PTUJ, 26. julija 1968 Št. 29 '2Z »5 Izvod 0,50 N din, 50 S din TE DNI PO SVETU Kamni pod kolesi sooicilizmci Dvajset let po famozni proti- jugoslovanski kampanji Inform- biroja grozi nevarnost podobne akcije proti Češkoslovaški, ka- tere novo državno in politično vodstvo teži ob vsej podpori de- lovnih ljudi k preporodu odno- sov v družbi. Tudi tokrat po- stavljajo kamne tisti, od kate- rih bi to najmanj pričakovali, to je nekatere socialistične deže- le: zavezniki Češkoslovaške. Ta- ko je Češkoslovaška, namesto da bi se posvetila reševanju nako- })ičenih problemov v dvajsetih letih oblasti birokratsko-konser- vativnega krila KP CSSR, po- stavljena pred pretnje, ki jih imenujejo »skrb prijateljev za temelje socializma v tej deželi«. Najvišji voditelji petih socia- lističnih dežel — ZSSR, Bolga- rije, Madžarske, Vzhodne Nem- čije in Poljske — so se sestali v Varšavi in razpravljali o uso- di Češkoslovaške brez prisotno- sti njenih predstavnikov. Če- škoslovaško vodstvo se ni moglo sprijazniti s tem, da bi priso- stvovalo sestanku, na katerem bi moralo poslušati lekcije tuj- cev. Niso jih mogli prepričati, da bi bila njihova največja po- moč v tem, da bi prijateljske dežele in njihove partije mesto vmešavanja nudile podporo za- četim naporom Prage za nadalj- nje razvijanje socialističnih od- nosov v CSSR. Udeleženci sestanka v Varša- vi vidijo nevarnost za obstoj so- cializma v Češkoslovaški, ne pa tudi tega, da nudijo največji od- por češkoslovaškemu preporodu v prvi vrsti tiste sile, ki so vo- dile CSSR in KP CSSR do le- tošnjega januarja in ki so pri- vedle do resnih težav v notra- njem razvoju dežele. Varšavski sestanek je dramatiziral dogod- ke v Češkoslovaški do te mere, da so začeli dvigati glave kon- servativci in dogmatiki, proti katerim je v prvi vrsti usmerjen sedanji kurs vodstva KP CSSR. Medtem pa se je pojavila tudi ideja, da bi organizirali po Var- šavi širše, evropsko posvetova- nje predstavnikov komunistič- nih partij, ki bi obravnavalo isto temo — usodo socializma v CSSR. Češkoslovaško vodstvo tudi s tem predlogom ni sogla- šalo. Posamezne socialistične dežele in komunistične partije, v ka- terih so prevladovali napredni tokovi (ZKJ, KP Romunije in KP Italije), nudijo češkoslova- škemu preporodu vso podporo, vendar je treba priznati, da ča- kajo CSSR hudi dnevi obvlado- vanja notranjih in zunanjih za- prek. P. S. Po najnovejših vesteh sta se vodstvi ZSSR in Češko- slovaške zedinili v predlogu za dvostranski sestanek, o čemer sta se v zadnjih dneh dogovar- jali. Predstavniki SZ so najprej predlagali sestanek v Moskvi, Kijevu ali Lvovu, Cehoslovaki pa so vztrajali pri tem, da so razgovori lahko samo na češko- slovaškem ozemlju. V času na- šega poročanja se ocenjuje pri- stanek sovjetskega vodstva na razgovore na Češkoslovaškem kot znak popuščanja na sovjet- ski strani. Razgovori v Košicah bodo verjetno precej žolčni, vendar ni verjetnosti, da bi kaj več zvedeli o njih pred njihovim koncem. DRŽAVNI UDAR V IRAKU Oborožene sile Iraka so v no- či 17. julija izvedle državni udar, odstavile predsednika Are- fa in ga nagnale iz dežele. Za šefa države je postavljen gene- ral Bakr, eden izmed voditeljev stranke BAAS, ki je bil svoje- časno predsednik iraške vlade. Zamenjana je tudi vlada, na čelu nove je polkovnik Najef. Po vesteh radia Bagdad teži novi režim k nacionalni enotno- sti, spoštovanju zakonitosti, bo- ju proti korupciji, reševanju kurdskega problema, izpopolnit- vi zakona o agrarni reformi in nacionalni petrolejski politiki. V zunanji politiki se bo režim držal neuvrščenosti, arabske enotnosti in spoštovanja usta- novne listine OZN. i danes VRSTA PROBLEMOV PO REGULACIJI PESNICE str. 2 MOACVIRJE, IMENOVA- NO STUDENCNICA str. 3 KMEČKI FANT.?E IN DEKLETA, ŠE JE CAS... str. 4 ZA VSAKOGA NEKAJ str. 5 V tedniku Zaradi neugodne prodaje kmetijskih pridelkov in suše Slabša realizacija davka V tem letu so uvedli v Sloveni- ji odmero prispevkov in davliov od kmetijstva po razvrstitvi ka- tastrskih občin v štiri skupine po enotnih kriterijih in usklajevanju stopenj za odmero občinskega pri- spevka Qd kmetijstva. Davki so vedno v središču pozornosti ptuj- skih kmetovalcev, zato poglejmo, kako plačuje davke po novem 10.759 zavezancev. Ugotovili KO, da je bila v tem letu dosežena dokajšnja enotnost glede razvrščanja območij v sku- pine, ni pa bila dosežena tolikšna usklajenost £lede prispevnih sto- penj. Se vedno so precejšnja nesoraz- merja v obremenitvi, čeprav ne v toliki meri kot v preteklem letu. Tako so na primer odmerne stop- nje v občinah Lenart, Ormož in Murska Sobota, ki prejemajo do- polnilna sredstva iz republiškega proračuna, še vedno mnogo nižje kot v drugih občinah. Le v občini Žalec so odmerne stopnje višje, to pa gotovo zaradi izrednih do- hodltov od hmeljarstva. Za pretežni del Dravskega in Ptujskega polja je tudi ptujska občina znižala odmerno stopnjo od 38«,'» na 33 »/o. Občutnejše zni- žanje ni bilo možno zaradi slabe proračunske situacije v tem letu. Sprememba je tudi pri katastrskih občinah nižjega predela Sloven- skih goric, ki so uvrščene v tretjo plvupino, kjer je občinska stopnja nižja za 8 */o od lanskega leta. Ža druge katastrske občine haloške- ga in slovenjegoriškega območja so ostale občinske stopnje enake. Pripomniti je treba, da so pri letošnji odmeri bile le delno pri- znane olajšave, ker delavci kra- jevnih skupnosti niso pravočasno dostavili prošenj, ki so jih vložili posamezni upravičenci. Reševanje prošenj je v teku. Pri ugotavljanju realizacije bi bila ta prav gotovo ugodnejša, če bi kmetje imeli možnost prodati živino in druge pridelke. Delno pa je vplivala na plačevanje prispev- kov od kmetijstva v tekočem le- tu tudi spomladanska suša. Med kmetovalci je slišati največ kriti- ke na račun slabe organizacije odkupa sadja, krompirja in živine ter zaradi prevelikih razlik med odkupnimi in prodajnimi cenami pri vseh kmetijskih proizvodih. V haloškem in slovenjegoriškem območju menijo nekateri zavezan- ci, naj bi znižali stopnjo za od- mero občinskega prispevka za vse zavezance. Slišati je bilo pre- cej negodovanja zaradi 3.5'','o pri- spevka za Icritje izgube zdravstve- nega zavarovanja za leto 1966. V krajevnih skupnostili Maj- šperk. Ptujska gora in Stoperce so icritizirali izvedbo preklasifi- kacije zemljišč, ker so označene kot sadovnjaki tudi površine, ki niso zasajene s sadnim drevjem. Posamezni zavezanci z Dravske- ga in Ptu.iskega polja, ki imajo večje površine zemljišč v Halo- zah, ugovarjajo uporabi enotne odmerne stopnje po domicilu. Dej- stvo je, da ima Ivmet, ki živi v ravninskem predelu, boljše pogo- je, predvsem zato, ker lahko hi- treje in bolje vnovči svoje pridel- ke zaradi dobrih prometnih zvez. Vino, sadje in druge pridelke pro- da tak kmet v kraju svojega biva- lišča, kjer navadno doseže ugod- nejšo ceno. Haloški in slovenjego- riški kmetje, Id so v slabšem fi- nančnem položaju, pa ne morejo čakati na ugodnejšo ceno, ampak mox-ajo pridelek vina in sadja ta- koj prodati, in to po ceni. ki jo nudijo odkupna podjetja. Z R kva seja SO Ptuj v narodnem domu Nesorazmerja v obremenitvi občin Po odgovoru na vprašanja Ja- lezu Zampi iz Ivajnc je poročal I službi pravne pomoči pri