov, ki imajo plačevati društva „Z;oztu, je b i vsprejet predlog, da ostane še na dalje dere Janji prispevek 20 Btotink za pavc3.
Volitev novega odbora : Na predlog g. Cotiča je bil za prihodnje leto z vzklikom
Mesto je sramotno plačevalo učitelja, a plačeni pedagog mora imet' kaj vaicega opravila. Učitelj Ivuzmić je sicer res včasih zamahnil preko mere. Nekdaj se je bilo dogodilo, da je nebnega jedinca voščarj^ Jakoba iz »Srednje ulice« nabil do mi tvega imena in dete toliko da ni poginilo. Za;o je veliko svetovalstvo »Griških goric« pozvalo učitelja Ivuzmića pred-se ter mu je naznanilo, da mu se i;.reče sodba, ko se bo videlo, da-li voščarjev sin ostane >iv ali umre; dotloj pa da ne sme šolnik nositi po ulici ne no^a, ne palice. Na srečo je dete ozdravilo, a šolnik je moral plačati me-j stnemu sodniku samo tri marke banovega denarja ; vrhu tega pa ga je sodnik po-svaril, naj v prihodnje ne deli več toli živo svojega brezovega blagoslova, ker bi moglo priti huje od tega zla. Kuzmič se je sicer res zahvalil na tem lepem nauku,
I ali v duši si je rekel: Če ni man vam, ni mari tudi meni, pak naj divjaki rastejo kakor hočejo. Naj bo po vašem, vi mestni modrijani, samo da mi je plaćica! Eh, eh! Pa je-li čudo potem, da ponoči gospodarijo razbojniki po mestnih ulicah ? !
(Pride šef.
izvoljen sled-.ci odbor: predsednik g. prof. A. Š:ritof, pevovolja g. Mat. Hubad, pc-vovodje namestnik g. Pavel Garup; nadaljni odbornik, za Kranjsko gg: dr. Rivoihar, Koemur, Lebar, Gotthart, D:ažil, Šebe nik, Dekleva in Armič ; nadalje 5 iz . enljubljanskih odbornikov, in sicar gg.: Srečso Burtel (Trtt) dr. Anton Sch\vab (Celje), Z iclierl (Ljutomer) Stangel (šmihel — Koroško) in Mrcina (Gorica). — Pregledovalca računov sta gg. Rozman in Zav*aac. Na to je dr. Turna na=>va-toval naj bi osrednji odbor priredil imenik odborov posamičnih društev, da bodo poslednja, kadar slučajno čeaa potrebujejo, vedela kam obračati se. R°zpravJjal je o potrebi razdeljevanja pevskega materijala. Vodila uaj bi se evidenca o razpoloživili pevcih. Saj vemo vai, k^ko e.o društva čest) v zadregi izlasti radi tenorjev. Govornik noče staviti nob:nega konkretnega predloga, želi pa, da bi se odbor bavil b tem važnim vprašanjem. S ednjič je ntsvet07al dr. Tuma naj bi „Zveza" — mesio „Glasbene matice" izdajala strokoven list kakor organ „Zveze". List pa naj bi imel tuli glasbeno prilogo.
G. dr. Sch\vab je povedal, da je Celjskemu pevskemu društvu vzelo neko društvo dva tenoriBta ter je prišlo društvo v toliko zadrego, da bi skoraj nastopiti ne moglo. Zaradi tega se je sklical prejšaji večer iz-redai občni zbor, ki se je po. ve to val o odpo-moS!. Sklenilo se je ustanoviti neko posredo« valn'eo za službe dobrim pevcem. Drtštvo se je obrnilo z okrožnico tudi na delodajalce, da dajajo prednost uslužbencem, ki so dobri pave', ki se morajo* tudi zavezati, da bodo sodelovali na oficijelnih prired tvab. Poro-čeval.c je nasvetoval, naj tudi »Zveza« ustanovi posredovalec odsek, da dobre pevske meči no bodo fcodi'e na tuje.
