Stadionu Stanka Mlakarja v Kranju je bila v ponedeljek popoldne prireditev v počastitev dneva organov javne varnosti. Več s prireditve na zadnji strani. — Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka 35 ^^P^fc^	'jHfck	KranJ' sreda> 8- 5- 1974
Ustanovitelji: konference SZDL §H||h|	Sjjj^H; Mg	List oktobra tednik,
pšenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka	^^^H JA	„J^T^BMBS^^^P Od 1. 1958 kot poltefinik.
Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk J[h|	. ^^H Od 1. januarja	trikrat tedensko.
Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič	JUL	Od
~~ Odgovorni urednik Albin Učakar	iS Hr ImMhI <mHH IS-	in sicer ob sredah in sobotah
Glasilo socialistične	zveze delovnega	ljudstva za gorenjsko
Prejšnji torek malo pred dvanajsto je predsednik Tito prispel na brniško letališče, kjer so ga pozdravili najvišji predstavnik* republike Slovenije in kranjske občine. (Poročilo z obiska objavljamo na 2. strani)
1. maja je Tito z gosti obiskal Mojstrano. Na sliki: Po prihodu ga je mea drugimi pozdravil direktor hotela Triglav Ivan Simič
Nazadnje so gostje pri kuharju Jovotu poskusili še pečeno jagnje Vse stike F. Perdan
so gostje posedeli na vrtu
Naročnik
OJŠern kulturnem programu so nastopili domača folklorna skupina Jaka Rabič in oktet iz Žirovnice. Zadovoljen predsednik je rekel, da je včasih tudi sam zaplesal tak šotiš.
Grožnje preiskovalcu
Kot se je neuradno zvedelo, so pripadniki neofašistične stranke v Italiji zagrozili, da bodo ugrabili državnega pravdnika v Trstu dr. Coassi-na, ki vodi preiskavo v zvezi z atentatom na šolo pri Sv. Ivanu v Trstu. V sporočilu so poleg ugrabitve napovedali tudi nove atentate. Policija je že dobila nove okrepitve.
Teden radijskih postaj
Letošnji tradicionalni teden radijskih postaj iz vse Jugoslavije bo od 15. do 22. maja
na Ohridu. Skupaj .bodo pri-ski pr
Sodelovale bodo radijske po-
pravile enotedenski program.
staje iz Skopja, Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Titograda, Novega Sada, Prištine in Kopra. Kot gostje pa bodo pri pripravi programa sodelovale tudi številne radijske postaje iz drugih evropskih držav kakor tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike.
Ladje za Sovjetsko zvezo
Jugoslovanske ladjedeln ice bodo v prihodnjih nekaj letih zgradile 73 ladij za trgovsko mornarico Sovjetske zveze. Lahko bi jih zgradile. še več, vendar niso urejena nekatera vprašanja v zvezi z nakupom jekla in cenami ter opremo, ki jo daje SZ za ladje, ki jih gradijo za njihove potrebe pri nas.
600.000 zaposlenih
Število zaposlenih v Bosni in Hercegovini se je približalo številki 600.000. Letos februarja je bilo v tej republiki zaposlenih 24.000 delavcev več kot leto pred tem. Največ ljudi dela v gospodarstvu, in sicer kar 487.000.
Koroški Slovenci obsodili napad na šolo
Koroški Slovenci so z ogorčenjem obsodili napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu. To je sporočila Zveza slovenskih organizacij Koroške Slovenski kulturno-pro-svetni zvezi v Trstu. Protestom so se priključili tudi delavci naših podjetij, ki začasno delajo v Avstriji.
Štafeta na -Hrvatskem
Štafeta mladosti te dni potuje po Hrvatski. V nedeljo so ji prebivalci Banije pripravili svečan sprejem. Pozdravilo jo je več tisoč ljudi. Nič manj slovesno je niso pričakali v Slunju, Rakovici, Titovi Koreniti in v drugih krajih Like in Korduna.
. Tito med brigadirji
Predsednik republike Josip Broi-Tito je z ženo Jovanko drugi dan prvomajskih praznikov obiskal brigadirje v Planini pri Sevnici, kjer se je začela zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 74. S predsednikom so bili tudi Edvard . Kardelj, Stane Do-lanc, Sergej Kraigher, Franc Šetinc, Andrej Marine, Franc Tavčar, Ljubo Jasnič, Joža Brile j, Zdravko Krvina in drugi. V imenu brigadirjev iz Celja, Maribora, Velenja, Ćuprije, Paračina in Kraljeva je Tita pozdravil in prebral brigadirsko prisego krojač iz Velenja Jure Jele.
Krka v Keniji
Novomeška tovarna Krka bo sodelovala pri gradnji prve tovarne zdravil v Keniji. Nova tovarna bo veljala 2,4 milijona dolarjev. Precej denarja bo prispevala Krka, ki bo tja poslala tudi svoje strokovnjake, da bodo vodili delo. Tovarna bo zgrajena čez 14 mesecev, zaposlovala pa bo 200 ljudi.
2 y
Sreda — 8. maja 1974
Tito v Sloveniji
Predsednik Tito z ženo Jovanko je pred 1. majem prispel na Brdo pri Kranju — 1. maja je bil v Mojstrani, naslednji dan pa je obiskal Kozjansko
Kranj
Predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo Jovanko je zadnji dan aprila nekaj pred dvanajsto uro prispel na brniško letališče, kjer so ga pozdravili najvišji predstavniki republike Slovenije in kranjske občine. Zatem se je odpeljal na Brdo pri Kranju.
1. maja je predsednik Tito na Brdu pri Kranju najprej sprejel svoje najožje sodelavce iz Slovenije, zatem pa delegacijo družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Bežigrad, pevski zbor Posavje in mlade iz osnovne šole Danilo Kumar iz Bežigrada in z njimi predstavnike pobratene osnovne šole iz Kumrovca. Vsem skupaj je zaželel srečen prvi maj, še posebno pionirjem, katerim se je zahvalil za čestitke in jim naročil, naj se pridno učijo, da bodo tako lahko danes ali jutri nasledili tiste pridobitve, za katere so naši narodi dali toliko žrtev. t
Na sprejemu je bil tudi Jože Snoj, pri katerem je leta 1935, v času ilegalne partijske konference v Tacnu, nekoč prenočeval Tito. Tito se je spomnil tistega dogodka, še posebno ko so mu v spominskem tulcu izročili nož, ki ga je v kuhinji pri Snojevih takrat sam nabrusil, ko je opazil, da se Snojeva žena muči s topim nožem.
Nekaj po dvanajsti uri se je predsednik Tito s spremstvom podal na izlet v Mojstrano. 2e na poti skozi Jesenice ga je pozdravila številna množica, v Mojstrani pred hotelom Triglav pa so se zbrali domačini in drugi prebivalci zgornje savske doline.
Pred vhodom v hotel so predsednika Tita z ženo Jovanko in druge goste pozdravili predstavniki jeseniške občinske skupščine na čelu s predsednikom Slavkom Osredkarjem. Učenci prvega razreda osnovne šole v Mojstrani Valerija Vendramin, Marko VolariČ in Emilija Dereani z njihovo učiteljico Vero Gartnar so sproščeno čestitali k prazniku Titu in ženi Jovanki, oktet iz Ži-
rovnice pa je v pozdrav zapel pesem Triglav, moj dom.
Kosila in svečanosti v hotelu so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Mojstrana. Predsednik krajevne skupnosti Pavel Krznarič in tovariš Tito sta se dlje časa* zadržala v pogovoru. Ko sta govorila o današnjih zdomcih, je Tito omenil, da bi se morali naši ljudje čimbolj združiti v delovni skupnosti doma. Glede strokovnjakov pa je menil, da je včasih prav, da se v tujini naučijo nove tehnologije in tudi discipline. Ko je Pavle Krznarič vprašal predsednika Tita, kako, da je kljub letom ohranil še toliko mladostne vitalnosti, mu je odgovoril: »Vselej je treba delati, delati! To daje človeku moč in veselje, še posebej, če vidiš tudi uspehe.«
Na vrtu, kjer se je medtem "zbrala velika množica, je igral za ples jeseniški ansambel Kondor. Vendar nihče od čakajočih ni zaplesal, vsi so nestrpno pričakovali dragega gosta, da pride na vrt.	'
Še in še so ploskali, ko je prišel in želeli so se z njim rokovati. Potem pa je Tomažinov Tone raztegnil meh in domača folklorna skupina-Jaka Rabič je zaplesala nekaj poskočnih plesov gornje savske doline. Nekaj pesmi pa so zapeli še žirovniški pevci. Preden se je poslovil in odpeljal na Brdo pri Kranju, je predsednik Tito poskusil še pečeno jag-nje, ki so ga v ta namen pekli na prostem.
2. maja je predsednik Tito z ženo Jovanko obiskal Kozjansko. V Planini pri Sevnici so ga pozdravili številni domačini, brigadirji in mladi iz pobratenih mest, ki so prišli na slovesno otvoritev zvezne delovne akcije Kozjansko 74. Popoldne je Tito obiskal Lisco, kjer so ga pred Tončkovim domom sprejeli predstavniki javnega življenja in družbenopolitičnih organizacij iz občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Krško, Sevnica in Brežice.
A. 2alar
v
Štafeta mladosti na Gorenjskem
Občinske konference mladine z Jesenic, iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice in Tržiča pozivajo mladince, pionirje in druge občane, da pozdravijo Titovo štafeto, ki bo potovala po Gorenjskem v soboto , 11. maja.
Zjutraj ob 8. uri jo bodo iz rok mladincev Primorske sprejeli pionirji in mladi delavci iz Železnikov. Ob tej priložnosti bodo pripravili krajši kulturni program. Štafetno palico bodo zatem ponesli proti Škofji Loki, kjer bo osrednja slovesnost v počastitev štafete v občini. Ob 8.30 bo pred občinsko skupščino zborovanje mladine in drugih občanov. Kulturni program bodo pripravili gimnazijci.
Ločani bodo štafeto predali mladincem iz Kranja. Le-ti bodo -pripravili svečan sprejem ob 9.30 na Trgu revolucije v Kranju.
KO ZRVS Radovljica
V sklopu občinskega odbora ZRVS Radovljica je devet KO ZRVS. Po sklepu občinskega odbora ZRVS Radovljica bodo vse krajevne organizacije ZRVS izvedle za svoje člane do 15. junija orientacijsko-taktične pohode in izpite .
KO ZRVS Radovljica je med prvimi, ki bo v radovljiški občini izvedla orientacijsko taktični pohod in izpite že 18. maja 1974. Za lažjo izvedbo pohoda bodo nabavili za vse člane topografske karte Bled in ko-mandirska ravnila. Na zaključku pohoda pa bodo članom ponudili nakup daljnogledov, busol, topografskih priročnikov in knjigo 2ivljenje v naravi.	C. R.
Tržičani bodo štafetno palico prejeli od kranjskih kolegov v Dupljah. Pozdravno pismo mladih iz Tržiča predsedniku Titu bodo prebrali pred paviljonom NOB v Tržiču ob 10.30. uri. Ob 11. uri bodo štafeto pozdravili Radovljičani. Svojo pot po Gorenjskem pa bo zaključila približno ob 13. uri na Jesenicah.
-lb
Dražji mestni promet
Kranjska občinska skupščina je na zadnji, 58. seji, v prejšnjem mandatnem obdobju dala soglasje turističnemu prometnemu podjetju Creina Kranj, da se povišajo tarife v mestnem avtobusnem prometu.
Sedanje tarife v mestnem
[»rometu so veljale od 1971. eta. Od takrat do danes pa so se stroški za gorivo povečali za 100 odstotkov, avtomobilske gume za 40 do 60 odstotkov, nabavne cene avtobusov pa za 20 odstotkov. Iz amortizacijskih sredstev tako Creina ni mogla več obnavljati voznega parka. Zato je zaprosila za odobritev novih tarif.
Poslej bo vožnja z mestnim avtobusom iz ene v drugo cono veljala 1,50 dinarja (doslej 1,10 dinarja), iz prve v tretjo cono pa 2 dinarja (doslej 1,60 dinarja).
Nove tarife bodo začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.	A. 2.
Radovljica
Kranj, 7. maja — Na predlog i?" vršnega odbora skupnosti slovenskih -_____občin so se dopoldne v Kranju sestali predsedniki medobčinskih svetov občin iz cele Slovenije. Na sestanku so razpravljali o pripravah na skupščino skupnosti slovenskih občin in o statutih medobčinskih svetov občin. Sestanek predsednikov medobčinskih svetov občin je sklical predsednik skupnosti slovenskih občin Slavko Zalokar.
A. 2.
Radovljica, 7. maja — Popoldne so se sestali predsedniki komisij P? ' ■ '	' občinski konferenci zveze komuni-
stov in razpravljali o nadaljnjih nalogah pri izvajanju programa občinske konference, komiteja in komisij. Seznanili pa se bodo z akcijskim programom centralnega komiteja ZKS pri uresničevanju stališč in sklepov VII. kongresa ZK Slovenije.
Jutri popoldne se bo sestal aktiv komunistov kulturnih delavcev iz radovljiške občine. Razpravljali bodo o tistem delu zaključkov VII. kongresa ZKS, ki se nanašajo na samoupravne odnose in idejno usmeritev kulture. Obravnavali pa bodo tudi letošnjo kulturno dejavnost v okviru radovljiške kulturne skupnosti.	A 2.
Predsedstvo Sveta sindikatov Škofja Loka sklicuje XI. redni občni zbor --—	m občinske organizacije zveze sindikatov Skofj a Loka. Za dnevni red med drugim predlaga pregled dela sindikatov v preteklem obdobju, izvolitev novega vodstva in sprejem programa dela z® . prihodnje. Občni zbor bo v soboto, 11. maja, ob 8. uri v sejni dvorani občinske : skupščine.
Na občni zbor so vabljeni "delegati osnovnih organizacij sindikatov, delegati konferenc strokovnih sindikatov, člani sveta, nadzornega odbora, člani upravnega odbora doma oddiha in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij.	.]b
Škofja Loka
Ob 32-letnici borbe in tragedije Kokrške čete v jami na Okroglem je v nedeljo pri spomeniku na Okroglem spominska svečanost, ki jo je pripravij0 j krajevna organizacija zveze borcev Naklo. V kulturnem progrdmu so sodel° f vali godba na pihala iz Kranja in recitatorji kulturno umetniškega društvi ter osnovne šole Naklo. Na svečanosti je govoril predsednik konferenc11 mladih delavcev pri občinski konferenci zveze mladine Kranj Miloš Sajov& — A. Z.— Foto: F. Perdan
i' - ■. ■ ■; • ■ ■ , < ■ m: v m.. m • ■ •». * i* *; mm - ^; *: m ^ ^ \ ' "iS'
V okviru ideološkega programa izobraževanja sta komiteja občinske renče ZKS v organizaciji Delavskih univerz jeseniške in radovljiške J izvedla partijsko politično šolo, ki je trajala od 19. do 26. aprila. Nekaj ^ petdesetim udeležencem so snov po učnem programu »An, ki zajema 15 tenja. osnov marksizma, predavali predavatelji z Jesenic, iz Radovljice in Ljubi) ne. Da bi predavanja prilagodili dosedanjemu znanju kandidatov in
do s ,
lahko ocenili uspeh šole, so udeleženci pisali test najprej iz sedmih, na ( šole pa iz osemnajstih tem. Na Jesenicah so opravili izpit 26. apri/o> Radovljici pa bodo imeli testiranje v kratkem. Poleg tega so morali	,
predložiti tudi diplomsko nalogo, za katero so lahko izbrali eno od predloženih tem. Po dosedanjem pregledu in opravljenih testih so agotov f da so navzoči pokazali resnično dober in zadovoljiv uspeh. Politična verificirana, udeleženci bodo prejeli spričevala Zveze komunistov SloveM uspeh pa bo zabeležen v delavski knjižici. Predvidoma v jeseni se bo šolo ^ daljevala iz snovi, ki je predvidena v programu »B<r. — B. Blenkuš —* sliki: Del udeležencev politične šole na Jesenicah.
s*
V ponedeljek dopoldne se je v Kranju sestal sekretariat medobčinskega ZK za Gorenjsko, kjer so razpravljali o gospodarskem položaju Gorefl)' J j Popoldne pa je sekretar medobčinskega sveta ZK Martin Košir s sekr^j^ komitejev gorenjskih občinskih konferenc ZK obiskal naše podjetje. OČ SJt so si proizvodnjo in se seznanili z nadaljnjimi načrti podjetja ČP Gor€W tisk. —A. Z. — Foto: F. Perdan
Kranjski dom upokojencev
skoraj poln
Konec avgusta lani je bil na Plahni pri Kranju odprt nov dom za Upokojence s 122 posteljami. Inve-®titorstvo za gradnjo doma, prvega tovrstnega po vojni, je prevzela banjska občinska skupščina na Podlagi širšega programa o skrbi za starejše ljudi v občini. Zaradi nedograjenega toplotnega omrežja v novem stanovanjskem naselju na Plahni je dom lahko sprejel prve sta-°ovalce šele novembra lani. Po poročilu gradbenega odbora pa je bilo s^di aprila letos v domu 91 oskrbovancev.
Tik pred dograditvijo je kranjska ?bčinska skupščina sprejela odločbo ,n z njo ustanovila Dom upokojen-Cev Kranj. V njej piše, da je dom 8Plošni in posebhi socialni zavod, ki |Judi oskrbovancem stanovanje, hrano, pranje, šivanje in drugo sPloŠno oskrbo ter zdravstveno in socialno varstvo. Z drugimi besedami to pomeni, da imajo stanovalci Popolno oskrbo, bolniki pa tudi zdravstveno, vključno z dietno prehrano in nego. V poročilu gradbe-nega odbora, ki ga je na zadnji seji v prejšnjem sestavu sprejela kranjska občinska skupščina, piše, da znaša oskrbnina v enoposteljni sobi (takšnih pa je 96) 71,10 dinarja, v dvoposteljni pa 61,70 dinarja na dan. Pri bolnikih, ki potrebujejo
redno nego, je treba za vsak oskrbni dan doplačati 20 dinarjev, pri deloma pokretnih bolnikih pa 14 dinarjev. Poprečna starost stanovalcev je bila sredi aprila od 72 do 83 let, najstarejši je bil star 96 let, najmlajši pa 26 let.
Na seji občinske skupščine je odbornik Martinjak vprašal, ali je res, da dom ni zaseden in da se najemnine obračunavajo po ekonomskih cenah. Na vprašanje je odgovoril predsednik gradbenega odbora Janez Sušnik.