SO 'tuj sodnik Jože Knez. Predvsem e je zavzel za zaposlitev še ne- aposlenili, za podpore potrebnim T za zadostne pokojnine. K razpravi so se oglasili tudi ftpubliški poslanci. Dušan Cokl •■{.dejal, da ima vsak Jugoslovan ptelco do zaposlitve že po usta- vi.'Kljub brezposelnosti je hono- rmo zaposlenih še veliko upoko- jencev in drugih. S tem delamo veliko krivico tistim, ki so dose- gli izobrazbo. Truditi se moramo, da bo čimveč učencev končalo osemletko. Brez končane osemlet- ke ne bi smeli jemati učencev v uk. Delavci v inozemstvu naj bolj skrbijo za svoje otroke. Več bi morali misliti na starostno zava- rovanje kmetov. Preužitkarstvo ni; najboljša oblika. Kmeta moramo i smatrali za enalvopravnega člana lašo družbe. Zavzel se je za pra- 'ičncišo delitev narodnega dohod- Nakazal jo nasprotje: v kra- fvni skupnosti razpravljamo, ali' iaj damo ženici ali starčku tri ali tiri tisočake na mesec, sočasno la beremo o milijonarjih, ki so >• izkoriščajoč samoupravljanje, azdelili milijonska posojila in za- lužkc. Zakaj govorimo o slcrbi za loveka pri takih razlikah? l'Ojzka Stropnikova je govorila ' novih prizadevanjih,' da bi ja- 10 razmejili pravice in odgovor- nosti federacije in republik. Cim- zakonodaje naj bi prišlo na ^publike in občine. Pomoč ne- 52vitim naj bo na ekonomski iz- 'svnavi. Branijo Gorjup je navedel za ■avni vzrok brezposelnosti v ob- ■ni premajhno akumulacijo, za- 'ai česar gospodarstvo ne more ' v večje investicije, kar bi o- ■^ogočilo odpiranje novih delov-. 'i nih mest. Problema mladine gle- de učenja in zaposlovanja ne bi smeli več jemati šablonsko, am- pak bi morali pomagati konlcret- no. F. Dolenc je opozarjal na naj- višje davke, ki jih plačujejo ptuj- ski kmetovalci (takoj za žalskimi) v Sloveniji. V Lovrencu plačujejo celo večje kot lani. Bil je proti davku po domicilu. Spraševal je tudi, kako bodo letos zmogli kme- tovalci davice zaradi slabe proda- je živine, suše in podobnega. J. Zampa je spraševal, kako je lahko Murska Sobota brez prve skupine (davek od lanetijstva), ko pa ima glede na ptujsko občino več možnosti proizvajati za trg. Murska Sobota ima predelovalno živilsko industrijo. Na trg lahko prodaja končne izdelke. Iz ptuj- ske občine pa vse izvažamo in o- stajamo brez pravega dohodka. Odborniki so na seji sklepali še o predlogu resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju ptujske občine v letošnjem letu. Analizirali so tudi gibanje go- spodarstva v obdobju od letošnje- ga januarja do maja. Analizo je sestavil oddelek za planske in a- nalitične zadeve. Oddelek za upravnopravne za- deve je sestavil poročilo o prvih rezultatih sprejemanja pripravni- kov na delo v delovnih organiza- cijah. Svet za gospodarstvo ob- činske skupščine je o tem poro- čal. Delovne organizacije naj u- poštevajo občinsko priporočilo. Zakon o tem bo sprejet že v je- seni. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o odmeri prispevkov in davkov od kmetijstva za leto 1968. Opaziti je bilo, da je bilo o važ- nih vprašanjili iz gospodarstva premalo razprave. Z R OBČINA ORMOŽ Zaskrbljufočci realizacija proračuna Analiza polletne realizacije proračuna občine Ormož daje v letošnjem letu zaskrbljujoče po- kazovalce, ki so predvsem odraz še vedno zaostrujočih pogojev gospodarjenja in njihovih vpli- vov na višino dohodkov. Po- stavljeni plan je bil v prvem polletju lanskega leta realiziran s 50,3 odstotka, v enakem obdob- ju letošnjega leta pa le z 39,6 odstotka. Prikazana razlika med letošnjim in lanskim letom je zelo velika in vzbuja opravičeno zaskrbljenost, kako zagotoviti nemoteno izvrševanje proračun- skih izdatkov. Najbolj neugodna realizacija je dosežena pri prispevkih in davkih, ki pa v strukturi dohod- kov predstavljajo 88 odstotkov vseh dohodkov proračuna. Pri- spevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je realiziran v približno enakem odstotku kot preteklo leto. Plan bo verjetno dosežen. Daleč pod predvidenim nivo- jem je tudi prispevek od oseb- nega dohodka iz kmetijske de- javnosti. Realiziran je samo z 32,1 odstotka. V enakem obdob- ju lanskega leta je bila dosežena realizacija z 49,5 odstotka. Vzroke za tako stanje je iskati predvsem v neurejenih tržnih razmerah pri prodaji živine. Pri- zadeti zavezanci prispevka od osebnega, dohodka iz kmetijske dejavnosti vlagajo prošnje za preložitev plačila na kasnejši čas. Svoje prošnje utemeljujejo z dejstvom, ki smo ga navedli že zgoraj: neprodana živina. Delni vzrok za tako stanje in zaosta- janje plačil je tudi v tem, da je bila v tem letu nekaterim zave- zancem iz tretje skupine kata- strskih občin povečana obvez- nost za plačilo občinskega pri- spevka od prejšnjih 13 odstot- kov na sedanjih 22. Daleč pod lanskim poprečjem je tudi plačilo prispevka od sa- mostojnega opravljanja obrtne dejavnosti. Prispevek je dose- žen samo z 18,5 odstotka. Zave- zanci so za prvo polletje plače- vali svoje obveznosti v obliki akontacij, ki so bile določene v višini lanskoletnih obveznosti. Odmera je bila izvršena šele v drugem trimesečju in bodo zato razlike zajete v tretji akontaciji. Ta vrsta prispevkov je v letoš- njem letu zaradi povečanih ob- veznosti planirana mnogo višje, vendar pa je trenutna polletna realizacija zaradi tehnike plače- vanja nižja. Približno enako stanje je tudi pri plačevanju prometnega dav- ka od prodaje blaga na drobno. Ta oblika dohodka je udeležena v davkih s 83 odstotki. Na tako stanje je vplivala predvsem zre- ducirana kupna moč prebival- stva. O letošnji polletni realizaciji proračuna občine Ormož sta že razpravljala svet za družbeni plan in finance kakor tudi ob- činska skupščina na svoji zadnji .seji. Zaradi kritičnega stanja je bil soglasno sprejet sklep o ome- jitvi porabe proračimskih sred- stev za 10 odstotkov. (Omejitev se ne nanaša na plačilo pogod- benih obveznosti, anuitete od najetih kreditov itd.) Uslužbenci občinske uprave že nekaj časa prejemajo 90-odstotne osebne dohodke. Kot vidimo, je stanje zares kritično, toda še vedno ne v ti- sti meri, da se ne bi dalo do konca leta zadovoljivo popra- viti. J. S. Odbor za obrambna vprašanja Obrambne priprave t^ritorila - X. Zavzetje zaščitnega mesta na znak ugotovljene nevarnosti pri nuklearni eksploziji je bistvenega pomena za zaščito in ima vciik značaj na obseg posledic pri lju- deh. Zaščitni položaj, ki bi ga bilo treba zasesti v trenutku eksplozi- je, ni vedno enak in je odvisen od okolice, v kateri bi bili v tre- nutku eksplozije. Nujno je omeniti, da je zaščitno mesto pri nenadnih nuklearnih eksplozijah treba zavzeti, kakor hitro se pokaže svetlobni sijaj, ker traja toplotno zračenje samo tri sekunde, intenzivno radioaktivno zračenje okoli deset sekund, med- tem ko traja skupen čas delovanja zračne atomske eksplozije le mi- nuto. Potemtakem je važno, da izberemo v prvi sekundi takšen zaščitni prostor, ki omogoča zado- voljivo zaščito. Dobro izkoriščen zaščitni položaj v prvih sekundah bi se odrazil v učinku trenutnega dejstva pri ljudeh pozitivno, saj bi se tako zmanjšal tudi za 50 od- stotkov. V času zavzetja zaščitnega po- ložaja bi morali zapreti oči, se obrniti v nasprotno stran od sme- ri svetlobnega sijaja, z nekaj ko- raki poskušati najti v neposredni bližini