G. Štele (Kamnik) je nasvetoval, nsj »Z/eza« ako ne začne izdajati svojega strokovnega lista, v iz.estjil) prinese imenik pev-C2V po glasih, a vsako diustvo inventar svojega arhiva.
G. Hubad je pozdravljal vse nasve'e, oziroma jih pojasnjeval ter obljub:!, da se bodo po mogočnosti vpostevali. — Nato je g. prof. Stritof zokljuod skuplč no.
Kazno i z Podgrada. V nedeljo dne 18. t. m. imela jo »Gospodarska zadruga z i sodni okraj Pcdgrad« svoj XIX. občni zbor v »Narodnem domu« v Podgradu. Pred zborovanjem blagoslovil je stavbo prec. g. mon3i*goor Anton R gač. Navzočih zadružnikov je bilo Črez 300 in še mnogo drugega ljudstva1. Po zborovanju bilo je običajno srečkanje, na katerem s je razdelilo med zadružnike poljskega oror1ja in raznih semen za blizu 800 kroD.
To je bilo prvo zborovanje v novem »Narodnem domu«.
Z dnem 15. t. m. preselila se je v nove prostore že »Čitalnica«. — Dne 1. oktobra pa se preselita še posojilnica in zdravnik dr. Bilek. — Posebno važen za Podgrad bo tudi botel, kjer se bo tudi od 1. oktobra t. 1. 8trfglo vsakomur z dobro kapljico in izvrstno kuhinjo. Na ialje bo jako ugodno za tujce in letovičarje, ker bo na razpolago do 15 vetjih in manjših sob in Eobic ter mrzla in topla kopdj v h:š;.
Oficijelna otvoritjv »Nar. doma« vršila se bo nekoliko kasneje, ker Btalni oder v dvorani še ni dovršen.
Zadovoljstvom moramo beležiti, da so ee pečati na tt.k. sodniji, ki so bili do sedaj skoraj izključno sano nemški, letos nadomestili % dvojez:čn'mi. Potrebno bi bilo tudi se, da se stari „K. k. Steueramt Ca3teInuovo" odpravi. Ob tej priliki naj omenim, koliko neprilik nam je provzrcčil že ta nestvor „CastelnuovV Vsa pisma b tem imenom romajo ^najprej v Dalmacijo in črez kak h 5—d dni priromajo še le k nam. Pritoževali smo se ž 3 na rezaa oblaatva, naj bi se imenoval le „Pcdgrad v Istri" tudi uradno, a vae zastonj. Koliko sitnosti se je dogodilo vsled tega ža na o. k. urad h, posebno ca sodniji, kar celi akti potujejo v Djlmacijo. Seveda o tem nikdo de mis'i na to, kaka materijalna škodaT»h~k~o
veled tega navatala. Izvestnih krogov glavni namen je le, da uzdržujejo umetno italijanščino tudi v naših kraj h, kjer eploh nimamo, lazua par privandravcev, sploh nobenega Italijana.
Ravnotako mrcvarijo deželni odbor, dežel ai kulturni svet in drugi naša Blovenska im<na in pretvarjajo n. pr. Hruš.'c3 o Piro — Pftsljak pa v Cinino itd.
Meseca julija HH)2,, odpovedal ee je bil pre šaji nLdžupan go^p. Slavo^ Jenko. Vo-l.tev novega odbora vršila se je se ie ju&ija 1'.'03. Vsled nekih pritožeb cd nasprotne stranke pa se volitev župana še do danes ni izvršila, in tako vladajo ZadkoviS in družba kakor Koerber z nekakim §. 14.
MaH velikan. V Dubrovniku seje teh
Policija je bila že prej brzoj a vila na vse kraje o zločinu, ko je pa priš'.a do gotovosti, da je Freno morikc, je prvo brzojavno obvestilo popo'n'la z cpisem zloeinčsve zura-njosti. Včeraj okolu poludne je bil nekdo raznesel po me3lu veBt, da se je Freno obesil nekje na OpSinah. Mnogo )jud j je šlo iz mesta z električnim tramw3jem na Ofčine, a tam bo izvedeli, da je bila ta vest popol noma izm sijena.
