NAS GLAS SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE občina krSko Poštnina plačana v gotovini Št. 2 ¦ Leto XII • 8. februar 1991 Ob 400-letnici smrti Jakoba Gallusa: Bodo tudi današnjim umetnikom (in znanstvenikom) šele naši potomci odkrivali poreklo? U pomenu nekega umetnika odloča čas. Neusmiljeno presoja, ali bo njegovo umetniško ustvarjanje kaj pomenilo — ali morda ne bo pomenilo nič — samo njegovim sodobnikom ali pa se bo dotaknilo tudi kasnejših generacij. Vsak umetniški leksikon nam pove, čigavo delo še živi oziroma čigave biografske podatke navaja samo zato, ker je bil ta človek nekoč pač slaven. Tako poznamo na primer Thomasa Graupnerja samo po tem, ker je hotel leipziški mestni svet imenovati za kantorja v Tomaževi cerkvi takrat zelo slavnega Graupnerja, in ne Johanna Sebastiana Bacha, ki je bil očitno manj slaven. Jakob Gallus (1550-1591 j je samega sebe imenoval Carniolus, kar gre v slast seveda nam Sbvencem, kajti po latinsko to pomeni Kranjec. Brez dvoma je bil eden največjih glasbenih umetnikov 16. stoletja. 0 tem nam priča njegova bogata glasbena zapuščina. 0 tem, kje in kdaj se je Gallus uvajal v glasbo, ne vemo skoraj ničesar. Podatki, ki jih navajajo, imajo bolj ali manj hipotetično vrednost. Vemo le to, da je kot dober in predan samostanski pevec prispel na Dunaj, kjer je bil sprejet v cesarsko glasbeno kapelo. Tu se je srečal z uglednimi glasbeniki, ki so mu omogočili nadaljnje izpopolnjevanje. Ko je zapustil Dunaj, je nekaj let potoval; obiskal je več mest in samostanov na Moravskem, Češkem in v Sleziji. Povsod je ugotovil, da so meščani glasbi ne samo naklonjeni, ampak naravnost predani. Doma so jo naskrivaj, vbožji hiši pa javno gojili in slavili. V Olomoucujepet let služboval pri škofu Pawlowskem, kjer je skrbel za glasbo na njegovem dvoru. Umrl je v Pragi, star komaj 41 let. V sporočilu, natisnjenem ob njegovi smrti, so ga ovrednotili kot imenitnega muzika, njegovo delo pa zelo visoko ocenili. In kakšna je njegova glasba? Najprej je treba vedeti, da so glasbo tedaj izvajali predvsem v cerkvah, zato je tudi njegovo najobsežnejše delo na področju moteta (zborovske duhovne pesmi). Zanimiv pa je Gallus predvsem po tem, da seje vključil v novousmerjena stilna gibanja 16. stoletja. Misel in pomen besede sta v glasbi začela pridobivati vse večjo veljavo. Napisal je sto madrigalov, zborovskih skladb, zbranih pod naslovom Harmoniae morales (Zlati nauki), katerih podlaga so bile življenjske resnice in napotki—besedila znanih pesnikov Vergila, Ovida, Horaca, Karu/a... Koliko Slovenci poznamo Gallusa dandanes? Kar pošteno povejmo, da zelo malo. Ne nazadnje zato, ker je živel v nam vse preveč oddaljeni renesansi, kije bila skozi stoletja stilnih revolucij odrinjena v ozadje. Jezik Gallusovih pesmi je latinščina. Imenoval jo je kraljico vseh jezikov, dandanes je niti naši duhovniki ne obvladajo več. Skladbe 50 za naše amaterske zbore skoraj praviloma pretežke, kako na jih torej dostojno predstavimo občinstvu! Edina njegova pesem, ki jo bolje poznamo, je slavna Ecce, guomodo moritur iustus (Glejte, kako umira pravični), pa še to v zadnjem času največkrat slišimo zapeti ob grobu. JCX V OtUIH. izbili tur, !L?«§§ w* ccb& llracl lal uabi tur, t-t- -a Jakob Gallus (Handl, Petelin) je pisal vokalno glasbo. Ker so se nekateri cerkveni zbori menda pritoževali, da z majhnim številom svojih pevcev njegovih skladb — pisal jih je tudi v petero-, šestem-, osmeroglasju in dvozborju — ne morejo izvajati, jih je Gallus takole poučil: »Ker je komajda kakšno nekoliko večje mesto, kjer bi ne vzdrževali godcev, in komaj kak cerkveni kor, ki bi bil brez orgel, ne vidim v svojih pesmih tolikšne množine glasov, da bi jih, ako maloštevilnim pevcem priskočijo na pomoč orgle in godala, ne mogli izvajati z najprijet-nejšo množino glasov, zla-stikersebo, čebodopevci in drugi sodelavci skrbeli vsak za svoj zbor, v tem pokazala podoba levitov, ki so po pričevanju Salomona z glasom in cimbalami in harfami in z raznih vrst godbeniki izvajali harmonično glasbo.« To pa ni veljalo le za cerkvene skladbe, pri posvetnih so prav tako uporabljali trobente, piščali in orgle, večkrat tudi rog. (Po Cirilu Cvetku) Pa vendar se Slovenci pripravljamo na »Gallusovo leto« ob 400-letnici njegove smrti. Pevski zbori bodo skušali naštudirati vsaj eno njegovo skladbo, v naši prestolnici pa bodo Gallusu v spomin skozi vse leto številne prireditve, koncerti in znanstveni simpoziji. Naj bo dostojna zahvala umetniku, ki kljub temu, da mu domovina ni mogla nuditi izobrazbe in eksistence, ni pozabil ob svoje ime zapisati »Kranjec«. Letos slavimo tudi »Mozartovo leto« ob 200-letnici smrti. Ampak za njegovo slavo bodo verjetno v večji meri poskrbeli naši severni sosedje, čeprav se šušlja, da imamo tudi mi nekaj z njim, ker je baje potoval skozi naše kraje. Pa saj tudi Hrvatje prisegajo, daje bil znameniti Haydn njihovega »pokolenja«, ob vsem tempa zlahka pozabljamo na naše zdravnike, inženirje in Pogoreliče, ki še dandanašnji uhajajo iskat delo in priznanja drugam. Janko Avsenak Slovesnost ob kulturnem prazniku Zavarovalnica Triglav dd bo ob slovenskem kulturnem prazniku ter ob 90-letnici zavarovalstva na Slovenskem obdarila krško občino z izjemnim knjižnim delom, z originalnim tiskom prve izdaje Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske. To neprecenljivo vrednoto bo v petek, 8. februarja 1991 ob 17. uri v prostorih Valvasorjeve knjižnice in čitalnice v imenu daritelja slovesno izročila generalna direktorica Zavarovalnice Triglav, gospa Nada Klemenčič. Čeprav me niste vprašali: Ne znam oceniti, ali so »tiste« suhe krave že spet med nami ali šele prihajajo, nekako sumljive pa se mi le zdijo. Kot da ni dovolj, da so suhe. Še zdivjale so povrhu, kot da jih ženejo (spet) »tisti« jezdeci popolnega uničenja. Ali pa je morda res svetu bilo vsega dobrega preveč in se je zarotil sam proti sebi. Kaže namreč, da so se ljudje namenili uničiti vse tisto, kar jim omogoča življenje: vode, zemljo, zrak in svoje potomstvo. Verjetno so mnogi sicer res takoj pomislili na norega Saddama in vse tiste, ki mislijo, da so mo-drejši, pametnejši in močnejši od njega. Ne bodimo tako dvolični. Očitno je v človeški naturi, da se Saddami v bolj ali manj ostrih variantah pojavljajo povsod tam, kjer jim okolje to omogoča. Najprej jim nekaj bližnjih popusti zaradi ljubega miru, nato se jih veliko ne upa glasovati proti iz strahu, in potem teče vse gladko dalje. Za vsakim Saddamom skoraj gotovo stoji še kak interes, ki ima tisto pravo moč in ki lahko Saddame in Saddamčke ustvarja, menjuje ali dela iz njih Kennedvje (če drugače ne gre). Taktika je v bistvu povsem preprosta: če iz zagate ne vidiš poti, ustvari rožnatega slončka. Takih na svetu seveda ni, in medtem ko se mu bodo drugi čudili, ti lahko počneš, karkoli se ti zljubi. To je resničnost, ki jo lahko posadimo na katerikoli konec sveta in na katerokoli raven. Tudi na našo, domačo. Jugoslovanski narodi že vso svojo zgodovino prek rožnatih slončkov ne vidijo tistih, ki jim jih pošiljajo. Enkrat je bil to interes monarhije, drugič čaršijskega, tretjič domačega kapitala, četrtič tistih, ki so bili brez kapitala, a so si ga lahko vzeli s silo, petič..., šestič... No, L> Naš glas 2, 8. februar 1991 sedaj že več ne znam natanko domisliti, komu gre tole danes še na roko. Tudi pomagalo ne bi! Komu je v prid, da se gospodarstvo seseda tudi tam, kjer to ni nujno, da se bodo ljudje, brez sredstev in dela, začeli množično (v desettisočih) potikati okrog... Kdo noče poslušati niti tako redkih pozivov, kakršne so nazadnje namenili javnosti direktorji, nagrajenci Gospodarske zbornice. Kdo noče povedati ljudem, ki jim podžiga strast in borbenost, kako deluje družba potem, ko se zaradi vojnih operacij zemlja enkrat samkrat strese. Nikar da bi se soočili z uničeno infrastrukturo (ceste, mostovi, letališča, tovarne...], ranjenimi, mrtvimi, bolnimi, nebogljenimi otroci. To vse prinaša že samo uničenje povsem normalnih vojaških ciljev, ki šteje za slabitev nasprotnikove moči. Kdo si toliko želi oblasti ali si ne upa soočiti z lastnim narodom, da ga bo raje porinil v brezno uničenja, kjer so najpogostejše žrtve nedolžni in nemočni. Pravi krivci so namreč vedno pravočasno na varnem — in njihovi najbližji. Kje so tisti, ki bi znali in morali povzdigniti glas zoper nalaganje polen pod babji kotel, ki že itak vre? Bo to morda storil vsaj gospod De Michelis, pa čeprav ne iz ljubezni do bližnjega, ampak iz strahu pred ponorelimi sosedi? Je morda njemu postalo jasno, da v Jugoslaviji ne gre več samo za igro živcev in razkazovanje mišic? Ali pri nas, ne le v občini in Sloveniji—tudi v Jugoslaviji, res ni nobene stranke in gibanja, ki bi lahko ljudem dovolj glasno povedala, da jih samo farbajo, ker jim ne morejo dati prepotrebnega dela in kruha? Da se ne borijo zanje in njihove interese, pač pa na račun njihovih interesov za svoje hrbte? Ne gre mi iz glave pokojni Krleža, pa naj ga še tako trgajo: »Mar vi resnično niste še nikoli pomislili, iz česa je sestavljen vaš nacionalni mitos? Iz opankov, iz raztrganih opankov, iz cerkvenih zvonov, iz žganja, iz kola-čev, iz klobas, iz tamburic, iz božiča, iz naivnega kleča-nja na grobovih mrtvih fevdalnih kriminalcev in barab, iz pokopališč in zvonikov... Mar bogovi kakor psi renčijo drug na drugega, eden čuva Srbe, drugi Hrvate...« Morda nimam prav, a časi so taki, da si mora človek včasih privoščiti tudi, da jo pihne mimo! Ika Skupščina KDS Krško Neplačnike bodo odklapljali Izmed 2.500 uporabnikov KDS jih je vzdrževalnino plačalo 1.300 za december 1990, 1.538 pa za januar 1991. Strokovna služba KDS je poslala stanovalcem v blokih 1.500 pogodb. Za podpis seje od tega (do 4.2.91) odločilo 409 stanovalcev, 17 jih je odgovorilo negativno, 21 jih je poslalo prošnje za oprostitev plačevanja vzdrževalnine — zaradi socialnih težav. Zato je upravni odbor KDS na svoji seji (4.2.91) sklenil, da bo postopoma pričel odklapljati tiste objekte, kjer je plačnikov najmanj (po 1 ali 2). Obdržali bodo programe, ki so jih imeli že pred uvedbo KDS. Delegati Skupščine Kabelskega distribu- godbeni odnos ni bil sklenjen. Nekateri sta- cijskega sistema Krško so se zbrali na svoji 2. seji (21. januarja) zaradi finančnih problemov, nastalih z neplačevanjem vzdrževalnine KDS, in ostalih nerazčiščenih reči, kijih ni malo. V to opredelitev (»ni malo«), sodijo problemi (ne)dokončane gradnje kabelskega sistema v KS Leskovec in Dolenja vas, lastništvo in uporabništvo priključkov KDS v zasebnih hišah in blokih, višina in upravičenost plačevanja najemnine... Vsem uporabnikom KDS so naslovili naslednje sporočilo (sklepe): 1. Odklapljanje uporabnikov, ki ne plačujejo vzdrževalnine (70 din za individualne uporabnike), je skrajna, vendar edina možnost upravljalca, da doseže poravnavo omenjene vsote. Individualni uporabniki — lastniki zasebnih hiš so že pred gradnjo podpisali pogodbo o sofinanciranju, v kateri je zajeto tudi plačevanje vzdrževanja sistema. Pri uporabnikih v družbenih objektih (stanovalcih) pa ta po- novalci celo trdijo, da priključka KDS sploh niso želeli imeti in zato tudi vzdrževanja ne bodo plačevali. Skupščina KDS seje odločila, da se za razreševanje nastalega položaja posluži še zadnje možne demokratične poti in se s stanovalci pogovori. S tistimi, ki KDS želijo uporabljati, bo upravni odbor skupščine KDS sklenil pogodbeno razmerje o vzdrževanju sistema. Vsem ostalim pa bo (tehnična možnost za to obstaja) zagotovil le gledanje domačih, že pred gradnjo KDS obstoječih programov (samo tistih!). To praktično pomeni povrnitev prejšnjega stanja, najti pa bo treba rešitev za primere, ko v posamezni zgradbi nekaj stanovalcev le želi gledati tudi programe, kijih prenaša KDS. O tem se bodo morali zainteresirani dogovoriti s tistimi sosedi, ki položnice mečejo v smeti. Tudi strokovna služba KDS je vsem na voljo tako za dogovor kakor tudi za iskanje teh-ničnin rešitev, in zlasti te so različne. V primeru, ko med stanovalci ne bo ustreznega odziva (niti želje po dogovoru in ne denarja), bo služba vzdrževanja KDS pričela odklap- ljati. Rok za izvedbo tega pa je bil 31 januar 1991. 2. Tudi višina vzdrževalnine, prvotno določena na 10 DEM, je z devalvacijo padla, saj je skupščina sklenila, da vsota ostane 70 dinarjev. Skupščina KDS je tudi pooblastila upravni odbor, da pregleda prošnje in tiste imetnike (uporabnike) priključka, ki vsote zaradi svoje socialne ogroženosti ne zmorejo, oprosti plačevanja. 