senco pred sijem atomske eksplozije in leči na tla z licem proti zemlji ter pokriti odkrite dele telesa. Če bi bili v času eksplozije na ulici, bi morali taKoj poiskati _ za- vetje pred toplotnim zračenjem, če tega ni, bi zavzeli položaj, kot je opisano v prejšnjem odstavku, pri tem pa paziti, da bi bili zunaj območja rušenja. In to na ta na- čin, da bi bili oddaljeni od zgradb najmanj za polovico višine objek- tov. V stanovanjskih aH pIsarniškiK prostorih bi v trenutku eksplozije, torej ob nastanku sija, poiskali mesto v bližini notranjih zidov ali v kotih, kjer so učinki radiaci- je najmanjši, saj bi prodiranje žar- kov ovirali zidovi in stropi. Tudi zgradbe so na vogalih, predvsem notranjih, najbolj odporne pred ru- šenjem. Treba je le ali sesti, kar je odvisno od prostora in predme- tov ter izkoristiti za zaščito tudi mesto pod jedilno ali pisalno mizo in drugje. Če bi bili v trenutku eksplozi- je v vozilu na odprtem ravnin- skem terenu, bi vozilo takoj usta-s vili na desni strani cestišča in le- gli podenj oziroma na tisto stran, ki je nasprotna mestu eksplozije. Če bi bil v bližini kakšen mostič ali večji naravni zaklon, bi ga prav tako izkoristili za zaščito. Kolikor bi bili ob atomski eks- ploziji na njivi, na travniku ali na pašniku, je zavzemanje zaščit- nega mesta prav tako velikega pomena. Zato bi izkoristili v bli- žini stoječe drevo ali grm, mesto pod vozom ali prikolico, ob trak- torju ali drugem večjem polje- deljskem stroju. Nadalje bi izkori- stili razore, jarke ob meji, razne vdolbine, nasipe, kup gnoja itd., skratka — vsak še tako majhen predmet, greb<»n ali valovit teren bi dobro služil za zaščito. V trenutku eksplozije na večji razdalji od ničelne točke bi ščiti- la navadna obleka pred toplotnim žarčenjem, kar je odvisno od nje- ne debelosti, barve in kroja. Oble- ka svetlejše barve odbija toploto. Obleka, ki je večja od telesa, omo- goča n-.ed telesom in obleko tako imenovani zračni izolator, ki one- mogoča prodiranje toplotnih žar- kov in tako zmanjša intenzivnost. Jože VRATIC VREME Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od sobote, 27. ju- lija, do nedelje, 4. avgusta 1968. Prvi krajec bo v četrtek, 1. av- gusta ob 19.34. Napoved: Bo spremenljivo vre- me s pogostimi plohami. Toplo bo le okrog 20 stopinj Celzija. Mož- nost krajevne toče bo ves teden, posebno pa v nedeljo, 28. julija. Na jugu države se bo stopiilo nad 25 stopinj C in bo tam od 1. avgu=^ta dalje lepo vreme in vroče. Topp] zračni tok z lepim vreme- nom bo zajel naše kraje okrog 6. avgusta, ostal pa bo le okrog tri dni. Alojz Cestnik > praznovanja v •eskovcu v nedeljo popoldne so v Le- ''^ovcu odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega ^^orja iz Leskovca in Starega Začetek odkritja spomenika jo nekoliko zavlekel zaradi 'abega vremena, vendar je 'l^ub tema obiskalo proslavo '^liko število domačinov in ''^oličanov. Slavja pa so se 'beležili vidni družbenopolitič- ' delavci bistriške občine, ^se navzoče je v začetku po- J*favil domačin Alojz LOR- ki je nato v kratkih be- ■^fJh orisal, kako jim je uspe- ^ postaviti spomenik, ob tem se je vsem, ki so s svojim ^^■'om ponnagali, tudi zahvalil, '^^menik je odkril predsednik ^^Pščine občine Miro KOLEN- predsednik aktiva ZZB l^^^ks PEKLAR pa je v kratkih (."^^ah orisal razvoj osvobo- i'.'"'^ga gibanja v ožji in dal.i- ^ Okolici. -b Občina Slovenska Bistrica Razstava partizanskega tiska Dan vstaje je dan. ko se spom- nimo preteklih hudih dni vstaje slovenskega naroda na kaj različ- ne načine. Ncl-catori gredo na izle- te, drugi obiščejo prizorišča nek- danjih bitk, tretji zopet praznuje- jo ta dan kako drugače. Svoj delež k proslavi letošnje- ga dneva vstaje je dala tudi ma- tična knjižnica v Slovenski Bistri- ci, ki je priredila razstavo parti- zanskega tiska ter tiska s parti- zansko tematiko. Razstavo je le- po uredil upravnik matične knjiž- nice Milutin Arko. Osrednji del razstave predstav- lja material, ki pomeni začetek partizanskega tislša v bistriški o- kolici. Tako je že leta 1943 delo- vala pri Božjem pri Oplotnici teh- nika MERNIK, ki je prispevala svoj delež pri obveščanju ljudstva o namenu in ciljih partizanske vojske in bodoče nove Jugoslavi- je. Tako lahko' zasledimo referat Edvarda Kardelja O naših glav- nih nalogah, kratek pregled borbe jugoslovanskih narodov, razne pe- smarice ipd. Tiskali ?o dela. ki so razpravljala o težnjali fašizma, o težnjah delavskega razreda, o te- meljih leninizma, tiskali so razne brošure za obveščanje ljudstva idr. Razstavi j enili je tudi nekaj obveznic, ki so jih dajali takrat partizanski komandanti za spreje- lo blago ali denar itd. Posebno je obiskovalec razstave lahko prese- nečen s prvo izdajo partizanskega Pavlihe. Drugi del razstave dajo pregled literature po področjih. Tako predstavlja precejšnjo zbkko lite- ratura o Pohorju, Prihovi ter dru- gem terenu sedanje bistriške ob- čine. Sledi zgodovinska literatura o dogodkih v petih letih herojske borbe naših partzanov. Poseben del razstavnega prostora pa pred- stavlja tudi partizansko slikarstvo ter spom.inska literatura. Da ne bi bili prikrajšani z raz- stavo najmlajši, je urejen del tu- di zanje. Prikazuje precejšen del partizanskih zgodb za mlade. Zaključek razstavnega prostora pa predstavlja literatura, ki opi- suje življenje, mučenje in umira- nje naših rodoljubov v taboriščih v domovini in v zloglasnih nem- ških taboriščih. -b Stran 2 TEDNIK- peick, 26. julija 1968 Stran 2 Občina Siavenska Bistrica Vsklajevcinje dela, izmenjava izkušenj Naša najbolj množična organi- racija, Socialistična zveza delovnih ljudi, že dalj časa dobiva vse več- ji pomen. To ni tako čudno, če pomislimo, kakšne naloge smo že rešili z njeno pomočjo. O pomem- bnosti Socialistične zveze je izrek- la svoje mnenje tudi organizacija Zveze komunistov, ker je bilo v zadnjem času že večkrat poudar- jeno, naj bi bili komunisti moč- neje zastopani v tej na^i najširši ljudski tribuni. Da bi se podrobneje seznanili z delom Socialistične zveze in z na- logami, ki jo čakajo v bližnji bo- dočnosti, sem obiskal predsednika OK SZDL Slovenska Bistrica Jo- žeta DUŠEJA in mu zastavil ne- kaj vprašanj: — 2e dalj časa razvijate sodelo- vanje s SZDL sosednjih občin: Ptuj, Lenart in Ormož. Kaj je pravzaprav namen teh posveto- vanj? Namen sektorskih posvetovanj je jasen. Na njih usklajujemo pro- grame našega dela. Najpomemb- nejša pa je izmenjava izkušenj, kar daje bogate sadove prav v zadnjem času. Ob tem mislim na referen- dum. Predstavniki sosednjih občin so nam na teh posvetovanjih mnogo pomagali z raznimi nasve- ti. Prav tako pa nam je precej pomagal s svojimi nasveti Franc Simonič, član republiškega odbora SZDL. — Kaj je bila glavna tema zad- njega sektorskega posvetovanja v Ptuju? Glavna tema zadnjega sektor- skega posvetovanja so bile volitve, ki nas čakajo prihodnjo pomlad. Takrat bomo namreč volili nove odbore Socialistične zveze ter no- ve odbornike občinskih skupščin. Volili pa bomo tudi nove poslan- ce v republiško in zvezno skup- ščino. Prihodnje volitve bi naj izved- li brez napak, ki so se dogajale na zadnjih volitvah. Zato bi naj že sedaj začeli s pripravo kandidatov za naslednje volitve. Naša organizacija