Rekel je, da prve mesece dom res ni bil najbolje zaseden, predvsem zaradi precej visoke oskrbovalnine in zato, ker ljudje na stara leta pri nas še vedno neradi spreminjajo okolje, na katerega so navajeni. Poleg tega pa se je tudi osebje postopoma privajalo na nove delovne pogoje, posebno glede vsakodnevne zdravniške nege in oskrbe.
»Kot rečeno se dom postopoma polni in prepričan sem, da bo v nekaj mesecih postal že premajhen. Res je, da dom sprejema v oskrbo tudi starejše občane iz drugih občin, za kar prvotno ni bil namenjen. To pa zato, ker v naši občini ni bilo dovolj interesentov. Nekaj podobnega je bilo pred leti v občini glede otroškega varstva. Starši so se nekako
težko odločali za organizirano varstvo otrok. Danes kot vidite pa je vrtcev v občini že premalo. Zato menim, da bo podobna mentaliteta tudi na tem področju kmalu odpravljena.
Glede ekonomskih najemnin pa moram povedati, da so te različne od primera do primera. Za dnevno zdravniško oziroma zdravstveno oskrbo in nego je treba plačati dodatek. Res je, da je cena za oskrbni dan precej visoka, vendar jo plača le tisti, ki to zmore oziroma oskrbovan-čevi ožji družinski člani. Tistim, ki sami ne zmorejo plačila, pa pokrije razliko občina, iz katere je oskrbovanec. Za našo občino lahko rečem, da bo morala letos precej povečati tovrstna sredstva v primerjavi s prejšnjimi leti. Vendar povečani tovrstni izdatek ne smemo jemati kot nekakšno zlo, marveč kot dolžnost in obveznost družbe v skrbi za starejše ljudi.«
Glede na to, da bo sedanji dom najbrž res kmalu premajhen, se v Kranju že pripravljajo na adaptacijo doma za ostarele občane v Preddvoru. Načrti so že pripravljeni, zbira se tudi že denar, kmalu pa bo imenovan še gradbeni odbor.
A. Žalar
Tesna povezava med podjetjem in krajem
Podjetje Termopol iz Sovodnja proslavlja 15-let-nico obstoja — Zgraditi nove proizvodne prostore Je največja želja 100-članskega kolektiva — Termopol in Sovodenj v tesni povezavi
Te dni podjetje Termopol iz So- stavniki krajevnih družbenopolitičen j a v Poljanski dolini proslavlja 15-letnico svojega obstoja. Proslave, je bila v počastitev tega jubileja Prejšnjo soboto, so se poleg termo-Polovcev udeležili tudi predsednik p^ofjeloške občinske skupščine Tone "olajnar, predsednik občinskega iz-vr«nega sveta Jože Stanonik, načel-. niK za gospodarstvo Zvone Teržan, ustanovitelja podjetja Janko Zabu-Vec m Matija Ivanuša ter pred-
nih organizacij.
»Preseliti se je treba v leto 1956,« je na proslavi dejal ustanovitelj in sedanji direktor žirovske Etikete Janko Zabukovec. »Kulturno življenje v Sovodnju je bilo takrat izredno razgibano. Živahno delo dramske sekcije so začele dopolnjevati še kino predstave. Pred osemnajstimi leti smo namreč kupili kino projek-
Z novo pomladjo spet vabljiva priložnost za ljubitelje taborjenja.
Veleblagovnica
Al
Škof j a Loka prireja
od 13. do 22. maja 1974 že tradicionalno akcijo razstava s prodajo šotorov in opreme za taborjenje
RAZSTAVA
vsem obiskovalcem omogočila pregled novosti področju kampiranja
in
nudila ugodno priložnost
nakup vseh potrebščin za oddih m rekreacijo na enem mestu
Kranjska podružnica Ljubljanske banke je v tem šolskem letu odprla že pet šolskih hranilnic. Zadnjo so odprli konec aprila v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Sicer pa se je ta oblika varčevanja pri šolarjih na Gorenjskem že precej uveljavila. V kranjski občini so šolske hranilnice že v šestih šolah, na Gorenjskem pa jih je kar 13. Do konca marca je v vseh hranilnicah na Gorenjskem 2069 šolarjev imelo prihranjenih okrog 22 starih milijonov dinarjev. Na sliki: Z otvoritve šolske hranilnice v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju, t-A. Ž. —Foto: F. Perdan
tor. Ob tej priložnosti sem spoznal Matijo Ivanušo, ki je predlagal, da bi v kraju osnovali neko podjetje. V začetku maja pred petnajstimi leti je bila ideja končno uresničena. Lepo vsoto denarja v ta namen je prispevala kmetijska zadruga, precejšen del pa tudi posamezniki. Sedem ljudi je bilo takrat zaposlenih. Prva leta so nas morili porodni krči in razne težave. Toda kmalu se je obrnilo na bolje! Prva leta smo v glavnem proizvajali polietilenske vrečke, razno galanterijo ter opremo za mopediste. Vesel sem, da je takratno seme dobro obrodilo. Zato čuvajte to, kar imate! Še naprej delajte pridno in disciplinirano! Želim vam veliko uspeha!«
Termopol se je v poldrugem desetletju močno razvil. Danes v So- ' vodnju izdelujejo avtomobilsko opremo, pisarniške potrebščine, obloge za opremo stanovanj in prostorov, zahtevno tehnično embalažo, kot so albumi za slike, značke in drugo! Eden najpomembnejših ciljev je prehod iz obrtniške v industrijsko proizvodnjo. Prvi rezultati v tej smeri se že kažejo. Sovodenjčani opremljajo avtomobile Cimosa iz Kopra in IMV iz Novega mesta, z nekaterimi svojimi izdelki pa so prodrli celo na inozemska tržišča.
V nadaljevanju je besedo povzel sedanji direktor inž. Janko Pogačnik. Menil je, 3a se je treba za vse dosedanje uspelie zahvaliti izključno skupnemu delu in požrtvovalnosti celotnega kolektiva. Zato se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju podjetja. »Naša dolžnost je, da gremo z razvojem naprej,« je dejal. »Vzporedno z razvojem Termopola se bo razvijal tudi kraj. Ne smemo dopustiti, da bi Sovodenj kakorkoli nazadoval. Pred nami so velike in težke naloge. Zgraditi bomo morali novo tovarno, razširiti proizvodnjo! Povpraševanje po naših izdelkih je vse večje. Zavedamo se, da sta podjetje in kraj odvisna drug od drugega, da sta tesno povezana. Naša naloga je, da zmanjšamo migracijo. S tem si bomo ustvarili pogoje za lepšo bodočnost. Seveda pri vsem tem računamo na izdatno podporo občinske skupščine!«
Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar je nato spregovoril o uspehih, problemih in nalogah v občini. Menil je, da so dosežki zadnjih petih let neverjetno veliki. Treba pa bo, je poudaril, vlagati investicije tudi po manjših krajih, tja, kjer se doslej skorajda ni investiralo.
Na svečanosti, v kulturnem programu je nastopil Gorenjevaški oktet, so najzvestejši, tisti, ki so v podjetju po petnajst ali deset let, prejeli nagrade in priznanja, prav tako pa tudi oba ustanovitelja.
Po končani proslavi so še člani kolektiva ter gostje zavrteli ob zvokih ansambla Cadež iz Žirov ter še dolgo v noč obujali spomine na prehojeno pot!	J. Govekar
Akcija v tednu RK
Radovljica — Občinski odbor RK in osnovne organizacije RK v radovljiški občini so za teden Rdečega križa od 5. do 11. maja pripravile več akcij. Poleg širjenja propagande za vključevanje novih članov v vseh krajih, so začeli v ponedeljek v prostorih AMD Radovljica z 80-urnim tečajem za predsednike in namestnike ekip prve pomoči iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V petek, 11. maja, se bo na občinskem tekmovanju o prvi pomoči v prostorih osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici pomerilo 7 ekip mladih članov RK iz vseh osnovnih šol. Hkrati poteka akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov. Po sklepu občinskega odbora bodo polovico zbranega denarja namenili za letovanje socialno šibkih otrok na morju. JR
Delavsko slavje
Radovljica — Občinski svet zveze sindikatov v Radovljici je tudi letos za prvi maj pri Šobčevem bajerju v Lescah pripravil tradicionalno delavsko slavje za delavce iz radovljiške občine. Zaradi slabega vremena udeležba sicej* ni bila najboljša, vendar so bili vsi zelo zadovoljni s kulturnim programom, v katerem so nastopili leški godbeniki, moški pevski zbor iz Zasipa in folklorna skupina iz Bohinjske Bistrice.
Sicer pa so praznik dela povsod v radovljiški občini slovesno proslavili. Ze navečer prvega maja so mladina in vojaki po vrhovih zakurili kresove, v zgodnjih jutranjih urah na sam praznik pa so godbeniki iz Lesc in Gorij v raznih krajih igrali budnice. Mladinski aktiv z Bleda je pripravil pohod na Babji zob.	M. Hudovernik
Nagrade izumiteljem
V temeljni organizaciji združenega dela DONIT Medvode so nagradili tri izumitelje izboljšav. Tako je inž. Igor Verbič predložil izboljšavo pri poliranju remontnih plošč v obratu laminati, Niko Peterlin uvedbo samodejne naprave na disku sklopke viličarja ter Aleksander Erzin nov postopek pri impregnaciji papirja. Vse izboljšave so bile preverjene v praksi in bodo ugodno vplivale na dvig produktivnosti.	-fr
Štipendije LIP
Bled — Lesno industrijsko podjetje Bled je razpisalo v šolskem letu 1974/75 pet štipendij za študij na tehnični šoli, 4 štipendije za študij na strojni, biotehnični, tehničnb matematični fakulteti in na visoki ekonomsko komercialni šoli. Prijave bo svet za izobraževanje pri podjetju sprejemal do 25. junija. '
Letos bodo v LIP sprejeli v uk tudi 20 vajencev, v TOZD Tomaž Godec v Boh. Bistrici 5, TOZD na Bledu 8, v TOZD Mojstrana 4 in v TOZD Podnart 3.	JR

J
Četrt stoletja hotaveljskega Marmorja
Naša organizacija združenega dela proslavlja 25 let naporov 80-član-skega kolektiva, da z uspešnim delom prispeva svoj delež k razvoju naše delovne skupnosti. Dejavnost našega podjetja je življenjskega pomena v tem delu Poljanske doline.
Pozdravljamo zamisel Foto kluba Gorenja vas, da s sliko prikaže javnosti naše delo in-naše napore za boljši jutri. Za dosego tega cilja bo potrebno veliko požrtvovalnega dela in strokovnega izobraževanja, novi prostori in nova oprema pa bosta pogoj za kakovost naših izdelkov, ki so v okras na mnogih mestih širom po naši domovini. Tako so člani kolektiva Marmor iz Hotavelj v katalogu napovedali otvoritev razstave, ki je bila v počastitev četrtsto-letnega jubileja odprta prejšnjo nedeljo v galeriji šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v Poljanski dolini.
Kamnolom v Hotavljah je bil odprt že v prejšnjem stoletju. Današnje podjetje Marmor pa je bilo ustanovljeno leta 1948! Začetki so bili izredno težki. Vrsto let je bilo vsa dela potrebno opravljati ročno. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih vsega nekaj več kot ducat delavcev. Šele po desetih letih dela so v Marmorju kupili prve stroje. Danes je v Hotavljah zaposlenih osemdeset, v prihodnjih letih pa računajo, da se bo število delavcev v podjetju dvignilo na sto. Ves marmor se zdaj do končnih izdelkov predeluje doma. Prav tako tudi lehnjak z Jezerskega! Še nekaj je treba omeniti. Skrb za kadre! V hotaveljskem Marmorju posebno v zadnjih nekaj letih izredno veliko pozornost posvečajo izobraževanju. Več mladih fantov študira na visokih, višjih in srednjih šolah ter prejema štipendije podjet-
ja, precejšnje število zaposlenih pa obiskuje večmesečne tečaje za pridobitev kvalifikacije.
Dejavnost Marmorja se je v zadnjih nekaj letih močno razširila. Poleg osnovne naloge; pridobivanja rožnatega hotaveljskega marmorja in jezerskega lehnjaka, delavci pripravljajo za tržišče vrsto izdelkov iz vseh marmorjev, police, stopnice, lamelne tlake, plošče za beneške tlake, zunanje in notranje stenske obloge, portale, breton plošče v več barvah ter plošče iz jezerskega lehnjaka za zunanje in notranje dekorativne obloge, poleg tega pa izvajajo montažo vseh naštetih izdelkov.
Razstava, ki so jo prejšnjo nedeljo odprli v Gorenji vasi, je že enajsta v galeriji domače šole. Tokrat nas avtorji fotografij Viki Ferlan, Franci Fortuna, Drago Oblak, Vlastja Simončič in Justin Zorič popeljejo med hotaveljske »rudarje«, med kamnoseke, Žagarje, brusilce, drobil-ničarje .., Pred očmi obiskovalcev se vrstijo fotografije, ki prikazujejo najlepše stvaritve iz hotaveljskega marmorja, spomenike iz ožje in širše domovine, ki prikazujejo Hotaveljce in okoličane pri delu, delu, ki jim nudi zaslužek, vsakdanji kruh!
Na proslavi ob otvoritvi razstave v počastitev Marmorja so sodelovali tudi pesnica, domačinka z Malen-skega vrha Julka Fortuna, njeno pesem o marmorju je prebral delavec tega podjetja Jakob Jesenko, ter pevci Gorenjevaškega okteta.
J. Govekar
X jL#	J
Srmda
8. maja 1974
Delavci GIP Gradiš Jesenice hite z gradnjo novega dela gorenjske ceste od potoka Bela do kulturnega doma na Javorniku. Pri tem so delavci SGP Sava Jesenice, Projekt TOZD Jesenice ter podjetja Hudournik speljali novo strugo spodnjega dela • Javorniškega potoka, prek katerega so zgradili tudi nov most. Po njem je sedaj obvoz, dokler ne bo nanj na vzhodni in zahodni strani priključena nova cesta. — Foto: B. Blenkuš
Ekonomičnost dosuševanja uvele trave s prevetrovanjem
Zaradi vlažnega podnebja v naših travniških območjih je onemogočeno pravočasno spravilo krme. Pomagamo si s pašo in siliranjem. S sušenjem sena na tleh so izgube odvisne od vremena in znašajo 30—60 %. S sušenjem sena v kozolcu ali na sušilih se izguba hranilnih snovi zmanjša, vendar je pri tem načinu sušenja potrebno veliko ročnega dela. V preteklem desetletju se je začel v praksi uveljavljati način dosuševanja sena s prevetrovanjem.
Prednosti dosuševanja so naslednje:
—	zmanjšuje čas sušenja na prostem za najmanj eno tretjino in s tem porabo živega dela,
—	zmanjšuje odvisnost sušenja in spravila od vremena,
—	zmanjšuje izgube najbolj kakovostnih delov krme,
—	zmanjšuje izgube hranilnih snovi, vitaminov in karotina
Posebno pa se s takim načinom sušenja zboljša kakovost pridelane
krme zaradi zgodnje košnje še zlasti na usmerjenih kmetijah, ki travnike dobro gnojijo z mineralnimi gnojili, kajti gnojenje šele s pravočasno košnjo pride do polne gospodarske veljave. Zato ni dovolj, če hočemo imeti dobro krmo, da travnike gnojimo, ampak jih moramo tudi pravočasno pokositi.
Trava ima največjo hranilno vrednost v fazi latenja. Posebno bogata je takrat trava s prebavljivimi beljakovinami, ki nam jih v obroku navadno primanjkuje, še posebnona kmetijah, kikrmijo koruzno silažo. V takih primerih je treba obrok nujno dopolniti z dragimi beljakovinskimi krmili. S kakovostnim senom lahko primanjkljaj beljakovin občutno zmanjšamo, beljakovinska krmila pa dajemo le visoko produktivnim živalim.
Kolikšna je dejanska vrednost pravočasno košene trave in sušene s prevetrovanjem, si lahko ogledamo na analizah sena s škofjeloškega področja.
Iz lanske košnje je bilo na krmsko vrednost analiziranih 12 Vzorcev sena iz usmerjenih kmetij. Devet vzorcev sena je bilo sušenih na tleh ali v kozolcu, trije vzorci sena pa so bili sušeni s prevetrovanjem. Analize je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije.
Povprečna krmska vrednost navadno sušenega sena je bila 25,5 dkg škrobnih enot in 4,1 dkg prebavljivih beljakovin, prevetrovano seno pa je vsebovalo 36,7 dkg škrobnih enot in«6,4 dkg prebavljivih beljakovin. Razlika je 11,2 dkg škrobnih enot in 2,3 dkg prebavljivih beljakovin v korist prevetrovanega sena.
V	močnem krmilu TL-pit 150 stane 1 škrobna enota 3,21 S din, ena prebavljiva beljakovina pa 16,3 S din. Sedaj lahko izračunamo, da vsebuje 1 kg prevetrovanega sena za 35,9 S din (11,2 x 3,21) več hranilnih snovi kot navadno sušeno seno. Za 16 ton sena, kolikor so ga povprečno na sušilih sušili, znaša povečana Krmska vrednost sena za 5.744 N din (35,9 x 16.000). Če odštejemo od te vsote izdatek za elektriko, povprečno 600 din, in amortizacijo naprave (samo za prvo košnjo) 700 din, nam ostane še 4.444 N din čistega v povečani krmski vrednosti sena.
Ta izračun nam prepričljivo dokazuje, da se zgodnja košnja in do-suševanje mlade uvele trave s prevetrovanjem izplača.
V	prevetrovani krmi so ohranjene vse mineralne soli, vitamini in karotini, katere živina nujno potrebuje za dobro proizvodnjo in repro-^ dukcijo, kar je pogoj za donosno živinorejo.
Kmetijska zadruga
Škofja Loka
Nelec Franc, dipl. ing. agr.
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj,
Sejmišče 4
Na podlagi 43. člena statuta in 4. člena dopolnitve tega statuta ter sklepa delovne skupnosti z dne 26. marca 1974, ponovno razpisuje prosto delovno mesto
direktorja zavoda
Pogoji:
1.	da ima visoko izobrazbo, zaželena ekonomska ali pravna smer s 3-letno prakso
2.	da ima višjo izobrazbo, zaželena ekonomska, pravna ali kadrovska smer s 5-letno prakso
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati fte:
1.	da ima ustrezne moralno politične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve
2.	da ima sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov za uspešno vodenje organizacije
3.	da pozna družbenoekonomsko problematiko.
Kandidati morajo predložiti dokazila o svojem dosedanjem delu
in dokaze, da izpolnjujejo razpisne pogoje.