No, včeraj popoludne ob 3. uri in tri četrt je pol c :a dobile, brzrjivko iz Jzile blizu Kopra, da so tam aretovali Antona Freno, kateri da priznava, da je umoril re darja Jakoba Neg>de. Freno je bil prišel v Izolo ptš včeraj predpolu ine. Tamcšaji občinski redarji eo b li obveščeni o zloči&u. Valed brzojavke tržaške pclic-je jim je bilo
dni rodilo možko dete težko 12 kilogramov Mhli velikan je pa za nekoliko ur umrl. j ukazano strogo pazti ra vsacfga tujcs, ki bi V Opatiji je bilo od 1. do 21. »eptembra prišel tja po katerikoli peti. Občinska re-2369 eseb. Od 15. do 21. septembra je pri- darja Fran in Nikolaj D;-gr£S3i sta videla rastlo 770 oseb. Dce 21. septembra je bilo prva Antona Freno. Nista ga poznala, a zdel na' z:čih 1027 gostov.	se jima je sumljiv, posebno zato, ker je imel
obvezano levo roko. Pazila sta, kam bo šsl —-	— -	in sla ga videla iti k tamešajemu zdravn ku.
^ lllOI" rOASiFj	j£0 S8 je vrnjl 0d zdravnika, sta radarja vi
Jfforilec sretovsn.	dela, da je imel na roki novo obvezo: znak,
Zločinec, ki je preieinočnjim umoril re | dfl ie h l šsl k zdravniku zdravit si roko. Na
darja Jakoba Negode, je že v rokah pravice. ^ J* šel	k nekeJ »omrniki Bressan,
A prej ko povemo, kako je prthl v r.ke bi £ta*uJe na štv- 525 v Uoh m kl ma na pravici, boJema popolriti neše včerajšnje kako prenočevale. Radarjai rta s.u.U!a, ds
kratko poročilo o tem groznem zločinu.
Pokojni Negode je patruljiral v družbi z redarjem Bjžidarom Botuš. Ob 11. uri in Četrt Bta se redarja pustila na vogalu ul c Po ta del Forco in Crosada: Negode je šel po ulici Croaada, a Botuš po ulici Punt-; del Ferno. Zhužiti sta se imela zopH na trgu Piarza veeehia, za magistratom. Ko sta se raziš.a z Božidarom, je Negode naš^l svojega p rij
je šel Freno tja, da ce odpočije. Eden njiju je ostal tam na straž1, a drugi je šel javit vso stvar na tamfši'i redarstv:ni urad, kjet je dob 1 takoj ukaz, naj detičaegt Človeka — o kttsrem še nito vedeli zi gotovo, da j* Frenc — aretuje. Redar se je vrn 1 k h š Dominike Bres^an, kjtr je stiažil njego7 tovariš t«r je ž n.im ssl v h so, kjer je ure-tcval Antona Frcnota, ki je takoj pr znal, da
telja Rudolfa Oblaka, kateri ga je povabil JG on umcril rediria Negcdeta. Odvedla sta na vrček piva. Te ponudbe pa Negode ni ga ca občinski redarstveni urad, Ij r so ga m gal sprejtf, ker je bil v službi. O t*la sta djfliI v z£Por ter Potem <ako3 ^rzojavili v Trst.
š, par minut skupaj na ulici — vse t. ee je	OJ tukaJ Jc Pa odškl v Isob re lar-
vrs. o v ulici Crcsuda - in potem rti ee	8tveni nadzornik Knapfa z z dvema rednrjeme,
poslovila: Negode je nadaljeval svojo pot, a	da Povedo zločinca v Tret. Vrnil 53 je se
Oblak je vstopil v tam nahajajočo se krčmo	Fincem s^cč ob 10. uri in pol ter ga »Agli Američani«, kjer si je ukazal prinesti | tfckoJ odvedel na ponočai policijski urad v
vrček piva. Ni pa še prijel z\ vrček, ki mu ga je bila natakarica prinesla, ko je Vstopil v krčmo neki mladenič rekoč: »Par korakov cd tukej so ubili enega redarja.« V skibi ta svojega prijatelja, je Oblak skočil iz krčme ter šel v onej emeri. proti kateri je bil odišel od njega Negode. Pred krčmo »Al pczzo u oro«, ki je od one >Agli Američani« oddaljena I9 8--10 korakov, je našel na tleh letečega redarja. Pripognil se je k njemu ter spozial v njem svojega prijatelja Negodeta, kateremu je lila kri iz prerezanega grla, iz pre* odeiih prai in iz prebite glave. Pristo pili to še tr je mimjidoči daiavci in takoj za n m! zda niU dr. Mod t". Povedali smo že v<"c aj, da je zdravnik takoj konttato\al, da je Negode ž? mitev.