v bistriški ob- čini dalj čait zbira evidenco o kadrih za te potrebe. — Razen na področju volilnega sistema organizirate v zadnjem ča- su v Slovenski Bistrici in na tere- Jože Dušej nu le mnoga druga posvetovanja o perečih družbenih problemih. Kakien je njihov namen? Rezultat teh zadnjih posveto- vanj je ustanovitev sekcije za kmetijstvo pri lO OK SZDL Slo- venska Bistrica. Namen sekcije je preučiti probleme našega zasebne- ga kmetijstva ter odnose med za- sebnimi kmeti in kmetijskim kom- binatom. Predvsem pa bo naloga te sekcije preučiti možnosti, kako izboljšati sodelovanje med kme- tom in kombinatom ter kako pos- pešiti kooperacijsko sodelovanje. Sekcija sama seveda ne bo mogla rešiti problemov naše kmetijske politike, ker bodo za to potrebne določene zakonske spremembe. Treba pa bo tudi najti tržišča za našo živinorejsko proizvodnjo. Verjetno bo moralo priti do ne- katerih davčnih olajšav, ki bi raz- bremenile danes tako močno ob- remenjenega zasebnega kmetijske- ga proizvajalca. -b V Resnišici dolini je ostalo po regulaciji Pesnice vrsta problemov v Slovenskih goricah je Se ve- dno veliko nerešenih vprašanj, o katerih govorijo odborniki iz teh krajev skoraj na vsaki seji skup- ščine občine Ptuj. Na zadnji seji je na primer odbornik Janez 2am- pa vprašal, ali so možnosti, da bi občinske skupščine na območju hidromelioracijskega sistema Pes- nice skupno zahtevale od skupšči- ne SRS. da v celoti odplača inve- sticije republiški vodni sklad za HMS Pesnica. KAKO ODPLAČATI STROŠKE REGULACIJE? Na vprašanje mu je odgovori! Dušan Suhadolnik, dipl. inž., z od- delka za kmetijstvo pri SO Ptuj. Dejal je. da realnih možnosti, da bi republiški vodni sklad odpla- čal celotno investicijo za HMA Pesnica, skoraj ni. Sedanji prispevki v višini 2 »/o katastrskega dohodka in dodatni prispevek 8 oziroma 51 novih di- narjev po hektaru predstavljajo le odplačila anuitete ter stroškov vzdrževanja za melioracijske ob- jekte, ker pričakujejo, da bo to obveznost prevzel republiški vod- ni sklad. Regulacijski objekti pa obsegajo glavnino celotne investi- cije, to je glavno strugo Pesnice, vse pritoke ter južni in severni obrobni jarek. Kolikor bi morali uporabniki zemljišč na območju hidrosistema odplačevati tudi ob- veznost za regulacijske objekte, bi bila odškodnina po hektaru na po- plavnem območju med 200 in 300 novih dinarjev. Po izjavi pred- stavnika republiškega vodnega sklada je zelo verjetno, da bo no- vi upravni odbor tega sklada, ki bo izvoljen letos, prevzel odpla- čilo anuitet za regulacijo. Ni pa skoraj nobenih možnosti, da bi prevzel plačila melioracijskih ob- jektov. Težave pri prenosu obveznosti, ki izvirajo iz gradnje hidrosiste- ma Pesnice v breme republiškega vodnega sklada, izvirajo predvsem iz napak v prejšnjih letih, ko so občine in kmetijske organizacije kot soinvestitorke samostojno na- jemale kredite in po pogodbi pre- vzemale tudi obveznosti vračanja. V primeru, da republiški vodni sklad ne bi prevzel obveznosti za vračanje tistega dela anuitet, ki se nanašajo na regulacijo, bi na- stal izredno težaven položaj za vse uporabnike zemljišč na po- dročju hidrosistema. in to ne gle- de na sektor lastništva. KDAJ BODO PREMOSTILI PESNICO? Po regulaciji Pesnice so ostali mnorti prebivalci teh krajev brez mostov. Z velikim nezadovolj- stvom čakajo, kdaj jim bodo po- stavili obljubljene mostove. Lastniki travnikov v k. o. Le- vajnci že dalj časa sprašujejo, če bodo letos gradili most čez Pesni- co v Levajncih. Vprašanje lokacije mostu čez Pesnico od Sp. Velovlaka do Tr- novske vasi še sedaj ni dokončno rešeno. Kolikor bo material od starega mostu v Tibolcih še upo- raben, bo treba preučiti, ali bi gradili most v Levajncih ali v Svetincih. Lokacija mostu v Sve- tincih bi imela to prednost, da bi bile premostitve Pesnice enako- merneje razporejene, in sicer jj bližno v medsebojni razdalji 4 5 km. V primeru gradnje moj v Levajncih bo predstavljala p, blem tudi dovozna cesta do \^ mostu, ki je trenutno izredno s ba In v deževni dobi skoraj , prehodna. Vprašanje premostitve Posri se rešuje sistematsko. V kratfe bo o tem več razgovorov. V . izmed naslednjih številk bomoj ročali o rezultatih teh razgovorj 2.i Til< pred pričeticom gradnje hotela v Ormožu Misel o gradnji hotela v ( možu je precej stara in je 1 pred leti že tik pred realizac Težave z novimi razmerami spodarjenja, ki jih je prin( gospodarska reforma, so pri tek gradnje zavrle in odložile nedoločen čas. Hotel je nan ravalo najprej graditi gostins podjetje Grozd Ormož. Sedaj trenutno zelo resen investii kmetijski kombinat .leruzal« Ormož, ki se je pred nedavni integriral s podjetjem Slover javino iz Ljubljane. Kombin je že izpopolnil nekoliko zast rele načrte in izvedel licitaci za izvajalca del. Izmed številu gradbenih podjetij iz SlovenI in tudi iz sosednje Hrvatske gradnjo zlicitiralo domače grai beno podjetje Ograd iz Ormol ki bo verjetno že v naslednj dneh pričelo s prvimi deli. | gradnjo hotela in ureditev oli Ija bo treba porušiti zgrad sedanje gostilne Grozd. Gradnja hotela bo stala milijonov S din, V surovem s nju bi naj bil zgrajen že do tošnje zime, dokončno zgra in predan svojemu namenu 15. junija prihodnega leta Obširneje bomo o priče: gradnje ormoškega hotela pl čali v naslednji številki. Nove perspei^tive graidu Statenberg V zgodnjem srednjem veku so vitezi štaitenberški postavili na južnem koncu Haloz svoj idilič- ni grad. Toda kasneje, v osem- najstem stoletju, je zrastel zra- ven Makol novi grad, ki še da- nes predstavlja to znamenito rodbino vitezov. Grad je res svojevrsten spomenik, krasijo pa ga tudi nekatera eksotična drevesa, kot so severnoameri- ški bori, duglazija, taksodijum ter druga, ki jih ni najti niti v nekaterih priznanih arboretu- mih. Zato se ne smemo čuditi, če j'C- v teh dneh grad poln go- stov, ki uživajo čudovit mir gradu in okolice. Za udobje go- stov je v gradu dobro poskrb- ljeno. Na razpolago so sobe in apartmaji, ki so opremljeni v pravem srednjeveškem stilu. Viteška dvorana je pripravlje- na za večje sprejeme, koncer- te ali druge svečanosti, ko je dvorana okrašena in razsvetlje- na s svečami, strežejo pa pri- jetne strežajke v srednjeveških kostumih. Takšno prijetno vzdušje me je nemalo začudilo, ko sem sli- šal, da gostišče in letovišče grad Statenberg ne posluje ravno najbolje. Zato sem poprosil di- rektorja tovariša JERMANA za kratek razgovor ter mu zasta- vil nekaj vprašanj: — Kje so vzroki, da grad Statenberg oziroma letovišče nima takšnega prometa, kot bi ga lahko imeli ob idiliki gradu? Ne smemo pozabiti, da je grad precej stara zgradba, ki jo je treba stalno popravljati. Za- radi tega smo že naročili na- črte za renoviranje gradu. To- da to bi predstavljal takšen strošek, da ne moremo na to niti misliti. Za popolno reno- viranje bi rabili okoli dva mili- jona dinarjev. Kljub temu smo v zadnjem obdobju mnogo po- pravili in obnovili ter opremili prenočitvene kapacitete, ki so trenutno premajhne. Najslabša stran letovišča je kratka sezona. Ker imamo grad v zimskih mesecih zaprt, so nje- gove zmogljivosti izkoriščene samo nekaj poletnih mesecev, predvsem v juliju in avgustu. ko imamo grad polno zaseden. Razen tega prirejamo na gra- du