Rok za sprejemanje ponudbe je 15 dni od dneva razpisa.
Vloge sprejema Komunalni zavod za zaposlovanje, 64001 Kranj,
Sejmišče 4 — razpisna komisija.
Sreda
JL# lisi
8. maja 1974
Varujmo kmetijsko zemljo
Delegati kmetov iz vseh kamniških krajevnih skupnosti in iz temeljnih organizacij združenega dela s področja kmetijstva so podpisali samoupravni sporazum, s katerim so ustanovili kmetijsko zemljiško skupnost. Med najpomembnejšimi nalogami, ki jih bo opravljala na novo ustanovljena zemljiška skupnost, moramo omeniti skrb za pravilno izrabo kmetijskih zemljišč v občini, saj nagla urbanizacija kamniške občine posega v najboljša kmetijska zemljišča. Skupnost bo tudi spodbujala sodelovanje med zasebnimi kmeti in kmetijskimi delovnimi organizacijami, zasebnim kmetom pa bo pomagala pri preusmeritvi zasebnih kmetij v sodobna kmečka gospodarstva, ki bodo usmerjena k proizvodnji za trg.
Predsednik skupščine je Ivan Ore-hovec, kmet iz Zgornjega Motnika, ki je preusmeril svojo kmetijo in se pretežno ukvarja z govedorejo, za predsednika izvršilnega odbora skupnosti pa so izvolili ing. Francko Trebar, ki je zaposlena na kokošji farmi na Duplici pri Kamniku.
Sklad za pospeševanje kmetijstva, ki je že do sedaj skrbel za napredek kmetijstva v občini, bo sestavni del skupnosti. Za kamniško občino, kjer sestavlja kmečko prebivalstvo le 16 odstotkov vseh občanov, je dan večji poudarek razvoju kmetijstva tudi zato, da kmečka gospodarstva prehranijo kar največji del občanov. Omeniti velja, da kmečki turizem, ki naj bi bil kot dopolnilo zasebnim kmetijam, ostaja zapisan le v raznih resolucijah in sklepih občinskih organov, do njegove uresničitve pa ni prišlo.	-tj
Tretja varianta obvoznice
V letošnjem programu Skupnosti za ceste Slovenije je predvidena zgraditev obvoznice mimo Podkorena* Proti načrtu, po katerem naj bi šla cesta čez sredo polj in travnikov, so kmetovalci tega kraja ugovarjali in predlagali, naj se cesta spelje ob koncu rodovitnih površin tik ob vzhodni strani naselja. Pred kratkim pa so se prizadeti sestali s pristojnimi jeseniške občine, cestnega podjetja in republiške skupnosti in se izjasnili, da se tudi z drugo varianto ne strinjajo, čeprav so prvotno že bili za to. Nekateri menijo, da bi bilo sprejemljivo za vse, če bi se obvoznica speljala tam, kjer se na severovzhodni strani stikajo rodovitne površine s travniki in senožeti na prvih vzpetinah Karavank. Zato pa bo razumljivo potrebno več denarja, saj bi bila po tretji varianti obvoznica daljša in bi se morala odcepiti od sedanje ceste že pri »Jalenovi« žagi namesto pri »Ekarci«.	B. B.
Obvoznica je odnesla prehodni turizem
Kranjska gora je imela zelo veliko tranzitnega turističnega prometa tudi spomladi in jeseni vse dokler ni bila lani mimo naselja zgrajena nova obvoznica. Prehodni gostje, ki so prihajali čez Korensko sedlo in mejni prehod v Ratečah ali so se tod vračali, so V Kranjski gori v velikem številu prenočevali, kupovali bencin in prehrambene artikle v lokalih na novo zgrajenega trgovskega centra zahodno od hotela Razor.
Po otvoritvi nove obvoznice je Kranjska gora zunaj zimske in poletne sezone skoraj omrtvela. Prehodni gostje se sedaj namesto v Kranjski gori zelo ustavljajo sredi Gozd-Martuljka pri samopostrežni trgovini, gostišču »Pri Jožici« in hotelu »Špik«.
Nekateri menijo, da bi morali čimprej zgraditi še en odcep od obvoznice proti hotelu Kompas, ker je sedanji -r- približno 1 km jugovzhodno od tod — zelo nepraktičen. Da .bi se gostje, ki prihajajo k nam, usmerili v hotele in trgovine, menijo, da bi bilo treba popraviti odcep v Kranjsko goro pri nekdanji »Jalenovi« žagi, tako da bi odstranili manjšo vzpetino, ki zastira odcep pri nekdanji železniški čuvajnici. Poleg tega menijo, da bi morali pred tem postaviti nove velike in daleč vidne reklamne deske. Podobno bi morali narediti na vzhodni strani Kranjske gore, še posebno zato, ker je stara cesta od Kožarja v Kranjsko goro urejena le za enosmerni promet.
B. B.
Mladinski aktiv
Bled — Po nekajletnem mrtvilu so pred kratkim tudi na Bledu ustanovili mladinski aktiv. Člani so si zadali obsežen delovni program. Ustanovitev mladinskega aktiva nedvomno pomeni poživitev za Bled, saj se mladi nameravajo udejstvovati na kulturnem, športnem in drugih področjih.	M. Hudovernik
Od spomenika do spomenika
Radovljica — V počastitev dneva OF sta občinska konferenca zveze mladine Radovljica in aktiv mladih delavcev iz Plamena v Kropi in njeni okolici pripravila orientacijsko tekmovanje od spomenika do spomenika. Mladi so za to tekmovanje pokazali veliko zanimanje, saj je spominska obeležja obiskalo prek sto mladincev, mladink in vojakov. Poleg orientacijskega pohoda so udeleženci reševali tudi teste iz poznavanja zgodovine NOB in prve pomoči ter se pomerili v streljanju. Pri sindikalnem domu pa so ob tej priliki pripravili razstavo orožja.
M. Hudovernik
Uspeli obrambni dnevi
Radovljica — Tudi letos je občinska konferenca zveze mladine v Radovljici pripravila v sodelovanju z garnizijo Andreja Zvana Borisa z Bohinjske Bele obrambne dneve za učence osnovnih šol iz radovljiške občine. Pionirji so obiskali vojake in se seznanili z njihovim življenjem. Tovrstne obrambne dneve, kot jih imenujejo, nameravajo jeseni ponoviti.	M. Hudovernik
Almira dobila glasilo
Radovljica — Konec aprila je tudi delovni kolektiv tovarne Almira iz Radovljice dobil svoje glasilo, ki nosi ime Almira. S tem se je po daljšem odlašanju priključil ostalim velikim delovnim skupnostim v občini, ki že imajo svoj časopis. Dvanajstčlanski uredniški odbor, vodi ga kot odgovorna in glavna urednica Alenka Bole-Vrabec, se je zelo potrudil že s prvo številko, ki so jo tiskali pri ČP Gorenjski tisk Kranj v tisoč izvodih. Imajo svojega fotografa in karikaturistko, kar bo glasilo vsekakor še bolj popestrilo. "	JR
Trgovsko proizvodno podjetje Zarja Jesenice
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja in delavskih svetov
TOZD Delikatesa ter TOZD Manufaktura
naslednja prosta delovna mesta zaradi izpopolnitve organizacije dela, in sicer:
1.	direktorja podjetja
2.	pomočnika direktorja podjetja
3.	sekretarja podjetja
4.	direktorja TOZD Manufaktura
5.	šefa komerciale TOZD Delikatesa
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še te-le: pod 1.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu ali javni upravi; poleg tega je treba predložiti razvojni program podjetja; pod 2.: višja izobrazba komercialne smeri in vsaj 8 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v komercialnem sektorju; pod 3.: pravna fakulteta ali višja upravna šola in vsaj 5 let delovnih izkušenj v gospodarski organizaciji ali javni upravi; pod 4.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v trgovinski organizaciji;
poleg tega je treba predložiti razvojni program TOZD; pod 5.: višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ter vsaj 6 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu v trgovski organizaciji ali gospodarstvu.
Vabimo kandidate, ki želijo sodelovati pri uresničevanju programskih ciljev naše delovne skupnosti, da pošljejo ponudbo s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev, svoji družbeni aktivnosti in strokovni izobrazbi, v 15 dneh od dneva objave razpisa na kadrovsko socialno službo podjetja — razpisni komisiji TPP Zarja Jesenice, Titova 1. Stanovanj ni na voljo.
Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo — Kranj .
Oldhamska c. 4. razpisuje
na podlagi veljavnih predpisov drugo pod ad) 1. in ad) 2. ter prvo pod ad) 3. pismeno dražbo naslednjih
predmetov:
1.	loščilec GIRMI,
letnik 1965, izklicna cena 85,00 din;
2.	loščilec OBODIN,
izklicna cena 52,50 din;
3.	osebni avto VW 1300,
letnik 1967, v voznem stanju, registriran do marca 1975, izklicna cena 14.500 din.
Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure v Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska c. 4, kjer se dobijo tudi vsa pojasnila.
Pismene ponudbe sprejemamo- do 15. maja do 12. ure, ki jih naslovite na gornji naslov z oznako »dražba«. Kupec mora takoj ob prevzemu predmeta plačati celotni znesek s prometnim davkom, ki znaša 22,5 % in ga plača samo zasebnik. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor.
Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO
TUDI NAGRAJUJE
8 zamaškov s črkami
pošljite na naslov: PIVOVARNA LAŠKO
Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo:
13. aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju
Nagrade
Po krajih ob nekdanji meji
Kraji na meji med škofjeloško in idrijsko občino — Idealni smučarski tereni na Mrzlem vrhu — Premalo posluha za kmečki turizem — Dobre cestne povezave z dolino
Anica Eniko
Mrzli vrh ni od muh. Kraj ima za-T8 Pravo ime! To smo ugotovili oni aan,ko je v dolini pripekalo sonce, ko 80 kmetje hiteli z deli na polju, gori S? hribu, visoko nad Sovodnjem, ftomi ali Idrijo, kakor že hočete, pa Je.naša druščina — v Sovodnju so se I?1 Pridružili še navdušeni planinci ^avko, Bernard, Dušan in Bertl, ki I Nameravali osvojiti isto točko na °ski planinski poti — doživeli pravi |»ežni metež! V nekaj minutah se je ,temnilo, okoliške grebene je prekrije megla, začela je briti burja in Jamčiti sneg okrog 1006 metrov teokega slemena Sivke! Stisnili smo e k tlom, glave privili v jopiče in se ako upirali sunkom razbesnele Nežne nevihte in skušali čimprej P^ti na varno, vsaj s čistine v zatišje »°2da. Le nekaj sto metrov pod in . se ie veter za trenutek utišal ni nam več bilo težko doseči pi£»ninske postojanke!
meja je krojila usodo
»Sem v kuhinjo pojdite,« nas je
P°\abila prijazna oskrbnica Anica ^mko, »topleje vam bo!« Ubogali Z*??0 jo. Na toplem ob vročem štedil-niku so že bile zbrane kmečke grče, gospodarji z domačij v bližnji okoli-Tudi fantje, ki so le malo prej *lJUb snegu in mrazu še nalagali ^rva na traktor ob cesti, ki pelje v as> so prišli na toplo, zraven pa se-Veda še na šilce domačega brinjevca kozarček vipavca! Dolgčas na 2™ ta dan res ni bilo. Za to je poskrbel Tone, Terzinc po domače, jNožak, vaški posebnež, ki menda v "ekaj dneh prekrižari vse vasi daleč "aokrog in kateremu, vsaj tako so jNi dejali, domislic nikoli ne zmanj-. a: Kajpak gre verjeti, da so njegove Pripovedi o »kontrabantu« — prav
tem področju je posekala meja — , e(lno zanimive. Domačini so mi ne-rj,aJkrat pomežiknili, saj vedo, da
^Pestri, začini, prikroji, spravi v še zanimive okvire! Samo priki-
^®rzinc svoje pripovedi vedno malo
KT" " " 1 "
^ati je treba in se zasmejati, ko mo-ak pove, da je nekoč graničarju pre-felil uho in že nadaljuje s pripove-^vanjem novih dogodivščin! Potem Je beseda morala končno steči še n 2godovini »kaverne«, v kateri smo tisto popoldne zatočišče. Nekaj 8et metrov dolga zgradba, skoraj v
zemlji, po strehi poraščena s travo in mahom, je gotovo svojevrstna zanimivost.
»Leta 1935 je bila zgrajena,« so mi povedali domačini. »Tu poleg je potekala meja in Italijanom je rabila za utrdbo!«
Potem sem se spustil v klepet z oskrbnico Anico Eniko. »Skoraj trideset let sem že tu,« je dejala. »Planinsko postojanko smo odprli pred četrt stoletja. Oskrbovalo jo je planinsko društvo Idrija. Pred štirimi leti smo jo vzeli v zasebno last! Odprta je od začetka aprila do začetka novembra, no, pa tudi v ostalih mesecih naključnim prišlekom ne odrečemo gostoljubja, saj stalno stanujemo tu. Pri nas je žig slovenske planinske transverzale, loške planinske poti ter kurirske poti. Poleti ob nedeljah je stalno polno gostov. Manjkajo nam še prenočišča. Slišati pa je, da se nekateri kmetje tu okrog že zanimajo za ureditev turističnih sob!«
Mrzli vrh, ki šteje nekaj več kot dvajset hiš, je razpotegnjen po dolgem grebenu skoraj od Zirov proti dolini Idrijce! Z njega vodijo prometne žile proti Sovodnju, Cerknem, Idriji in Žirem. Seveda to velja za poleti, ko je kopno. Pozimi pa je drugače. Ceste je potrebno plužiti, kar pa ni niti malo enostavno. Nobeno zimo ne pade manj kot meter snega, velikokrat pa ga nanese tudi po debele tri metre. Ampak zdaj, ko se je vas modernizirala, ko je skoraj pri vsaki hiši traktor, se vsakokrat zberejo domačini in s skupnimi močmi utrejo pot v dolino. Kaj bi bilo sicer? °Niti pomoči ne bi mogli poklicati, saj vas nima telefona!
Da so na mrzlovrških strminah idealni smučarski tereni, ni nobena skrivnost. Celo nekatere turistične agencije so se že zanimale za ureditev zimsko športnega centra! A od besed do dejanj je, kot kaže, še dolga pot!
»Najbližjo trgovino imamo v Ledinah, prav tako šolo,« je nadaljevala s pripovedovanjem oskrbnica' na Sivki. »Dvajset minut hitre hoje je do tja. Mož se z mopedom vozi v službo v Idrijo/ Enajst kilometrov je dol do rudnika. Trenutno nam je največja * želja urediti stanovanje. Sicer pa nam je zdaj kar dobro. Otroci odraščajo! Sedem sem jih imela. Zaposleni so po tovarnah v Žireh in Spodnji Idriji, mnogi so že poročeni, le eden še hodi v osnovno šolo in eden v malo šolo!«
KMET POSLANEC
Zunaj je spet posijalo sonce in že skoraj stopilo sneg, ki ga je bilo malo prej naneslo! Spustili smo se proti Sovodnju. Skoraj v trdi temi smo se dobre tri četrt ure kasneje znašli v dolini. Tu pa sem imel neverjetno srečo. Franc Kosmač, kmet z Mrzlega vrha, sicer pa poslanec v republiški skupščini, se je bil namreč
ravno takrat vrnil iz Ljubljane z enega zadnjih zasedanj v njegovi mandatni dobi. Za že prej načrtovani pogovor z njim torej ni bilo več prepreke.
»Pet let sem bil poslanec socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine, poleg tega pa še podpredsednik skupnosti delavskega zavarovanja za ljubljansko regijo,« je dejal. »Kdaj sem se začel ubadati s politiko? Že med vojno! V Franciji, kjer sem bil takrat! No, bolj zares pa po vojni. Takrat, ko sem postal predsednik zadruge v Ledinah. Zdaj mislim, da bo dovolj. Zaradi zdravja ne morem več in tudi leta so tu. Petinšestdeset jih imam!«
— Kateri pa so najpomembnejši dosežki iz vašega poslanskega mandata? sem drezal dalje.
»Za kmete predvsem dve pomembni stvari! Združitev delavskega in kmečkega zavarovanja ter pokojnine za kmete. Položitev asfalta na cesto Tre bij a— Cerkno pa je ostalo še vedno odprto vprašanje. Veliko obljub je že bilo izrečenih in vse preveč se stvar odlaga. Mislim, da je zlasti škofjeloška občina za vse to pokazala premalo zanimanja. Kakšne možnosti bi imeli potem za
razvoj turizma. Samo, denimo, naša hiša. Stara je prek 500 let. Če bi dobili kredit, bi lahko uredili in oddajali tudi po osem postelj. In koliko je de podobnih primerov na tem koncu. Menim, da je idrijska občina — smo tik na meji med omenjeno in loško občino — za razvoj kmečkega turizma pokazala veliko premalo zanimanja! Škofjeloška ga je precej več!
Vodičarjeva domačija, kmetija Franca Kosmača, spada med »ta male« na tem koncu, pravi.
»Med sedmimi fanti in dekleti se je sin Marko odločil, da bo ostal na kmetiji. Končal je kmetijsko šolo v Novi Gorici. Prepričan sem, da mu nihče ne bi mogel dati take ,korajže' do kmetijstva kot mu jo je prav šola. Pa tudi sicer je zadnja leta za kmeta precej bolje. Precej si lahko obetamo od novega zakona o gozdovih. Popolna rešitev to sicer še ni, je pa le korak dalje!«
— Bi svojemu otroku svetovali, da gre po podobni poti kot vi? sem še vprašal.
»Ne! Zakaj? Veste, delaš za ljudi, dobiš pa presneto majhno priznanje!«
Besedilo in slike: J. Govekar
Italijanska utrdba ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji na Sivki. Danes so v njej urejena stanovanja in planinska postojanka.
15	muzej v Škofji Loki je odprt vsak dan od 9. do 12. in od
do io	ure"» zbirka v Železnikih pa od 8. do 12. in od 15.
ure.
p0 Jk-P?zarjamo predvsem šolske skupine, da jim bomo vodstvo en h r*ah lahko zagotovili le, če bodo svoj obisk prijavile vsaj r Qan prej.