No, po.ic ja je začela tik'^j poizvedovati po morileu. Sum je padal takoj po zisi šanju prvih prič na 2-S-letneg.i Antena Fre-O, ki je imel ž3 mnogokrat opraviti se sodiščem in je bil pod posebnim policj^kim nadzor=tvom ter ni smel po 9. uri zvečer prikazati ta u ici. Pred nekoliko čas->m ga je bil Negode anioval ravno radi kišen a t ga nacTzorčtV8 in t; a j ddu we Freno z? pretil: »Čakaj ®mo-šraniin', se bova ži še videla !« Pol c ja je niušala torej n.°j rej poizvedtt:, s kom jo b 1 Fieno pred-ico5nj'm v družbi in S3 jej je t« 111 !i posreč lo. V peh teh poizveUb je Vil, da je po'.ic'ja aietovala 20 letnega kollarjr IIlt>rja D;:llsp:etra, stanujočega na šl. 18 v Punčani ; 24-letn;ga tež ka J akoba Fabr's s anu^ofega v zrp^t sv. Ttkle št. 3; 18 letnega klepar'a N kolaja Tonratto, stinujo-čega v ulici Giulla št. 145; 21-letitgi kuharskega vajenca Gvlda Jj'iin, stanujočega v ulici Piccardi št. 2 in 20-letnega težaka Josipa Gronod, ki n:ma nikacega stalnega bi val š!*a. Ti vsi so bili v družbi z omenjenim Antonom Freno. No, zaslišanje teh petih aretovancev je privelo do prepričanj?, da re-
ulico Tigor, kjer je policijski konci list dr Zscchini ža Čakal, da zasliši zlrčcca in vzame na zapisnik n/govo prvo izpoved.
Anton Freno, ki je človek majhne, čokate p stave, je tudi tukaj primulj da je on umoril redarja. Dajal j s pa, da mu je jako žil, ker on tla ni nameraval »vzati enemu človeku ž vljenjcc. Vea dogodek je on po vedal tako le :
On in njegovi tjv-riši — katsii so a:e-tovani in gori Ž3 imercmi navedeni — eo šli po ulici C.csada in sicer v sm:ri o 1 vcgulc ulice Punta del Foroo prct; vcgđlu ulico S. Maria ISIsggiorr. M j potjo so pa prepevali. Ko so prišli pred kremo „Al pGzzo u' rr^" je tam etal j> ko ni Negode, kate i jih je opczor.l ca pozno uro ter jim velel molčat;. Oni eo te uprl; njegovemu ukazu vsled česar da je hotel Negode nastopit" c&treje, morda aretoveti kater, ga izm^j njih. To sluteči je on, Freno, skočil proti Ne gorela ter ga potisnil proti zidu, a njegovi tovariši eo ju cb« kolili. Vid.č, da mu preti nevernost, je Ne gode skušal i .dreti eabljc iz nožiic, da bi sc brcn 1. A on, Fr.no, ela mu to prepreči, je vzei iz ž-j} a nož t~r z i&t'm z b del re larjs najprej v pral jod !e.*o ramo. Pri ti m s!a s) on in N gada te iij oklen:la eden druz ga ter oba skupaj p-idla na tla. O ade u ejc pa Freco z lastnim n- ž.m — katerega je bil že potegnil iz rane — ran:l v levo rjko. O vo bodivši si de^no roko je potem pra.ezal Ne-^edetu vrat. Ni to je vetil in o"š Njegov? ?rva skil> j' bila vstaviti ra kri, Li mu je lila iz ranjeae levo. r. ke. V to svrho je še» v vežo neke hi^e, fejer je razparal svoje spodnje hlače ter si s polovico išt h obvezal r^k?, a drago polo^ 00 je vrge! pro?. Poteao je šel dalje. V ulici della Barriera vecchia je srečal nekega svojega prijatelja iirc-jom Adolf. Tega prijatelja je pDprcsil, naj rru pos di kaj denarja. Oai mu je pa pc?oiil le