razne simpozije, koncerte in sestanke ipd. — Kakšne so možnosti za re- šitev iz tega položaja? Možnosti je več. Predvsem želimo odpreti v gradu bife, ki bo posloval tudi pozimi, odprt pa bi bil tudi v poletni sezoni. Zraven tega bo naše podjetje v kratkem verjetno odprlo še dva lokala, kolikor bodo izpol- njeni vsi pogoji. Grad ima tudi manjši vinograd, ki ga name- ravamo lepo urediti, zraven pa dograditi klet, v kateri bodo naši gostje našli pravo vzdušje vinske kleti. Prave perspektive se nam ka- žejo v integraciji s kakšno več- jo potovalno agencijo, ki bi nam vsaj dvakrat tedensko pripelja- la na grad določeno število go- stov. S takšnim sodelovanjem bi imeli koristi mi kot partner. Trenutno imamo stike z eno takšnih agencij iz Zagreba, možnost takšnega sodelovanja pa bi bila tudi s tujino, seveda če se bo to dalo urediti glede na naše predpise. Na letovišču grad Statenberg torej z upanjem gledajo na svo- jo bližnjo bodočnost. ?;elimo jim, da bi jim čim hitreje uspe- lo izvesti njihove želje in načr- te, saj z vsakim dnevom izgu- bijo goste, ki bi ob tako ure- jenih odnosih že lahko bili na gradu. Letovišče grad Statenberg OBČiNA ORMOŽ Sprememba odiokai o davlcu na allcoliolne pi|aee Skupščina občine Ormož je na svoji zadnji seji, ki je bila v to- rek, 23. julija, po zelo živahni razpravi sprejela nekatere spre- membe odloka o prometnem davku. Prometni davek od alko- holnih pijač se v bodoče ne bo več plačeval v odstotku od pro- dajne cene, temveč od merske enote prodanih alkoholnih pi- jač. Skupščina se je zadržala naj- dalje pri prometnem davku od naravnega vina. Nekateri odbor- niki so predlagali spremembo predloženega osnutka odloka, ki se nanaša na plačilo prometnega davka od naravnega vina, z ute- meljitvijo, da je vsota 120 S din prometnega davka od naravnega vina previsoka. Omenjeni amandma ob glasovanju ni do- bil potrebne večine. Po dva- kratnem glasovanju so se od- borniki odločili za potrditev predloženega osnutka prometne- ga davka od litra naravnega vi- na v znesku 120 S din. Po priporočilu republike bi naj višina prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač po li- tru zagotovila isti proračunski znesek, kot je bil zagotovljen po stopnji z odstotkom od pro- dajne cene. V ormoški občini predstavlja realizacija prodaje vina in piva glavni vir dohodka v postavki prometnega davka od alkoholnih pijač. Statistični po- datki za lansko leto kažejo, da je bilo v lanskem letu v trgovi- ni in gostinstvu prodanega sku- paj 3.34.4.5,3 litrov vina, pri če- mer odpade na gostinstvo 149.082 litrov in na trgovino 18.5.371 litrov. Poprečna prodaj- na cena vina je v družbenem sektorju gostinstva znašala 880 S din in v zasebnem sektorju 750 S din. Cena vina v gostin- stvu znaša od 450 do 1866 S din za liter, v trgovini pa od 360 do 973 S din po litru. Glede na rea- lizirane dohodke od prometnega davka na alkoholne pijače v lanskem letu v odstotku od pro- dajne cene izhaja poprečna pro- dajna cena za gostinstvo in tr- govino skupaj 723 S din. kar po- meni, da je bilo v dcsedanjem odstotku vsebovanih 119 S din prometnega davka Sedanjih 120 din prometnega davka od vina po litru pomeni, da je višina prometnega davka ostala skoraj na istem nivoju, kot je bila do- slej. Nov sistem zaračunavanja prometnega davka po litru pro- danih pijač pa vsekakor od- pravlja razliko med trgovino in gostinstvom, iz česar izhaja, da se bo od prodaje vina v trgovi- ni plačeval višji prom.etni da- vek, v gostinstvu pa nižji. Uveljavljena stopnja promet- nega davka od naravnega vina 120 dinarjev je sorazmerno vi- soka in ne podpira ormoške tr- govine z vinom. Iz prakse vemo, da kupuje potrošnik vino pri ti- stem trgovcu in proizvajalcu, ki ga nudi najceneje. Vinska trgo- vina je v ormoški občini zelo m.očna, saj pretežna večina sve- tovno znanih vin ormožanca in jeruzalemčana steče po grlu zu- naj domače občine. Skupščina po dvakratnem glasovanju na- vedene stopnje ni mogla znižati. Odborniki so imeli pri takšni odločitvi pred očmi predvsem le- tošnjo zaskrbljujočo realizacijo proračuna, ki bi takšno zniža- nje težko prenesel. Ko se bodo proračunski problemi uredili, bo treba posvetiti temu vprašanju še več pozornosti in sprejeti od- ločitve, ki bodo stimulirale pro- izvajalce naravnih vin in jim omogočile intenzivnejšo obnovo vinogradov, da bodo lahko ohra- nili sloves ormoških vin. J. S. Allcohoilzem eden najtežph problemov Alkoholizem je v ptujski ob- čini eden najtežjih problemov, je zapisano v poročilu službe pravne pomoči. Mnogo škode povzroča tako v proizvodnji ter v zdravstvenem in socialnem stanju večjega števila občanov. Zlasti je izredno hudo življenje mater in žena z večjim številom otrok. Pretepanje ter zapostav- ljanje otrok in žena je pri alko- holikih na dnevnem redu; ven- dar mnoge žene, ki že desetletja trpijo v zakonih, o tem nerade govore. Mnogi samomori, razveze, ka- zniva dejanja, prekrški idr. so posledica alkohola, ki ima več- krat usodne posledice tudi na potomstvu. Preventivno delo, pravilna vzgoja ter zdravljenje 7 zapo- slitvijo pod zdravniškim nadzo- rom je za te alkoholike nujno. Tudi nezaposlenost je večkrnl vzrok raznim dejanjem zoper javni red in mir. ZR Predrago sadje zaradi posrednikov l^riOeii so odkupovati sadje. Opaziti je, da so odkupne cene razmeroma nizke, maloprodaj- ne pa visoke, predvsem zaradi večjega števila posrednikov, ki hočejo zaslužiti. Res je tudi, da se sadje hitreje kvari in da je treba izgube kriti z vi.šjo ceno. Na obratu za zadružnr) ko- operacijo so nam povedali, da bi bilo sadje mnogo cenejše, če bi ga lahko obrat prodajal na trg sam. brez posrednikov. Obrat bi v ta namen potrebo- val več sredstev, ki pa jih tre- nutno nima. Na obratu menijo, da bi morali večji kombinati, ki pridelujejo sadje, prodajati direktno potrošnikom. V letoš- njem letu bo obrat organiziral maloprodajno mrežo v Zagrebu. V Slovenskih goricah je do- bra sadna letina, v Halozah pa je sadja skoraj polovico manj kot lani. Na vprašanje, ali bo letos težko prodati sadje, so na obratu povedali, da lahko od- kupijo in nrodaU") vso kvalitet- no sadje Za industrijsko sadje pa ni pričakovati višje cene kot lani, ki je bila res prenizka. Pridelovalci sadja z izkupičkom ne morejo kriti stroškov pri- delave. Kot vemo, so sadovnjaki v ptujski občini zastareli. V njih je le malo dobrih sort. Tudi ob- stoječih sadovnjakov kmetoval- ci ne morejo pravilno oskrbo- vati. Obrat vsako leto odkupi do 70 "/o industri,iskega sadja, le 30 °/n pa je namiznega. Mo- ralo bi biti vsaj nasprotno. Pa kaj hočemo, ko za večje ob- nove v teh krajih ni nikoli de- narja! Ocenjeni pridelki na nji- vah, vltljučenifi v teicmo- vanje v preteklem tednu je komisi- ja kmetijskega zavoda iz Ma- ribora, v kateri so sodelovali strokovnjaki obrata za koop)era- cijo. ocenila pridelke pšenice na njivah kmetovalcev, ki so bili vključeni v tekmovanje za naj- večje pridelke. Na posameznih njivah so bili pridelki sorazmer- no visoki. Točnejše podatke še zbirajo. ZR Občino Slovenska Bistrica Hotel Pianiria ima perspektiMO Hotel Planina Je ena tistih de- lovnih organizacij v bistriški ob- čini, za katero se redko najdejo dobre besede aH pa besede pohva- le. Kajti