Učenci osnovnih šol razstavljajo
* Jesenice — Člani likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone ~ufar Jesenice so za sedmo razstavo v letošnjem letu pripravili likovna tehnična dela učencev osnovnih šol na temo Železarna in železar-?tvo. Na razstavi sodelujejo učenci osnovnih šol jeseniške in radov-
JlSKe občinp t.pr li^pnri nnsphnp nsnnvnp šnlp .Tpspnirp Rn7.st.nvlipnn
» - občine ter učenci posebne osnovne šole Jesenice. Razstavljena ela so zelo kvalitetna in zanimiva, hkrati pa na svojevrsten načini Ponazarjajo, kako si učenci, ki bodo morda po končani šoli postali eiezarji, predstavljajo železarno in delo v posameznih obratih, menimo naj še, da Železarna Jesenice vsako leto razpiše med osnovami šojami tekmovanje za najboljše likovne in tehnične izdelke, etošnjj -najboljši izdelki so vsi razstavljeni, Železarna pa je najbolj lzadevne učence nagradila z lepimi nagradami.	J. Rabič
Tri predstave jeseniškega gledališča Tone Čufar
, V okviru kulturne akcije za 1974 in programa gledaliških gostovanj v petek, 10. maja, ob 19.30 jeseniško gledališče Tone Cufar uprizorilo y dvorani kina v Radovljici komedijo Ščuke pa ni. S tem delom se bodo Jeseniški gledališčniki predstavili tudi v Zg. Gorjah v soboto, 11. maja, 19.30. V nedeljo, 26. maja, pa bodo gostovali v kulturnem domu v "odnartu. •	JR
Primorci prihajajo
p . Škofja Loka — V mesto pod Lubnikom prihajajo gostovat člani j 'morskega dramskega gledališča -Nova Gorica, ki bodo v petek, »V k1^8* ol) 16- i" 19 30 Ločanom uprizorili dramo Franceta Bevka T,£averni«. Gostitelja sta eksperimentalno gledališče Oder-galerija in v jk°. gledališče. Predstavi v galeriji na škofjeloškem gradu sodita T.rednega letošnjega odrskega repertoarja, v katerem poleg doma ven l!diranih zavzemaJ° pomembno mesto tudi dela drugih slo-kih hramov boginje Talije. (-ig)
Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd.
Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov!
im m	mi
aktivni program
pranja (bio)
popolnejše pranje superavtomatsko
enostavno	I
z garancijo gorenje
v
podaljšano predpranje in pranje maksimalni učinek encimov tri tehnike pranja
povečano število obratov - boljše ožemanje stop pranje
avtomatsko doziranje ustrezne količine praška in vode
novi pralni stroji z mednarodnim znakom volne
Tovarna čipk,
vazenin
In
konfekcij«
vezenine
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
1.	kuharice
2.	sobarice
za svoj rekreacijski dom Vila Rog na Bledu Pogoji:
pod 1.: kvalificirana ali polkvalificirana kuharica z nekajletno prakso;
pod 2.: dokončana ali nedokončana osnovna šola. Zaposlitev za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Prednost imajo osebe, ki imajo stanovanje na Bledu ali v bližnji okolici. Kandidati naj vložijo ponudbe na naslov Vezenine Bled, Kajuhova 1 in ponudbi predložijo ustrezne dokumente. Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi oglasa.
VaUjUL
KRANJ
Veletrgovsko podjetje
Kokra Kranj,
Poštna 1
prodaja na dražbi:
TAM 2001 furgon
v voznem stanju
TAM 2001 kesonar s cerado
v voznem stanju
Dražba bo v ponedeljek, 13. maja t. 1. ob 10. uri pred skladišči Kokre na železniški postaji v Kranju.
Vozila so na dan dražbe na ogled od 7. ure naprej na kraju dražbe. Pred dražbo je treba položiti 1000 din kavcije.
Pred kratkim smo v Škofji Loki na avtobusni postaji posneli tale kamen spotike: avtomat za cigarete, ki pa že dolgo ni več rabil namenu. Od ličnega avtomata je ostala le zveri-žena notranja pločevina in kup odpadkov pod njo. No, sedaj ga ne morete več videti, le železni okviri na stebru pričajo o tem, da je bilo tu nekoč nekaj pritrjeno. Pomagalo je že to, da so nas videli, da smo ga fotografirali. Takoj so ga sneli. No, morda bodo odstranili tudi že neuporabni avtomat za žvečilne gumi-je na drugi strani; tudi ta vam namreč lahko postreže le z zmečkanimi papirčki.	D. D.
Kot-vsako leto so tudi letos člani društva invalidov Invalid — Kranj obiskali ln obdarili invalide, ki so že več let priklenjeni na posteljo in popolnoma od-"Km od drugih.
oko so obiskali 70 invalidov v kranjski občini. Za obdaritev moških je 30 zavitkov prispevalo trgovsko podjetje Živila.— Kranj, ostala darila pa je pripravilo kranjsko društvo telesnih invalidov. Za brezplačni prevoz daril po ooniovih sta poskrbeli Elita in Pekarna iz Kranja.
r8anizator in vodja je bil Joža Zagore, za pestrost in prisrčno vzdušje pa so Poskrbeli Tončka Vodnik s taborniki Kokrškega odreda, mladinci iz Ljub-/ane in Kranja, zastopnica mladine »Mladi rod« in drugi, ki so izredno lepo doživeto izvedli program. Njihove recitacije in pesmi so marsikomu segle oo srca, v očeh pa so se pojavljale solze zahvale.
ruštvo Invalid — Kranj se vsem sodelujočim in vsem, ki sć omogočili to Plemenito akcijo, prisrčno zahvaljuje in želi, da bi še vnaprej podprli take okcije. — Na sliki: Grilc Marija, Stiška vas 8 pri Cerkljah, že 23 let negibna f * v postelji. Poleg nje član društva Invalid Franc Anžič z Brnika — tudi ežkl invalid. — K. Francka
V nedeljo, 12. maja ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu (ob vsakem
vremenu)
Velika avtotombola
Nagrade:
10 avtomobilov toyota 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt
in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AŠ
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini
Od 10. do 16. maja od 19. do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 68-260. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Skofja Loka, telefon 60-440.
POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH
(Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglie in Voklo)
(2. zapis) KONJ V OLTARJU
Najprej so imeli v glavnem oltarju šenčurske farne cerkve .leseno soho sv. Jurija na konju. Ko pa so 1. 1883 cerkev obnavljali, so kip sv. Jurija na konju postavili v zunanji prostor, nad glavna vrata, češ da se kip konja ne spodobi v glavnem oltarju. In postavili so zato v oltar sv. Jurija brez konja. Cerkveni zgodovinar Josip Lavtižar poroča o tej skoro šegavi »aferi« v Šenčurju:
»Večina ljudstva je bila razdražena, kajti kmečki okus je mnogokrat zelo zelo navezan na tvarinske oblike. Ljudje so modrovali, da morajo potemtakem vse živali iz cerkve. Zakaj ima lahko sv. Marko leva, sv. Luka vola, sv. Ivan orla, sv. Anton celo pujska in sv. Rok psička? Razburjenost se slednjič poleže, ko dobe v glavni oltar vsaj sliko sv. Jurija na konju.« Ta slika pa je umetnina velikega slovenskega slikarja Jurija Šubica.
Da ne bi kdaj slišal očitka, češ, le o cerkvah, svetnikih in fajmoštrih pišeš, sem ta zapis namenil pripovedi o treh Šenčurjanih, ki so bili svetni izobraženci. Vsi trije!
Seveda pa ne bom mogel tega storiti tudi v opisih drugih krajev šenčurske srenje. Kajti čas je bil nekoč tak, da je bila nadarjenemu kmečkemu fantu največkrat odprta edina pot k izobrazbi skozi lemenat. Ta študij staršev gmotno ni prizadel in odtod toliko duhovnih izobražencev med Slovencu In če so potem nekateri postali veljavni in za narod zaslužni možje, jih bom v zapisih seve omenjal. Pač ob opisih krajev, kjer so bili doma.
PREŠERNOV PRIJATELJ
Nenavadno simpatičen Šenčur-jan je moral biti profesor Luka Martinak (roj." 13. oktobra 1798, umrl 5. februarja 1850). — Še pred 1. 1848 je svoje dijake v ljubljanski gimnaziji spodbujal k spiso-vanju domačih nalog tudi v slovenščini. Več bodočih pisateljev je prav zaradi Martinakovega gorečega domoljubja stopilo v našo kulturno zgodovino. Npr. Janez Trdina.
Martinak je bil v stalnih pismenih zvezah z Matijo Čopom, ko je le-ta služboval v Lvovu in na*Reki. Bil pa je naš Šenčurjan gotovo tudi Prešernov prijatelj ali vsaj pivski tovariš, saj je dobil od pesnika v dar prvi odtis Sonetnega venca s posvetilom, pozneje pa še izvod Poezij in lastnoročni prepis Svetega Senana. Bil pa je Martinak tudi drug radoživega Andreja Smoleta. — Vse kaže, da je bil profesor Martinak velik prijatelj mladine, saj je tudi poskrbel, da je vsak gimnazijski razred dobival po tri izvode Novic brezplačno. Po marčni revoluciji 1. 1848 je postal član in odbornik Slovenskega društva, katerega program je bila Ze-dinjena Slovenija.
SRBSKI PROSTOVOLJEC
Zanimivega moža, hrabrega idealista, prizadevnega časnikarja, pisatelja in dramatika — vse to vidimo v Vitomirju Fedorju Jelencu, roj. v Šenčurju dne 24. decembra 1885 (umrlem 10. aprila 1922 v Ljubljani).
Po gimnaziji v Kranju in na Sušaku se je Jelene podal na Dunaj, da bi študiral pravo. A je že po nekaj letih omagal in se raje posvetil časnikarstvu, ki mu je nudilo več priložnosti za rodoljubno pisanje. — Nemirna kri pa ga je že pred izbruhom prve svetovne vojne zanesla čez avstrijsko mejo. Nastopil je službo pri srbskem presbiroju (podobna usta- . nova kot naš Tanjug), že 1. 1913 pa Jelene vstopi v upravno službo pri okrožjih Pirot in Tetovo. Tu ga je 1. 1914 zajela vojna. Prijavil se je brž v srbsko armado kot prostovoljec. S srbsko armado je doživel tudi vso tragedijo umika skozi Albanijo, na Krf in potem v Italijo. Tu pa so ga kot nekdanjega avstrijskega državljana Lahi internirali. Po nekaj mesecih nesmiselnega jetništva je Jelene Odpotoval v Ženevo in stopil v propagandno službo jugoslovanske emigracije, ki je pripravljala pot osvoboditvi južnoslovanskih dežel iz bivše avstro-ogrske monarhije.
Nemiren in živ, kot je bil Vitomir Fedor Jelene, se je že čez nekaj mesecev znašel v Solunu, odšel na fronto in skupno s srbsko vojsko dospel v domovino. — Kot bi slutil bližnjo smrt — v miru, ne v vojni — je hitel pisati Spomine jugoslovanskega dobrovoljca, enodejanko Kosovo in povest Belgrajski biser.
Še pred začetkom prve svetovne vojne je Jelene že mnogo pisal: črtice, novele, povesti in celo roman (Poslednji Obrenovič), ki pa ni smel iziti, kajti na srbskem prestolu so tedaj sedeli že Karadjordjeviči. Bil pa je Jelene tudi uspešen pisec iger in igrokazov (enodejank): 1. 1909 so v Ljubljani uprizorili njegovo viteško dramo Erazem Predjamski, 1. 1911 je bila večkrat uprizarjana trodejanka Vaška romantika, v Mariboru pa so brž po ustanovitvi prve Jugoslavije uprizorili več Jelenčevih enodejank s snovjo iz bojev Srbov proti Avstrijcem.
Vitomir Fedor Jelene je bil vse življenje svobodomislec in vnet Jugoslovan.
KIPAR IN MEDALJER
Rodil pa je Šenčur tudi likovnega umetnika — Antona Se-verja, požnejšega akademskega kiparja in slovitega medaljerja, prvega po Šegi, ki je na tem področju ustarjal že v prvi'polovici 18. stoletja. Sever je bil potemtakem njegov prvi naslednik in se kot edini izraziti medaljer uveljavljal med Slovenci celih štirideset let. Vse do nastopa medaljerjev Vladimirja Sto-vička in Staneta Dremlja.
c. z.
P^met je zelo gost. Največ se ^nete taksijev. To so sami stari opli.
e stoje, stalno krožijo, vedno so v ^"anju. Na Omonii "si privoščimo j^zarec Piva. V lokalu polno ljudi, da nobenega življenja. V bifeju je G v!^.av televizija. Vidi se, da*je v reiji šele v povojih. Nobenega pra-programa nimajo. Ob nedeljah naenašajo maše iz cerkva, včasih so yeliko kazali kraljevsko družino, *daJ Pa še te ni več.
ČEVAPČIČ IN POL
Vo* Majdo greva na ulico. Na prvem Salu zadiši po šetraju in pečenem kaTU' ^ majhnem lokalu — okrog tfega se tre ljudi, saj je v strogem
vse A in gre<^° tu mimo praktično Atene — možakar za pečico p etno obrezuje opečeno vrhnjico Kromnega čevapčiča. Dobrega pol v ®tra je visok in kakšnih 30 cm ima enj efmeru. Masa se počasi vrti in na ci n ar,i jo oblizuje plamen pokon-v j|?stavljene pečice. Zraven cvrejo kvaiU nekakšne okrogle blazinice iz zav	testa- T° P°tem možakar
$ 1Je v tulec, napolni z obrezanim
Papr?uič.em> doda še malo Čebule, Vije t *n ajvarJa> spodnji konec za-ifl * v .košček' pergamentnega papirja Žare	v r°kah grško poslastico.
s Je okusno. Nekaj med italijan-
sko pico in našimi čevapčiči. Nisem vprašala, kako se tej jedi reče, pa saj si imena verjetno ne bi zapomnila, ko je pa grščina tako čudna. Če vas bo pot kdaj zanesla tja dol, poskusite to poslastico.
MRZLE ATENE IN PESTOVANI TURISTI
Energetska kriza je zajela tudi Grčijo. Ulice so le napol razsvetljene. Atenci zmrzujejo, kajti-kurilnega olja zmanjkuje, časopisi pa so polni vicev o prezeblih Grkih. Ob nedeljah gre lahko samo pol Grkov na izlet; •to nedeljo so na vrsti vozila s parnimi številkami na koncu.
Toda v našem hotelu je toplo. Tudi v kopalnici je vedno dovolj tople vode za kopanje. Pozna se, da v Grčiji velja načelo: vse za turizem! Za gosta bo vćdno poskrbljeno. Povedali so, da se je v teh hudih dneh študentskih stavk takoj sestala vlada s posebno točko dnevnega reda: kaj storiti za turiste, ki so jih dogodki zatekli v Atenah? Tistim, ki so želeli proč, so takoj omogočili odhod domov, ostalim pa napravili kar naj-prijetnejše bivanje v Atenah še naprej. Samo primer: če je policijska ura zatekla gosta v nočnem lokalu, je samo po telefonu poklical najbližjo policijsko postajo. Takoj so
prišli ponj in ga varno prepeljali v njegov hotel. Pa še to: v Atenah imajo za turiste posebno policijo.
PROMETNA ZMEŠNJAVA
Prvo dopoldne imamo v programu ogled mesta, akropole in muzejev. Promet je težaven. Skoraj vse ulice so enosmerne in ob konicah se dogaja, da prometniki to enosmernost enostavno spreminjajo: pred eno uro je bila ulica še enosmerna s te strani, ker se je pa na drugi strani promet zabasal, so samo prestavili znake in ulica je bila odprta z druge strani. Potem se pa znajdi. Na srečo so vsi šoferji zadosti spretni in iznajdljivi in znajo najti ulice, po katerih te čim prej pripeljejo na cilj.
MESTO BREZ STANOVANJSKE STISKE
Veliko mesto so Atene. Včasih je bilo bližnje pristanišče Pirej čisto
mesto zase, danes pa le še po cestni tabli vidiš, kje so Atene in kje se začenja Pirej. Kako veliko mesto je to, pove tudi število prebivalcev. Atene s predmestji in Pirejem jih imajo že okrog dva milijona in pol. Veliko, da se čudiš. Še bolj se pa čudiš, ko ti povedo, da mesto sploh ne pozna težav okrog stanovanj. Še več: nov del mesta tam za Lykavitosom je celo prazen. Kako je prišlo do tega stanovanjskega preobilja, ki ga zlepa ne najdeš na tem svetu?
V Atenah je običaj, da dekle, ko se poroči, ne hodi več v službo in se posveti samo domu. Da pa ima kljub temu neki vir stalnega dohodka, ji starši zgrade hišo ali kupijo stanovanje za oddajanje. Tako je gradnja stanovanj rasla in z leti se jih je nabralo toliko, da jih sedaj celo preostaja.
Premožnejši mladi Atenčani nočejo več živeti v očetovih starih vilah, ampak hočejo zase večsobno stanovanje z veliko teraso nekaj kilome-
SCHIEDEL-YU-Kamin
dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
trov ven iz strogega centra Aten, na nekoliko dvignjenem Kolonakiju.. , Tu je menda poleti za nekaj stopinj hladneje. Ta mlada smetana Aten, ki se tu zbira, plačuje za ta stanovanja od 3000 do 6000 drahem mesečno, se pravi od dvesto do štiristo tisoč naših starih dinarjev. No, tu so se spet znašli trgovci, ki so si uredili lepe boutique v pritličjih, kjer se ulica bolj strmo dviga, pa tudi v kleteh.
Ko smo-že pri stanovanjih, naj še omenim, da Atenci veliko dajo za svoje udobje; pred nekaj leti je bila moda air condition in na veliko so si opremljali stanovanja in urade z njimi, to poletje so se vrgli na bazene in vodomete v vrtovih.
Grki imajo radi cvetje. Vse polno cveličarn je v mestu in res lepo cvetje prodajajo. Tudi aranžirati znajo izvrstno. Menda pri njih ni obiska brez šopka. O tem sem sklepala že na letališču, kjer so sorodniki ali prijatelji prišli pričakat svoje s šopki. Lepo, mar ne?