3. Preko internega kanala KDS bo upravni odbor uporabnike čim bolj temeljito in sproti obveščal o problematiki vzdrževanja, plačevanja vzdrževalnine, izgradnji in vsem ostalem. Na osnovi sklepov s seje bodo vsi uporabniki priključkov KDS v družbenih stanovanjih po pošti prejeli »Pogodbo o vzdrževanju«, in če se bodo za KATV odločili, naj podpisano pogodbo vrnejo na sedež KDS, CKZ 30, najkasneje do 31.januarja 1991. Š tem si bodo zagotovili, da jih vzdrževalna služba ne bo izklopila iz sistema KDS. Ponovni vklop bo enak kot pri službi PTT. Vse ostale podrobnejše informacije lahko uporabniki dobijo, če nas osebno obiščejo ali pa pokličejo na telefonsko številko 31-029. Za KDS: Anton Pleterski Jr .S.I Skupčino KDS so izvolili udeleženci ustanovnega zbora lastnikov KDS in se je tokrat sestala že drugič. Njen namen ni samo določanje višine sredstev, potrebnih za vzdrževanje sistema KDS, ampak še marsikaj drugega — tja do zaključka izgradnje sistema pri ljudeh, ki so v akcijo vključeni že od vsega začetka. Ne na ustanovnem zboru in ne na obeh sejah skupščine ni bilo pretirane gneče, kar je popolnoma jasno, saj imajo ljudje sestankovanja vrh glave dovolj. Problem seje pojavil, tako kot vedno, pri denarju. Nenadoma je (ob položnicah) mnoge pričela zanimati skupščina KDS, njena legitimnost, višina stroškov vzdrževanja, opredelitev pojmov »lastnik« in »najemnik« priključka... Kot delegat te skupščine sem prepričan, da me bodo podprli vsi ostali kolegi, če zapišem, da nam za takšno čast sploh ni bilo, da so nas pač naše krajeyne~skupnosti v to nemočno iskanje rešitev porinile in da nas bo velika večina to čast tudi z olajšanjem odstopila komurkoli, ki se bo imel za bolj kvalificiranega od nas. S tem pa problem, ki tare KDS, še naprej ostaja med nami: ali bomo zbrali denar za vzdrževanje ali pa bo sistem v končni fazi sam od sebe razpadel (zaradi okvar). ,k" NAS GLAS NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE: Številko 18 je izdal kot vabilo vsem volilnim upravičencem INDOK center občine Krško v dogovoru s predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v skupščinskih zborih. — Naklada 2300 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKZ 12, 68270 Krško, Telefon: (0608) 21-868 — Grafična priprava DIC — Grafika, Novo mesto — Tisk: Tiskarna Novo mesto — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št.: 421 -1 /72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 2, 8. februar 1991 3 »Korak k resnici«, okrogla miza: O družini kot temelju zdrave družbe Nekako tako je opominjal napis v ozadju odra udeležence razprave, ki jo je krški odbor Slovenskih krščanskih demokratov pripravil 25. januarja letos. Glede na to, da so družina in otrok ter vsi odnosi, ki v tem razmerju nastajajo, eden temeljnih kamnov, s katerimi se ukvarja katoliška socialna in politična doktrina, je bila organizacija razprave o tej temi nekaj povsem samoumevnega. Lahko bi celo rekli — pričakovanega. Naslednji vzrok, ki bo verjetno (prej ali slej) še katero stranko pripravil k javnemu razmišljanju in razglabljanju o odnosih v družini in njeni vlogi, je vsekakor čas, v katerem živimo. Leta relativnega ugodja in varnosti so nas razvadila, uspavala. Nič kaj nismo bili pripravljeni na čas, ki ga živimo. Gospodarska kriza s padcem standarda, ogroženo eksistenco je prispevala svoje ne le h kipečemu jugoslovanskemu kotlu, pač pa je pustila globoke sledove. na vsakem posamezniku. Vse, kar ga tišči, pa človek najprej, na tak ali drugačen način, spravi iz sebe v krogu družine. Nasilne, grobe, otožne, nesrečne in ne vem kakšne Še zgodbe se dan za dnem vrstijo za stanovanjskimi vrati in gotovo bodo razgovori, neke vrste »skupinske terapije« marsikomu dobrodošle. Te stvari nerade pridejo na svetlo, zato jih v Delavskem domu tudi nismo slišali. Udeleženci so verjetno izhajali iz domneve, da večina navzočih živi v vsaj za silo urejenih družinah, in so se bolj posvetili vlogi starševstva, vzgoji otrok in odnosom med partnerji. Izhajali so iz načela, daje družina temelj varnosti otrokom, odraslim in postaranim. Daje občutek sreče, zatočišče, kodeks moralnih vrednot. V sodobni informacijski družbi namreč ni težko priti do informacij, problem pa nastane pri njihovem izbiranju in vrednotenju. Tako totalitarna politika (mislili so na obdobje komunizma) kot industrializacija («Zlasti ta,« so poudarili) sta družino, njeno vlogo in pomen potisnili v ozadje. Pri tem so v prvi vrsti žrtve nebogljeni člani, odrinjeni v stran: otroci, kijih izročamo vrtcem, in ostareli, ki romajo v domove za onemogle. Družina posreduje življenje in družbe, ki se tega ne zavedajo, počasi propadajo, ker nimajo dovolj otrok (prof. Jože Korinčič). Pomemben je tudi odnos med kakovostjo življenja in količino. Kakovost je sicer pomembna, a če je ni dovolj (dr. Jože Ramovš: »Če te otrok vidi samo dve uri na teden«), to tudi ni v redu. Starši se izrazito trudijo, da bi otrokom nudili boljše življenje, kot so ga imeli sami. Od tod ogromno gradenj, dali so jim vse, kar so mogli. Sedaj pa opažajo, da od svojih odraslih potomcev ne žanjejo nikakršne hvaležnosti. Stiki so v glavnem pretrgani, ostareli so osamljeni, zagrenjeni... Po- Na fotografiji za omizjem: Matija Potočnik (dipl. oec.j, prof. Jože Korinčič, prof. Vanja Kržan, dr. Jože Ramovš /antropolog — učenec dr. Trstenjakaj, Marijana Sečen, socialna delavka, dr. Peter Vencelj in dr. Tone Kunstelj (pediater). Marijana Sečen je predstavita neke vrste družinsko statistiko občine Krško: leta 1984 je bilo v Sloveniji sklenjenih 11.386 zakonskih zvez, leta 1989pa9.776. V krški občini jih je bilo leta '84 sklenjenih 194,leta '89 153 in leta 1990 116. Razvezanih zakonov je bilo leta 1984 v občini Krško26, leta '8923,leta '90pa24. Republiško povprečje je bilo 24% razvez, v naši občini pa 20°/o. Naravni prirast v občini Krško teta 1984: + 1, leta 1989: + 57 in leta 1990: -16 (v prvem polletju}. Podatki o številu nezakonskih rojstev v občini Krško niso popolni, opažajo pa rast števila izvenzakonskih skupnosti, ki niso nikjer evidentirane, razen pri urejanju očetovstva. Leta 1984 smo v občini zabeležili 26, leta '89 22 in leta 90 21 nezakonskih rojstev. Med razveznimi razlogi je v naši občini na prvem mestu alkoholizem, kije zrasel od začetnih 30% na 53% v letu 1990. Nekaj razvez je v prvem letu zakona, nato se število naglo povečuje med 1 in 10. letom trajanja zveze. To je obdobje prihoda novega družinskega člana! Nato število ločitev med 10. in 15. letom zakonskega življenja pada ter se po 15. letu zopet poveča. V občini Krško je 483 preživnin za otroke razvezanih ali ločenih staršev in 25 preživnin za žene razvezanih zakoncev. membno je poiskati pravo razmerje med zanemarjenostjo otrok in razvajanjem. Pri obeh imajo znaki pretiravanja enako patologijo: nevrozo. Brez postavljanja omejitev, žrtvovanja, brez privzgojenega občutka, daje nad človekom, ob njem še nekdo, ki ima tudi svoje potrebe, zahteve, vzgoja ne more uspeti. Tudi samospoštovanja nima pravega človek, ki ni nikoli nič za nikogar žrtvoval. Samo instinktivnemu izpolnjevanju želja se težko prepusti celo odrasla, zrela osebnost: »Sedaj je očitno človeški vrsti odpovedal celo nagon samoohranitve,« je zaključil dr. Ramovš. Veliko so navzoči slišali o vlogi staršev pri vzgoji, o tem, kako se življenje v družini nekako vpije v otroka in sadove tega potem nosi tudi odrasel človek skozi vse življenje, o potrebi po aktivni vključitvi zakoncev v verske skupnosti, družinski molitvi, pogovoru med partnerji in z otroki... Otrok nekako v desetih letih vsrka znanje vseh človeških ge- neracij, to pa še ne pomeni, daje vzgojen. Pri tem je vloga družine vsekakor nad možnostmi šole: ta lahko samo popravi nekatere elemente, jih obrusi. Težko pa zamujeno nadomesti. Kar zadeva vzgojo in ideološki nazor: liberalci bi menda radi iz šole poleg ideologije izgnali tudi vzgojo. Prof. Jože Korinčič pa meni, da vzgoja ne pomeni le vcepljanje ideološkega nazora, daje to mnogo več. Po njegovih besedah bi v Sloveniji morali poiskati stično točko (sporazum) pri tem vprašanju liberalci, kristjani in komunisti. Gospod Matija Potočnik (diplomirani ekonomist) je celotno problematiko družine skušal osvetliti s stališča novega Zakona o davkih občanov. Trdi namreč, da kriza v Sloveniji še ni na dnu in da nam bo morda začelo iti na bolje čez kaka 2-3 leta. Zato bo največkrat od vsakega posameznika odvisno, ali in kako si bo pomagal, kako bo svoje znanje znal vnovčiti in se z družino preživeti. Sprva bo morda hodil od hiše do hiše in »fu- Naš glas 2, 8. februar 1991 šal«, kasneje pa se lahko iz tega razvije obrt. Vsekakor pa trdi, daje (verjetno sicer nehote!) v novem Zakonu o davkih občanov za-kovan dosedanji tip družine z dvema zaposlenima, dvema majhnima plačama in dvema ali manj otroki. Ni spodbude za enega zaposlenega z družinsko plačo (zdrava ambicija po zaslužku), za več otrok, saj so enake olajšave za enega ali za štiri otroke. Posameznik z n.pr. sedmimi vzdrževanimi člani bo državo kreditiral skozi vse leto, da bo na koncu vložil prošnjo, naj mu proračun vrne njegov denar. Mati, ki ostane doma z otroki, je po tem instrumentu najmanj vredna... Slišali smo tudi vprašanje iz publike (žal pa gospa ni počakala odgovora do konca) o tem, kako naj tovrstno razmišljanje sprejme ambiciozna ženska, ki službo potrebuje zaradi sebe, ker ji je samo delo z družino pre-enolično, intelektualno premalo zahtevno... Odgovor je bil kljub vsemu malo površen, bolj seje omejil na trditev, da se ženske dela doma ogibajo, ker je to veliko težje kakor tisto v službi. Nismo slišali jasnega priznanja, da ima ogromna večina zaposlenih žena doma še en cel šiht, da si ljudje v teh časih niti ne upajo pomisliti na opustitev dela (vsaj za nekaj let) v prid majhnih otrok, ker zaposlitev ni več varna niti če jo imaš, nikar šele, ko se ji enkrat odpoveš. Nihče ni razmišljal o tem, kako družbo organizirati učinkovito in olajšati delo zaposlenima staršema do te mere, da se takrat, ko so prosti, lahko posvetijo resnično samo otrokom, ne pa da jih čaka še cela vrsta opravil, ki zanje drugje po svetu roditeljev ne boli glava... Tudi jasne in konkretne vizije o tem, kakšno naj bi bilo družinsko življenje v pogojih t.i. evropskega delovnega časa, nismo slišali, pa bi jo vendarle morali. Težko si mislim, da tako močna in tako v družino kot celico družbe usmerjena stranka, kot je krščanskodemokratska, ne razmišlja tudi o teh stvareh, o tem, kako bi družinam (ne z materialnimi prispevki) olajšala življenje. Škoda je, da gostje, vendarle strankin močan intelektualni potencial, teh elementov ne bi posredovali javnosti. Dobro bi delo in pomenilo bi, da družba ne bo vse odgovornosti za naraščaj prepustila samo staršem in njihovi (ne)iznajdljivosti. Skoda je zato, ker je res, da so žrtve vsega skupaj vedno najšibkejši. Brez profitnega gospodarstva tudi sociale ne more biti Dr. Peter Vencelj: »Slovenci smo formalno najslabše izobražen narod izmed vseh jugoslovanskih. Kar 24% prebivalstva nima končane osemletke, za kar je slaba tolažba celo trditev, daje dejanska izobraženost na višji kakovostni ravni kakor drugod. Izmed 3.400 zaposlenih v Litostroju (na primer) jih 1.600 nima nobene kvalifikacije, med njimi pa je kar polovica takih, ki imajo samo 1 ali 2 razreda osnovne šole. Zato tudi nimajo nobene možnosti pridobiti si kvalifikacijo, saj so komaj pismeni. Enoje namreč znati variti, drugo pa je vključenost v visokoproduktivni tehnološki proces, kjer je potrebno znanje. Brez vsega tega pa tudi dobička ni. Opraviti bomo morali z opredelitvijo: »z delom pridobljene izkušnje«, saj ima kar 37% delovnih mest to hipoteko, ki je kaj ozka možnost za nadaljnjo razvojno strategijo. Pognati bi morali sistem permanentnega izobraževanja, saj je pri nas veliko že to, Če se človek po zaključenem šolanju nadalje izobražuje po 4 ure letno. V to je všteta tudi avto šola, medtem ko je evropsko povprečje kar 40 ur letno! Tudi malo literature beremo.« Kafro boste lahko uveljavljali olajšave s področja zdravstva pri odmeri dohodnine Zakon o dohodnini (Ur. I. RS, št. 48/90) v 7. točki 7. člena določa, da se osnova za dohodnino zmanjša za znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in vzdrževane družinske čtene, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje. Kakšno dokumentacijo bo torej potrebno predložiti upravi za družbene prihodke za uveljavitev olajšav pri odmeri dohodnine, ki se nanašajo na nakup zdravil? 1. Nakup zdravil je možno dokazovati tudi z odrez-kom blagajniškega traku, ki pa mora vsebovati ime kupca, navedbo, da je bilo kupljeno ZDRAVILO, plačani znesek ter datum nakupa. Na hrbtno stran blagajniškega listka torej v lekarni napišemo naslednje besedilo: »Zdravilo za... (ime in pri- imek)« ter dodamo žig lekarne in podpis. 2. V primerih, ko gre za nabavo zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, mora biti iz računa razvidna tudi VRSTA PRIPOMOČKA, da se omogoči presoja upravičenosti do oprostitve, ter že vsi prej navedeni podatki. 3. Plačilo zdravljenja in rehabilitacije v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezanca in njegove vzdrževane družinske člane pa je možno upoštevati kot oprostitev le, če so bili NAPOTENI na tako zdravljenje. Za ta namen mora biti priloženo dokazilo ali na računu zdravstvenega zavoda oziroma zdravilišča zapisano, da je šlo za napotitev zdravnika. Mr. ph. Alenka Koritnik—Dular Naš glas 2, 8. februar 1991 5 Konferenca OK SDP Krško: Zgodovinski uspehi in njihova kritika niso dovolj »Smo odločno za to, da se nad temo bližnje preteklosti prižge luč in da se pove tisto, kar je treba povedati. Samo zato, da ne bi krivic, ki so bile storjene, pozabili, da jih bomo tam, kjer je to mogoče, popravili! Posebej pa je pomembno, da ne bi storili novih, ker jih bo še težje popraviti ali pa se jih sploh ne bo dalo. Danes in tu pa sporočamo vsem, predvsem pa našim strankinim sopotnikom, ki so še do včeraj bili z nami, v tem prostoru in tem času, da njim ne bomo polagali računov o preteklosti, predvsem zato, ker smo jo skupaj ustvarjali in zato predstavlja našo skupno odgovornost. Ne moti nas, kdo vse je sestopil z vlaka, ostal na postrajališču ali pa prestopil na drug, všečnejši vlak. Ne, ta izbira je izključno osebna pravica vsakogar in do tega gojimo vse spoštovanje. Prav tako pa vse spoštovanje zahtevamo tudi zase.« Nekako tako je na konferenci krške občinske organizacije Stranke demokratične prenove (19. 1.91) zasatavil svoje uvodno poročilo njen dosedanji predsednik, gospod Janez Rošker. Pred volitvami je namreč imela občinska organizacija 1.300 članov, lani je štartala s sedemstotimi, sedaj pa jih je približno 300. To seveda sploh ni tako slabo glede na to, da tudi ostale politične organizacije ne dajejo veliko poudarka nabiranju svojih članov po terenu, ni pa toliko in tako, kot je bilo svojčas. Razmišljanjem o načinu delovanja v skupščinskem sistemu in klubu delegatov ter o možnih koalicijah z ostalimi strankami je sledilo tudi zagotovilo, da ima stranka vse možnosti, da si povrne ugled ali pa si ga na novo pridobi »na račun nekaterih velikih spodrsljajev politične konkurence«. »Ekonomska politika nove oblasti ni odpravila nobene od napak, ki so nam v preteklosti delale težave, predvsem v tem smislu, daje bilo gospodarsko življenje težko napovedljivo, gospodarstvenikom nepredvidljivo, v njem je vladala stihija ter usmerjenost v lahke, čeprav kratkotrajne gospodarske učinke...,« je razmišljal gost konference, gospod Franci Pivec. Vsekakor stranka ostaja levo, socialistično usmerjena. Od izvršnega sveta, občinskega in republiškega, terjajo socialnih programov, učinkovite zaposlo-valne politike. Tu so lomi najbolj boleči, ker to danes ni politika kreiranja novih delovnih mest. V prejšnjem obdobjuje stranka preveč žrtvovala polni zaposlenosti in to se ji je poznalo pri volilnem izidu. So pa za delo skrbeli, danes pa so delovna mesta najbolj fleksibilna postavka, s katero se na najlažji način ekonomizira in korigira uspešnost drugih ekonomskih planskih postavk. SDP bo zato naredila vse (tako gospod Pivec), da bo rast števila delovnih mest postala kriterij za uspešnost politike, tako kot povsod v razviti Evropi. Ob parlamentu se morajo začeti neposredno sporazumevati delodajalci in delavci, sicer bo na koncu prevzela monopol nad vsem država in bodo vsi postali uradniki pod kuratelo državne agencije. Da bi se ognili uzakonjenemu konformizmu zaposlenih, terja SDP čimprejšnjo uresničitev lastninjenja, omogočanje dela vsem institucijam civilne družbe, preko katerih bodo državljani lahko terjali uresničitev svojih interesov. Na dveh toriščih mora SDP zasidrati svoj •& bodoči napredek: temeljitem delu v skupš- 4_jJ V statutarnem sklepu, ki so ga sprejeli udeleženci konference, je zapisano, da so organi občinske organizacije SDP: konferenca, predsedstvo (15 članov) s predsednikom in nadzorni odbor. Novi predsednik predsedstva je gospod Anton Vodišek iz podjetja Videm (v drugi vrsti tretji od leve), podpredsednik pa Viljem Jurečič. Udeležba je pokazala obraze aktivistov, ki smo jih skozi leta videvali na vseh pomembnejših delovnih ali slavnostnih srečanjih v naši občini. Pustimo pri miru veterane, ki so se že sicer umaknili v dejanski ali politični pokoj. Naj jim sodi zgodovina! Če pa bodo vsaj nekateri izmed ostalih hoteli resno poprijeti za delo, bo to upoštevanja vreden potencial ljudi in znanja, oborožen z marsikatero (tudi grenko) izkušnjo. Seveda so tudi časi sedaj drugačni in bo tudi demokratizacija odnosov znotraj stranke lahko pravočasno odplaknila marsikatero navlako. Toliko o nameravani vrnitvi SDP na politično sceno! 