situacija v bistriškem gostinstvu, predvsem v družbenem sektorju, ni hvalevredna. Da bi se seznanili 7. ukrepi, ki jih želi na- rediti ta delovni kolektiv, da bi izboljšal svoje materialno pošlo nje, smo zaprosili za razgovor vega (en mesec) direktorja ho Planine tovariša Samca. Res je, je že takoj v začetku jal tovariš Samec, da situacija rožnata. Da je tako, je krivo vilo turistov, ki se vozijo si naše mesto. Če vzamemo tiste prihajajo z avstrijske strani, jii Slovenska Bistrica preblizu; ko se vračajo, jih prevzamejo gos ski lokali pred mestom, ki so naj v naravi; ti gostje si predv želijo miru, ne pa mestnega I pa. Delno so za to krivi neure notranji odnosi, ki pa jih bom najkrajšem času uredili, da g tega ne bo več nobenih pripo Prvi korak za povečanje pro ta v našem hotelu bo preurcd nočnega bifeja v dnevni bar roma v lokal, ki bo po cenah topen mladim, ti pa bodo d' s tem svoj prostor, kjer se t lahko zbirali, prebirali dnevni sopisje ipd. V lokalu bcmo t brezalkoholne pojače In pivo. stom bodo na razpolago tudi li na In topla jedila oziroma prii ki. Ker se čuti potreba po tak^ lokalu, upam, da bo naša mis nalhližjl bodočnosti Izvedena. 2e v naslednjem letu bomo prli nov bife, v katerem b gostom postregli z vsemi vfs pijač ter z vsemi vrstami jedi' našem jedilnem listu bodo tudi lončnice. Lokal bo v bivšem tajnem poslopju, kjer bo do> hodnjega leta uredilo avtob podjetje Iz Maribora novo ^ busno čakalnico za vse lokaln prehodne avtr.busne proge. Najsvetlejša perspektiva P' nam kaže v naslednjih letih bodo mimo Slovenske Bis zgradili slovensko hitro cest«? cesta bo šla v bližini KrižncgS ha, kjer bomo zgradili mo' večjo kapaciteto. Upamo, da bo šla na roko tudi skupščin* čine 7. ugodnim lokacilsklm ^ Ijenjem, s čimer bi nam vscl^ uspelo dvigniti bistriško df*" no gostinstvo iz sedanje zao-«' ti. Kapacitetam novega mot«! namreč priklhičili sedanje m^' ti hotela, s čimer bi se novol nJ!i še bolj izplačala Tako sedaj bistriški gostlns" lavci samo želijo, da bi Č''' začeh" graditi hitro cesto ^ SUvenske Bistrice I Že v septembru letos osfait Turiiišče-hcsjdin- ska postelja in na rogašik za 70.000 S din. Navedenih olajšav so deležni tudi vdovci ali vdove po osebah iz 1. do 3. točke tega člena, In si- cer 50-odsto'no. Ce vdova ali vdo- vec ponovno sklene zakonsko zvezo, se jim navedene olajšave ne priznajo. J. S. Ptu|sko gostinstvo ob praznilcu „ Oprostite, je zasedeno..." Konec minulega tedna je bil kot nalaSč za to, da se je marsikdo odločil, da ga bo preživel ob glas- bi in ustrežljivi postrežbi ptujskih gostinskih delavcev. Zato smo vsak večer obiskali vse ptujske lo- kale, da bi se na kraju samem pre- pričali o postrežbi, o obisku sredi turistične sezone. SOBOTA, 20. JULIJA. Ura je pet popoldne. V pol ure smo obiskali vse ptujske lokale. Bili so še sla- bo zasedeni. Na gradu in pri Ro~ ziki pa so se že pripravljali mu- zikantje. Torej bo vsaj nekje tudi ples. Tri ure kasneje. Veselo razpolo- ženje vsepovsod. Precej ljudi je zunaj. Prosto nedeljo in ponede- ljek imajo pred seboj. Postrežba je solidna. Ni ravno hitra, dolgo pa tudi ne čakamo. Prve kaplje napovedujejo, da bo dež pokvaril veselo razpoloženje. Na gradu se gostje umikajo v re- stavracijo. Okrog polnoči je dež postal že neprijeten, zato se od- ločimo oditi noter. Toda dvorana je polna. Odločimo se za lovsko sobo. V sobi je že družba gostov iz tujine, ne vemo, iz Avst^-ije ali Nemčije. Zraven sliSimo tudi slo- venske besede. Ko sedemo, se iz- loči iz skupine mož sivih las z br- ki, prijaznega pogleda, in pravi: »Oprostite, lovska soba je zasede- na in prosim, da bi jo zapustili.« Čudno gledamo, ker je zasedena samo ena miza, toda prijazen pri- jem prijatelja za roko mi pove, da mi ne govorimo tujega jezika tn nismo hotelski gostje. Zato lah- ko ostanemo zunaj, na dežju. Ne samo mt, tudi drugi, ki jih je bilo precej, gredo sedaj lahko domov, saj bo jutri spet godba s plesom. Toda mi se raje odločimo za »Haloško klet«, želimo si še zaba- ve. Klet je hitro polna in ob zvo- kih avtomata ostanemo do treh. Sicer pa je že nedelja in zadnji čas, da gremo spat. NEDELJA, 21. JULIJA. Srečamo se, danes smo nova družba. Vsak ;e bil sinoči drugje na zabavi. Ve- činoma so bili na veselicah, ki so jih prirejali privatni gostilničarji. V Medvedcah, Dražencih, Prepolju, Sikolah, kdo bi vse naStelT Povsod je bila godba, bile so tudi »vročen glave, vendar ni nikjer priSlo do večjega pretepa. V Ptuju igra godba samo na gradu, čudno, ne? Pri Roziki pra- vijo, da igrajo samo ob sobotah, verjetno so pozabili, da je jutri Se tudi prost dan. Verjetno se bodo nanj spomnili ob obračunu. Zopet smo na gradu. Postrežba solidna, gostov je polno, posel cvete. Nocoj se odločimo za odhod že pred polnočjo. PONEDELJEK, 22. JULIJA. Spim do dvanajstih, pa je še vedno pre- malo. Zato nategnem krepko v po- poldan, čudno. Šele, danes, tretji dan, igra godba tudi v hotelu. Ver- jetno so spoznali, da bi lahko še nekaj zaslužili. Zato na gradu da- nes ni godbe in redke goste zaba- va samo avtomat. Sedimo v restavraciji hotela. Ko smo malo zaplesali, nam troben- tač pove, da bodo nadaljevali igra- nje v kleti. Pohitimo. Kmalu se vrtimo ob zvokih sentimentalne glasbe. Gostov je malo. Jutri je torek in ponovno bo treba prijeti za delo. V torek ob enih pa smo že doma. Se nekaj ur in dolgo ne bo več nobenega praznika, tja do novembra. Mož v sivem z brki naj ne za- meri, če sem ga omenil. Naj ne pozabi, da smo mi gostje, ki obi- skujemo grad in druge ptujske lokale vse leto. Takšna »prijaz- nost« nas je užalila. -b Močvirje - imenovano Studenčnica 2e dali časa ee stanovalci ob Studenčnlcd pritožujejo nad ne- snago v tem potoku. Zadnje čase se tudi pogledi drugih mimoidočih ustavljajo nad zaraslim potokom, ki je včasih s studenčno čisto vo- do krasil okolico mesta Ptuja. Po- tok je tako zarasel, da je stoječo vodo, ki ne odteka več po strugi, na več mestih popolnoma prekri- lo zelenje. Čolnarji se komaj pre- bijajo po mulju in bujnem rastju po strugi. Ce pogledamo Studenč- nico z njenega mostu, je videti, kot da bi bil prej lep potok, pri- meren za čolnarjenje, kopanje in ribolov, le še rokav zaraslega močvirja, ki se nadaljuje onstran železniškega nasipa. Poleg grdega Izgleda bo prišlo %\e-\ ko prej do okužb in infekcij. Vse to sili k ta- kojšnjemu čiščenju močvirja, ki ga zaradi takega izgleda upravi- čeno tako imenujemo; kot že o- menjono, voda v potoku ne odte- ka. Mnogi izviri so usahnili po iz- kopu kanala za hidroelektrarno v Zlatoličju. Oglasili smo se na krajevni skupnosti v Ptuju. Albin Pišek, tajnik KS, je najprej sam obsodil tako stanje Studenčnice in dejal, da je treba čimprej pričeti s te- meljitim čiščenjem potoka. Manj- ša očiščevalna dela imajo le malo uspeha. Povedal je. da je krajev- na skupnost spomladi očistila Štu- denčnico, a je ta kljub temu ved- no bolj zarasla, voda v strugi pa stoji. Po sklepu vodnega sklada bo krajevna skupnost v Ptuju preje- la okoli 500.000 starih dinarjev za trenutno rešitev potoka. Sredstev še vedno niso prejeli, kljub temu da so očiščevalna dela zelo nujna. Razmišljajo tudi, da bi nabavili več sto rac, ki bi jih ograjene se- lili po strugi gor in dol, da bi Uko požrle