IZOBČENI NEBOTIČNIK $
Kot sem že omenila, Grki v svojih gradnjah ne gredo v višino. V celih Atenah stoji en sam nebotičnik, pa še ta ni naseljen. Menda je eno etažo zasedla neka banka, ostalo je pa prazno in vsak dan z velikimi oglasi v časopisih ponujajo prostore nebotičnika v najem ali naprodaj.,
(Se bo nadaljevalo)
0L* AS"ii
Sreda — 8. maja 1974
Nov dom v Tamarju
Medvoški planinci so se odločili za graditev novega planinskega doma v Tamarju. Sedanji dom je namreč dotrajan in je vsako vlaganje v obnovo nerentabilno. Planinska zveza Slovenije je že dala ustrezno soglasje ter bodo še v letošnjem letu izdelani ustrezni projekti ter pripravljeno zemljišče za graditev. Denar bodo zbirali v vrsti dobro pripravljenih akcij, kot so srečolov, prodaja razglednic in nalepk ter prostovoljni prispevki planincev.	'-fr
Akcija 1000 članov
Medvoški planinci so si zadali nalogo, da v letošnjem letu povečajo število članstva nad 1000. V ta namen so ustanovili planinske šolske skupine v vseh osnovnih šolah medvoškega področja, v planinskem domu v Tamarju pa bodo pripravili planinsko šolo. Čeprav je zahima-nje za izlete precejšnje, bodo občane seznanili z bogatim programom izletov, obenem pa jih seznanili z delom društva v želji, da se vključijo v članstvo tega zelo prizadevnega društva.	- . -fr
IV. tabor planincev
Letošnji, IV. tabor planincev bo v nedeljo, 26. maja, pri Mengeški koči na Gobavici. Prireditelji pričakujejo množično udeležbo planincev, posebno še, ker je lanski, III. tabor pri Slavkovem domu na Golem brdu lepo uspel.	-fr
Zanimanje za izlete	V
Komisija za ižlete planinskega društva Medvode prireja vsak teden izlete v bližnje in dalnje planinske postojanke. Kljub naraščajočemu avtomobilizmu je med Medvodčani za izlete veliko zanimanje. V programu imajo skupaj kar 18 izletov, predvsem za mladino in tudi za člane delovnih organizacij.	-fr ,
Red na smučiščih
Kamnik — Občinska skupščina je sprejela poseben odlok, ki bo zagotovil večji red na smučiščih v občini. To seveda velja za smučarski center na Veliki planini, ki se zadnje čase pospešeno razvija, in smučišča na Velikih Poljanah pri Kamniku. Občinski odlok predvideva postavitev posebnih prometnih znakov na smučiščih in pa seveda odgovornost smučarjev, da vse predpise, ki zagotavljajo varno smučanje,, tudi upoštevajo. Kršilce bodo lahko v bodoče kaznovali z denarno kaznijo, kar bo tudi pripomoglo k večjemu redu. Po novem bodo morala biti javna smučišča tudi primerno vzdrževana in opremljena z vsemi obvestili o težavnosti in smeri smučarskih prog. Zanimivo je, da odlok prepoveduje organizirano učenje smučanja tistim, ki nimajo potrebnega znanja.	-tj
Letos smučišča z Ravni
Kranjska gora — H konaorciju za financiranje gradnje novih smučišč v Kranjski gori je doslej pristopilo blizu 60 podpisnikov, ki bodo vložili po en ali dva deleža po 100.000 din. Po dosedanjih predvidevanjih pa tudi pripravah bodo letos uredili novo dvosedežno žičnico do Ravni, to je do prve izstopne rampe žičnice, ki je predvidena na Kurji vrh. Od tu bodo speljana tri smučišča, in sicer eno proti Zagma-jenci, dva pa v Trebež. Za ureditev tečejo pogovori o financiranju in o poseku gozda, kar bodo opravili delavci GG Bled, TOZD Jesenice.
B. B.
Še privlačnejša Planica
Rateče — Planiški komite se je odločil, da bo uredil okolico skakalnic, tako da bo še privlačnejša za številne izletnike, ki prihajajo semkaj od spomladi do jeseni občudovat svetovno znano skakalnico velikanko. Delavci komiteja sedaj urejajo parkirne prostore in prostore za razne rekreativne športe. Skupno z delavci podjetja Hudournik bodo kanalizirali odtok Bele vode, ki izvira pod Poncami, in ob deževji} razdira izteke.skakalnic. Poskrbeli so tudi za prehrano in pijačo izletnikov, saj bo gostišče, ki ga je uredil zasebnik na prostoru med 170- in 80-metrsko skakalnico, stalno odprto.	B. B.
Nova teniška sekcija
Skupina prijateljev tenisa se je pred nepolnim letom združila v teniško sekcijo Medvode in pričela vaditi na asfaltnem igrišču pri domu TVD »Partizan« Medvode. Letos so se vključili v tekmovanje republiške C lige, vendar bodo morali vsa srečanja igrati v gosteh, ker še nimajo svojega igrišča. Jeseni bodo začeli graditi igrišče v rekreacijskem centru ob Sori> s čimer se bo ta športna panoga razširila tudi v Medvodah.	-fr
Gostišče spet odprto
V dneh pred 1. majem so ponovno odprli prijetno gostišče na Verju pri Medvodah, katerega upravlja Marija Kocjan. Gostom postrežejo z domačimi jedrni in pristnimi vini.	-fr
Neoznačene zebre
Čeprav je promet na cesti 1. reda skozi Medvode iz dneva v dan gostejši, nihče ne poskrbi za obnovitev obledelih prehodov za pešce. Morda bodo to lahko opravili še do pričetka glavne turistične sezone/
-fr
Predavanje o alkoholizmu
Železniki — Osnovna organizacija sindikata ter služba za varstvo pri delu v podjetju Niko v Železnikih sta pred dnevi pripravila predavanje o alkoholizmu in zdravljenju alkoholikov. O preventivi ter metodah zdravljenja je spregovoril zdravnik dr. Jože Možgan iz splošne ambulante v Železnikih.
Predavanja so se udeležili vsi vodilni delavci podjetja ter člani političnih in samoupravnih organov.	S. A.
V.
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis
Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah:
—	hrastov lamelni parket
—	betonske mešalce L 100 »STANDART«
uvoz

radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24.
sreda, 8. maja
4..30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 1Ž.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Peter Iljič Čajkovski: slepi prizor 1. dej. opere Pikova dama, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital violončelista Matije Ix)renza, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Iz repertoarja zbora Slovenske filharmonije, 17.45 jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš rezgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.30 Sredino športno popoldne, 18.45 Rad imam glasbo
Tretji program
19.05 Na predvečer drteva zmage, 19.50 Zlatan Vauda: Seansa I za klavirski trio, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Anton Lajovic, 20.35 Deseta muza, 20.45 Slovaški komorni orkester, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK, 9. MAJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje sopranistka Anneliese Rothenberger, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Nočni koncert
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke
note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z nriajhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas
Tretji program
19.05 Jacques Offenbach: Hoffmanove pripovedke, odlomki iz opere, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri, 21.00 Dubrovniške poletne igre 1973, 22.30 Jan Sibelius: Simfonija št. 7 v C-duru, op. 105, 22.55 Iz slovenske poezije
petek, 10. maja
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9,35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.40 Iz komornih skladb Albina VVeingerla, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Kozmetično ogledalo, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
DrugI program
9.(M) Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli J RT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cock-tail, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Radijska igra — Saša Vuga: Steza do polnoči, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije
8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.40 Beli kamen — serijski barvni film, 18.10 Obzornik, 18.25 Od zore do mraka: Ob dvojnem jubileju (Lj), 19.00 Glasbene minute (Sk), 19.20 Ne prezrite: Koncertni atelje DSS, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Rotterdam: nogometni finale za pokal prvakov — barvni prenos (EVR), pribl. ob 22.15 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Ljudje iz kolone (Sa), 19.00 Glasbene minute (Sk), 19.20 Trenutek spoznanja (Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa-Zg II), 20.30 Odprta univerza, 21.15 A. Dvorak: Komorni koncert, 22.10 Moja žena, prva soseda, 22.40 24 ur (Bg II)
s sodišča
Izkoristite ugoden nakup!
Informacije dobite na tel. št. 21-611
Četrtek,
9. maja
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35 (Bg), 16.40 Šolska TV — ponovitev, 17.00 Po poteh partizanske Ljubljane, 19.15 Naš ekran, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 V. Zupan: Dve glasni priči — barvna TV nadaljevanka Vest in pločevina, 21.15 Četrtkovi razgledi: Spomini na 1. junij 1924, 21.45 Glasbeni nokturno: Ansambel Da camera, 22.00 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.40 Poročila, 17.45 Poštarska pravljica, 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Naša obramba, 20.00 T V dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.15 Serijski film, 21.45 Feljton, 22.15 24 ur (Bg II)
0
petek, 10. maja
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.40 Veseli tobogan, 18.10 Obzornik, 18.25 Etnomuzikologija: Spoznavajmo afriško glasbo — barvna serijska oddaja/ 18.50 Atletika: teki na kratke proge, 19.15 Pet minut za boljši jezik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.45 Dnevi vina in vrtnic — ameriški film, 22.40 TV dnevnik (Lj)
UHF — oddajnik Krvavec
17.35 Poročila (Zg), 17.40 Otroški spored (Bg), 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (Zg), 19.00 Mozaik (Sa), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vse ali nič, 21.30 Dokler nas smrt ne loči — serijski film, 22.00 TV dnevnik (Zg), 22.20 Monitor (Lj)
f)NEVI VINA II* VRTNIC — režiser Blake Edwards, v gl. vlogah Jack Lem-mon, Lee Remick, Charles Bickford;
Jacka Lemmona — letos je dobil oskarja za najboljšo moško vlogo v filmu Rešite tigra — poznamo predvsem po njegovih komičnih vlogah. Vendar se je, tako kot številni veliki komiki, poskusil tudi v, karakterni vlogi. Zal pa gledalci težko sprejmejo komika v taki vlogi, smejejo se mu v resnih prizorih, s tem pa sta cela poanta in namen filma zgrešena. Zato tudi film Dnevi vina in vrtnic nikoli ni dosegel velikega uspeha, čeprav je, lahko rečemo, nad-poprečen.
Jack Lemmon igra poslovnega moža, ki se v stalnem stiku z uglednimi strankami in partnerji zaradi družabnih obveznosti vse bolj vdaja pijači. Na neki zabavi sreča svojo bodočo ženo, vendar pa zakon ni najbolj srečen. On vse bolj pije in se mora zdraviti. Tudi žena začne pod- njegovim vplivom piti. Medtem ko on najde dovolj moči za zdravljenje, ona tega ne
Ni pregledal poslovnih knjig
Občinsko sodišče v Kranju je pred kratkim obsodilo Franca Korošca, davčnega inšpektorja pri SO Kranj, na sedem mesecev zapora, izreklo pa je tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja delovnega mesta davčnega inšpektorja za dobo treh let po prestani kazni. Sodišče ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti.
Franc Korošec bi moral kot davčni inšpektor od marca 1972 do konca leta 1972 v okviru svojih pristojnosti pregledati poslovnp knjige zasebnega obrtnika A. K. iz Kranja, ker so ga osumili davčne zatajitve. Davčni inšpektor Korošec pa tega v tem obdobju ni storil, čeprav je moral vedeti, da so poslovne knjige osnova za odmero davka. Ker v poslovno knjigo niso bili vpisani vsi računi za opravljene storitve, davčni inšpektor pa kljub urgenci načelnika davčne službe zadeve ni pregledal, je obrtnik A. K. plačal za 21.810 din manj prijavljenega dohodka v letu 1972 5.935 din manj davka na dohodek. Inšpektor, ki je s takim ravnanjem omogočil obrtniku pridobitev neupravičene premoženjske koristi, se je zagovarjal, da zaradi preobilice dela z odmero davka ni pregledal poslovnih knjig, čeprav je bil obrtnik po podatkih, ki jih je dala UJV Kranj, osumljen davčne zatajitve. Dolžnost davčnega inšpektorja je pregledovati poslovne knjige obrtnikov, saj je od tega odvisno, ali je davek na dohodek pravilno odmerjen ali ne in prav v tem primeru se je zgodilo, da davek ni bil pravilno odmerjen.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo dosedanjo neoporečnost davčnega inšpektorja Franca Korošca, sodelovanje v NOB, ni pa moglo mimo tega, da zaradi takšnih kaznivih dejanj lahko mnogo izgubi na ugledu tako pomemben organ kot je davčna uprava.
»Sprejem« za sodnico
Občinsko sodišče v Kranju je pred nedavnim obravnavalo sicer ne tako redko kaznivo dejanje, namreč preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, vendar pa je bilo opravljeno na način, ki zbuja ogorčenje. Dogodek se je sicer pripetil v radovljiški občini, vendar je primer prevzelo kranjsko občinsko sodišče, da bi se tako izognil vsaki pristranosti, ker je bila pri zadevi sodnica radovljiškega sodišča.
Sodnica Meta Šetina bi namreč morala 23. oktobra lani skupaj z zapism-karico, sodnim izvedencem ter obema vabljenima tožečima se strankama opraviti uradni ogled zaradi delitve solastnine. Šlo je namreč za spor v zvezi z delitvijo solastnine, v tem primeru stanovanjske hiše v Hrašah. Treba je bilo opraviti ogled hiše in cenitev. Cenitev bi sicer #noral že prej opraviti sodni izvedenec Ivan Plemelj, gradbeni tehnik, vendar pa mu je cenitev hiše Marija Brence, ena od tožečih se strank, na žaljiv način preprečila. Tudi drugi ogled in cenitev je Marija Brence preprečila, pomagal pa ji je pri tem na najbolj neprimeren način nečak, 19-letni Ivo Brence.	•
Ko je hotela sodnica vstopiti v stanovanjsko hišo, da bi opravila ogled, se je Ivo Brence postavil pred vhodna vrata, da ni bilo mogoče vstopiti. Na poziv sodnice, naj se odstrani, da bo mogoče opraviti uradno dejanje, ji je odvrnil, naj se vsi skupaj »zgubijo, od koder so prišli«. Marija Brence pa je preklinjala in vpila, da delitve hiše ne dovoli in da raje vse zažge. Grozila je, da bo na vse naščuvala psa, ki ga je z roko pridrževala za ovratnico, in da bo šla po sekiro. Ob vsem tem je bilo vsako normalno delo onemogočeno in ogleda ni bilo.
Sodišče je Iva Brenceta, ki tudi na obravnavi v Kranju ni bil sprejemljiv za kak dostojen pogovor, obsodilo na tri mesece zapora, Marijo Brencepa na pogojno kazen 4 mesecev zapora.
Kranj CENTER	•
8.	maja amer. barv. film ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA ob 16. in 18. uri, premiera ital. barv. filma OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 20. uri
9.	maja ital. barv. film OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 16., 18. in 20. uri
10.	maja amer. barv. film JOE KIDD ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽ iC
8.	maja amer. barv. film LEGENDA O LY-LAH CLAIR ob 16., 18. in 20. uri
9.	maja angl.-ital. barv. film TAJNI AGENT 007 - KRVAVA MARY ob 16., 18. in 20. uri
10.	maja ital. barv. film OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
8.	maja angl.-ital. barv. film TAJNI AGENT 007 — KRVAVA MARY ob 18. in 20. uri
9.	maja amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRUflb 18. in 20. uri
10.	maja amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 20. uri
Kamnik DOM
8.	maja ital. barv. film PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 18. in 20. uri
9.	maja ital. barv. film PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
8.	maja amer. film DAMA S KAMELIJAMI ob 18. in 20. uri
9.	maja amer. barv. film ŠAMPION RODEA ob 20. uri
10.	maja amer. barv. film ŠAMPION RODEA ob 18. in 20. uri	'
Železniki OBZORJE
8. maja amer. barv. film CHATOVA DEŽELA ob 20. uri
10. maja amer. barv. film CHATOVA DEŽELA ob 20. uri
Radovljica	_
8.	maja amer. barv. film IGRA DOVRŠENEGA ZI.OClNA ob 20. uri
9.	maja nem. barv. film BALZACOVE G RESNICE ob 20. uri
Jesenice RADIO
8.	maja amer. barv. film PLANET OPIC
10.	maja franc.-ital. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE
Jesenice PLAVŽ
9.	maja franc.-ital. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE
10.	maja amer. barv. film PLANET OPIC
Kranjska gora
8.	maja angl.-amer. barv. film LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA
9.	maja amer. barv. film PLANET OPIC

JoeKidd
Režija: John Sturges Gl. vloge: Clint Eastwood, Robert Duval, John Saxon
Western kot posebna in pred leti zelo donosna filmska zvrst je že pred časom zašla v hudo krizo in vse je kazalo, da se bodo junaki divjega zahoda za vedno umaknili s filmskih platen. Toda nenadoma se je pojavil italijanski režiser Sergio Leone in s svojimi filmi vnesel v kavbojke« nekaj novega, svežega, izrazno in vsebinsko obogatenega. Kavboja-pastirja je zamenjal junak, ki pooseblja pravico divje pokrajine, preganja prevarante in bogataše, pomaga revnim in se vedno izogne vsem nevarnostim.
Uspeli »špageti westerni« pa so kmalu našli vrsto posnemalcev na oni strani oceana, kjer se je v zelo kratkem času pojavila vrsta podobnih filmov z obrabljenimi zgodbami in neštetokrat uporabljenimi triki. Mednje sodi tudi Stur-gesov Joe Kidd, ki pa je kljub vsemu, predvsem zaradi solidne igre in povprečno dobrega scenarija, obrtniško dober izdelek. V njem se ponovno srečamo s Clintom Eastvvoodom, ki je začel svojo igralsko kariero prav v teh filmih. Vloga Joea Kidda mu je pisana na kožo. M. G.
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Nepla-. Sanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam rjave PIŠČANCE, stare L meseca. Mlakarjeva 58, Šenčur
2766
Prodam KRAVO frizijko v petem mesecu brejosti. Sebenje 36, Skofja L°Ka	2769
Prodam 1000 kg SENA. Gosteče 12, Skofja Loka	2823
. Prodam visoko brejo KRAVO po gbiri in brejo TELICO. Papirnica 4, Skofja Loka	2824
Prodam KONJA. Dvorska vas 30, °egunje na Gorenjskem	2825
Prodam OVCE in KOZE. Soklič, Grajska 19, Bled	2826
Prodam klavirsko HARMONIKO 80 basov na 2 registra. Mravlja atane, Sv. Duh 107, Škofja Loka
2827
Prodam SPALNICO — svetlo, vzmetnice in žimnice. Dane Benčič, Brankovo naselje 74, Škofja Loka
2828
Poceni prodam nov ŠTEDILNIK električno-plinski zaradi selitve, v irm aše 4, Škof j a Loka	2829
Prodam dve KOZI mlekarici. virmaše 4, Škofja Loka ... 2830 Ugodno prodam nov pletilni stroj kINGER. Romana Štokelj, Pristava
Pri Tržiču 80 •	2831
Prodam ŠOTOR za 4 osebe — In-duplati. Telefon 064-75-478, popoldan	2932 .Poceni prodam zelo dobro ohranjeno motorno KOSILNICO ALPI-NO. Pretnar Angela, Zg. Dobrava 5, Kropa , 2833 Prodam KRAVO s teličkom. Zasip 48> Bled 2834 Prodam brejo KRAVO simental-*o in dva BIKCA. Globočnik, Zg. Otok 9, Radovljica 2835 Prodam rabljeno strešno OPEKO mlc. Praprotna Polica 29, Cerklje
2836
Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Vasca 9, Cerklje	2837
Prodam lesen gnojnični SOD in motorno SLAMOREZNICO -aPAJCER. Poženik 7, Cerklje
2838
Po ugodni ceni prodam 10 tednov stare JARCKE — izbrana vrsta Priznanih nesnic (prelix). Petrič 1 ončka, Zupanova 6, Šenčur
2839
Osnovna šola
Staneta Žagarja Kranj
razpisuje delovno mesto
snažilke
2a nedoločen čas.