6 Naš glas 2, 8. februar 1991 c> činskih klopeh, klubih poslancev in v lokalni samoupravi ter na proizvajanju političnih dogodkov, kot seje izrazil gospod Pivec. Gre za odločno, hitro in medijsko odmevno reagiranje na vsak politični dogodek, saj je praksa pokazala, daje vsake politične stranke toliko, kolikor takih dogodkov je dala stranka. Pri tem so druge stranke očitno uspešnejše od SDP. Temu je enakovreden samo neposreden stik pri delu z ljudmi. Franci Pivec: »Decembrska javnomnenjska anketa je pokazala, da se 2,5 % populacije smatra za naše člane. To seveda je razlika glede na obdobja, ko smo se hvalili, da imamo včlanjenih 10% aktivne populacije, a ob tem 7,5 % anketiranih simpatizira z našo stranko, 25 % volilcev pa zagotavlja, da je trajno pripravljenih voliti SDP. Biti stranka z nad 25 % volilcev pa v današnjem večstrankarskem evropskem političnem svetu pomeni biti resna, perspektivna in upoštevanja vredna stranka.« Franci Pivec NOVICE Zeleni Krškega pri Greenpeaceu v Londonu Ker je krška občina med najbolj ogroženimi v Sloveniji, je razumljivo, da javnost pričakuje od Zelenih Krškega nenehno spopadanje z mnogimi večjimi in manjšimi problemi onesnaževanja okolja. Sedanje vodstvo zato ne podcenjuje množičnih ekoloških akcij, s katerimi namerava nadaljevati spomladi. Hkrati pa se zaveda, da mora imeti ob dokaj intenzivnem delu v občinski skupščini nenehno pred očmi predvsem tveganja z delovanjem in obstojem nuklearke. Zeleni Krškega se zavedajo političnega poudarka, ki ga ima vprašanje reševanja usode nuklearke v slovenskem prostoru (ne le pri zelenih), zato je zanje tembolj pomembna vloga, ki jo imajo pri nenehnem opozarjanju na tveganje, ki so mu v resnici najbolj izpostavljeni Krčani. Bojazen, da si z republiško centralo v strokovnem smislu ne bodo mogli pomagati, kolikor bi bilo potrebno pri obravnavanju vprašanj NE Krško in jedrske energije nasploh, se je v dokajšnji meri uresničila. Žal tudi ni kmalu pričakovati, da bi imeli konkretno oporo v neodvisni ekološki instituciji na republiški ali celo občinski ravni, za kar so se pred volitvami zavzemali poleg zelenih tudi liberalni demokrati in drugi. Tako bo, na primer, tudi bližnja (?) javna razprava o nameravanem širjenju začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov vse prej kot objektivna in celovita. Težko je namreč verjeti, da bi predlagatelji in zainteresirani razlagalci osvetlili tudi negativne plati svojega početja. Vse bolj se tudi kaže, da stranke, ki so v vladi, pozabljajo na svojo zavzetost za odpravo velike nevarnosti, med opozicijskimi (npr. Stranka demokratične prenove in njena vlada v senci) pa je čutiti celo izrazito naklonjenost nuklearnemu lobiju. Tudi nova občinska vlada v Krškem je pod pritiskom finančne odvisnosti videti vse manj zagreta, da bi aktivno sodelovala pri »zapiranju« elektrarne, še več, zdaj seji naenkrat zelo mudi tudi z izpeljavo javne razprave. V dobro obveščenih krogih se sliši, da so njej in sodelujočim ustanovam ob uspešnem zaključku obljubili poravnanje vseh obveznosti NE Krško do občine in še kaj za povrh. V takih razmerah je postalo jasno, da seje treba znajti po svoje in se čimbolj oborožiti z informacijami, saj, kot rečeno, tudi od strankine centrale v Ljubljani doslej niso dobili mnogo več kot napol izsiljeno moralno podporo za aktivnosti proti širjenju atomskega smetišča in pokopališča na Krškem polju. Zato so v vodstvu občinskega odbora sklenili, da nadaljujejo neposredne mednarodne stike, pri čemer dajejo v tej fazi prednost strokovno podprtim organizacijam pred posameznimi ekološkimi borbenimi skupinami. Po navezavi stikov z avstrijsko in nemško podružnico svetovno znane organizacije Greenpeace, ki so bili opravljeni lansko leto, sta sredi prejšnjega meseca sekretar Silvo Mavsar in član izvršnega odbora Milan Ve-nek (na svoje stroške) odpotovala tudi na sedež organizacije v Londonu. Greenpeace ima veliko izkušenj na področju svetovnih ekoloških problemov in seveda tudi glede ogrožanja okolja pri vojaški in energetski uporabi jedrske energije. Izčrpnim informacijam o znanih in še vedno skritih jedrskih incidentih in nesrečah na britanskih jedrskih objektih po drugi svetovni vojni je sledila analiza možnih strategij pri reševanju posameznih vprašanj v zvezi našim jedrskim prvencem. Posebej je bila zanimiva razprava o razmerju med v resnici odklonilnim odnosom in strahom okoličanov pred elektrarno ter dejstvom, da ga povečini zaradi različnih vzrokov niso pripravljeni odločneje izraziti razen v primerih, ko postane nevarnost bolj očitna in oprijemljivejša (npr. ob potresnih sunkih). Eno najpomemnejših vprašanj za ljudi v okolici jedrskega reaktorja je prav gotovo tudi to, kaj se bo zgodilo, če pride do težav ali celo nesreče na elektrarni. Kljub nenehnim opozorilom Zelenih Krškega, da je pripravljenost prebivalstva za tak primer na zelo nizki ravni, se ponavljajo odgovori tako osebja elektrarne kot občinske uprave, da se načrti usklajujejo in prilagajajo. S predstavniki Greenpeacea smo tako ugotovili potrebo po postavitvi neodvisnega merilnega in obveščevalnega sistema, ki bi zagotavljal pravočasnost in objektivnost informacij v primeru večjih radioaktivnih iz- pustov v okolje. Tega pa sedanji sistem, v katerega so vključeni poleg jedrske elektrarne še inštituti in uprava za jedrsko varnost ter upravni organi, po mnenju Zelenih Krškega ne zagotavlja. Po ogledu obsežne strokovne knjižnice in nekaterih video filmov o aktivnostih Greenpeacea po svetu sta se predstavnika Zelenih Krškega dogovorila za čim bolj redno in izčrpno izmenjavo informacij tudi v bodoče. Zeleni Krškega Naš glas 2, 8. februar 1991 7 Simpozij špeglarjev Slovenije z gosti iz bratske republike Avstrije. Naslov: »S primerno dioptrijo nad nejasno prihodnost!« pim Kratka zgodovina slovenskega naroda Oton Župančič — Žeja France Prešeren — Kam? Ivan Cankar — V gostilno Dragotin Kette — Pijanec Josip Murn—Aleksandrov — Epitaf Tjaradi pomanjkanja denarja je krško turistično društvo letos sklenilo, da Pustnih novic ne bo natisnilo. Ker pa se Naš glas vtakne v vsako reč in ker smo se namenili nekaj svojega prostora porabiti za najožji izbor šal, smo hkrati skušali razmisliti tudi o tem, koliko se imamo pravico šaliti v času, ki ni prav nič hecen. Ali paje morda preveč. Vsekakor sem skušal zastaviti nekakšno utemeljitev tem pustniško obarvanim stranem; opra vičilo, da se šalimo, čepra v je to še tako težko. Spraznim želodcem in v nenehnem strahu seje tudi težko smejati, čeprav bi morda dobra šala vsaj za trenutek dvignila moralo. Stoso v, žal, skoraj ni več, saj je že vse res. Morda tudi zaradi tega naša letošnja bera ni bila obsežnejša. Morda pa bi se vsi skupaj morali zamisliti nad dejstvom, da se narod niti zafrkava več ne. Ko je modri vladar od svojega ministra izvedelrda se »ulica« več ne šali in ne godrnja čez zategovanje pasu, je brž odredil »Popuščaj!« Kljub vsemu se nismo hoteli odreči pustu. Že zato ne, ker se v varstvu mask že nekaj časa dogaja marsikaj čudnega in ker šega veleva, da sije opolnoči treba masko sneti. Morda se bo komu le odprlo pred očmi. Pust v vseh svojih inačicah in likih paje tudi bitje, ki odganja zimo in obuja novo življenje. Morda mu bo vsaj za silo uspelo pomesti tudi tole našo puščobo. Sodobni remont Na nedavni konferenci prenoviteljev v krškem kulturnem domu je bil od vodilnih Vidma prisoten samo eden. Na vprašanje, kje so drugi, jih je opravičil, da so na remontu. (Brez remonta ne moreš v nobeno stranko.) Sodobna Nikar se ne hudujte nad davki in drugimi tegobami, saj so že med vojno v hosti peli: »Obresti in davki nam pijejo kri!« 8 Naš glas 2, 8. februar 1991 »Prforcenhaus« išče triinštiridesetega predsednika Kostanjevičani se tudi letos ne dajo. Pripravljajo se na Selmanje 1991, ki se bo začelo v nedeljo, lO. januarja ob 5.30 z budnico po mestnih ulicah Kostanjevice. Osrednji del šelmanja predstavlja občni zbor Prforcenhausa, ki bo v ponedeljek, 11. januarja ob 20. uri v Kulturnem domu, kjer bodo pretresli vse lokalne čenče ter izbrali predsednika z enoletnim mandatom, kije glavni organizator štiri dni trajajočega pustovanja in Kostanjeviške noči. Za to težko nalogo ni sposoben vsakdo. Predsednik mora imeti določene kvalitete, saj ga čaka ogromno dela in tudi kritike, če pustovanje ne uspe. Biti mora rojen Kostanjevičan, z zidanico, v kateri je dobra domača kapljica za kratke oddihe, ne sme imeti preplitvega žepa, saj so predvolilni golaži dragi. Obvezna je nova obleka in, če hoče priti v izbor, ne sme biti prevelika copata, da ga žena pusti opravljati te odgovorne dolžnosti. Seveda pa mora obvladati tudi pisanje in branje; preden nastopi svojo dolžnost, mora prebrati prisego: »Prisegam pri svoji časti bedaka in najvišjega foruma bedakov Prforcenhausa, da bom vestno, požrtvovalno in vsestransko ter pravilno vodil ta naš novi odbor, spoštoval vse stare običaje in vodil vse posle v duhu časa in preteklosti. Zavezujem se, da ne bom nikoli pozabil zaslug blagopokojne Lojzetove Sirke, Kadunčeve Rige in Kirnovega Šeki-ta, pri tem naj mi pomaga Šelma.« Trenutno se za to funkcijo potegujejo naslednji kandidati: Robi Jordan, Roman Žabkar in Matjaž Krhin. Andreja zibre, Foto: Slavko Sintič Otroci se že veselijo pusta, ki ima velika (in krofov polna) usta. Kostanjevičani vsako leto organizirajo praznovanje pusta in so po tem običaju med najbolj znanimi v Sloveniji Pri tem pomagajo vsi krajani s prostovoljnimi prispevki, saj selmanje stane okoli 40,OOOdin. Zagnani so tudi mladi, kar je posebnega pomena za ohranitev tradicije. Leta 1847 je bilo pustovanje v Kostanjevici prvič zapisano. Običaj seje ohranil iz časov pustovanja okoliških grašča-kov skupaj s premožnejšimi kmeti V povorki sodelujejo vsi Kostanjevičani ter tako predstavljajo »Prforcenhaus«, družbo norcev. Ime izhaja iz francosko-nemške besede »Parforce-Hatz« (lovski pogon). Prforcenhaus sestavljajo pred- sednik, ki predstavlja mestnega sodnika (katerega so vrgli v Krko, če ni sodil pravično, in da se ne bi sokrajanom maščeval, je funkcijo lahko opravljal le eno leto), »purgergarda« — meščanska garda, kanonik, ki predstavlja cerkveno oblast, gonjači z medvedom, ki opozarja na prihod pomladi, ter sejalci pepela, ki predstavljajo kmete. Čisto spredajpovorkepa je oče Šelme, pločevinaste buče, ter Kurent, kije kriv za vse pregrehe in težave v celem letu in ga zato na koncu zažgejo in vržejo v Krko: če pade lepo, se bližajo dobri časi, čepa se prevrne, bo slaba letina. Program šelmanja je vsako leto enak in se konča v sredo z Veselo sedmino v restavraciji Pod Gorjanci Lanskoletnemu predsedniku Prforcenhausa, Cvitkovemu Pavlu, poteče mandat v ponedeljek, 11. februarja. Trije kandidati za letošnjega predsednika Prforcenhausa: Robi Jordan, Roman Žabkar in Matjaž Krhin se pripravljajo na odgovornost. Nas glas 2, 8. februar 1991 ^ r Živalski vrt (YU nedokončana simfonija) NE KRMI Živali ! *$ffi!JiiW"" *?'' '*****%$$#?**¦¦ /4 aA, 3te ena fatamorgana! J K Iznajdljivost Skupina privatnikov: Resnikov Miran, Zrakičev Mirko in Boltinov Jože je bila z ženami v Samoboru. Da se malo odžejajo, so šli v bližnji lokal, Mirko pa je medtem odšel po nakupih. Naročili so pijačo in kavo, natakar pa je hotel takoj poračunati. Miran seje prijel za žep in zastokal, daje denarnico pozabil doma (kar pa ni bilo res). Takrat pa mu Jože šepne na uho: »Tudi ti?« Ravnotežje Z lanskimi volitvami je bila v krški občini odpravljena izključna oblast Senovčanov. Čeprav je župan še vedno Senovčan, je občinska vlada pripadla Podbočanu (po novem »Krživcu«.) Žal so tokrat že tretjič izpadli iz kombinacije Račani, svojčas uspešni proizvajalci županov. Zato je nujno, da se ustanovi čim več občin, da bo vsaka večja vas imela svojega župana in bo več kranjsko-štajerskega dualizma. Nepotrebni Nekajletni trud in aktivnost krške turistične zveze sta se končno obrestovala. Mesto Krško je ponovno postalo pristanišče. Ob še eni večji polpavi pa bo dalo turistično društvo pobudo za zgraditev nove sodobne marine s 5.000 privezi za vse na-vtične turiste iz nemorskih krajev. pim Pred dnevi smo izvedeli, daje iz občinske vlade izstopila ministrica za finance, bojda z očitkom o nestrokovnosti vlade. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, daje občinska blagajna prazna, zato je finančni minister nepotreben. Če pa bo kot slovenska moneta uvedena lipa, bodo v Sloveniji lahko samo sezonski ministri za finance, saj je lipa samo nekaj mesecev zelena. Preimenovanje Tovarna Celuloze in papirja Djuro Salaj Krško se je preimenovala v »Podjetje VIDEM — jurja mi daj!« Sodobni bazen s kombinirano plinsko-vodno kopeljo je poslastica za surfarje in sončnih plaž željne kopalce. Ob izrednem razumevanju projektantov Savske ceste in v sodelovanju s podjetjem Višja sila d.o.o. smo tudi Krčani prišli do plaže in nudističnega kampa, lociranega za Picerijo. pim 10 Naš glas 2. 