zelenje In z gibanjem čisti- le potok. Večjo nesnago v Studenčnicl povzroča tudi mlin Intesa ob Stu- denčnicl. V njeni vodi perejo pše- nico. To pa spet zagovarjajo ri- biči, češ da so ti odpadki dobra hrana za ribe. Razmišljajo tudi, da bi vodo na obeh jezovih za nekaj časa zaje- zili. Ko bi se nabralo dovolj vode, bi jo spustili. Morda bi odplakni- la del zelenja in druge nesnage. Temu nasprotujejo ribiči, ker bi ribe odneslo niže iztočnega kana- la TGA In bi ribe v strugi pogi- nile. Razmišljajo, da bi ribe za- ustavili z mrežami, ki jih bi na- mestili nekoliko pod gladino vo- de pri obrh zapornicah. Albin Pišek je dejal, da vsi ti poskusi In načrti ne bi imeli pra- vega uspeha zaradi tega, ker ni odtoka vode. Slej ko prej bi se ponovil sedanji izgled Studenčni- ce. Vodo bi bilo potrebno pripra- viti do pretoka, ki bi sproti čistil nesnago in zarast. Vodna skupnost Drava-Mura že pripravlja obsežne načrte za re- gulacijo potoka. Verjetno bi bilo najbolje, da bi zožili potok. S tem bi se stanje vode dvignilo. Tok vode bi bil hi- trejši. Zarast in ostalo bi odpla- vilo. V eni izmed prihodnjih številk bomo skušali zvedeti, kaj pravijo na vodni skupnosti Drava-Mura o čiščenju potoka Studenčnice in kako daleč so z načrti za čiščenje. Z. R. Močvirje Studenčnica se kaj čudno sliši Občina Slovenska Bistrica Popraviti kadrovsko 3trijkturo v trgovini v bistriški občini ima osem trgovskih podjetij svoje poslo- valnice. Od tega je pet industrij- skih podjetij, dve pekarni in ena lekarna. Vendar je treba že takoj v za- četku ugotoviti dejstvo, da ima- ta v občini sedež samo dve or- ganizaciji, to je trgovsko pod- jetje Planika in pa tovarna olja. Kljub temu da je v občini manj domačih trgovskih orga- nizacij, pa gre skozi ti dve or- ganizaciji večina prometa na drobno. V letošnjem letu se je blagovni promet na drobno v primerjavi s prvimi meseci lan- skega leta povečal za 7,5 odstot- ka, s čimer je tudi prekoračen plan za letošnje leto. Ni pa še jasna situacija, ali je za pove- čanje prometa vzrok zvišanje cen ali pa resnično večja pro- daja. Kljub povečanemu prometu pa ne moremo mimo dejstva, da je naša trgovska mreža prema- lo razširjena in modernizirana. V Slovenski Bistrici še danes ni nobene samopostrežne trgovi- ne. Nekaj upanja daje sicer no- va trgovska hiša, ki je sedaj še v gradnji. Pri tem pa ne smemo pozabiti na kadrovsko politiko. Predvsem pa se bo poznalo še nekaj časa premalo investiranje v nove ka- dre. Ta ugotovitev velja za vsa podjetja, in sicer za kadre v trgovinah kot v upravah teh podjetij. V upravi trgovskega podjetja Planika je zaposlenih 24 usluž- bencev. Pri tem pa lahko ugo- tavljamo, da imajo enega z viš- jo izobrazbo, enega s srednjo, sedem z nepopolno srednjo izo- brazbo in 15 trgovcev. To so podatki o dejanski šolski izo- brazbi, ne pa o priznani. Ob tem smo tudi zabeležili podatek, da je trgovsko podjetje Planika štipendiralo diplomanta višje šole, ki pa ga je prepustilo dru- gemu podjetju. To podjetje pa srečujejo tudi druge težave, kot je razdroblje- nost njihove prodajne mreže po vsej občini, s čimer nastajajo vsekakor večji stroški. Kljub temu je imelo to podjetje tudi razumevanje do urejanja trgo- vin v oddaljenejših naseljih. To pa je verjetno tudi eden od vzrokov, da je zaostala moderni- zacija trgovske mreže v mestu. V občini, predvsem pa v Slo- venski Bistrici, pričakujejo, da bodo v novem trgovskem loka- lu, ki ga gradi to podjetje, de- ležni sodobne in hitre postrežbe po konkurenčnih cenah. -b Kri za živllenja Občinski odbor RK v Ormožu je v dneh 11., 12. in 13. .julija or- ganiziral v ormoški občini krvo- dajalsko akcijo, ki je bila pod vodstvom ekipe zavoda za trans- fuzijo iz Ljubljane brezhibno iz- vedena. Prijavljenih je bilo skupaj 712 prostovoljnih krvodajalcev, kri pa je dalo 485 ljudi. Ostali so bili iz zdravstvenih razlogov zavrnjeni. Akcija je torej lepo uspela, od- ziv pa bi bil še večji, če bi jo iz- vedli v primernejšem času, ne pa sredi leta, ko je zaradi dela na poljih dragocena vsaka minuta. Glede na kmetijski značaj ormo- ške občine bi v bodoče morali to upoštevati. Ob tej priložnosti so razdelili večkratnim krvodajalcem značke. Zlato značko so dobili: Ivan Pe- tovar, Martin Vavpotič, Jože Do- večar. Francka Kukovec. Marija Kovačec, Veronika Vogrinec, Vin- ko Novak, Alojz Skuhala, Aloj- zija Strucl. Ivan Horvat, Franc Mikša, Ivan Voršič, Blagojka Budja, Terezija Kociper, Martin Hodžar, Ana Volf, Marta Bezjak, Katica Horvat, Marija Tomažič in Marija Kukovec. Poleg tega so razdelili 51 srebrnih značk. Organizacija RK Ormož in oko- lica je zbrala 191 krvodajalcev, Sardinje 30. Ključarovci 51, Her- mancl 24, Miklavž 28, Cvetkovci 34, Rakovci 24. Tomaž 20, Lahon- cl 34, Zerovinci 28, Vinski vrh 58, Litmerk 13. Bresnica 46 (polovica teh ni prišla na odvzem). Velika Nedelja 22, Lešnica 13, Hum 7. Pri organiziranju krvodajalske akcije so si zaslužili vse priznanje predsednica organizacije RK Or- mož Lojzka Gaberc, Ivan Krabo- nja iz Ključarovec, Jožko Seruga z aktivisti RK Ivanjkovci, pred- sednik RK Zerovinci Rudolf Suš- nik in sekretar RK Sardinje Jože Voršič. Organizaciji RK na Vin- skem vrhu in v Lahoncih sta se prav dobro izkazali, druge pa so bile bolj ali manj uspešne. Franc Zgonc Strela udarila v hišo, vendar ni povzročila požara 15. julija 1968 je med neur- jem v okolici Lenarta strela udarila v hišo Rafaela Peserla v Lenartu, Jurovska cesta 45. Strela je povzročila precejšnjo škodo, vendar ni povzročila po- žara. Pretrgala je električno napeljavo, uničila radioaparat, iztrgala električne vtičnice ter celo porušila požarni zid. V hle- vu je ubila dve leta staro te- lico. V tem času so bili v ku- hinji gospodinja in otroci. Ve- lika sreča v nesreči je bilo na- ključje, da se otrokoma, ki sta se ta hip igrala pod radioapa- ratom, ki je popolnoma uničen, ni nič pripeitilo. Celotno škodo ocenjujejo na okoli 5000 dinar- jev. Toš Prenehanje zavoda za folklorne prireditve KURENTOVANJE BO PRIREJALO FOLKLORNO DRUŠTVO Ker smo zadnje čase slišali precej neupravičenih tolmačenj ' o ukinitvi zavoda za foklorne I prireditve v Ptuju, ki je vsako :ieto organiziral kurentovanje, ki naj bi ga odslej prirejalo na I liovo ustanovljeno folklorno flruštvo, smo se odločili o tem !