Poskusno delo traja 30 dni. "rijave sprejema Odbor za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Staneta Žagarja Kranj.	s
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
kombiniran OTROŠKI pOZICEK. Zg. Bitnje 130 - pot v j u§karno. Ogled vsak dan od 10. do • Ure in od 16. ure dalje	2840
Prodam CEMENT. Burger, Med-noT 2, Lj,šentvid	2841
plodno prodam 500 kg KROM-AHJA Igor. Poljšica 4 a, Podnart D	2842
knr°*dam rezano SENO in SAMO-^ULNICO. Kranj, Jezerska c. 93 p	2843
Prodam NAPO za kuhinjo — •ovo, CENTRIFUGO za ožemanje garažna VRATA — hrastova, »s J° ohranjena. Meglič Janez, ^dovlje 15, Tržič	2844
n_	frnacosko športno dirkal-
10 KOLO - specialko. Zg. Brnik 81 p	2845
/.rodam tri KRAVE, DOBRE
miek
arice. Križe 18, Tržič
2846
»Gorenjski tisk«, Kranj, ,5* Mo*e Pij ade i a 1. Stavek: ČP gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-H,,?., Podjetje Ljudska pravica, ^ubijan«, Kopitarjeva 2. — Naslov -redniitva in uprava lista: Kranj, dw	1. _ Tekoči račun
5l*n« ?DK v Kranju številka
^nik01'1!594 - Te,efo^: 1gJavr1
UnTr • Odgovorni urednik in pr«va 21-190, urednifttvo 21-835, »Vinarji 21-860, malooglasni in roč«fnUki oddelek 21-194. - Na-45 a ja: ,etna 90 din» Polletna __ cena za 1 Številko 1 dinar, ^■"oičeno prometnega davka po ___Pp>«tojnem mnenju 421-1/72.
Prodam KOSILNICO REFORM — rabljeno. Pristava 4, Tržič
2851
Prodam PRAŠIČA, 100-120 kg težkega, za zakol. Ručigajeva 1, Kranj	2852
Prodam KRAVO s teličkom — mlekarico. Sp. Besnica 57	2853
Prodam KRAVO s teletom. Jezerska 43, Kranj	'	2854 Prodam VOLA za vožnjo, 500 kg težkega. Podreča 12 2855 Prodam KROMPIR igor. Šebat Ignac, Smokuč 18, Žirovnica 2856 Ugodno prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Seljakova 11, Kranj, Stražišče 2857 Ugodno prodam sobni AKVARIJ z mnogimi ribicami. Albin Urh, Jelovška 10, Boh. Bistrica 2858 Prodam mlado KRAVO po teletu.-Bašelj 33 2859 Prodam TELIČKO — simentalko. Malo Naklo 3, Naklo 2860 Prodam GUMI VOZ 13 col. Naslov v oglasnem oddelku 2861 Prodam lepe, 7 tednov stare PRAŠIČKE. Dobrava 1, Cerklje
2862
Ugodno prodam 5 TUBELES pla-ščev 660—12, prevoženih 7000 km. Naslov v oglasnem oddelku 2863 Prodam nov, še ne montiran SUŠILEC za seno. Svetje 15, Medvode	2864
Prodam 400 kg težkega VOLA. Perne, Zg. Besnica 20	2865
Električni ŠTEDILNIK in globok OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Sire, Cesta na Klanec 8 c
2866
Poceni prodam lepo ohranjeno SPALNICO in novo OBLEKO za obhajilo — čipke — kratko za punčko 7—9 let. Naslov: Blažič, Moša Pij ade 48, Telefon 23-585
2867
Prodam dva BIKCA po 300 kg težka in čelni NAKLADALEC za FERGUSON 35. Sp. Bitnje 20
2868
Prodam skoraj novo dvodelno omaro BARBARA in lepo opremljen OTROŠKI KOŠEK. Mandelj Janez, Ul. Moše Pijade 13, Kranj
2869
Prodam KONJA-PONIJA po izbiri in motorno KOLO na 4 prestave. Zg. Bela 22	2870
Prodam 2 meseca brejo KRAVO, je dobra mlekarica, ali KRAVO po izbiri. Janša Ivanka, Zasip n. h., Bled	2871
Prodam 50 kg OREHOV in 2000 kg SENA. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas	2872
Prodam SENO. Srednja vas 5, Golnik	2873
Prodam mlado KRAVO s teletom, KABINO za traktor in namizni vzidljivi ŠTEDILNIK. Poličar Janko, Naklo 83 .	2874 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 80 kg. Senično 20, Tržič 2875
kupim
p	IVU4B iO, 1 rzic	iiotu
hrf- .am KRAVO, osem mesecev Dr*JO- Kokra 18	2847
PLOH*pm macesnove in hrastove UHE. Naslov v oglasnem oddelku
p	2848
M/Jodam kombiniran HLADIL-b,JK, ZMRZOVALNIK, malo ra-SelfS' znamke BAUKNECHT. Ba-ei£:22, Preddvor	2849
Dr,,i ?m OKNA s polkni 100x130. Olovka 3	-	2850
Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, prevoženih 55.000 km. Šile Jože, Delavska 32, Kranj, Stražišče
2888
Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1973, 14.200 km. Nježič Ilija, Partizanska 27, Kranj	2889
Prodam ZASTAVO 750, letnik
1968.	Ogled vsak dan po 17. uri. Ul:31. divizije 17	2890
Kupim dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969 in novejši po zmerni ceni. Bergelj, Blejska Dobrava 42, Jesenice	2891
Ugodno prodam FIAT 850, prevoženih 44.000 km. Zrim Alojz, Sp. Gorje 148	2892
ZASTAVO 1300 v dobrem stanju z vgrajeno plinsko napravo prodam za 10.000 din. Konc Alojz, Naklo 24
2893
Prodam RENAULT R 10, letnik 1971, Šenčur, Štefetova 24 2894 Ugodno prodam FIAT 850, letnik
1969.	Ogled v petek popoldne in soboto dopoldne. Pristov, Vrba 18, Žirovnica	2895
Prodam avto SI MCA 1000, GLS, letnik 1967, kovinsko srebrne barve, 45.000 km, odlično ohranjen, za 27.000 din. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Polak, Šorlijeva 4, Kranj, telefon 24-762	2896
Prodam DKW JUNIOR, po delih, tip 1962. Jekovec Rok, Ziganja vas 41, Tržič	2897
Prodam RENAUL DAUPHINE-GORDINI. Šparovec Janez, Ul. Mlad. brigad 9, Kranj, tel. 23-244
2898
Prodam SPAČKA, letnik 1969. Zg. Bela 39	2899
Prodam FIAT 600 ali zamenjam za BMW iseto. Tenetišče 12, Golnik
2900
OPEL REKORD 1700 L, letnik 1971, 39.000 km1, s celotno opremo ugodno prodam. Papler, Bistrica 42, Tržič. Ogled popoldan, sobota ves dan. Tel. 21-892 dopoldan. 2901 Poceni prodam motorno kolo JAVA — 90. Potreben manjšega popravila. Eda Bergant, Vodice 56 a nad Ljubljano >	2902
AMI 8 prodam ali zamenjam za FIAT 750. Tenetiše 46	2903
Prodam FIAT 750. Jezerska 42, Kranj	2904
Prodam ZASTAVO 750, Cirče 17
2905
stanovanja
Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Pomagam tudi starejši osebi v gospodinjstvu. Likar, Delavska 19, Kranj	2910
Kupim posnemalnik ALFA LA-VAL. Naslov v oglasnem oddelku
2906
Kupim zazidljiv ŠTEDILNIK. Zorman, Lahovče 4, Cerklje 2907 Kupim TROSILEC hlevskega gnoja. Burgar, Medno 12, Ljubljana-Sentvid	2908
Kupim SENO. Ceno in količino pošljite na naslov Brleč, Zapoge 12, Vodice	2909
vozila
Prodam osebni avto WART-BURG, letnik 1968. Konjar, Šolska 2, Kranj, Stražišče	2803
Po izredno nizki ceni prodam AMI 8, letnik 1971 oktober, 40.000 km, garažiran in doboro ohranjen. Ravnik Janez, Šenčur, Gasilska 12, telefon 41-004, vsak dan od 15. do 17. ure.	2876
Ugodno prodam AMI 6 BREAK, letnik 1969. Vzamem ček za gradbeni material. Rajgelj, Zasavska 39, Kranj	2877
Ugodno prodam SIMCO 1000 GLS. Petrič, Trata 1, Cerklje 2878 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Avtoličarstvo, Torkar, Lesce, Begunjska 23, tel. 75-320	2879
Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, 84.000 km. Telefon 064-71-793 do 14. ure	2880
Karambolirano ŠKODO 1000 MB prodam po delih. Ogled vsak dan Mirko Handjel, Frankovo naselje 63, Škofja Loka	2881
Prodam avto VW 1200, letnik 1971. Reberšek Franc, Ljubljanska 34, Radovljica	2882
Ugodno prodam FIAT SPECIAL 850. Hlebce 1 a	2883
Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1970 v voznem stanju. Lahovče 30, Cerklje	2884
ŠKODO, letnik 1970, ugodno prodam. Javite se na tel. 60-801
2885
Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1967, B. V. 250 ccm motor ter še leva vrata, blatnik, dinamo in še manjše dele. Roblekovo naselje 19, Radovljica	2886 FIAT 124, letnik 1968, ugodno prodam. Informacije na telefon 23-163, Kranj 2887
posesti
Prodam manjše POSESTVO. Mi-šače 7, Kamna gorica. Podrobnejše informacije dobite vsak dan. Moho-rič Rezka, Koroška 5, Lesce 2815 Kupim enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Plačam v devizah. Informacije po tel. 24-764 od 15. ure dalje	2911
Kupim dvo- ali trosobno STANOVANJE, pol HIŠE ali manjšo hišo. Ponudbe pod »Med Kokro in Savo«
2912
Prodam HIŠO, grajeno do 3. faze, v Pristavi pri Tržiču. Ogled možen popoldan. Cankarjeva 15, Tržič
2913
Prodam GARAŽO. Ponudbe pod šifro »Šorlijevo napelje«	2914
zaposlitve
v nedeljo, 12- 5. 1974, ob 15. uri na JUBILEJNI KONCERT instrumentalne sekcije »ANSAMBLA TRGOVCI«. »ANSAMBEL TRGOVCI« proslavlja 10-letnico plodnega dela v narodni in zabavni glasbi. Sodelujejo: 1. ANSAMBEL TRGOVCI, 2. Pevski zbor BRATJE ZUPAN iz Kovorja, 3. ANSAMBEL GORENJCI s pevci iz Radovljice. Za povezavo programa in dobro voljo vas bo zabaval humorist IVAN ANDREJC-BREZNIKOV VANC. Po koncertu bo mladinski ples kot običajno. Vljudno vabljeni! 2926
ostalo
Podpisana Keršič Marija iz Kranja, Snedičeva 9, zaposlena v tovarni Sava Kranj, Velepnevmatika, preklicujem in obžalujem, kar sem goverila o Miklavčič Justini s Ko-krice, C. na Rupo 10, prav- tako delavki v tovarni Sava Kranj, Vele-pnevmatiki. Zahvaljujem se ji za odstop od kazenskega pregona ter obljubljam, da jo bom v bodoče pustila pri miru	2927
Gostovanje satiričnega kabareta s Koroškega
Radovljica — Na povabilo ZKPO Radovljica bo v okviru sodelovanja z zamejskimi Slovenci, v soboto, 11., in nedeljo, 12. maja, gostovala gledališka skupina koroških študentov in amaterskih kulturnih delavcev »Oder 73« s satiričnim kabaretom, izvirnim delom Anite Hudi, ki nosi naslov »Šel je popotpik skozi koroški vek«.
S to posrečeno satiro razmer in položaja Slovencev na Koroškem, čigar avtorica je tudi Anita Hudi iz Pliberka, se bo'do mladi zamejski gledališki navdušenci predstavili v soboto ob 19.30 v gasilskem domu v Boh. Češnjici, v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri v kulturnem domu v Podnartu in zvečer ob 20. uri v zadružnem domu v Ribnem. Satirični kabaret je, z velikim uspehom nastopal v več krajih na Koroškem in tudi v Sloveniji.	JR
Obnovitev kulturne dejavnosti
Ribno — Po več kot enoletnem premoru in neljubih pripetljajih, ki so precej omrtvili dejavnost DPD Svoboda Rudolf Jedretič iz Ribnega, se zadnje čase amaterski kulturni delavci vse bolj prizadevajo za obnovitev svojega, pred' leti izredno aktivnega društva. Več kot 60 članov, ki so še vedno ostali zvesti svojemu društvu, je z zadovoljstvom in velikimi upi zategadelj sprejelo pobudo krajevne organizacije SZDL Ribno za sklic občnega zbora že v maju. S sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij bodo opravili vse organizacijske in kadrovske priprave ter sprejeli program obnovljenega društva. Za zdaj računajo na ponovno aktiviranje dramske sekcije, ki ima že bogate izkušnje, in razširitev likovne skupine, ki jo sestavljajo Jana Dežman, Janez Lipičnik in Rado Mužan. Slednja je pod imenom TROLIK že pripravila samostojno razstavo v zadružnem domu in zbudila pozornost občanov. Ker je še vedno veliko zanimanje za dejavnost pevskega zbora, a dobrih pevcev ne manjka, se bodo najbrž lahko odločili tudi za to zvrst amaterske kulture. Kot vse kaže tudi z novim pevovodjem ne bo težav, tak6 zatrjujejo na ZKPO, ki bo pomagala rešiti to vprašanje.
JR
Takoj sprejmem samostojnega pomočnika — avtolicarja. Avtoličarstvo Torkar, Lesce, Begunjska 23, tel. 75-320	2915
Iščem izučenega avtolicarja, vajenca in delavca. Draksler Izidor, Zasavska 36 b, Orehek, Kranj 2916 MIZARJA sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Višnar, Jesenice, Murova 6	2917
vajence, lesostrugarje in mizarje takoj sprejmem v uk. Višnar, Jesenice, Murova 6	2918
pašni ODBOR begunje išče PASTIRJA za pašo v planini DRAga. Interesenti naj se čimprej zgla-sijo pri Kralju v Zapužah	2920
Sprejmerho vestnega in spretnega Čevljarja v stalno zaposlitev. Ekspres popravljalnica čevljev za trgovino globus v Kranju 2921 Iščem žensko za dopoldansko VARSTVO dveh otrok. Hrana in plačilo po dogovoru. Ahačič, Podlju-belj 18, Tržič	2922
Zaposlim šiviljo ali PLETILJO za šivanje pletenin, lahko priučeno ali mlajšo upokojenko. Samsko stanovanje zagotovljeno. Kordež, Opre-šnikova 10, Kranj	2923
Iščem gospo za čuvanje dveh otrok na domu. Zec, Planina 5, stanovanje 13	2924 V varstvo sprejmem na dom OTROKA od dveh let naprej. Naslov v oglasnem oddelku 2925
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
Veletrgovine
ŽIVILA Kranj
TOZD — Maloprodaja Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	poslovodje potrošniškega centra Pri nebotičniku
2.	poslovodje prodajalne Zelenjava
3.	mesarja sekača
4.	čistilke v restavraciji Globus
5.	2 prodajalcev sladoleda
(za določen čas v sezoni)
Pogoji:
za navedena delovna mesta se poleg z zakonom določenih pogojev zahteva še:
pod 1.: trgovski poslovodja in 4 leta delovnih izkušenj; pod 2.: trgovski poslovodja in 2 leti delovnih izkušenj; pod 3.: kvalificiran mesar šekač in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene prijave y 15 dneh po objavi oglasa v Kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV.
Bo vlak vozil potnike tudi v Kamnik?
prireditve
KUD »PREŽIHOV VORANC« ZALOG PRI CERKLJAH VABI
Zadnjega junija pred šestimi leti je pripeljal vlak še zadnje potnike v Kamnik. Ni se več izplačalo, so zatrjevali na železnici. Od takrat vozi v Kamnik le tovorni vlak. Vendar je tudi prevoz tovora po nekdaj prometni Železniški progi ostal domena gospodarskih organizacij kamniškega in domžalskega območja. Le-te so se dogovorile, da bodo zagotovile zadostno število tovorov.
Že nekaj let je tovorni promet po kamniški progi nazadoval. Tako nazadovanje pa drago stane gospodarske organizacije s tega območja, ki so s pogodbo zavezane irositi višje stroške kot so bili predvideni ob nezmanjšanem prometu. Ti so tako veliki, da prevoz med Zagrebom in Ljubljano ni mnogo dražji kot velja prevozna tarifa med Ljubljano in Kamnikom. Za letos ne kaže, da se bo promet po železnici kaj bistveno povečal, čeprav bi bilo to v prid gospodarstvu. Občinski skupščini bosta morali priporočiti vsem zainteresiranim, da še večji del prevozov preusmerijo s cest na železnico. Bolj gibčno gospodarsko politiko pa bi morala v bodoče voditi tudi železnica. Večji tovor na kamniški progi bo zagotavljal tudi večji promet po ostalih progah, za katere železnica pravi, da so rentabilne.
Potniški vlak ne vozi več v Kamnik, potnike sedaj prevažajo avtobusi, ki vozijo v Ljubljano zelo pogosto. Vendar je promet po cesti že zelo gost, tako da trajajo potovanja z avtobusom mnogo dalj časa kot je nekdaj vozil vlak. Prav gotovo bo potovalna hitrost avtobusov v bodoče še daljša, saj je posebno ob konicah v Ljubljani zelo gost promet.' Srednjeročni program razvoja Kamnika predvideva, da bodo v bodoče uvedli hitre šinobuse, ki bodo čas potovanja med Kamnikom in Ljubljano skrajšali. Tako bo mogoče priti v Ljubljano v slabe pol ure, kar je mnogo manj kot traja vožnja z osebnim avtomobilom ob konicah. Kazalo bi omeniti, da bo moral biti prevoz s šinobusi' organiziran podobno kot prevoz z avtobusi. Železniških kart naj ne bi prodajali na vsaki postaji, temveč kar v vagonu. Uvesti pa bi morali še več postajališč, kar bi bilo privlačno za potnike. Danes je težko govoriti, kdaj se bodo predvidevanja sestavljavcev plana uresničila, saj se srednjeročni plan prihodnje leto že izteka. Vendar je eno gotovo, gost promet na naših cestah nas bo prisilil, da bo potniški vlak v bližnji prihodnosti spet vozil v Kamnik.