8. februar 1991 -A OEST fA PRAvM Cet: CVIČEK. GA , NlAJ Pravo ime V knjigovodstvu poznamo različne nazive: ležarina, stojnina, poprečnina, carina, sejnina itd. Med vsemi pa je najbolj privlačna sejnina, to je čisti prihodek za to, da nekdo nekje sedi in seje, pa čeprav otrobe. Ker pa je v zadnjem času vse več posameznikov, ki mrknejo s seje, še preden seje ta ¦ dobro začela, Pustne novice predlagajo, naj se v bodoče sejnina preimenuje v »odsotni-no«, da bomo vsaj vedeli, za kakšne namene bomo plačevali davke. ~\ s~* r\ "\ N — Iz katerega podjetja v Krškem pa so ti delavci brez plač? — Ne vem — a kateri še sploh kaj dobivajo? Ena objestna Moški srednjih let na povratku s pokopališča prehiti starčka s palčko, ki komajda še hodi. Pobara ga: — Stric, kam pa vi? — Ja, domov, domov! — Pa se vam sploh še splača? Demokrati č ne Čudeži se dogajajo! Dokaz? Naenkrat so vsi verni Sodobni neverni Tomaž: »Čim manj vidim, bolj verjamem!« Hosana na višavah in na zemlji SLO in DS ljudem. Z dežja pod kap: Če ni boga, je hudič, če pa je bog je pa križ. Pojdite v miru — na orožne vaje! A fo r iz mi Pobarvanka Z nuklearkoje tako: RDEČI sojo zgradili, ZELENIjo hočejo zapreti, za eno in drugo pa naj narod dela kot ČRNA živina. Kratka zgodovina socialističnega šefa Predvčerajšnjim: »Tovariši, nimam besed, ob izvolitvi sem zelo srečen...« Včeraj: »Gospodje kolegi ne vem, kaj naj rečem...« Danes- »Ljudje božji kam naj tečem?!!!« Predvsem pa — nobene panike Uničili smo FARME, zdaj zdaj bomo uničili vse FIRME a bo že kako — važno je, da imamo FORMO, in to VWO. — Zakaj ta ogromni avto kiper vozi samo za samokolnico gramoza? — Zato ker se boji ponovne prekoračitve »osnega pritiska«. Kljub temu da ima že vnaprej poravnane družbene obveznosti od svoje registrske nosilnosti (15,851). Marica je rekla... — Kam najprej pogleda poročen moški, če sreča lepo žensko? — Ali ga vidi žena. Ta narod bo zmagal Nuklearkaje šla v zrak, ljudje pa so bili mrtvi hladni Borba,.. Štirideset let so se vsi trudili dokazovati da so bili borci da so se borili za »našo« stvar. Ker se vse bolj kaže, kakšna je bila ta naša, prava stvar, me prav zanima, kako bodo zdaj hiteli dokazovati da se NISO borili ...do zadnjega diha Branili bomo Jugoslavijo, dokler ne bo od nje ostal kamen na kamnu! Sodobni aforizem Kdor seje odločil za osla, naj se ne jezi če ga kar naprej jahajo! Naš glas 2. 8. februar 1991 11 Program Šelmanja 1991 Nedelja, lO. 2.: ob 5.30 — budnica po mestnih ulicah Kostanjevice ob 15.00 — oklic Kurenta z veliko povorko po mestnih ulicah Kostanjevice ter programom na »tamalem plač« Ponedeljek, 11. 2.: ob 19.00 — baklada po mestnih ulicah Kostanjevice ob 20.00 — občni zbor PRFORCEN-HAUSA v Kulturnem domu ob 22.00 — ples v maskah v gostilni »Zolnir« Torek, 12.2.: ob 9.00 — gonjenje medveda po mestnih ulicah Kostanjevice ob 13.00 — oranje in sejanje po mestnih ulicah Kostanjevice s povorko mask osnovne šole in programom na »tamalem plač« Sreda, 13. 2.: ob 15.00 — pogreb Kurenta po mestnih ulicah Kostanjevice ob 17.00 — Vesela sedmina v restavraciji »Pod Gorjanci« Odbor Prforcenhausa Delavno in radostno leto brestaniških upokojencev Odbor DU Brestanica seje v preteklem letu prizadevno trudil za koristno razvedrilo svojih članov. Vsak mesec smo popeljali en avtobus dobro razpoloženih upokojencev v razne kraje naše lepe domovine in nekajkrat tudi čez mejo. Tako smo si z zanimanjem ogledali tovarno keramike v Libojah, tehniški muzej v Bistri, arbore-tum Volčji Potok, Veliko Planino. Gosposvetsko polje, Minimundus v Celovcu, frančiškanski samostan z grobnico Bourbonov v Kostanjevici na Krasu, Sv. Goro ali Skalnico ter trgovine Deteljico v Tržiču, EMO v Celju, Gorenjski sejem v Kranju. Udeležili smo se tudi zbora upokojencev Slovenije na Rogli. Poleg teh izletov smo pripravili v februarju 1990 veselo pustovanje z nagradami za najboljše maske, v marcu pa občni zbor s kulturnim programom, ki so ga izvedli učenci OS A. Bohoriča Brestanica. V decembru smo za zaključek iztekajočega se leta organizirali zelo uspelo silvestrovanje. Tako kot so se pridno skozi vse leto upokojenci radi udeleževali drugih aktivnosti, so se z veseljem in v velikem številu (104) udeležili tudi tega praznovanja. Za popestritev večera so nam otroci iz vrtca Pravljica Krško izvedli ljubek kulturni program. S svojo razigranostjo in petjem so pritegnili člane, tako da si podobnih sodelovanj »mladih in starejših« želimo tudi v bodoče. Prostor za vsa srečanja upokojencev nam je vedno dala na razpolago tukajšnja termoelektrarna, za kar seji najlepše zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo tudi osnovni šoli Brestanica, ki nam nikoli ne odreče pomoči. Pozabili nismo na naše bolne vrstnike. Pred novim letom smo jih obiskali doma in v domovih upokojencev ter jim ponesli skromna darila in čestitke. V zimskih mesecih so se nekatere članice zbirale v društveni pisarni pri krožku ročnih del ter druga drugi posredovale svoje znanje kvačkanja in pletenja. Nekaj članov se udejstvuje pri kegljaški sekciji, še več pa je planincev, ki hodijo na izlete s planinskim društvom Bohor. Najlepši je bil gotovo izlet na Velebit, ki se ga je udeležilo 9 naših članov in članic. Upamo, da je v naših aktivnostih vsak član našel nekaj zase. Pomembno je. da si ohranimo svežino in radost tudi v tem obdobju našega življenja, saj smo na ta način najboljši zgled generaciji, ki prihaja za nami. Društvo upokojencev Brestanica Krčan, tvoja zemlja ni zdrava! Po čem se ženske razlikujejo od kokoši? Imajo eno možgansko celico več. In čemu služi ta celica? Da po dvorišču ne puščajo kupčkov. Ta vic z brado so nam namenili, saj ne vem, kako bi jim rekla, moški šovinisti ali zakompleksancL Pa poglejmo stvar z druge plati' Iz vseh vrst lokalo v se najpozneje ob mraku in potem ves čas, dokler je pijača na voljo, vsipajo, opotekajo, kotalijo... bolj ali manj »nadevani« pivci Prva (nara vna) misel jim je očitno: Odločiti! Ni bolj preproste stvari na svetu! Stopiš (z drugimi vred) v strelce, obrneš se k zidu, (po)iščeš tisto one in si oddahneš! Tudi samoumevno je to, da moški tako delajo, mar ne! Saj zato pa so dedci na svetu! Tako so v mrzlih nočeh pločniki prekriti z zaledenelimi lužicami ob toplih poletnih večerih pa se vse naokoli širijo neprijetne vonjave teh rdeče-ličnih veseljakov, ki verjetno ne vedo, da ima vsaka gostilna stranišče, saj tako veleva zakon. Pri tem pa so gostilničarji krivi le toliko, da k ceniku jedil in pijač ne pripišejo, da imajo gostje na voljo tudi brezplačno uporabo stranišča. Ko vidiš mesto, takoj veš, kakšni so njegovi prebivalci In Krško je kaj zgovorno. Nuklearne in tovarne Videm sicer ne moremo izbrisati s površja, pa tudi nismo krivi za rjavosivo smrdečo reko, če ji sploh še lahko tako rečemo. Lahko pa se potrudimo vsaj toliko, da bi očistili njene bregove, ki so okrašeni z raznimi odpadki od plastike do starega železa, čeprav so od poplav minili že trije meseci Navaditi bi se že morali da papirčke, cigaretne ogorke, umazane robčke Poloma in podobne smeti vržemo, kamor spadajo; ali pa so smetnjaki namenjeni za okras mesta? Park ob kapucinskem samostanu seje spremenil v pravo parkirišče. Morda bi odstranili nekaj dreves, da bi bilo še več prostora za avtomobile? Okoliški gozdovi so polni divjih odlagališč in postajajo čedalje bolj podobni deponiji pod Spodnjim Starim Gradom. Ni slaba ideja, da bi v Krškem zgradili in usposobili nekaj javnih stranišč, ki bi opozarjala, da niso sama sebi namen. Tudi kakšna očiščevalna akcija ne bi škodila — vendar tudi koristila ne bo, če nas ne bo začelo motiti to, v kakšnem okolju živimo; ne glede na to, kdo v resnici ima eno možgansko celico več ali manj. Andreja /ihrrl 12 Naš glas 2, 8. februar 1991 Socialdemokratska stranka Krško potrebuje proste roke: Za dogovarjanje pri uresničevanju dobrih programov »Res je, da je bila Socialdemokratska stranka ustanoviteljica koalicije DEMOS in njena gonilna sila, a prišel je čas, ko je to lahko ovira uspešnemu delu. Zato smo dali pobudi tudi vodstvom vseh ostalih strank, vabilo za sodelovanje pri posameznih konkretnih projektih. Hoteli smo usmeriti pozornost h ključnim problemom, ki se pojavljajo v tem prostoru, zato smo ponudili program, kije sicer (samoumevno) socialdemokratsko obarvan, a tudi o tem smo se pripravljeni pogovarjati. V DEMOS-u ni prišlo do razkola, a ugotavljamo pač, da bi nam pri nadaljnjem delu bil preozek. Tudi kluba delegatov že dve skupščini nazaj ne sklicujemo več,« je poudaril na konferenci za novinarje (24.1.91) gospod Stane Dvoršek, tajnik krške Socialdemokratske stranke. Nekateri predlogi iz njihovega programa so naslovljeni na republiški izvršni svet, drugih se lahko učinkovito lotijo zlasti na lokalni ravni, v bistvu pa so izrazili nezadovoljstvo z delom obeh vlad. Očitno se tudi znotraj krške organizacije SDZS še niso vsi dokončno odločili za odcepitev od DEMOS-a, saj je njihov predsednik, gospod Miha Rostohar, v razgovoru skušal samemu dejanju dati bolj poudarek širitve možnosti za sodelovanje tudi na drugih ravneh in z drugimi partnerji, kakor pa da bi se obremenjeval s samo odcepitvijo. Pravi, da DEMOS-a njihova stranka ne namerava kompromitirati, še najmanj s tako demonstrativnim izstopom, kakor gaje opravila krška stranka zelenih, le za uresničevanje posameznih projektov, ki presegajo koalicijski program, hočejo imeti možnost sodelovanja tudi z drugimi. »Stranke se v DEMOS-u utapljajo, interesi niso povsod enaki, tako na primer tudi nismo podprli ideje o občinskem sekretariatu za kmetijstvo, ker se bolj strinjamo z zamislijo o republiškem resornem organu za to področje... V pripravi imamo še predlog programa za izboljšanje prometne in komunalne dejavnosti v občini Krško, za katerega bomo ravno tako poiskali stranko—partnerja,« so poudarili predstavniki krške socialdemokratske stranke. Gospod Dvoršek pravi, da z izvršnim svetom že dolgo več ne sodelujejo tako, kot bi si to želeli, ne dobivajo gradiv in ne podatkov. Kljub temu pa ne želijo spodbujati rušenja vlade. »Če bi to hoteli storiti konstruktivno,« pravi, »potem bi morali prinesti pred delegate vsaj dober predlog sestave nove vlade. Ker pa tega nimamo, tudi nezaupnice ne bomo predlagali.« Zavedajo se, daje na republiški ravni stanje verjetno drugačno, tako kot potrebe po koordinaciji, kljub temu pa pravijo, da nanje zaradi nameravane osamosvojitve ni nihče pritiskal. Dovolili so jim, da pošteno ocenijo, kaj je za delo stranke bolje, in da se v skladu s tem odločijo. Izjava socialdemokratske stranke V tem času se izteka prvo leto delovanja Socialdemokratske stranke (SDSS), občinske organizacije Krško, saj se je 12.1.1990 prvič sestal iniciativni odbor za ustanovitev stranke, 22.1.1990 pa je bila ustanovljena Socialdemokratska stranka občine Krško. Takrat smo sprejeli okvirni politični program delovanja stranke, ki je zasnovan na temeljnih načelih in konceptih učinkovitega političnega delovanja evropskih socialdemokratskih strank. Zaradi znanih političnih razmerij v našem okolju smo iskali povezave z novoustanovljenimi strankami in na podlagi skupnih interesov za izvedbo programov s Kmečko zvezo in krščanskimi demokrati soustanovili Demos, kateremu so se po volitvah priključili tudi Zeleni Krškega. Skupno smo vodili priprave in izvedbo volitev, konstituiranje prve večstrankarske skupščine v občini in njenih organov. V tem enoletnem obdobju smo preživljali začetne težave na novo nastajajoče politične stranke, tako v sami stranki kakor tudi v funkcioniranju skupščine in njenih organov. V tem času smo dosegli pomembne temeljne cilje iz našega programa, kot so uveljavitev strankarskega pluralizma, pravica do političnega oprede- Gospod Stane Dvoršek, tajnik SDSS: »Socialdemokratska stranka ima v Krškem kakih 40 članov. Eno izmed opravil, ki se jih bomo lotili, bo tudi navezovanje stikov z ljudmi na terenu in približevanje števila formalnih članov odstotku volilcev« ljevanja, lastnega svetovnega nazora, in ostale temeljne človekove pravice in svoboščine, ki v prejšnjih obdobjih niso bile v celoti zagotovljene. Predsedstvo stranke je na sejah 10. in 18. 1. 1991 obravnavalo dosedanje delo in izhajajoč iz programskih usmeritev stranke ter na podlagi doseženih rezultatov sprejelo izhodišča za nadaljnje delo. Ocenili smo, daje nastopil čas, ko je potrebno z modernim in učinkovitim konceptom delovanja Socialdemokratske stranke v občini pričeti izvajati samostojno pot pri realizaciji programskih ciljev. Ti cilji niso ozko usmerjeni v kako socialno strukturo in ne zastopajo samo interesov posameznih socialnih skupin, ampak so usmerjeni v dosego splošnega duhovnega in materialnega blagostanja vseh ljudi. Posamezne stranke so v Demosu več ali manj dosegle svoje zastavljene usmeritve. Načrti Socialdemokratske stranke pa so usmerjeni k širšim splošnim ciljem. Za dosego tega smo pripravljeni in želimo konstruktivno sodelovati z vsemi političnimi strankami v našem okolju za reševanje posameznih problemov, projektov in programov, ki jih je v naši skupnosti potrebno pričeti reševati oziroma zastaviti. V tem obdobju je to še posebej pomembno, ker je to interes osnovne eksistence in je zato ta naša odločitev še toliko bolj nujna. Prav tako pa smo pripravljeni sodelovati z vsemi občani, ki se želijo aktivno vključiti v reševanje problemov v naši skupnosti in s svojim znanjem in izkušnjami vplivati na dogajanja in odločitve, ki so tudi zanje pomembne. V stranki se v tem smislu tudi organizacijsko pripravljamo. Gospod Miha Rostohar, predsednik SDSS: »Svojega sodelovanja v DEMOS-u nismo nikoli obžalovali, sedaj smo le izbrali nekoliko bolj proste roke za nadaljnje delo in interesno povezovanje. Programske usmeritve socialdemokratske stranke Slovenije za nekatera področja socialne varnosti Zaščita socialnega standarda prebivalstva je osrednja točka programa Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) in ena od osnovnih smernic političnega delovanja stranke. Za dolgoročni cilj si SDSS postavlja polno zaposlenost pod pogoji, ki so značilni za vse srednje razvite zahodnoevropske države. Ta cilj je mogoče doseči le v spremenjeni strukturi gospodarstva Slovenije. Zaradi tega podpiramo vsa tista prizadevanja, pobude in ukrepe gospodarske politike, ki vodijo k temu cilju. Menimo, da prenovo gospodarstva lahko najbolj ogrozijo naraščajoče socialne napetosti in nemiri. Zaposlovanje Evropi med 5 % in 8 % v Italiji in med 15 % in Brezposelnost v Sloveniji narašča. Okto- ! 