dobil nekega voznika, ki je sel z vozom v Koper. Poprosil je voznika naj ga vzame k sebi na voz in voznik mu je tudi rad vatregel. V Koper ni hotel iti; stopil je z voza na Semedehki cesti in š^l potetn peš v Iz lo. Tu je šel k zdravniku, da mu da leka za rano na roki, ter da mu jo prevež?, potem se je pa podal k Dominiki Bressan, da si tam odpočije. No, tsm so ga — knkor je že povedano — areteval. Dr. Zecclini mu jo na to preČital njegovo izjavo ter mu jo dal po tem podpisati, kar je zločinec storil s popolnoma mirno roko. Za tem ga je pa en rtdar spremil v zapore v ulici S. Maria Maggiore, pri Jtzuvitih.
Freno je bil krošnjar, a izvrševal je to svojo obrt brez nikake koncesije ; atanovai je v hiši št. 4 v ul ci Punta del Forno. Ro-dit3ija sta mu umrla oba že davno.
Pogreb pokojrega Negodeta 99 bo vršil danes popoludne ob 3. uri in pol iz mrtvašnice pri s7. Justu.
Pokojni Negode je bil 4 leta redar; b i je viioke postave in etlen nijmočnejš h mej redarji. Rodom iz Logatca, je bil vsikdar zvest svojemu narodu in stalen čitatelj »Eii-aofetic. ŽjJ, da mora sedaj >Ed:co3t« porc-Sati svojim čititeljem o njegovej prez^olnjej in tako tragične] sjnrii.

d a rje v moriltc res ni nikdo drugi nego An- j 00 stotink. Šel je dalje ven is mesta proti toa Freno.	I s*- Ani io potem v Zavije. V Ž.vlj.-h je pa
Razne vesti.
Strašna smrt. V S blingu na Ogisktm ;e zašla nekemu Jdkcbu Walterja pri pitju vina v g/ltanec osa, ki ga je pičila. Da omeji oteklino je izpil nek 1 ko vročega mleka. Po večerji aaje vlegel spat. Po noči je pa moral vstati, tožil je, da se fco zadušil ter jo res takoj oa lel mrtev na tla. Oreklina se je razširila ter zaprla dušn-k, vsled čaBar 33 je za lušil.
Izredna ženska ži^i v Berolinu. Stara ,e sa le 34 let in je i mola žo 24 otrok.
Srečni kurjač. Ubogi Arglež Albert Winter je pred tremi leti kakor kuriač ra-pustil STojo domovino tsr ee podal v Avstralijo. Tam je vdobil delo v neken kamnolomu. Ko je nekega dae lomil kamenje, je zapazi! v bližini golobe. Zagrabil je kamen, da ga vrže v goloba, a predno ja vrgel kamsn, ga je pogledal. Vidol je, da ima v rokah kremen, ki je imel v sebi prtcaj zlata. Pridobil si je dotičai kamnolom in izkopai j3 toliko dragocenega krmenja, da sg je pred nedavno povrnil k svoji Etari materi v domovino z dvema m;lijcnoma kron.