-tj
Umrl je naš zaslužni občan
Janko Rogelj
dolgoletni kulturni delavec, novinar in publicist med ameriškimi Slovenci, nosilec zlatega Priznanja OF slovenskega naroda.
Od pokojnika se bomo poslovili v četrtek, 9. maja 1974 ob 16. uri na pokopališču
v Kranju.
Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije občine Kranj
Kranj, 7. maja 1974
Umrl je naš dragi oče, brat in stric
Janko N. Rogelj
publicist in slovenski pisatelj
Od njega se bomo poslednjič poslovili na pokopališču v Kranju v četrtek, 9. maja, ob 16. uri.
Za njim žalujejo: Poleg premnogih prijateljev in izseljencev, hčerka Karlina s soprogom, sin Aiko, sestra Micka z Ivanom, nečaki in nečakinje |er ostalo sorodstvo, i , Kranj, Columbus, Ohio, 7. maja 1974
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
Toneta Snedica
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se duhovnikoma iz Begunj in Predoselj za pogrebni obred, govornikom, pevcem iz Kokrice, zvonarjem, Turističnemu društvu in Zvezi borcev Begunje, Društvu upokojencev Radovljica in vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste mu med hudo boleznijo lajšali trpljenje, njegovemu zdravniku dr. Jensterletu, zdravstvenemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani ter upravi in osebju bolnice Begunje za nesebično in neprecenljivo pomoč. Zahvaljujemo se vaščanom iz Begunj ter drugim njegovim prijateljem in znancem, ki ste našemu Tonetu
do zadnje ure zvesto stali ob strani.
Zalujočrsorodniki
Lov za ponorelim vozilom
Bilo je 2. maja nekaj po 18. uri. Na gorenjski cesti se je vila kolona vozil proti Ljubljani. Številni, ki so preživeli prvomajske praznike na Gorenjskem, so se vračali domov. Malo pred Kranjem, nekaj metrov naprej od odcepa za Struževo, je stalo službeno vozilo postaje milice Kranj. Miličnik V. S. in njegov sodelavec sta imela takrat nalogo, da ustavita voznika svetle zastave 101, ki je v zgornjem delu Gorenjske napravil prekršek.
»Sedel ' sem v avtomobilu,« pravi miličnik V. S., ki je že šesto leto v tej službi, »sodelavec pa je ob cesti opazoval, kako se odvija promet in hkrati pazil, kdaj bo pripeljala zastava 101 z določeno registrsko številko. Deset minut čez šesto sem nenadoma opazil, da pelje proti Kranju fiat 750 z ljubljansko registracijo. Že na odseku, kjer je hitrost omejena in prehitevanje prepovedano, je voznik nevarno in hitro prehiteval kolono. Sodelavec mu je dal znak, naj počaka. Vendar voznik, kot da nikogar ne vidi, je hitro odpeljal naprej. Odpeljal sem za njim in hkrati pomislil, da ne gre morda za ukradeno vozilo.«
Tako se je začel lov za ponorelim in objestnim voznikom, kakršnega V. S. še ne pomni v svoji službeni praksi. Pred semaforji na Zlatem polju je voznik fička nevarno izsilil prednost, ko je tik ob semaforskem drogu ostro zavil desno na kranjsko obvoznico. Službeno vozilo postaje milice Kranj z odprto sireno mu je sledilo.
Na križišču ob javnih skladiščih oziroma pred Merkurjevo jamo je pobesneli fičko zavil desno proti železniški postaji. »Dohitel sem ga in ga skušal ustaviti, vendar je z močnim plinom drvel nadme, tako da sem se komaj umaknil.«
Očitno je voznik fička z ljubljansko registracijo spoznal, da pri železniški postaji ne bo mogel uiti. Zato je hitro odpeljal proti križišču na koncu Savskega mostu, tam spet nevarno izsilil prednost in z odprtim plinom peljal po gaštejskem klancu navzgor. Cesta je bila polna vozil. Vendar je z izsiljevanjem prednosti in nevarnimi škarjastimi naleti in drznimi manevri pridrvel na Labore. Drugi vozniki, ki so slišali sireno in videli, da se dogaja nekaj nenavadnega, so se umikali za cesto. Vse skupaj je bilo videti kot v kriminalnem filmu.
»Obvestil sem prometno postajo milice in vsa službena prometna vozila na cesti, kaj se dogaja ter sledil objestnežu.«
Na Laborah je drznež zavil na levo proti Orehku, po nekaj sto metrih na prvem križišču pa desno na obvozno cesto. Tam mu je za las ušla ženska z otrokom. Ko je prišel do desnega avtobusnega postajališča v smeri Ljubljana—Kranj na Orehku, je med dvema avtomobiloma zdrvel čez cesto. Divja vožnja se je nadaljevala proti Jeprci.
»Nekje na sredini med Kranjem in Jeprco je peljal proti Kranju z odprto sireno rešilni avtomobil. Stisnilo me je in mislil sem, da se ne bo srečno izteklo.«
Lov se je nadaljeval. Ponorelemu fičku, ki se je prebijal med vozili na cesti, je magično pomagala sirena zasledujočega službenega vozila. Šele malo pred Jeprco se je voznik premislil. Kolona je bila tam gostejša in spoznal je, da najbrž ne bo mogel naprej. Zato je naglo obrnil vozilo in zdrvel spet proti Kranju.
»Potem se je v lov vključil neznani voznik zelenega fiata 850 šport coupe, ki je ponorelega voznika skušal ustaviti. Njegov avto je bil namreč hitrejši od našega službenega fiata 750. Nekajkrat ga je uspel malo zadržati, vendar ponoreli fičko se ni dal.«	~~
Zahvala
Ob nenadni smrti naše mame, sestre in stare mame
Marije Peternelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki' ste jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala vsem sosedom, Jožefi Telban za nudeno pomoč ter g. župniku.
Žalujoči: hčerki Julka, Slavica z družino, sin Franc z družino, sestre Marija, Frančiška in Ana ter drugo sorodstvo
Sovodenj, Tržič, Bilje, 29. aprila 1974
Zahvala
Ob izgubi naše drage žene, mame in tete
Marije Frelih
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za podarjene vence in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: mož Franc, sin Kari in ostalo sorodstvo.
Begunje,'2. maja 1974
Na postajališču na Orehku se je manever ponovil. Fičko je zavil spet na obvozno cesto in pri nepreglednem križišču na Drulovko divje prevozil znak stop ter peljal proti La-boram.
»Še vedno sem mu sledil in hkrati opozarjal službena prometna vozila na cesti. BiL sem prepričan, da gre za ukradeno vozilo ali za nevarnega objest-neža.«
Na ovinku, na koncu Savskega mostu, je skoraj prišlo do trčenja. Takrat sta namreč pripeljala po Jelenovem klancu navzdol miličnika v službenem prometnem vozilu zastava 1300. Po dveh kolesih se je fičko spet izvlekel. Mimo Globusa, gimnazije in restavracije Park je šlo kot na dirkah. Ljubljančan je na Bekselnu zavil desno in potem na cesto Staneta Žagarja, ki pelje proti Primskovem.
»Na tem ostrem zavoju sem tudi jaz komaj obdržal vozilo.«
Nato je ostro zavil na Gregorčičevo ulico in zdrvel mimo šole Simon Jenko. Nasproti Prešernovega gaja pa je spet zavil desno v slepo ulico. Tu se je potem njegova drzna in objestna vožnja končala. Če bi ta lov posneli na filmski trak, bi predvajanje filma, ki bi spominjal na kriminalno zgodbo, trajalo točno 40 minut.
»Bil sem čisto iz sebe, ko sem stopil iz avtomobila in šel proti vozniku.« ■
»Kaj pa je. Kaj pravzaprav hočete od mene?« se je objestnež takoj znesel nad miličnika.
Potem se je vse skupaj hitro odvilo. Izkazalo se je, da fičko LJ 108-919 ni bil ukraden, le alkotest poklicnega voznika pri Viatorju, '24-letnega I. Z. iz Ljubljane, je poze-lenel do konca. Pa ne le to. Poklicni voznik I. Z. pravzaprav ni imel vozniškega dovoljenja. Zaradi dveh prejšnjih prekrškov mu je sodišče odvzelo dovoljenje. Toda možakar se je skušal znajti in je pod pretvezo, da je originalno vozniško dovoljenje izgubil, vzel na pristojnem uradu duplikat. Tako se je kljub odvzetemu vozniškemu dovoljenju še vedno lahko vozil.
Na postaji milice je potem Še vedno grozil, češ, da naj se le pazi tisti miličnik, ki si ga je drznil loviti in da ga nikdar ne bi ujeli, če bi imel boljši avto.
»Lahko bi potrdil, da bi se ob drugačnih okoliščinah, recimo na dirkališču, najbrž res lahko kosal s prenekaterim poklicnim voznikom. Toda ceste niso dirkališča, posebno še ob dokajšnji meri alkohola. Ob tem pa lahko rečem še to, da so vsi drugi vo2' niki tisti čas pokazali veliko mero obzirnosti, posebno še voznik zelenega fiata 850 šport, ki se je nesebično in s precejšnjim tveganjem vključil v akcijo, da zaustavil objestneža. Rad bi se mu osebno zahvalil za to.«
A. Zalar
Gorska nesreča
V	nedeljo, 5. maja, dopoldne s« je v skalah Storžiča smrtno ponesrečila avstrijska državljanka 42-letna Gabrijela Filip Celovca, po poklicu diplomirari* medicinska sestra. V nedeljo* do; poldne se je Filipova še s tren*1 planinci, avstrijskimi državljani* napotila od doma pod Storžičeffi proti vrhu Storžiča. Zaradi sla' bega vremena pa so se planinci* ki so vsi člani planinskega društva v Celovcu in pogosto hodij0 v gore, na sredini poti premisli'1 in obrnili nazaj. Ob vračanju P* je Gabrijela Filip stopila na svoj dežni plašč, spodrsnilo ji je in )e zdrsela v prepad kakih metrov globoko. Do vznožja soj0 prenesli člani planinskega dr«*' štva Tržič, od tam pa so prepeljali v zdravstveni dol*1' kjer pa je zdravnik lahko ugot°' vil le smrt.
Vlak ga je povozi
V	ponedeljek, 6. maja, nekaj '2. uri zjutraj je tovorni vla*
kakih 50 metrov od železni^ postaje Slovenski Javornik P°/ vozil 25-letnega Franca Ravn1' karja z Jesenic.. Ravnikar se ) . pred nesrečo zadrževal v resta*' raciji Turist na Javorniku, naj. pa se je po bližnjici po železni®*! progi napotil domov. Tu ga je zadaj zadel tovorni vlak, ki ^ vozil proti Jesenicam. Fran Ravnikar je. umrl na kraj nesreče.
Naš komentar
Kranjski kolesarji žanjejo lepe uspehe
Kolesarska sezona prehaja v svoj vrh. Danes bo končana tradicionalna mednarodna dirka Alpe-Adria, na kateri nastopata tudi dva člana kranjske Save Franci Hvasti in Jože Valenčič, in sicer v kombinirani ekipi Rog-Sava. Iz vrst Ljubljančanov v omenjeni ekipi sodelujejo Frelih, Mišvelj in Kastelic.
Ekipa, v kateri so Zakotnik, Arsovski, Janjič, Pleš ko, Pocr-nja in Kranjčan Žagar pa bo prav danes startala v prvi etapi na vsakoletni izredno kvalitetni mednarodni »Dirki miru« Varšava—Berlin—Praga, ki je dolga 1850 km in bo trajala do 22. maja. To je nedvomno največja amaterska dirka na svetu. Prav za to dirko so se reprezentantje pripravljali na Gorenjskem in so bili 10 dni v Preddvoru. Pogoji za vadbo so bili po mnenju odličnega kranjskega kolesarja Žagarja dokaj ugodni, saj so bile vremenske prilike povsem podobne onim, ki so običajrto na Dirki miru, to je dež, veter in hladno vreme. Škoda je le, da imenovani niso mogli nastopiti na jugoslovanski dirki Alpe-Adria, kjer bi glede na solidno formo lahko dosegli lep uspeh.
Sicer pa so kranjski kolesarji v minulih dneh dosegli nekaj lepih tfepehov. Mladinci so startali na tradicionalni dirki v počastitev praznika Reke 3. maja na 90 km dolgi progi od Reke do Vinodolskega, kjer so med več kot 30 ekipami dosegli prvo mesto. Vsi posamezniki pa so se uvrstili do 9. mesta: Udovič je bil 4., Terglav 8., Reven pa 9. Uspeh mladinske ekipe kranjske Save pa je še toliko pomembnejši, ker so Kranjčani nastopili brez svojega najboljšega mladinca Ropreta, ki je bil prav v času reške dirke na eni izmed največjih mladinskih dirk v Evropi. Na tekmovanju v Avstriji, kjer je nastopilo okoli 90 kolesarjev iz 14 držav, je Kranjčan Ropret v skupni uvrstitvi dosegel odlično 8. mesto, v prvi etapi pa je bil celo 2.
Prizadevno delo trenerja Hvastija se iz leta v leto bolj obrestuje. Odkar je trener pri KK Sava, je že vzgojil vrsto odličnih tekmovalcev, pohvalno pa je predvsem to, da je v klubu vedno več kvalitetnega naraščaja. V klubu delajo sistematično pri vzgoji novih kolesarjev, saj imajo sedaj že več kot 50 pionirjev, ki bodo v prihodnjih dneh nastopili na pionirskem tekmovanju v Ljubljani v okviru dneva zmage. Po mnenju trenerja Hvastija pa so ti uspehi šele uvod v še kvalitetnejše dosežke kranjskih kolesarjev v letošnjem letu. Hvasti meni, da bodo Kranjčani dosegli vrhunsko formo šele v prihodnjih tednih, ko je na sporedu več izredno pomembnih tekmovanj.	J. Javornik
Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah
Bronasta plaketa za mlade žirovske športnike
Člani šolskega športnega društva »Tabor« na osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh so minuli petek slovesno proslavili 15-letnico obstoja društva. Slovesnosti so se poleg številnih domačinov, šolarjev, in Predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi Podpredsednik republiškega centra šolskih športnih društev Vlado Der-?aC» tajnik centra ŠŠD Slovenije Tine Rozman, predstavnik Visoke š°le za telesno kulturo prof. Drago Ulaga ter republiški svetovalec za telesno vzgojo prof. Ivan Križnar.
Poldrugo desetletje dela društva ni posebno dolga doba, a vendar so mladi žirovski športniki v tem času dosegli več odličnih rezultatov in zavidljivih uspehov. V letu telesne kulture je žirovska šola osvojila dragoceno lovoriko »kip kurirja Jovice«! V tekmovanju šolskih športnih društev so mladi Žirovci enkrat zasedli prvo, enkrat drugo in enkrat četrto mesto. Košarkarska ekipa pionirk je večkrat zapored osvojila najvišji naslov v republiki, enkrat pa so bile celo jugoslovanske prvakinje. Tudi ekipa pionirjev se je večkrat prebila v sam slovenski košarkarski vrh. Seveda pa bi preveč prostora porabili, če bi hoteli našteti vse uspehe, ki so jih ekipe iz Žirov osvojile na občinskih in področnih tekmovanjih.
»Svobodne dejavnosti ne smejo imeti enostranskega značaja,« je na svečanosti dejal ravnatelj šole Slobodan Poljanšek. »Pri nas ne gledamo le na kvaliteto, ampak želimo v šoli aktivirati vso mladino in jo vključiti v športne sekcije. Pripravljamo masovne smučarske in plavalne tečaje, šolo v naravi! Zelo veliko pričakujemo od temeljne telesnokulturne skupnosti! Ko bo zgrajena nova telovadnica, pričakujemo še večje uspehe!«
Nato je podpredsednik centra ŠŠD Slovenije Vlado Dernač predsedniku društva izročil bronasto plaketo v znak priznanja za 15-letno uspešno delo. Za izredno pozitivno dejanje je ocenil dejstvo, da tudi nekdanji člani še vedno radi priskočijo'na pomoč prijdehi. Izrekel je Priznanje celotnemu kolektivu šole!
»V imenu VŠTK iskreno čestitam za velike dosežke,« je dejal Prof. Drago Ulaga. »Ponosni smo, ko smo slišali, da se je veliko Število šolarjev naučilo plavati in smučati, da ste pripravili šolo v naravi. Šola v Žireh je prva v Sloveniji, ki si je uredila drsališče. Lahko rečem, da je vaše delo pomembno tudi v republiškem berilu. Čez pet let, takrat upam, da se bomo ponovno zbrali, bi Selel, da bi mlada generacija tudi šla po vaših stopinjah.«
V imenu zavoda za šolstvo SRS je mladim Žirovcem čestital svetovalec prof. Ivan Križnar. Učiteljem in učencem je izrekel iskreno priznanje, ob tem pa menil, da jubilej nima le ozkega lokalnega pomena, temveč, da je to praznik Slovenije.
Marljivi športniki so v počastitev jubileja v prostorih žirovske šole Pripravili tudi razstavo, ki je spregovorila o delu v preteklih petnajstih -letih. Številne diplome, pokali in drugi spominki pričajo, da športniki na žirovski šoli v preteklih letih zares niso lenarili. Gostje in domačini so si tako lahko ogledali poldrugo desetletje dolg razvoj ŠŠD »Tabor«, Predstavljeni so bili člani dosedanjih upravnih odborov, izrezki iz časopisov, ki govore o ŠŠD »Tabor« in še in še.
Dolgoletna mentorja brata Darij in Marko Erznožnik sta prav zares lahko ponosna na svoje varovance, za vse uspehe gre v veliki meri zahvala prav njima, saj so kljub slabim možnostim za delo — šola nima telovadnice — dosegli prav lepe rezultate.	J. Govekar
Šešir ali Mokerc
Šešir je doživel na Igu svoj drugi poraz. Tekma je bila 9,5 minute pred koncem prekinjena, ker je ugasnil eden od žarometov. Čez teden dni so igrali še preostanek, vendar več kot častnega poraza niso mogli doseči. Tako imata Šešir in Mokerc enako število točk in bo sedaj spodrsljaj enega omogočil drugemu naslov prvaka. Križe in Duplje sta dosegi^ v medsebojnem obračunu zaradi dežja le hokejski rezultat. Alples je ' doma dosegel zmago, ki mu znova daje upanje za obstanek v ligi. Saya je na gostovanju tudi tokrat izgubila obe točki.