8% v Portugalski. Problem je večji v našem bra lani smo imeli okoli 50.000 brezposelnih, okolju, ker smo zadnja desetletja, ko je bila kar je približno 6 %. Povejmo za primerjavo, da je povprečna brezposelnost v Zahodni relativna brezposelnost približno 1.8 lahko šteli za polno zaposlenost. to Naš glas 2, 8. februar 1991 13 Višek krize lahko pričakujemo v sredini letošnjega leta, ko bo brezposelnost dosegla okrog 20 do 25 %. Že lani je namreč ostala brez dela skoraj celotna generacija, kije končala šolanje. Vlada doslej še ni predstavila celovitega programa za reševanje problema brezposelnosti, za katerega SDSS smatra, da je eden ključnih elementov zaščite socialnega položaja prebivalstva Slovenije. Reševanje brezposelnosti Celovit program reševanja problema brezposelnosti vsebuje: — denarna nadomestila in denarno pomoč za čas brezposelnosti kot del celovitega sistema socialne varnosti; — ukrepe ekonomske politike; — zakonsko regulativo, ki uravnava: delovna razmerja, temeljne pravice iz delovnega razmerja, pokojninsko, zdravstveno in socialno varstvo, ter določa in zagotavlja sredstva za ustrezno organiziranost upravnih služb za izvajanje programa. Do teh problemov zavzemamo socialdemokrati naslednja načelna stališča: 1. Vsa denarna nadomestila in denarna pomoč za brezposelne so pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, temeljijo na zavarovalniškem principu in so odraz solidarnosti vseh zaposlenih. Odločno smo proti kakršnim koli zlorabam teh sredstev v druge namene. 2. Odločno nasprotujemo tako imenovanemu programu in ukrepom »aktivne politike zaposlovanja«, ki se že izvajajo in ki jih v večjem obsegu predvideva pripravljeni zakon. Gre za mehanizme in dejansko prelivanje ogromnih sredstev, namenjenih v prvi vrsti pomoči brezposelnim, v gospodarstvo, večkrat nekontrolirano in brez vsake ekonomske logike. Na ta način so se ogromna sredstva pretila v Tomos, Marles, Iskro, tudi Grubeličev Lilet je samo eden od mnogih primerov (tu na srečo denar ni bil izplačan). S tem v zvezi zahtevamo, da se takoj ukine tako imenovano »čakanje na delo«. Zahtevamo spoštovanje načela, daje skrb za dohodek delavca, dokler je ta v delovnem razmerju, odgovornost delodajalca. V času brezposelnosti pa stvar solidarnostne pomoči celotne družbe. 3. Zakon o delovnih razmerjih mora zaščititi delojemalca pred samovoljo delodajalca predvsem v pogledu odpuščanja in manipulacije s plačami zaposlenih. Po drugi strani pa mora vodstvu omogočiti odpust delavcev, če delavec objektivno ni več potreben. V takem primeru je treba strogo spoštovati odpovedni rok. 4. Zakon mora predvideti ustrezno inšpekcijsko službo in po potrebi brezplačno pravno pomoč odpuščenim delavcem. V samem podjetju je to ena od osnovnih nalog sindikata. 5. Solidarno naj zakon predvideva tudi razne oblike pomoči iskalcem prve zaposlitve, kot na primer: minimalno zdravstveno varstvo, štipendiranje za poklicno prekvalifikacijo, brezplačni prevoz pri iskanju zaposlitve itd. Vlada naj pripravi programe dodatnega izobraževanja za brezposelno mladino (jezikovni tečaji, dopolnilno izobraževanje za opravljanje terciarnih dejavnosti itd). Namen teh programov je usposabljanje za širši izbor poklicev in samozaposlovanje, kot tudi za ohranitev »zaposljivosti« mladih ljudi. S tem se preprečujejo pojavi, značilni za daljšo brezposelnost, kot so izguba delovnih navad, spremenjen stil življenja itd. Uvede naj se institucija »državnega pripravništva« pod strogo kontrolo države, kot jo poznajo tudi v nekaterih drugih državah. Delovni čas SDSS odločno nasprotuje podaljševanju delovne dobe, saj se tako brezposelnost samo še dodatno povečuje. Argument, da tak ukrep zahtevata pomanjkanje sredstev pokojninskega sklada in razbremenitev gospodarstva, ne vzdrži, saj se s tem delno prelaga breme na povečanje dajatev za brezposelne, socialo itd. Ukrep bi prizadel predvsem brezposelno mladino. Spreminjanje in krajšanje dnevnega in tedenskega delovnega časa nima velikega vpliva na zaposlovanje. Menimo, da se dnevni delovni čas ne more uporabiti kot pritisk na zaposlene, da prekinejo delovno razmerje. Tak ukrep bi prizadel predvsem ženske in polkmete. Dnevni delovni čas naj uravnavajo podjetja glede na racionalno organizacijo delovnega procesa in optimalizacijo dobička. Temu naj se po istem principu prilagajajo tudi ostale dejavnosti, kot so trgovine, banke, promet, vrtci. SDSS je proti kakršnemukoli pretiranemu normativnemu urejevanju tega problema. Podpiramo vse oblike fleksibilnega zaposlovanja, kot je delo na domu, ter začasno zaposlovanje pri posameznih delih in projektih. Smatramo, da morajo te oblike dela biti zakonsko veljavne. Podjetja bi morala biti stimulirana za odpiranje čim večjega števila delovnih mest s polovičnim delovnim časom, in to povsod, kjer to delovni proces dopušča. Z ustrezno regulativo pa morajo biti tudi iskalci zaposlitve stimulirani, da taka delovna mesta iščejo in sprejemajo. Iz teh oblik dela izhajajo minimalne zdravstvenovarstvene pravice in pokojninsko zavarovanje proporcionalno delovnemu času oziroma prispevkom v ustrezne sklade. Ekonomska politika Kratkoročna in dolgoročna gospodarska politika vlade mora biti usmerjena v postopno prestruktuiranje gospodarstva, odpiranje novih in, kjer je smotrno, ohranitev delovnih mest. Ta politika se v celoti rešuje v sferi gos- podarstva po ekonomskih načelih in zajema: — sofinanciranje novih delovnih mest, — ugodna posojila za investicijska vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti, — posojila za odpiranje obrti in nakup opreme pri samozaposlovanju, — subvencioniranje podjetij ob izpadu proizvodnje zaradi višje sile, — financiranje programov poklicnih prekvalifikacij in dokvalifikacij, — subvencioniranje in kreditiranje svetovalnih služb za ustanavljanje in prestrukturiranje podjetij, — trajnejše olajšave za podjetja, ki zaposlujejo invalide (zmanjšani prispevki, davčne olajšave), — javna dela. Sredstva, potrebna za izvajanje tega programa, se zbirajo v proračun Republike Slovenije, in se trosijo: kot davčne olajšave, ugodni bančni krediti, nepovratna sredstva. Vlada je dolžna pripraviti ustrezne programe zaposlovanja in javnih del kot sestavni del strategije prestrukturiranja gospodarstva. Za izvajanje te politike morajo biti zadolženi ustrezni gospodarski resorni organi oziroma predvidene specializirane vladne agencije. Zaposlovanje delavcev iz drugih republik Delavci iz drugih republik se lahko v Sloveniji zaposlujejo samo na osnovi delovnega dovoljenja, ki ga izda ministrstvo za delo. Dovoljenje se praviloma izda samo za eno leto, mogoče pa ga je letno podaljševati. Na osnovi dovoljenja za delo se lahko izda začasno dovoljenje za bivanje. S tem ščitimo trg delovne sile in tako prvenstveno rešujemo akutne probleme brezposelnosti v Sloveniji. Socialno varstvo Da bi bila poraba sredstev za socialno pomoč kar se da učinkovita, se zavzemamo za enoten nadzor vseh socialnih dajatev in subvencij. Enoten register socialnih dajatev bi se vodil v občini in tako zagotavljal osnovno socialno varnost najbolj ogroženim državljanom. Menimo, da morajo socialni programi v večji meri kot do sedaj vključevati subvencioniranje stanarine, komunalnih dajatev, prehrane. S tem dejansko predlagamo uvedbo »socialne blagajne« na nivoju občine. Plače Zavzemamo se za zakonsko določitev ne samo minimalnih plač, pač pa tudi minimalnih plač posameznih poklicnih kategorij. Taka regulativa bi bila v pomoč sindikatom pri sklepanju branžnih tarifnih pogodb, ki bi po sklenitvi postale zakonska obveznost podjetij. Odpraviti se mora dispariteta med plačami kot enim od proizvodnih dejavnikov in produktivnostjo. 14 Na5glas2.8. febniar 1991 Predsedstvo Socialdemokratske stranke — občinske organizacije v Krškem seje odločilo za objr" o teh dopolnitev programa stranke zato, da bi seznanilo širšo javnost z našimi stališči do teh vprašanj in tudi v naši občini odprlo razpravo o teh, v tem čau še kako aktualnih vprašanjih. Sodimo, da izvršni svet in njegovi ustrezni organi tej problematiki ne posvečajo dovolj pozornosti in jih s tem opozarjamo in od njih zahtevamo, da pričnejo strokovno pripravo na reševanje teh vprašanj tudi pri nas. Nekatere teze sicer sodijo v zakonsko regulativo, veliko pa je takšnih, ki so v direktni pristojnosti občinskega izvršnega sveta. Od leve: g. A nton Bučar; član predsedstva krške SDZS. g. Stane Dvoršek. tajnik SDZS ing. Franc Babic — Radio Brežice Pomoč brezposelnim in iskanje poti za zaposlovanje Slabšanje ekonomskih razmer je na eni strani sprožilo začetek analiziranja učinkovitosti delovnih mest, na drugi strani pa pospešilo iskanje ukrepov za omilitev posledic podzaposlenosti in zmanjšanega povpraševanja po delovni sili. Ukrepi, kijih izvaja zavod za zaposlovanje preko svojih enot in izpostav, so namenjeni zlasti dvema kategorijama: tako imenovanim presežnim delavcem in pa mladim, ki so končali šolanje in iščejo šele prvo zaposlitev. V prvem obdobju je zakon predvideval le sofinanciranje preusposabljanja oziroma prezaposlovanja, kmalu pa se je pokazalo, daje presežnih delavcev preveč, da bi za vse našli takšno rešitev. V drugi polovici 1990 je zato zakon uvedel nove možnosti: dokup zavarovalne dobe za upokojitev, odpravnine in čakanje na delo z določenimi pravicami. Zavod za zaposlovanje take rešitve sofinancira, torej pomaga z denarjem tistim podjetjem, ki lahko polovico stroškov prispevajo sama. Tudi v Posavju menda ni podjetja, ki se ne bi srečalo z vprašanjem presežkov. Podatke o tem, kako so posavska podjetja lani izrabila možnosti sofinanciranja, je posredoval vodja posavske enote Zavoda za zaposlovanje Anton Koren. Možnosti za sofinanciranje iz sredstev Zavoda za zaposlovanje so za presežne delavce lani izkoristili le v brežiški in sevniški občini. Vlogo za sofinanciranje preusposabljanja presežkov delavcev je posredovalo 7 podjetij za skupno 416 delavcev, od tega 4 iz sevniš-ke občine in 3 iz brežiške. Skupna pomoč naj bi znašala 1.974.260 din. Iz sredstev republiškega sklada so bila pridobljena tudi sredstva za odpiranje novih oziroma ohranitev produktivnih delovnih mest (Sevnica, Brežice). Za pokrivanje dela osebnega dohodka v času čakanja presežnih delavcev na delo so 4 organizacije za skupno 148 delavcev (iz brežiške občine 25 in iz sevniške 123) prejele 990.550 din. Možnost pokrivanja dela stroškov za dokup zavarovalne dobe so doslej izkoristili v sevniški občini za 9 in v brežiški prav tako za 9 delavcev, delež Zavoda za zaposlovanje pa je znašal 1.936.854 din. Sofinanciranje odpravnine je bilo doslej izkoriščeno le za dva primera, oba iz Sevnice, in to v višini 68.960 din. V skupini ukrepov tako imenovanega spodbujanja povpraševanja po delu je že dobro utečeno sofinanciranje pripravništva. Na tak način seje lani vključilo v delo 344 mladih iz Posa vja, od tega 116 iz krške občine (iz brežiške 156 in sevniške 72). Kapitalizacije oziroma izplačila denarnega nadomestila v enkratnem znesku se presežni delavci le malo poslužujejo, saj je pogoj, da se tak celotni znesek nameni za zagon lastnega podjetja ali obratovalnice, ti zneski pa so za kaj takega običajno premajhni, saj gre večinoma za delavce z zelo kratko delovno dobo. Tudi podjetniška miselnost je še dokaj slabo razvita in tako je bilo v Posavju lani le 8 primerov enkratnih izplačil denarnih nadomestil (v Brežicah 6, v Krškem in Sevnici po 1). Spodbuden primer samozaposlovanja je zasebno podjetje Tomal na Bizeljskem; ustanovilo gaje 20 delavcev iz bivšega Is-krinega obrata Tenel, ki so po likvidaciji tega obrata kapitalizirali svoja nadomestila. V republiki je konec 1990 nastal predlog o subvencioniranju novih zaposlitev. Zamisel je, da bi tako odprli 1000 novih delovnih mest, za vsako od njih pa bi Republiški zavod za zaposlovanje zagotovil 7000 DEM. Čeprav je javni natečaj za te investicije še vedno v osnutku, seje zanj razvedelo in v Posavju seje zanj prijavilo že 7 zasebnikov in podjetij. Eden od poskusov za spodbujanje (samo)-zaposlovanja je tudi republiški projekt CU-ROS, kije naravnan v ustvarjanje pogojev za nastajanje podjetništva. Njegov cilj je zagotoviti iskalcem zaposlitve z določenimi idejami in programi vse potrebne informacije, da se bodo lažje in tržno preverjeno odločili za različne oblike samozaposlovanja. V Posavju je bil v ta namen izveden seminar o podjetništvu, nato je bila s pojetjem KIN inženiring pripravljena pogodba, s katero se zagotavlja pravna, komercialna, finančna pomoč in svetovanje brezposelnim. Do sedaj je ta način pripomogel k ustanovitvi 6 podjetij. Taki so torej ukrepi in njihovi dosedanji rezultati. Na zavodu pričakujejo, da jih bo letos izkoristilo še večje število brezposelnih. »Povsem jasno pa je,« pravi Anton Koren, »da ukrepi ne bodo uspešni, če pri njihovi realizaciji ne bo sodelovalo širše okolje, oziroma konkretneje, če jih tako upravni organi v občinah kot tudi bančne organizacije ne bodo podpirali. Sodelovanje je tudi pogoj za uspešen skupni nastop pri pridobivanju širše republiške pomoči« NAŠ GLAS Naš glas 2, 8. februar 1991 15 Na obisku pri Zinki z bohorske kmetije Tudi na kmetih brez računov in idej ne gre Le kaj drži ljudi gori v hribih? So taki, ki si ne upajo ničesar spremeniti, pa tisti, ki si drugače sploh ne želijo živeti, in še taki, ki svoje življenje živijo taksno, kakršno je, si ga ne želijo spreminjati, ampak se spoprimejo z njim. bi se ne sprašujejo, zakaj. »Saj kar gre. Vodovod imamo pa elektriko tudi že dolgo, za telefon smo poskrbeli, kar sami,« pravi Zinka Razum. »Samo da bi imeli še cesto, dobre ceste nam pa tu gori najbolj manjka,« doda. Žilava Zinka, katere dom čepi sredi bohorskega pobočja nad Reš-tanjem, slabe pol ure hoda od opuščenega rudniškega jaška Zakel. Tu je bila in ostala. Ko je bila družina še cela, se je lahko dokaj mirno posvečala tistim »ženskim« opravilom pri hiši. Pred šestimi leti pa je izgubila moža in vse delo na kmetiji, ki ima 7 hektarov obdelovalne zemlje, je padlo na njena pleča. Leto kasneje je (zdaj tridesetletni) sin Zlatko, kmetijski tehnik, pustil službo v Agrokom-binatu in se posvetil delu doma. Jablanov nasad in majhen vinograd sta predvsem njegova skrb. Sicer pa imajo v hlevu deset glav živine, nekaj zaradi mleka, nekaj zaradi telet. »Prej smo oddajali mleko,« pripoveduje Zinka, »ampak tu v hribu so bile pozimi zmeraj težave, ko gaje bilo treba spraviti do zbirališča, in še sama sem bila za ta posel. Zato smo potem začeli delati sir, pa ga ne več, ker je premalo mleka. Zdaj delamo skuto, 12—15 kil je prodam vsak teden na tržnici in na dom strankam.