Najdaljši predor na svetu. Simplonski predor (tunel) med lialijo in Švico bo po s^oji dovršitvi najdaljši na zemlj:. Dolg bo 22 kljmetrov in 400 metrov (to je prir.ližno 4 ure hode) ter dvakrat tako d, Ig kakor predor Mont Ceniš in 8 kilometrov daljši, ksker Še. Gotdhardski predor. Predor bo stal G4 mil'joiaov kron, kilonottr p:i le torej niid 3 milijone kron. Nad 4000 deUvoev d ti a v predoiu, G000 pa na 110.i železnic: ob obfh straneh predora. Predor bo laje dovršen do 1. julija 1905.
Električne vojne bodočnosti. — Rimski
»Tribuni« javljajo, da je neki mladenič po imenu Ditrani iz Canose v južai Italiji, stopil v pogovore z italijansko vlado radi neke svoje nore isnajdbe, ki bi utegnila — aVo ee posreči — temeljito apremeniti način sedanjega vojevanja. Ditrani je baje izumil električni aparat, ki zajoore brez žic vžgati podzemske in podvodne mine na mnogo kilometrov dakč. Ob eunem bo možno s tem aparatom na velike daljave zadeti vojsko z električnimi udarci.
Ti udarci bodo lahko postavili cele sovražne polke izven boja s tem, da jih bodo omamili, zmotili, vrgli ob tis, ne da bi ubili vojakov. Ako se ta vest uresniči in ako se izum posreči, tedaj stojimo pred moderno, mnogo bolj človeško vojno, ki bo vzlic vsej silnosti — štedila človeško življenje.
Loterijske številke, izžrebane dne 24.
• septembra : i *
Danaj	03 G 6G 5 48
i Grsdsc	44 14 11 43 7 9
Najstarejša
slovenska zaloga in tovarna
pohiStva Andreja Jug v
Trstu, ulica S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča
, tisake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-viranega poiShtva.
Aleksander Levi li
= ulica Tesa št 52. A--
(v lastni hiSI.)
ZALOG hi
Pšazza Bosaris (šolsko poslopje).
Ceno. čs ae ni bati nikakc koTiLarascc,
Sprejemajo se vsakovrstna dela ta*'i po posebnih načrtih.
F. PERTOT, urar, v TRSTU
ul. 8d!e poste 9, palaca Salatti (zaBej JlaroBnsga 9oma}
' Prvi slovenski urar. r-
Ima velikansko zaloga ur vseh vrjt iz iiujslovitcljših tovarn. Veliki izbor zid u i h ur, kojo dj»fa tudi na obroke.
Priporoča se svojim slovenskim rojakom !
Zalagatelj ministerstva francoske republike glasom odloka
z dne 2. junija 1904.
Amerikanski pisalni stroj prve vrste z razvidnimi črkami je brezdvomno toli
glede
celem
>!efle dovršene konstrukcijo koli in trpežnosti prvi na
ne
da
Sol i (1 n ost i
sveiu.
Stroj se izroči na poskusu jo, bi ga bilo treba kupiti.
Priprave za pomnožovanje spisov 11:1 roko ali se strojem mimeograf, ciklostil
ali rotativ. Stroji za računanje. Mehanična delavnica za čiščenje i:i pojtmv-Ijanje vsakovrstnih strojev.
Kupuje, prodaja in zamenjava pisalne stroje.
r.
Glavni zastop in zaloga za Trst in deželo
ulica Geppa št. 18. (TelefOU Št. 1682.)
Najboljša priporočila. — Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
m rratc rent, ustavnih pisem, prijeritet komunalni! Obligacij, «reči, delnic, 'valut, novcev In deviz.
r resi*«« izdaj« k Tsakesniz žrebanja
Zamenjava in eskomptuja
izžrebane vradsostce papirje In vnovčuie sapalc -	kepone. ---:
Dajo predajme na vred. papirje. Zavaruje srečko proti kurzni
.	Izgubi	-—
V!ni^:u!uje !n dlvinkuluje vojaške Ž3?>:tnl5i3ke kavcijo. BikctUtii ia izrž^ssa zzmmio. ^SžO	rs zzmočila.
LJUBLJANI
Podružnica v Spljetn Denarne vloge vsprejema
v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obreBtim, Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -=	= dne vzdiga.	—	=
P?omot a 5eki in nakunic&iai.