Rezultati — moški: Mokerc : Šešir 17:14, Križe : Duplje 6:5, Alples : Preddvor 23:19, Brežice : Slovan-B 31:25, Olimpija : Sava 17:12.
LESTVICA:
1.	Šešir 16 14 0 2 355:245 28
2.	Mokerc 16 14 0 2 278:221 28
3.	Brežice 16 10 1 5 373:320 21
4.	Krško 15 9 1 5 282:244 19
5.	Olimpija 16 8 2 6 309:301 18
6.	Križe 16 8 0 8 244:264 16
7.	Slovan-B 16 7 1 8 288:295 15
8.	N. mesto 15 7 1 7 290:278. 15
Mladinci Triglava med favoriti
( Zimski bazen hotela Ivan hotelskega naselja Solaris v Šibeniku bo od 9. do 12. maja prizorišče finala mladinskega-vaterpolskega pokala SFRJ. V tridnevnih borbah se bocjo za ta najvišji jugoslovanski pokal borile ekipe mladincev Jadrana (Herceg Novi), Partizana (Beograd), Primorca (Kotor), Poška (Split), KPK (Korčula) ter kranjski Triglav,
Med favorite lahko prištevamo lanskoletnega državnega prvaka Jadran, Partizana, Poška, veliko možnost za najvišji naslov pa ima tudi kranjski Triglav.
Trener Didić bo v Šibenik popeljal igralce: Čermelja, Lesko var j a	(vratarja),
Šveglja, Caliča, brata Pla-ninška, Stariha, Strgarja, Krašovca, Manfredo, Va-lanta in Wagnerja. Le-ti so med prvomajskimi prazniki odigrali dve prijateljski srečanji s sovrstniki Solarisa. V zimskem bazenu v Kranju so bili obakrat uspešni. Prvič so jih premagali s 13:10, drugič pa s 13:4. Zmagi sta res zasluženi, toda mladinci iz Šibenika niso tako slabi kot kažeta rezultata, saj jih je iz finala stala le uvrstitev zaradi slabše razlike v golih.
V teh dneh, ko se bodo mladi borili za čim boljšo finalno uvrstitev, pa bo v Solarisu tudi seminar sodnikov I. in II. zvezne lige, konferenca združenja I. in II. lige ter redna seja izvršnega odbora vaterpolske zveze Jugoslavije.	-dh

12. srečanje strelcev Celovca in Kranja
V Celovcu so ae pred dnevi srečali na 12. dvoboju strelci Kranja in Celovca. Pomerili so se v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Dvoboj se je končal neodločeno, ker so s puško zmagali celovški strelci, s pištolo pa je s bila boljša kranjska ekipa. Sicer pa je v obeh disciplinah zmaga med posamezniki pripadla gostiteljem, medtem ko se je pri kranjskih strelcih izkazal mladi Franc Peternel, ki je bil tokrat boljši od svojega očeta.
Rezultati, puška: Celovec : Kranj 2796:2790, pištola: Celovec : Kranj 1415:1449; posamezno, puška: 1. Rainer (Celovec) 369, 3. Malovrh 356, 4. Naglič 355, 5. Lombar 355, 6. Rozman 355, 11. Zupan 345, 12. Žagar (vsi Kranj) 342; pištola: 1. Pernegg (Celovec) 367, 2. Peternel ml. 365, 3. Poženel 365, 4. Peternel st. 364 itd.	B. M.
9. Duplje 16
10.	Alples 16
11.	Sava 16
12.	Preddvor 16 Rezultati XIII.
7 0 9 266:297 14 6 0 10 259:267 12 2 0 14 243:337 4 0 0 16 249:367 0 kola — ženske:
Lisca : Sava 15:15, Radeče : Alples-B'17:13, Olimpija-B : Kamnik 8:14, Šešir : Zagorje 7:15, Ribnica : Stor-žič 10:0 b. b.
LESTVICA:					
1. Sava	13	u	2	0 211:143	24
2. Lisca	13		2	1 222:137	22
3. Radeče	13	8	2	3 217:157	18
4. Storžič					
(-1)	13	7	0	6 151:147	13
5. Alples-B	13	5	1	7 182:210	11
6. Kamnik	13	4	2	7 119:136	10
7. Olimp.-B	13	5	0	8 144:166	10
8. Ribnica	13	4	0	9 136:186	8
9. Zagorje	13	3	1	9 139:198	7
10. Šešir	13	3 0		10 131:172	6
	» .			I. Novosel	
gorenjska nogometna liga
Spet spodrsljaj Skofjeločanov
Tekmovanje v gorenjski članski nogometni ligi postaja iz kda v kolo zanimivejše. Jesenski prvak škofjeloški LTH spomladi igra precej slabše, tako da je že v nevarnosti, da ga bo dohitel Alples. Razlika med vodečim LTH in Alplesom sta le še 2 točki.
Rezultati: Korotan : Bled 0:3, Jesenice : LTH 3:1, Šenčur :. Bohinj 6:1, Lesce : Alples 4:6, Britof : Naklo 2:2.
Lestvica: LTH Alples Jesenice Bled Lesce Bohinj Šenčur Naklo Korotan Britof
14	10	2	2	42:17 22
14	8	4	2	37:19 20
14	4	6	4	23:26 14
14	5	3	8	23:21 13
• 14	4	5	5	27:27 13
14	5	2	7	20:37 12
14	4	3	7	23:25 11
14	4	3	7	23:32 11
14	3	3	8	25:32 9
14	3	3	8	18:25 9
				p. Novak
a				

Po gorenjskih krajih
ŠENČUR (B. R.) - V počastitev praznika dela je organiziralo športno društvo Šenčur košarkarski turnir, na katerem so sodelovale 3 ekipe. Zmagali so domačini, ki so osvojili pokal SD Šenčur. Rezultati: Krvavec : Naklo 53:45, Šenčur : Krvavec 95:69, Šenčur : Naklo 64:62. Pred turnirjem sta bili tekmi pionirjev in pionirk. Pionirji OŠ Šenčur so premagali svoje vrstnike iz OS Lucijan Seljak iz Kranja s 37:34, pionirke pa so izgubile s 13:26.
KRANJ (S. K.) - Pred dnevi je bilo v Kranju področno prvenstvo Gorenjske v košarki za srednje šole. Nastopilo je 12 moških in 4 ženske ekipe. V. finalni tekmi je srednja tekstilna šola premagala gimnazijo Kranj s 47:45 in gimnazijo Škofja Loka s 67:48. Vrstni red: 1. TTS Kranj, 2. Gimnazija Škofia Loka, 3. Gimnazija Kranj. Med ženskami pa je bil naslednji vrstni red: 1. šolski center za blagovni promet Kranj, 2. Gimnazija Škofja Loka, 3. Gimnazija Kranj, 4. Čevljarski šolski center Žiri.
GODEŠIC (J. S.) - Pri športnem društvu Kondor so te dni ustanovili strelsko sekcijo. Zanimanje za to panogo športa je veliko, saj se je v sekcijo vpisalo že 35 članov.
30.000 udeležencev na pohodu Po poteh partizanske Ljubljane
Za letošnji pohod ob žici okupirane Ljubljane je izredno veliko zanimanje, saj bo po napovedih organizatorjev nastopilo konec tedna v Ljubljani okoli 30.000 udeležencev. Tudi na Goj renjskem vlada precejšnje zanimanje za tradicionalni pohod po poteh partizanske Ljubljane. Iz posameznih poročil gorenjskih občin je mogoče sklepati, da bo letos nastopilo precej več udeležencev kot v minulih letih. Z Jesenic poročajo, da bo topot nastopilo še enkrat več udeležencev kot v letu 1973. Jutri bo v Ljubljani tek prijateljstva, številni atleti pa bodo nastopili na atletskem mitingu prijateljstva v petek, 10. maja, v Ljubljani. Glavni dan prireditve po poteh partizanske Ljubljane pa bo v soboto, 11. maja, ko bo na sporedu množični pohod.
J. J.
Slaba udeležba atletov
Stadion Stanka Mlakarja v Kranju je bil dva dni prizorišče kvalifikacijskega tekmovanja za letošnji slovenski atletski pokal. Udeležba je bila tako slaba, saj so nastopili le atleti kranjskega Triglava, da o nekaterih disciplinah sploh ni bilo sodelujočih. Že ta podatek nam pokaže,' da na Goren jskem že nekaj let ni več navdušenja za kraljico športa in z gotovostjo lahko trdimo, da ta šport nazaduje. Pred nekaj leti so dobre atlete imeli v Škofji Loki, na Jesenicah, v Radovljici ter Kamni gorici. Čeprav je oba dneva deževalo in je bila steza razmočena, smo dobili nekaj dobrih rezultatov. Dober rezultat je dosegla metalka diska Paplerjeva, Kavčič na 800 m ter Ravnikar na 100 m.
Rezultati, člani: 100 m: 1. Rav nikar 10,9, 2. Kavčič 11,6, 3. J. Sagadin 11,7; 200 m: 1. Ravnikar 23,3, 2. Peneš 23,5, 3. J. Sagadin 24,4; 400 m: 1. Kavčič 52,5, 2. M. Sagadin 53,9; 800 m: 1. Kavčič 1:58,5, 2. Gomilar 2:00,0, 3. C a ter 2:06,0; 1500 m.- 1. Vukanac 4:14,5, 2. Gomilar 4:26,4, 3. Bizjak 4:32,5; 5000 m: 1. Vukanac 16:40,4; 110 m ovire: 1. M. Sagadin 17,3; daljava: 1. Udovč 6,33; palica: 1. Cvetkovič 3,20; kopje: 1. Jankovič 37,05; disk: 1. Z. Prezelj 44,00, 2. Satler 40,70; kladivo: 1. Pristov 49,18, 2. Satler 45,70; krogla: 1. Satler 14,64,2. Z. Prezelj 13,45;
članice: 200 m: 1. Beke 29,7, 2. Šenk 31,3; 400 m: 1. Beke 1:10,4,
2.	Oman 1:10,5, 3. Draksler 1:10,6; 800 m: 1. Reja 2:29,5, 2. Draksler 2:57,6; 1500 m: 1. Reja 5:25,4; disk: 1. Papler 48,44, 2. Horvat 38,00, 3. Kladnik 30,58; krogla: 1. Papler 13,17, 2. Kladnik 11,10, 3. Horvat 10,43; kopje: 1. Kurnik 34,85, 2. Papler 31,71,
3.	Mašič 27,12.	-dh
sport med vikendom
M
NOGOMET — V gorenjskem derbiju apa se na stadionu Stanka Mlakarja srečali enajsterici Triglava in Tržiča. Po vodstvu Tržičanov že v 5. minuti prvega dela so domačini šele tik pred koncem v 80. minuti rezultat izenačili. Kranjska Sava je gostovala pri nogometaših Primorja, kjer je osvojila 2 pomembni točki.
Izidi: Triglav : Tržič 1:1 (0:1), Primorje : Sava 2:3 (1:2).
Pari prihodnjega kola: Sava : Usnjar, Tržič : Tabor, Jadran : Triglav.
ROKOMET — Rokometašice Alplesa so doma gostile Metalca. Po enakovredni igri v prvem delu so jih v nadaljevanju premagale. V moški republiški ligi pa je Tržič doma brez težav odpravil Polet. Kamničani so bili gostje v Slovenj Gradcu, kjer pa so morali priznati premoč domačinom.
Izidi, ženske: Alples : Metalac 12:8 (7:6), moški: TVžič : Polet 23:17 (15:41 Slovenj Gradec : Kamnik 26:14 (12:5).
Pari prihodnjega kola, ženske: Brežice : Alples, moški: Kamnik : Ribnica, Radgona : Tržič.
ODBOJKA — Dve koli pred koncem v moški republiški ligi sta bila oba gorenjska predstavnika, ki se borita za prvo mesto, uspešna v gosteh. Blejci so osvojili obe točki v Kopru, Jeseničani pa v Bovcu. V ženski ligi pa so Jeseničanke doma izgubile z Gaberji.
^ ^ Izidi, moški: Bovec : Jesenice 2:3, Koper : Bled 1:3, ženske: Jesenice : Gaberje
Pari prihodnjega kola, moški: Jesenice : Branik, Mežica : Bled, ženske: Ljubljana : Jesenice.
» KEGLJANJE - V okviru priprav na bližnje svetovno prvenstvo se je naša moška in ženska reprezentanca pomerila z ustreznimi ekipami CSSR. V moški konkurenci so bili boljši Jugoslovani, v ženski pa CSSR Lep uspeh sta dosegla Česen in Janševa, ki sta v mešanih parih zasedla 1. mesto.
Izida, moški: Jugoslavija : CSSR 5491:5181, ženske: CSSR : Jugoslavija 2457:2372. V moški reprezentanci je bil najboljši Mihajlović z 950 keglji.	-dh
1
TRGOVSKO PODJETJE
EHNO-MERCATOR
CELJE
Ekipa judoistov UJV Kranj je na prireditvi nastopila s prikazom veščin mehke umetnosti — juda in jiu-jitsa. Dokazali so, da so. miličniki dobri športniki, ki morajo športne veščine uporabljati pri vsakdanjem delu v službi varnosti občanov.
IC/L/Of t/t/C/
Brez službenih psov teh štirinožnih človekovih prijateljev bi bila marsikatera naloga v službi varnosti težje izvedljiva. Na prireditvi v Kranju so se predstavili občinstvu vodniki s svojimi psi iz Velikih Lašč, Kungote, Celja in Ljubljane.
Na Cesti Svobode na Bledu je v četrtek, 2. maja, nekaj pred 20. uro padel voznik pony ekspresa Stojan Zalaznik (roj. 1954), doma iz Trbovelj. V levem nepreglednem ovinku ga je na mokri cesti zaneslo v desno na dvignjen hodnik za pešce, kjer je padel in se ranil. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
Pešec umrl v bolnišnici
V nedeljo, 5. maja, opoldne se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Lavrič (roj. 1950) iz Trbpj je vozil za nekim avtomobilom, ki je pri hiši št. 82 ustavil. Zato ga je voznik Lavrič prehitel, vtem pa je izza stoječega avtomobila stopil pred njegov avto Jože Dekleva (roj; 1895) z Jesenic. Avtomobil je pešca zadel in zbil po cesti. Poškodbe so bile tako hude, da je Jože Dekleva pozneje v bolnišnici umrl.
Zapeljal s ceste
V sredo, 1. maja, eb 12.30 je na cesti drugega reda na Bukovškem polju voznik osebnega avtomobila Ivan Pustavrh (roj. 1952) iz Veštra zapeljal s ceste. V nezgodi si je sopotnica Nada Malus iz Škofje Loke zlomila nogo.
Vzvratna vožnja
Na cesti med Logom in Visokim v Poljanski dolini se je 1. maja popoldne pripetila prometna nezgoda, V kateri sta bili dve osebi huje ranjeni. Voznik Nebnega avtomobila Miloš Dimič (roj. 1950) iz Vevč je med vzvratno vožnjo zapeljal s ceste na nasip, od tu pa se je avtomobil prevrnil. Voznik in sopotnica Irena Nartnik iz Polhovega Gradca sta bila v nesreči huje ranjena. Škode na avtomobilu je za 5000 din.
Zavil v levo
Na Jesenicah, na Cesti 1. maja, se je v sredo, 1. maja, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ernest Omerzel (roj. 1933) z Jesenic je pri hiši št. 66 iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste, kjer je prav takrat vozil voznik ponija Jože Savulj (roj. 1959) z Jesenic. V trčenju je bil Savulj lažje ranjen.
Nezgoda avtobusa
Na cesti prvega reda med Belco in Gozd-Martuljkom se je v sredo, 1. maja, nekaj pred 19. uro prevrnil avtobus zahodnonemške registracije, ki ga je vozil VValter. Jans. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Jans pri srečanju z avtobusom italijanske registracije zapeljal preveč v desno na neutrjeno bankino. Zaradi tega se je avtobus prevrnil na desni bok. V nesreči sta bila dva potnika, eden huje, drugi lažje, ranjena. Prepeljali so ju v jeseniško bolnišnico.
Prehitevanje
Na cesti prvega reda v Lescah se je v sredo, 1. maja, ob 19. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri je bilo ranjenih šest oseb. Voznik osebnega avtomobila Cveto Kolman (roj. 1952) iz Hlebe je pri leškem letališču prehiteval neki avtomobil, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Pavel Zvan (roj. 1946) iz Sp. Gorij in avtomobila sta trčila. V nesreči je bil voznik Kolman hudo ranjen, dva sopotnika v njegovem in trije sopotniki v Zvanovem avtomobilu pa so bili lažje ranjeni. Vse so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 11.000 din.
Trčil v ograjo
V četrtek, 2. maja, popoldne se je v Železnikih zaletel v ograjo ob cesti in padel voznik pony ekspresa Marko Lotrič (roj. 1944). Sopotnik Radovan Lotrič pa je pri tem padel v Soro. Oba so ranjena prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Padec s kolesom
Pod vodstvom inšpektorja milice Lojzeta Papiča so učenci šole za miličnike kadete prikazali svoje veščine v vožnji z mopedi. Med najatraktivnejšimi točkami, ki so jih mladi kadeti prikazali, je bil tudi tako imenovani levji skok skozi goreči obroč.
Posebej izšolan pes. labradorske pasme Zektas je na *kranjski prireditvi nazorno pokazal, kako zna najti mamila skrita v avtomobilu. Te vfste psi so še posebej dragoceni pomočniki na mejnih prehodih, saj je njihova sposobnost zaznati vonj po mamilih že marsikateremu tihotapcu prekrižalii račune.
Trčila v osebni avtomobil
Zaradi prekratke varnostne razdalje je v nedeljo, 5. maja, popoldne v Stari vaši pri Žireh voznica mopeda Nuša Šorli (roj. 1957) iz Dobračeve trčila v osebni avtomobil Ivana Peternelja (roj. 1939) iz Zg. Bitnja, ki je prav tedaj zavijal v levo na stransko cesto. Šorlijeva je bila v nesreči lažje ranjena in so jo prepeljali v bolnišnico.
Občinstvo na tribuni, med njimi je bilo največ šolarjev, so še pose o j navdušili atraktivni skoki mladih kadetov na mopedih, višek spretnosti ravnotežja pa je bila lastovka.