« Še z nečim Zinka podpira hišno ekonomijo: s peko domačega mečanega kruha. Do nedavnega je pekla po 100 kilogramov kruha za zasebno trgovino v Sevnici. Zdaj so si tam našli drugega dobavitelja, Zinki pa je ostalo mesto na tržnici, kjer poleg skute vsako soboto proda še 25—30 kilogramov svojega kruha. To je poseben kruh, zanj sama zmelje pšenico in jo preseje tako, da v njej ostane še precej otrobov. Temu doda še koruzno in ajdovo moko. Med ljudmi, ki poznajo vrednost takšnega kruha, ima že nekaj stalnih odjemalcev. »Kruh in sir prodajati se bolj splača, kot pa oddajati mleko,« pravi Zinka. »Vse to, kar delamo, pa nam daje le toliko, da životarimo. Za kaj več nas je pri hiši premalo, nafta je predraga, stroji tudi. Poglejte, bečejska kosilnica stane 10 krav. Ob suši je doma premalo krme in nakup dodatne je še en strošek več.« Zemlja je skopa, kamnita. Žita ne sejejo več, saj če ne pozebe, pa zgnije. Tudi izračuni so pokazali, da se to tu gori ne splača. Zaradi vsega tega Zinka išče še druge možnosti. Lotila se je izdelave pristnih kmečkih prehrambenih izdelkov. Z njimi se je lani na Ptuju udeležila razstave Zadružne zveze Slovenije »Dobrote slovenskih kme- V prejšnjih letih seje dalo marsikaj prodati doma, vse do jajc. Zdaj seje vas skoraj izpraznila, ostali so predvsem starejši ljudje, in če hoče Zinka kaj iztržiti, se mora s svojim blagom vsak teden odpeljati na svoje »delovno mesto« v Krško. tij«. Vrnila se je z devetimi priznanji. Kar naštejmo jih: dve zlati za potico in še eno za pregreto smetano; štiri srebrna — za sirček in skuto iz kislega mleka, za skuto iz pregretega mleka, za kislo smetano in za kislo mleko; dve bronasti priznanji, in to za pinjenec pa za mešani kruh. Potrebni pa sta dve priznanji v dveh letih zapored, da si pridobiš tako imenovano hišno blagovno znamko, in ta naj bi bila priporočilo za prodajo domačih izdelkov. Zinka se bo zanjo potrudila, saj je to priložnost za nadvse dobrodošel dodatni zaslužek na kmetiji. Malo se tudi huduje nad Agrokombina-tom. Tam niso dali ne prevoza ne vodstva za na razstavo. Tako sta morali s še eno udeleženko ptujske razstave, Nušo Abramovo iz Dobrave pri Kostanjevici, za vse poskrbeti sami, medtem ko so od drugod razstavljala prihajali z zadružnimi prevozi. Potem pa razmišlja naprej. Veseli se strokovnih predavanj in znanja, ki ga na njih dobi. O zdravo predelani hrani, na primer, kakršen je tudi njen sok iz korenčka in jabolk (z malo breskev za aromo). Navdušeno pojasnjuje, da v njem ni škodljivih konzervansov in da so vitamini ohranjeni, ker ni prekuhan — in ga nataka v kozarce, medtem ko njena mati lupi dišeče, ob razkošnih sodobnih sortah jabolk že skoraj pozabljene mošančke. Tudi iz njih bo nastalo kaj dobrega, ugibamo. Zinki ne zmanjka idej. Takšna je kot nalašč za predsednico Aktiva kmečkih žena, dobra naslednica Marice Živičeve, ki nas je sem popeljala na obisk. Pripoveduje, da je bila prodaja na lanskem Miklavževem sejmu v Ljubljani precej grenka izkušnja, obenem pa 16 Naš glas 2, 8. februar 1991 dobra šola, da je prihodnjič treba ravnati drugače. Veseli se prizadevanja nekdanje Račanke Lazarinijeve, da bi v Ljubljani odprli prodajalno za domače izdelke. Vse to, kar počne, pa bi rada na koga prenesla. »Ko bi bila kakšna mlada moč pri hiši! Pa kaj, ko dekleta ne marajo na kmete, v hribe pa še posebno ne,« malo potarna. Pred slovesom nam Zinka v hlevu pokaže še telička, kije zagledal svet ravno ob uri našega prihoda. Vedra, kakršna je bila ves čas, nas pospremi na pot. Ves hrib je v tem zimskem dnevu razkošno oblit s soncem in smreke v gozdu vznemirljivo šumijo. Kraj za neozdravljive romantike, bi rekli, ne pa za garače, ki stojijo z obema nogama trdno na tleh. A romantiko je Zinka gotovo že zdavnaj prerasla, ostalo ji je tisto drugo. OŠ Milke Kerin Leskovec: Z računalnikom v drugo polletje Teden počitnic se je kar prehitro zavrtel okrog, zato so mnogi učenci naše šole kar klavrno stopali proti šolskim vratom. A glej, že v avli jih je presenetila vest, velik napis: »Z računalnikom v II. polletje«. Zakaj jim ta novica toliko pomeni, pa boste lahko razbrali iz tega sestavka. Na eni izmed pedagoških delavnic (3.,4. r.) je psiholog Dušan Tomažin predstavil učenje snovi s pomočjo računalnika kot eno izmed oblik. Po velikem zanimanju učiteljev za novosti v šolstvu je nastalo vprašanje: Kako priti do računalnika, ko pa je denarja vedno manj in manj!« Med kolegi seje porodila ideja, da bi učitelji skupaj z učenci organizirali dobrodelno prireditev z naslovom »Veselo v počitnice«. Na njej bi sodelovali učitelji, učenci in tudi starši. In tako seje tudi zgodilo. Učenci so se množično javljali na vabilo organizacijskega odbora, ki je ponujal možnost nastopa posnemovalcem, pevcem, glasbenikom, plesalcem, humoristom... Največ je bilo seveda pevk in pevcev, s katerimi so se trudili člani ansambla FELIKS — K iz Cerkelj ob Krki. Časa smo imeli le 10 dni, zato smo nastopajoče peljali le enkrat na avdicijo v Cerklje. Že tu so nam na pomoč priskočili nekateri starši, ki so pomagali pri prevozu otrok. Dan pred prireditvijo so se člani ansambla trudili z nastopajočimi tudi na generalki. Vse njihovo sodelovanje je bilo dobrodelnega značaja, za kar jim še enkrat prisrčna hvala. Poleg nastopajočih pa so se na prireditev pripravljali mnogi učenci in delavci naše šole. Pripraviti je bilo treba vrsto plakatov, letakov, napisov, oblikovati program... Tudi zbiralna akcija za krompir (pommes frites) in jabolka (zavitki in pite) je lepo uspela. Učenke so sadeže lupile pod vodstvom učiteljic in kuharic, hišnik je pripeljal osvežilno pijačo... Skratka, vsi smo se pridno pripravljali na prvo tovrstno prireditev v naši šoli. Petek — 25.1.91 — popoldne. »Veselo v počitnice« — tako je pozdravljal napis množico ljudi v športni dvorani. Prireditev se je začela v precej živahnem ozračju, saj so učenci in starši z bučnim navijanjem spremljali nogometno tekmo — derbi med učitelji in učenci. Naj povemo, da je bilo v športni dvorani precej »vroče«, saj so učitelji komaj zmagali — po penalih (5:4). K velikemu navdušenju in navijanju pa sta nedvomno prispevala neutrudljivi komentator Toni in snemalec Marjan Horvat, kije posnel celotno prireditev. Tudi v delo na prireditvi (prodaja vstopnic, pijač in sladic ter pomfrija, ki so ga ves čas pekle pridne kuharice, že prej pa tudi sladice) so bili vključeni učenci in učenke pod nadzorstvom učiteljev. Vsi so svoje delo vestno in odgovorno opravili. Pa naj še kdo reče, da naši učenci ne zmorejo česa takega! Le zaupati jim moramo. V drugem delu sta Anja in David sproščeno vodila glasbeni program, v katerem pa seveda ni manjkala Klavdija, ki je pomagala majhnim pogumnežem in popestrila veselo razpoloženje tudi s petjem. V živahnem, veselem in sproščenem ozračju so se otroci skupaj z učitelji in starši veselili počitnic. Pa še to: V tako kratkem času toliko uspešno narediti, to zmorejo le pridne roke in dobra volja, in to je pri nas prav gotovo bilo prisotno. Uspeli smo. Zaslužili smo za računalnik in s tem dokazali, da drži star pregovor: »V slogi je moč«. Materialna korist pa ni bila naš edini cilj. Ker je bilo v prireditev na različne načine vključenih blizu sto naših učencev, smo smatrali, da ima to lahko neposredno ali posredno zvezo z ozračjem na šoli, z odnosi med učenci, odnosi med učenci in učitelji. V prireditvi smo videli sredstvo za oblikovanje odnosov, zagotavljanje ugodnih medsebojnih izkušenj, kar je tudi način pridobivanja prijetnih izkušenj v zvezi s šolo, kijih učenci dobivajo ob nesto-rilnostno naravnanih aktivnostih. Vsaka taka prireditev pomeni možnost doživljanja, potrditev občutka sprejetosti od okolice, kar je za otroka zelo pomembno. Vsi skupaj smo na lastni koži občutili, kaj pomeni skupno načrtovanje z učenci, sodelovanje z njimi pri izvedbi, in upamo, da je cilj, ki smo ga dosegli, nova spobuda za nove dejavnosti. Anica Antoiič-Miler Dušan Tomažin Foto: Črt Čargo Naš glas 2, 8. februar 1991 17 NAŠ GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Izvršni svet je pripravljen na spremembe v občinski upravi 0 občinskih dolgovih Manj ko je denarja, več se pogovarjamo o njem. Tudi v občinski skupščini so taki pogovori zelo pogosti. Pojavljajo se ob zahtevah za ureditev te ali one ceste, za financiranje tega ali drugega programa, ob ugibanjih, kdo je dobil preveč in kdo premalo, ob vprašanju, ali je znižanje prispevnih stopenj za družbene dejavnosti res kaj prispevalo k razbremenitvi gospodarstva. Dvomi o tem, ali se je občinski denar trosil po dogovorjenih merilih in gospodarno, največkrat spremljajo razprave o poslovanju sklada stavbnih zemljišč. Prav natančnih odgovorov za vse to še nimamo, znano pa je, da bomo letos vsaj prve tri mesece skrbeli predvsem za to, da bomo poravnali tisto, kar smo pojedli že v prejšnjih časih. In nedvomno bo suša v občinski blagajni strigla peruti ambicijam pri sestavljanju občinskega plana za letošnje leto. O prilivih in dol- govih je predsednik IS SO Krško Franc Černelič pripravil za delegate naslednje poročilo o gospodarjenju s sredstvi občine Krško: Gospodarjenje v glavnih sklopih porabnikov sredstev je bilo od septembra 1990 dalje močno nadzorovano. Združene so bile vse finance s ciljem, da zmanjšamo porabo do tistega minimuma, ki še zagotavlja delo. To je bilo nujno zaradi vse večjih likvidnostnih težav, ki so nastajale z zmanjšanimi prilivi, ki so bili delno povzročeni tudi z odlaganjem plačil obveznosti delovnim organizacijam. Najhujše stanje je na področju sklada stavbnih zemljišč, kjer je izpad dohodka velik, čeprav je NEK izpolnila nezapisano normo 3,5 milijona dolarjev. Obveznosti NEK po odloku so bistveno večje in teh NEK ne izpolnjuje. Tovarna celuloze in papirja Videm je prav tako enormno velik dolžnik sredstev za sklad stavbnih zemljišč. Iz naslednje tabele je razviden dolg sklada stavbnih zemljišč na dan 31.12.1990 različnim izvajalcem. Dolg 1990 Obveznosti za 1991 1991 Sp. Grič — komunalna infrastruktura (Kostak) 3.000.000 Asfaltiranje lokalnih cest (Cestno podjetje! 1.500.000 Bohoričeva (Pionir): — zunanja ureditev 11.500.000 — stanovanja, garaža 2.057.100 18.000.000 9.000.000 Prestavitev bencinovoda {Pionir) 3.266.000 Razširitev ceste (Cestno podjetje) 546.000 Sofinanciranje zaradi rušitve črpalke v starem Krškem (Petrol) 4.164.233 PTT krediti OZD 2.330.238 Podp. pogodbe s Savaprojektom 576.450 Krediti 2.770.000 SKUPAJ: 24.551.571 25.158.450 9.000.000 Dolg iz leta 1990 za nastale obveznosti in obveznosti za leto 1991 po že sklenjenih pogodbah znaša 49.710.021,00 din. K temu lahko rečemo le to, daje obveznost nastala pred sedanjim izvršnim svetom. Del dolga smo že od prevzema mandata do konca leta pokrili, tako da se počasi manjša. Popolnoma nejasen je zaenkrat razplet dokončanja doma upokojencev, na katerem je dolg z obrestmi vred 27.568.173 din že v sedanji fazi izgradnje. Za poravnavo tečejo intenzivni pogovori z republiškimi organi, ki naj bi financirali dokončno izgradnjo. SPIZ se je v celoti odrekel obveznosti, republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pa zaenkrat ne prevzame obveznosti, dokler ni sprejet plan Republike Slovenije. Na Stanovanjsko- komunalni banki tečejo razgovori za podaljšanje roka za odplačilo kredita. Garant za plačilo kredita in obresti je izvršni svet občine Krško, ki je obveznost podedoval. Poleg tega je na področju komunalne infrastrukture za 23.131.091 din dolga, od tega za Cestno podjetje Novo mesto 8.030.674 din in za Kostak Krško 10.769.937 din. Sredstva so bila porabljena za gospodarsko infrastrukturo in je bilo dogovorjeno plačilo v prvem tromesečju 1991. Poraba na področju komunalne infrastrukture je od septembra 1990 prav tako blokirana, razen nujnih vzdrževalnih del in odkrivanja dolga. Tudi poraba v družbenih dejavnostih je bila zadrževana do mej znosnega in bi bila db normalnih pogojih povečana vsaj za 7.291.408 din. Na področju splošne porabe (uprava) predvideva republiški IS dovoljeno porabo do 37 % proračuna. Naša poraba je bila zreducirana na 20 %. Na tem področju se v leto 1991 prenese 2.460.489 din dolga. Iz navedenih podatkov je razvidno, da mora IS SO Krško skrbeti predvsem za likvidnostno stanje in poravnavo dolgov. Ničesar nismo mogli usmeriti v nove programe. Ocenjujemo, da bo do marca 1991 še izredno te.avno stanje. Kasneje se bodo razmere stabilizirale. V naložbe bo potrebno vlagati premišljeno in po dejanskih možnostih v skladu s sprejetim planom 1991. Reorganizacija in racionalizacija občinske uprave je bila ena prvih obljub novega izvršnega sveta ter pričakovanj delegatske skupščine in javnosti. Izvršni svet jo je začel izvajati po 8. januarju, ko je skupščina sprejela Odlok o organizaciji in delovnih področjih upravnih organov občine Krško. Osnutek odloka, ki naj bi omogočil spremembe, so delegati dobili na klopi decembra in so mu takrat, ob prvi obravnavi, namenili veliko kritike. Januarja, na razpravi o predlogu tega dokumenta, so predlagatelju gradiva očitali, da pripomb iz razprave ni upošteval v zadostni meri, čeprav so bile pripombe delagtov npr. iz podjetja Videm, LDS in drugih vsebinsko pomembne. Toda kljub temu, da so nekateri (npr. zeleni) menili, da predlagana reorganizacija ne kaže nobene možnosti za dosego boljšega in kvalitetnejšega, predvsem pa cenejšega dela upravnih organov, so predlagali, da ta in takšen odlok sprejmejo. To pa zato, kot je dejal delegat Zelenih, da izvršni svet ne bi imel več izgovorov in bi se končno lotil vsaj racionalizacije, to je zmanjšanja števila zaposlenih. Delegati so odlok sprejeli, hkrati z njim pa tudi dopolnilo (predlagal ga je delegat SKZ in nato s svojim besedilom še izvršni svet), da se v občinski upravi ustanovi sekretariat za kmetijstvo. Zahtevali pa so, da IS o izvajanju reorganizacije in racionalizacije poroča na naslednjih skupščinskih zasedanjih v posebni točki dnevnega reda. Po novi organiziranosti je tako v občinski upravi devet upravnih organov, v sestavi enega od njih (sekretariata za razvoj) je upravna organizacija za prostorsko planiranje. Bistvena novost, poudarjajo pripravljalci odloka, pa je ta, da se bo zmanjšalo število funkcionarjev na deset namesto dosedanjih štiriindvajset (sekretarji, namestniki, pomočniki, vodje odsekov, vodje referatov), da se bo zaokrožilo izvajalsko in delovno področje in da bo poudarjena samostojnost na posameznih področjih. Druga večja sprememba bo zmanjšanje števila delavcev v upravi — po že znanih napovedih naj bi šlo za 25—31 zaposlenih. Na dnevnem redu za 24. januar posebne točke o reorganizaciji ni bilo, pač pa so delegati tik pred začetkom zasedanja dobili pisno poročilo člana izvršnega sveta Franca Pavlina o izvajanju nalog, ki so nastale s sprejetjem odloka. V njem član IS poroča, da so bili do 22. januarja sprejeti delovni dokumenti za sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih, postopek ugotavljanja presežnih delavcev ter program reševanja presežkov. Nadalje bodo postopki, navaja Franc Pavlin, tekli po časovnem načrtu, ki ga je 21. januarja sprejel in izdal predsednik izvršnega sveta. Po tem načrtu bi morali reorganizacijo, racionalizacijo in prostorsko razporeditev upravnih organov dokončati do 16. marca. 2e sedaj (16. januarja) pa je izvršni svet sprejel sklep o osebnih dohodkih, ki se uporablja od 1. januarja dalje. S tem sklepom je IS razvrstil upravne delavce v skupine, osnove OD v skupinah izenačil, in tako so se potrebna sredstva za OD v letu 1991 zmanjšala za okoli 3,9 milijona din, seveda če bodo ostali na ravni izplačanih za december 1990. Delegati so se zaenkrat zadovoljili s tem poročilom, so pa zahtevali, naj se njihovi sklepi, sprejeti na zasedanjih, v prihodnje vendarle upoštevajo. 0 18 NaSglas2, 8. februar 1991 Ceste v KS Veliki Trn Neurejenost cest Veliki Trn—Pijavško, Veliki Trn— Arto in Kalce—Veliki Trn moti in skrbi njihove uporabnike, prebivalce KS Veliki Trn. Zato so preko svojega delegata Franca Lekšeta na pristojni občinski organ za ceste naslovili zahtevo po boljšem urejanju teh poti. Za oddelek za gospodarsko infrastrukturo je odgovor pripravil Peter Cesar Cesta Veliki Trn—Pijavško je po odloku razvrščena med komunalne ceste. Odsek je še del neurejene ceste. Vzdrževalec je Kostak. Konec lanskega leta so to cesto delno popravili z gredarjem in pokrpali večje luknje. Večja vzdrževalna dela bodo izvajali v skladu z letnimi plani. Cesta Veliki Trn—Arto je po odloku razvrščena med lokalne ceste. Leta 1989 je bil moderniziran odsek Veliki Trn—Lomno, lani so na njem urejali mulde in banki-ne, vendar Cestno podjetje (enota Krško) dela ni dokončalo — manjkajo dežne rešetke. Garancija za opravljeno delo je 2 leti in v tem času bo moral izvajalec Z novim letom je v Sloveniji stopil v veljavo tudi povsem nov davčni sistem, ki nas je vsaj na davčnem področju že približal Evropi, saj je v veliki meri narejen po tamkajšnjih zakonih. Nov sistem bo po svoje vplival prav na vse prebivalce Slovenije, saj naj bi se število davkoplačevalcev po novem precej povečalo. Kar slab milijon in pol naj bi bilo vseh davkoplačevalcev v republiki, medtem; ko bodo npr. davek od skupnega dohodka za leto 1990 plačali le redki posamezniki, ki so imeli lani več kot 180 tisoč dinarjev letnega skupnega dohodka. Nov davčni sistem je povsem drugačen in obdavčuje prav vse prejemke posameznikov. Znano je — in to povzroča pri upokojencih številne ostre razprave — da bodo zato po novem obdavčene tudi pokojnine. Pretirana bojazen pred davki pa je vsaj za zdaj še odveč. Zaposlenim in upokojencem bodo davek na osebne prejemke avtomatično odtrgali od bruto plač in pokojnin kar njihovi delodajalci oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi drugi pa so se z davki tako ali tako srečevali že doslej^ tako da bo zanje novost le odpraviti vse pomanjkljivost oziroma popraviti slabo izvedena dela (mulde). Drugfodsek Lomno—Arto je že asfaltiran, vendar je v spodnjem delu že precej načet zaradi vode in senčne lege. Tudi sam asfalt je narejen na slabi podlagi, brez pravega odvodnjavanja. Vzdrževalec je Cestno podjet-je*Novo mesto Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za vzdrževanje lokalnih cest v občini Krško in zaradi drugih potrebnih del za zagotovitev prevoznosti cest (poplave, mostovi) v letu 1990 niso bila opravljena potrebna dela. Da bi rešili potez Lomno—Arto, bi potrebovali večja finančna sredstva, kajti samo krpanje jam ne bi prineslo želenega rezultata. V letu 1990 je bila po planu na vrsti zaporna plast ceste Kalce—Veliki Trn. Izvajalec del je bilo Cesto podjetje Novo mesto, sektor Krško. Po končanih asfalterskih delih so pričeli izdelavo bankin in muld, vendar tega dela niso dokončali zaradi narave dela in vremenskih razmer. Ravno tako je treba postaviti še dežne rešetke na mestih prepustov, ki so bili narejeni pred zaporno plastjo. Z deli bodo ponovno začeli letos, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. odmera davka in seveda davčne stopnje, ki pa so za vse tako ali tako enake. O njihovi višini pač ne kaže preveč razpravljati. Po zatrjevanju flnancerjev naj bi na primer dosedanje neto plače in izplačila pokojnin do višine 6.600 dinarjev na mesec ostali enaki. Kako pa bo vse skupaj videti v praksi, kaže počakati do izplačil plač in pokojnin, morda celo do izplačil za januar. Poleg najbogatejših posameznikov so se pri nas z davki doslej srečevali predvsem v podjetjih. Tam bodo imeli z novim sistemom zanesljivo najmanj težav. Najprej bodo resda morali izračunati nove bruto osebne dohodke, ki bodo odslej tako ali tako pravo merilo o višini plač, potlej pa bodo izračuni preprosti: davek na dobiček podjetij je 40-odsto-ten, davek na izplačane bruto osebne dohodke 12-odstoten, prispevki za socialno varnost pa 2,70-odstotni glede na bruto osebne dohodke. Temu pa je treba dodati še prav toliko denarja (22,70 odstotka od bruto osebnih prejemkov), kar pa bo prispevek delodajalcev in torej njihov strošek. Zakon o dohodnini namreč pozna pet poddavkov (podvrst Delegat iz Leskovca, gospod Marjan Arh, je naročil: »Zapiši pod mojo sliko, daje stara oblast bolj strokovno lagala!!!« Izposojeno iz Savinjskih novic dohodnine), za zaposlene in upokojence pa je to predvsem omenjeni davek od osebnih prejemkov. Tega bodo ob vsaki plači ali izplačilu pokojnine avtomatično vplačali na račun »države« delodajalci oziroma skupnost pokojninskega zavarovanja. Vsak posameznik pa bo po svojem izplačilnem listu seveda vedel, koliko denarja je za davek že plačal. To vsoto bo potem v začetku prihodnjega leta tudi vpisal v davčno napoved. Navodil za izpolnjevanje davčnih napovedi za zdaj še ni, saj tudi samih formularjev davčne napovedi še ni, vsekakor pa je jasno, da kaže vsa uradna potrdila (o plačah, o pokojninah in tudi na primer o nakazilih na žiro račune, kjer bodo verjetno morali biti zapisani tudi zneski o plačanih davkih) skrbno hraniti. Kakor tudi številne druge račune (za vzdrževanje stanovanj in hiš, za knjige, za plačilo sindikalne članarine in članarine političnim strankam, za plačane samoprispevke in podobno), saj bo/iavčno osnovo za odmero dohodnine na njihovi podlagi moč zmanjšati, vendar za največ 10 odstotkov. Posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pa niso všetete v omenjene olajšave. Globoko v žep za davke NašgUs 2,8. februar 1991 19 Novi davkoplačevalci pa smo v glavnem posamezniki. Vendar se bomo z davki srečali šele v začetku prihodnjega leta. Dohodnina je namreč osebni davek, ki se bo za leto 1991 odmeril šele v začetku leta 1992. Pri odmeri bodo davkarji sešteli vse prejemke od posameznika, od vsote odšteli morebitne olajšave, nato pa odmerili dohodnino. Od nje bodo odšteli vse med letom plačane davke (od osebnih prejemkov ipd.). Doplačilo dohodnine pa naj bi bilo razmeroma nizko, saj so davčne stopnje teh poddavkov dohodnine tako zastavljene. Zakon o dohodnini, osebnem davku, s katerim so po novem že obdavčeni vsi dohodki prebivalcev Slovenije, predpisuje tudi plačevanje šestih davkov, ki so podvrste dohodnine. Drugače kot dohodnina, ki bo odmerjena po izteku leta, bomo te davke plačevali sproti, ob odmeri dohodnine pa se bodo ti od nje odšteli. Najbolj zanimiv za večino prebivalcev Slovenije je seveda davek od osebnih prejemkov, saj ga bodo plačevali vsi zaposleni in tudi upokojenci. Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je ' po zakonu fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejema osebne dohodke iz delovnega razmerja, pokojnino in prejemke, dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev za domače in tuje pravne osebe (podjetja, zavodi ipd.), za organe družbenopolitičnih skupnosti (republika, občina), ter za domače in tuje fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (zasebniki). Davek od plač in prejemkov bodo plačevali tudi posamezniki, ki sicer ne živijo v Sloveniji, so pa prejemek dobili na območju naše republike. Davek od pokojnin pa bodo plačevali tudi tisti upokojenci s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki dobivajo pokojnino iz tujine. Davčna osnova so bruto mesečni osebni dohodki, po novem določene (izračunane, fiktivne) bruto pokojnine in vsak posamezni bruto prejemek za priložnostno opravljeno storitev. Davčne osnove je moč tudi zmanjšati. Če zavezanec vzdržuje enega družinskega člana, se osnova za davek od plače zmanjša za 10 odstotkov, če pa vzdržuje več družinskih članov, pa se zmanjša za 15 odstotkov. Davka od osebnih prejemkov za nekatere prejemke ni treba plačati. Gre za (1.) prejemke iz naslova odlikovanj in družbenih priznanj, (2.) za dodatke in priznavalnine, izplačane udeležencem NOV, (3.) za prejemke po predpisih o pravicah imetnikov Partizanske spomenice 1941 in (4.) za prejemke po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, (5.) za prejemke za delo med rehabilitacijo, za (6.) prejemke po predpisih o pravicah borcev španske vojne, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912 do 1918, dalje za (7.) prejemke za občasno ali začasno nego oziro- Primer obdavčitve (v tabeli) ma pomoč invalidom, ki jih posameznikom izplačujejo invalidske organizacije. Seznam oprostitev za plačilo davka od osebnih prejemkov se nadaljuje z (8.) jubilejnimi nagradami, odpravninami in denarnimi nadomestili, izplačanimi v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ter s (9.) prejemki iz naslova socialno-varstvenih pomoči (varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost, denarna pomoč otrokom in denarna pomoč kot edini in dopolnilni vir preživljanja, ter začasne in enkratne socialne pomoči). Plačila davka so oproščeni še (10.) prejemki za rejnine ter oskrbo v tuji družini, (11.) prejemki za nadomestila za invalidnost, (12.) dodatki za pomoč in postrežbo, ' (13.) plačila za dijake in študente, ki opravljajo delo prek študentskih organizacij, (14.) štipendije in (15.—17.) nagrade. mesečno din letno din lanski neto OD 10.000 120.000 novi bruto ©D 16.000 192.000 prispevki 3.632 43.584 davek od osebnih prejemkov (ob enem vzdrževanem otroku) 2.664 31.968 novi neto OD 9.704 116.448 dohodnina (za 5 odstotkov manjša osnova in en vzdrževan otrok) 31.953 doplačilo dohonine — -15 Ob koncu velja še pogledati, kakšno bo obdavčenje zaposlenega, ki je imel npr. 10 tisoč dinarjev mesečnega čistega osebnega dohodka. Gre za slovenski srednji sloj, ki naj bi praviloma prevzel največje davčno breme. Na novo izračunan bruto osebni dohodek takega posameznika bo mesečno 16 tisoč dinarjev, letno pa dvanajstkrat toliko, torej 192 tisoč dinarjev. Ker ima tak slo- venski povprečni zaposleni povprečno na skrbi še enega otroka (vzdrževanega), bomo tega upoštevali pri izračunu. Kakšna bo torej nova neto mesečna plača? Ob bruto osnove 16 tisoč dinarjev je treba najprej odšteti prispevke (skupaj 22,70 odstotna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno varstvo in za zaposlova- 20 Naš glas 2, 8. februar 1991 nje), skupaj 3.632 dinarjev. Plačati pa je treba še davek od osebnih prejemkov. Ker vzdržuje enega otroka, se davčna osnova na ta davek zmanjša za 10 odstotkov in tako znaša 14.400 dinarjev. Predvidimo še, da je povprečni slovenski neto osebni dohodek okrog 6.600 dinarjev, bruto pa je novem 10.700 din, saj to številko potrebujemo pri »odmeri« davka od osebnega prejemka. Ta bi bil 80 odstotkov povprečne bruto mesečne plače — 8.560 — po 12-odstotni stopnji je 1.027,20 din plus presežek nad 80 odstotki povprečne mesečne plače —7.440 din — po 22 — odstotni stopnji, ki je 1.636,80 din, točno 2.664 din. Neto osebni dohodek bo torej (16.000—3.632 — 2.664 =) 9.740. dinarjev. A. S. Seminar za poizvedovalno službo RK Rdeči križ Krško bo ta mesec izvedel enodnevni seminar za člane poizvedovalne službe. Kandidate zanjo — potrebujejo kakih 40 oseb — bodo izbrali po krajevnih organizacijah RK, ki jih je v naši občini 13. Poizvedovalna služba je stalna služba organizacije Rdečega križa. V Sloveniji se je začela razvijati med leti 1976 in 1978. V občini deluje od 1987 in ima trenutno za osnovno delo usposobljenih 5 ljudi. To število postaja premajhno, saj je lani ta služba prejela, obdelala in posredovala poizvedovalni službi RK Slovenije že okoli 1600 vlog, pretežno za pridobitev potrdil za čas, prebit v internaciji in vojnem ujetništvu. Poizvedovalna služba RK Slovenije bo po preverbi teh podatkov lahko izdala potrdilo, daje bil kdo izseljenec, izgnanec, interniranec, in imetnik takega potrdila bo lahko, ko bo dosežen ustrezen dogovor med državami, z njim uveljavljal pravico do vojne odškodnine ali priznanja delovne dobe. Razen za omenjeno delo je občinska poizvedovalna služba pristojna tudi za iskanje oseb, ki so pogrešane zaradi oboroženega spopada ali naravne nesreče, beguncev in evakuiranih osebe, otrok, ločenih od staršev, in oseb na začasnem delu v tujini — za vse pa le na območju Slovenije, pri čemer so pristojnosti med občinskimi in republiško poizvedovalno službo natančno razmejene. Kako preživeti? Nič lažjega za najbistrejše in najbolj trdožive. Recept je naslednji: žrtvovati je treba 2000 din, ustanoviti lastno podjetje (ki sploh ne posluje) ter tako pridobiti žig za naročilnice, nato pa uživati gostinske usluge v hotelih povsod po Sloveniji. Gospod Peter Markovič, direktor Hotela Sremič, pravi, da se je v zadnjih dveh letih v recepciji hotela nabralo za celo torbo osebnih izkaznic in potnih listov. Hotel pa se zaradi takih nepridipravov ubada z dolgimi sodnimi procesi. V vseobsegajoči krizi je takih zlorab čedalje več. »Gost se prijavi, zajtrkuje, ključ pusti v recepciji in pobegne,« pojasnjuje gospod Markovič. Posebna kvaliteta sodobnega gostinstva so samopostrežni zajtrki, saj nudijo pestrejšo izbiro, gostje pa si lahko po želji prilagajajo količino hrane. In nekateri so res veliki jedci: v torbo si naložijo jedače kar za cel dan. V hotelih tožijo, da jih je kriza hudo prizadela ter da je turizem za bogate. Vsa resnica pa je v tem, da preživijo le najbistrejši in najbolj trdoživi. Tem kriza ne pride do živega. Andreja Žibret Usposabljanje rezervnih vojaških starešin V organizaciji rezervnih vojaških starešin občine Krško se ni nič spremenilo, pravi njen sekretar Dušan Vladič. Poudarja pa, daje to nadstrankarska organizacija, ki združuje svoje člane zaradi stroke. Tako je zamišljen tudi njihov program vojaškega usposabljanja, ki ga bo organizacija v sodelovanju z občinskima štaboma za teritorialno obrambo in civilno zaščito izvedla v letošnjem letu. V obliki okroglih miz, predavanj, praktičnih vaj na terenu in preverjanja znanja se bodo rezervni starešine podrobneje lotili tem, kot so oborožene sile (JLA in TO) v sistemu SLO, naloge civilne zaščite v miru in vojni v sistemu SLO, orientacija v naravi, strelski oddelek v vlogi izvidniške skupine. Preverjanju in utrjevanju usposobljenosti bodo služila tudi razna tekmovanja in srečanja med krajevnimi, občinskimi in republiškimi organizacijami RVS, ki se jih bo OK ZRVS Krško udeležila tako kot prejšnja leta. V svojem programu pa so rezervirali čas tudi za počastitev 50. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in ji bodo namenili enourno informativno predavanje o prispevku Jugoslavije k zmagi nad fašizmom. Foto: Črt Čargo Naš glas 2, 8. februar 1991 21 Konjeniški klub se pripravlja DKD Edvarda Kardelja Krško na novo sezono V nedeljo, 27. januarja 1991, je bila v hotelu Sremič redna skupščina KK Posavje, katere se je udeležilo 40 članov. Za predsednika so izvolili Staneta Nunčiča, ki že dolgo opravlja to funkcijo. Okoli lO. februarja bodo izdelali akcijski program za leto 1991. Letos bodo na krškem hipodromu predvidoma organizirali tri prireditve, v mesecu maju in juliju, kandidirajo pa tudi za organizacijo slovenskega prvenstva za dvoletne kasače, ki bo 15. septembra. V zadnjih dveh letih je KK Posavje organiziral štiri prireditve, dve pa sta zaradi organizacijskih težav odpadli: ena zaradi prijave sodniku za prekrške z obtožbo, da klub še nima uradnega dovoljenja za uporabo hipodroma. Ob tem so naleteli na težave, saj je bilo 60 konj že prijavljenih in so jim morali povrniti vso startnino. Udeleženci skupščine so bili mnenja, da je kasaštvo zapostavljeno in da, če se ne da rešiti težav s pridobivanjem dokumentov, naj steza služi le za treninge tekmovalcem. Sprejeli so sklep, da je treba urediti sodniško tribuno in napeljati elektriko. Doslej jim je namreč uspelo narediti streho za sodniški stolp, letos pa bodo skušali dobiti še nekaj osnovne opreme za klubski prostor. Težave imajo tudi z ozvočenjem, kije na lanski prireditvi 17. julija odpovedalo. Zato tudi niso mogli izžrebati treh nagrad za gledalce, kar pa so nadoknadili na naslednji prireditvi. Rešili so problem parkirišča, v najem so dobili zemljišče nad tribunami. Poudarili so, da bi bilo potrebno uvesti disciplino in pravila za kmečke dirke in kazni za tiste, ki jih ne bodo upoštevali. Kot zanimivost so omenili, da imajo na Bizeljskem plemenskega žrebca, ki so ga za 20.000 DEM uvozili iz ZDA in bo pripomogel k oplemenitvi vrste. Od 3. marca dalje bodo na hipodromu vsak četrtek treningi. Na ogled so vabljeni vsi ljubitelji kasaštva. Andreja Žibrel Filmski spored za februar 10., nedelja, ob 18.00: KAKOR REČE OČKA, ameriška komedija 12., torek, ob 20.00: ZALJUBI SE V V0HUNK0, ameriška kriminalka 14., četrtek, ob 20.00: ŠKANDAL V HOLLYWO-ODU, ameriški triler 17., nedelja, ob 18.00: DOBRO JUTRO, VIETNAM, ameriška vojna komedija 19., torek, ob 20.00: STRAHOVIT UDAREC, ameriški akcijski 21., četrtek, ob 20.00: SLEPA JEZA, ameriški triler 24., nedelja, ob 18.00: BOGOVI SO PADLI NA GLAVO II, ameriška komedija 26., torek, ob 20.00: OTOK Z ZAKLADOM, ameriški avanturistični 28., četrtek, ob 20.00: PREKLETNIKI VOJNE, ameriški vojni 22 Naš glas 2, 8. februar 1991 Nočni turnir v malem nogometu Kar 26 ekip rekreativcev, ljubiteljev malega nogometa, seje prijavilo za nočni turnir, ki gaje moštvo Alo-Alo iz Leskovca organiziralo v telovadnici leskovške osnovne šole 26.januarja 1991. Poleg skupin iz krške občine so se ga udeležila še moštva iz Celja (2) in iz sosednih hrvaških občin (4). Turnir je trajal od 19. ure do sedmih zjutraj naslednjega dne, igrali so po sistemu izpadanja in najboljši so bili nogometaši iz Podbočja. Sledili so jim Klateži (Celje), Palermo (Krško) in Cinkarna (Celje). Organizatorji, moštvo Alo-Alo, so si priborili 13. mesto, saj so imeli obilico dela z izvedbo turnirja in vseh ostalih spremljajočih dejavnosti. Je pa s tem skupina zaslužila sredstva, potrebna za dvomesečno najemnino dvorane, kar pa tudi ni od muh. Sicer si namreč fantje najemnino plačujejo sami: za vsak termin (90 minut) je treba nabrati skoraj 200 dinarjev. Zato običajno domači igralci, ki imajo pogodbo s šolo, povabijo v svoj termin še kako sosedno, prijateljsko ekipo, in si nato tudi stroške razdelijo. Pa še zanimivejše je trenirati tako. Ker pa je trening le drugačen od tekme, se seveda vse te skupine kaj rade odpravijo na turnirje (2- do 3-krat mesečno). Vedno se namreč najde kak močnejši klub (pri nas so to npr. Kostanjevičani in Senov-čani), ki zmore večkrat take organizatorske napore. Seveda se to potem pozna tudi pri zmanjševanju lastnih stroškov: moštva, ki nimajo sponzorjev ali zaslužka s turnirji, si plačujejo sama najemnino za dvorane, trenirke, drese, copate..., skratka: tega se kar nabere. Tokratni, prvi tovrstni nočni turnirje pokazal še nekaj: glede na to, da so imeli Les-kovčane za dokaj nezainteresirane, so bili nad obiskom kar prijetno presenečeni, ravno tako so bili veseli razumevanja, ki jim ga je pokazalo vodstvo šole. Zato bodo skušali to akcijo obdržati tudi za naprej. Vsako zadnjo soboto v januarju bodo v Leskovcu organizirali nočni turnir v malem nogometu. Je pa seveda pred vsakim moštvom vedno dilema: do kdaj vztrajati. Dlje kot so skupaj, več je tradicije, več sponzorjev, uspehov, močnejši so. Tako je seveda trenutno v naši občini najmočnejia ekipa Palermo, katere člani trenirajo skupaj že 10 let. Naslednji turnir bo na Senovem v soboto, 9. februarja ob osmih zjutraj — v Domu XIV. divizije. Slavko Petrič Die Rechtslage Mogliche Folgen: 24.00 Alkohol-gehaltim Blut Wenn keine Anzeichen von Fahrunsicher-heit vorliegen Wenn Anzeichen von Fahrunsicher-heit vorliegen Wenn es zu einem Unfall kommt Ab0,3%o keine ¦:: §§• • HA Ab 0,8%o o:: ¦: 1» HA Ab l,3%o ul • • ¦: Hi A a pi w v HA J — Punkte in Flensburg (bis 7 Punkte) O - GekJbuBe (bls3000,-DM) - Fohrverbot (bis 3 Morate) - Getdsrrafe — Fuhrerscheinentzug (Sperr-f rist 6 Monate bis 5 Jahre) — Freiheitsstrafe (bis 5 Jahre) — Schadenersatz, Schmerzens-geld und eventuell Rente an Unfallopfer Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sicer ne obstaja več, a mi ne moremo iz svoje kože. Iz Nemčije smo dobili» vzorec«, kako se tam borijo za upoštevanje prometnih predpisov: vsak voznik ima kartonček, kjer so zapisani vsi njegovi »grehi« — globe, začasni odvzem dovoljenja in vse ostale kozlarije, ki sijih vozniki privoščimo. Kartonček se ohrani pet leL Nato — če voznik ne dela novih prekrškov, dobi nov kartonček. Za kratek čas pa si oglejte še nazoren prikaz tega, kako vaš organizem »kuri« alkohol, kislega zaužili zvečer pred spanjem. Srečno! Nas glas 2,8. februar 1991 23 Podboški košarkarji v boju za prvo ligo 27. januarja so se končale prvenstvene tekme v II. slovenski košarkarski ligi — center za moške. Ekipa Podbočja si je v 14. kolih priborila 11 zmag in s tem pravico do nastopa v bojih za vstop v I. slovensko ligo. Zadnji dve tekmi prvenstva sta bili 19. in 27. januarja. V 13. kolu je ekipa Podbočja premagala košarkarje iz Zagorja s 112:68 (polčas 57:29). Že v prvem polčasu so si Podbočani priigrali 28 točk prednosti in ta razlika seje do konca tekme ves čas povečevala. Strelci za ekipo Podbočja so bili: Kro-šelj 27, Vego 26, F. Rozman 20, Krajcar 20, Krivokapič 8. Pri Zagorjanih so dosegli Go-stiša 44 košev, Murn 9, Kosmač 6, Kusič 4, Vozel 3 in Gomilar 2. Tekmo zadnjega, 14. kola, so Podbočani odigrali v Ljubljani z mlajšo ekipo Smelta Olimpije, ki je bila tokrat uspešnejša in je tekmo dobila s 74:62 (41:34). Strelci za Olimpijo: Daneu 23, Tomovič 22, Virant 10, Dornik 9, Rajtar 6, Dončič 2 in Šercer 2. Zadetke za Podbočje so dosegli: Krošelj 20, Krajcar 15, Krivokapič 11, Rozman 10 in Vego 6. Ta tekma je bila pomembna za obe ekipi, saj je Smeh Olimpijo vodila v igranje play-offa samo zmaga, ekipo Podbočja pa tudi poraz do 17 košev. Zato v igri ni manjkalo ne-rvoze. Večji del prvega polčasa so vodili gostje iz Podbočja, šele zadnje tri minute prvega dela je uspelo Smehu Olimpiji ustvariti prednost 7 točk. V drugem delu seje vodstvo Olimpije menjavalo od 8 do 15 košev. V ekipi Podbočja si pohvalo zaslužijo vsi igralci. To je bila torej 11. zmaga ekipe Podbočja ob samo treh porazih v prvenstvu te sezone. Čez dober teden (16. februarja) se bo začelo tekmovanje (play-off) za vstop v prvo slovensko ligo. V 8 tekmah se bo poleg KK Podbočje pomerilo še pet ekip in najboljši dve bosta napredovali v višji ligaški razred. Marjan Dornik Trike kralji v Kostanjevici Kostanjevičani so uspeli skozi vsa ta leta ohraniti tradicijo. Tako tudi vsako leto za tri kralje hodijo pet podokknice. Nekoč za darila, danes za boglonaj in kozarec pijače. Na sliki so: Marjan Pincolič, Tine Kuhar, Tine Hodnik, Lojze Strgar, Karel Pavkovič, Ivan Pire, Milan Jordan, Anton Kastelic, zvezdo nosi Marjan Cvelbar. (Foto: Slavko Sintič) Planinsko društvo Bohor Senovo V mesecu februarju smo končno (ponovno) planinci PD Bohor prišli do svojega prostora — pisarne. S to pridobitvijo bo malce olajšan stik z našimi člani, saj se bo tu možno prijaviti na izlete, poravnati članarino, kupiti planinske edicije in dobiti ostale informacije, vezane na planinstvo. Naše uradne ure, oziroma dežurstvo, bo vsak ponedeljek v tednu od 17. do 18. ure. Če pa bodo želje naših članov drugačne, se jim bomo poskusili prilagoditi. In kje je ta naša pisarna? To je na Senovem, tam kjer ima društvo upokojencev in zveza borcev svoje prostore. Predstavljamo vam okvirni letni program dejavnosti društva oziroma komisije za izlet-ništvo. Sproti pa bomo izdelovali še eno ali dvomesečne programe z bolj natančnimi informacijami o posameznih izletih oziroma akcijah. V tem letnem programu tudi niso navedene prostovoljne delovne akcije, s katerimi bomo pričeli v toplejših mesecih na koči na Bohorju. Tu seveda računamo tudi na vašo širšo pomoč v obliki prostovoljnih delovnih ur, ko bomo s skupnimi močmi oblikovali končno podobo naše skupne koče. Pa še vabilo na letno srečanje članov našega društva oziroma na letno konferenco, ki bo v torek, 26. februarja s pričetkom ob 17. uri v sindikalni dvorani Elektrarne Brestanica. Po krajšem uradnem delu — pregled doseženega načrta za naprej — bo še poljudno predavanje naših članov, z diapozitivi, s potepanja po Nepalu. Komisija za propagando pri PD Bohor Senovo NAS GLAS Planinsko druslvo BOHOR Senovo Komisija za izietnistvo PROGRAM DEJ A VNOSTI V LETU 1991 Januar: Novoletno srečanje na Bohorju (6.1.), Po Zasavski transferzali — Kum (19. 1.). Februar Občni zbor društva, Po zasavski transferzali (23. 2.). Marec Planinski ples (9. 3.), Po zasavski transferzali. April Menina planina (27. 4.), Po zasavski transferzali. Maj Jezikova nedelja na Bohorju (S. 5.), Gore —Dan zasavskih planincev, Janče —srečanje zasavskih mladih planincev (26. 5.). Junij Bele stene — Gorski Kotor (28. — 29.6), Skozi hudičev graben na Celjsko kočo — Svetino. Julij Planinski tabor v Krmi 2x7 dni, Triglav Avgust Trenta — Kriški podi — Razor (30. —31. 8.), Grossglockner — Avstrija (kombi). September Po slovenski transferzali od Slovenj Gradca do Solčave, Dan planincev (8. 9.). Oktober Kostanjeva nedelja na Bohorju (20. 10.), Po zasavski transferzali. November Po zasavski transferzali Šmohor. December Planinsko predavanje, Po zasavski transefrzali. Vse informacije dobite pri planinskih poverjenikih, po telefonu 79-333 ali vsak ponedeljek od 17. — 18. ure v planinski sobi na Senovem. Pridržujemo si pravico do spremembe programa, če bodo okolnosti tako narekovale. Koča na Bohorju je odprta vsak dan razen ponedeljka, informacije na tel. 70-475. Pridružite se nam na kakšnem izletu, prireditvi ali delovni akciji na koči na Bohorju! Članarina za leto 1991 znaša: — odrasli 100, mladinci 50 in otroci 20 din. Vljudno prosimo, da poravnate članarino v mesecu januarju ali najkasneje v februarju! Komisija za izietnistvo in propagando PD BOHOR Senovo 24 Naj glas 2, 8. februar 1991 Dober odziv krških krvodajalcev Konec januarja smo lahko v časopisih prebrali, da v ljubljanskem kliničnem centru primanjkuje krvi, in tudi z Zavoda za transfuzijo krvi so poročali, daje odziv v krvodajalskih akcijah manjši kot prejšnje čase. Na občinskem odboru Rdečega križa v Krškem pa smo izvedeli, da v naši občini ni bistveno drugače kot običajno. Lani seje namreč dveh krvodajalskih akcij udeležilo 1473 oseb. To je sicer nekoliko manj kot leta 1988, vendar za skoraj 100 oseb več kot leta 1989. Lani so načrt letnega odvzema, to je po 250 odvzemov v 6 dneh, izpolnili 98-odstotno, vendar je tak rezultat, kot pravi sekretarka občinskega odbora RK Marta Bosina, za našo občino zelo dober, saj v več krajih že zaradi števila prebivalcev ni mogoče doseči »norme«, pa tudi zato, ker je bila zadnja akcija tik pred novoletnimi prazniki, torej v času, ko je bilo. že nekako normalno pričakovati malo manjši odziv. Dr. Jože Pučnik v Krškem Včeraj, 5. februarja, se je na delovnem obisku v Krškem mudil predsednik republiške koalicije DEMOS, gospod Jože Pučnik. Po programu, ki smo ga prejeli, sije dr. Pučnik v zgodnjih popoldanskih urah najprej ogledal proizvodnjo v podjetju Videm, nato se je še pogovarjal z njihovo vodilno ekipo. Ob sedemnajsti uri pa se je gost v krškem Delavskem domu sestal s predstavniki posavskih političnih strank vladajoče koalicije, z občani in novinarji na javni tribuni. Ker je ta obisk sovpadel z zaključkom dela na tej številki Našega glasa, vam o njem ne moremo podrobneje poročati. Izvršni svet izpopolnjen Delegati Zborov krške občinske skupščine so na zadnji seji na predlog predsednika IS SO, Franca Černeliča, volili 3 nove člane izvršnega sveta, glasovalo pa je tajno 61 delegatov. ANDREJ ing. KOVAČIČ je dobil 42 glasov in bo »pokrival« področje kmetijstva; BRANKO KOVAČIČ je dobil 43 glasov in bo zadolžen za področje financ; DAMJAN LAH je bil z 51 glasovi izvoljen za člana IS za področje ljudske obrambe. Vsi trije izvoljeni so bili imenovani še za sekretarje sekretariatov za kmetijstvo, finance ter ljudsko obrambo. Njihova imenovanja so delegati SO Krško potrdili soglasno. Spomin na dobre stare čase