«bširneje poročati. ' Zavod za folklorne prireditve v Ptuju je bil ustanovljen 1963. leta kot naslednik prvotno usta- novljenega odbora za ptujske 'etnografske prireditve v letu 11961. Kasneje so ga spremenili ! v zavod »Ptujske folklorne pri- ifeditve«. Od svojega obstoja da- ilje je organiziral vsakoletno ku- : fentovanje, ki je za razvoj tu- ] fizma v Ptuju velikega pomena. I Ob bilanci te vsakoletne prire- i^itve so vedno znova ugotovili, :|^a je treba to obliko turistične li'! folklorne dejavnosti nenehno '^Popolnjevati ter vključiti va- ;'^Jo tudi druge etnografske in [folklorne običaje z namenom Privabiti v Ptuj ob določenih Priložnostih večje število ljudi '^r s tem poživiti kulturno in turistično življenje v Ptuju. Tako se je iz prvotnega odbo- ra kasneje razvil zavod s samo- stojnim financiranjem, ki mu je bil v pomoč 16-članski uprav- ni odbor z direktorjem, ob pri- reditvah pa je zavod vključil v delo tudi druge sodelavce. Sedanji zavod v taki obliki po zakonskih določilih ne more več obstajati, ker ga vodijo ob- časno zaposleni sodelavci in upravni odbor ter ga takega ni mogoče registrirati pri gospo- darskem sodišču v Mariboru, kar pa je pogoj za nadaljnji ob- stoj. Zaradi tega so upravni organi zavoda odločili ukiniti navede- ni zavod. Konec aprila letošnje- ga leta so ustanovili folklorno društvo Ptuj s sedemčlanskim odborom. Njegova naloga bo po- leg organiziranja vsakoletnega kurentovanja ohraniti še najsta- rejše ljudske običaje v občini s prirejanjem predavanj in raz- stav. ZR pesta skozi Vičavo bčina Ormož tudi organizatorica pionirskega festivala, na katerem je nastopilo sedem pevskih zbo- rov iz ormoške občine ter po en 7bor iz občine Ptuj in Ljutomer. Poleg navedenih prireditev \'m.ed- nbčinskem merilu so ormoška Iculturno-prosvetna društva pri- pravila v sezoni 1965/66 še sedem dramskih premier in dva kon- certa. V sezoni 1966'67 je kulturna de- javnost v nekaterih krajevnih centrih vidno nazadovala, čemur ie bila med drugim vzrok tudi nedelavnost Svobode v Ormožu. Pevski zbor, ki je nekaj let na- zaj prirejal kvalitetne koncerte, je v tej sezoni prenehal z redni- mi vajami. Prosvetna društva Podgorci, Vehka Nedelja, Hum, Kog in Ivanjkovci so pripravila šest dramskih premier in dve lut- kovni igrici. Največ gostovanj je imelo v tej sezoni PD Podgorci z Remčevo dramo Mrt\'i kurent. Sorazmerno zelo živahno kultur- no dejavnost je bilo čutiti v času od 14. do 21. maja 1967, to je v času VI. tedna bratstva In prija- teljstva. V tem tednu je bila v Ormožu odprta tudi likovna raz- stava prosvetnih delavcev iz so- delujočih občin. Kljub temu da v ormoški občini ni opaziti kdo ve kako pestre kul- turno-prosvetne dejavnosti, ki bi nudila občanom potrebno kultur- no hrano, se šee posbej pri letoš- njih predstavah kaže zelo slab obisk. Delno so temu vzrok po- manjkljiva organizacija, slabo ob- veščanje kal^or tudi neprimeren čas prireditev, ko so prebivalci, zlasti na deželi, prezaposleni s svojimi kmečkimi opravili. Občin- ski svet si v zvezi z rešitvijo tega problema prizadeva, da bi pro- svetna društva pričela že v jeseni z rednim delom. Z načrtnim de- lom in z organizacijo priredite^' v ustreznem času bi prav gotovo navedene nevšečnosti v zvezi z obiskom prireditev odpadlo 02uro- ma bi se občutno zmanjšale. Za prihodnjo dramsko sezono je skupščina občine Ormož že naka- zala občinskemu svetu Zveze kul- turno-prosvetnih organizacij 50 »'e soudeležbe za dve dramski pred- stavi slovenskega ljudskega gle- dališča iz Celja. J. S. Kako plačati markovški brod? Mnogi kmetovalci iz Markovec imajo travnike in gozdove onstran reke Drave, v Šturmovcu. Pridc- lelc, za katerega pravijo, da je »še kar«, spravljajo domov z bro- dom prek Drave. Pred nedavnim so si s svojim občinskim denar- jem naredili nov brod. Oskrbovali morajo brod in brodarja. Krajev- na skupnost v Markovcih je že brez denarja, saj mora dati Elek- trokovinarju iz Ptuja, ki je brod napravil, vsak dinar. Občina je te dni svoj dolg za brod odobrila, tako da bo vsaj gle- de tega lažje. Markovški kmetovalci pa so ra- zočarani nad tem. da je Stunno- vec pri plačevanju davkov od kmetijstva ostal v drugem razre- du, čeprav se je govorilo, da bo v tretjem. Z R Nove angleške knjige v študijski knjižnici Ptujska študijska knjižnica je glede nakupa knjig odvisna od dotacije, ki jo daje občina. To- da kljub dobri volji so vsa sredstva, ki so na razpolago vsem trem oddelkom, to je mla- dinskemu, ljudskemu in študij- skemu oddelku, tako nizka, da ne more nobeden od teh kupi- ti niti najbolj potrebne litera- ture. Kot imata mladinska in ljudska knjižnica premalo de- narja za nakup mladinskih ozi- roma leposlovnih knjig, tako ne more študijska kupiti vseh najbolj potrebnih leksikonov, enciklopedij in znanstvenih raz- prav ter učbenikov; cena je iz leta v leto višja, od periodike pa — posebno slovenske — si ne more privoščiti razkošja na- kupa vseh slovenskih revij, kaj šele raznih prepotrebnih osta- lih jugoslovanskih. Ni govora, da bi bila knjižnica naročena na tuje literarne in znanstvene revije, ki bi bile potrebne po- sebno gimnazijcem kot pomoč v učenju jezikov in za splošno izobraževanje. Res je, da dobi- vamo v študijsko knjižnico dve ruski reviji, ameriški Life in Time za znosne cene, toda vse to je malenkost. V lanskem letu je knjižnica napravila majhno akcijo, s tem, da je poslala kakim 45 amba- sadam pisma, v katerih jih je zaprosila, da bi ji pošiljale vča- sih kakšne časnike, revije in novice o kulturnem, političnem in ekonomskem položaju v po- sameznih deželah. Precej ambasad se je odzvalo in nam revije poslalo. To so bile ambasade Japonske, Kitaj- ske, Kambodže, Indije. Brazi- lije. Cila, Venezuele, Kanade, ambasade več arabskih držav, ambasade Poljske. Madžarske, nordijskih držav idr. Tako smo dobili precej zanimivih publika- cij, med njimi precej izčrpne uionografije o posameznih dr- žavah. Toda le malo ambasad nam je ostalo zvestih, to je, da bi nam občasno pošiljale kak- šne revije. V tem so se izkazale le Poljska, Kambodža, Vene- zuela in Francija. Posebno mesto gre tu ame- riškemu oddelku za tisk in kul- turo, ki nam vsakih nekaj me- secev brezplačno pošlje več za- nimivih in aktualnih knjig iz ameriškega kulturno-politične- ga življenja. Seveda je med nji- mi tudi kakšna propagandna knjiga, toda na splošno je ve- čina knjig, ki jih dobimo, res dragocena in je škoda, da se jih tisti, ki obvladajo angleščino, bolj ne poslužujejo. Darovalcu mioramo biti hvaležni, kajti, kot sem že omenil, ob sredstvih, ki jih imamo na razpolago, sami komaj ku]DUjemo nekatere slo- venske tiske. Zato navajam ob tej priložnosti nekaj knjig, ki smo jih dobil v juniju in juli- ju in ki jih je vredno prebrati: V vrsti biografij Abrahama Lincolna smo dobili Herdon's Life of Lincoln (New York, 1985). Izčrpen življenjepis je dopolnjen z LIncolnovo kore- spondenco in s posameznimi ci- tati velikega borca za rasno enakost. V roke pa lahko vzamemo tudi knjigo Lerona Bennetta: IVIartin Luther King ali origi- nalen naslov VVhatmanner of man, drugega velikega in ne- izprosnega moža za resnico, ki je padel pod kroglami prav ta- kih zločincev, kot so nekoč ubi- li Lincolna, pred nekaj leti Johna Kennedyja in letos tudi njegova brata. Isaaca Asimova poznamo kot pisca fantastičnih romanov, če- prav se ukvarja tudi s strogo znanstvenimi spisi. Je predava- telj na znanih ameriških medi- cinskih visokih šolah. Lahko si preberete njegovo zanimivo knjigo Of tirne and space and other things (O času. prostoru in drugih stvareh) ali pa dru- go njegovo delo The kingdom of the sun (Kraljestvo sonca). V obeh knjigah nam podaja najnovejše dosežke s področja astronomije in druge zanimivo- sti, kot na primer pojave živ- ljenja in smrti. i gnezd. Roman. V L,]. 1968. Dabrowska M.: Noči in dnevi. LJ. Drž. založba Slovenije 1968. Dostojevski j F. M.: Bratje Kara- mazovi. 2 knj. Lj. Drž. založba Slo- venije 1968. Dreiser T.: Stoik. L., Drž. založba Slovenije 1968. Dumas A.: Grof Monte Cristo. Ro- man. Mrb., Obzorja 1968. Gaulle Ch. de: Vojni spomini, UJ., Dr. založba Slovenije 1963. Glazer A.i Ujma. (Mrb.. Obzorja 1963.) Glazer J.t Pohorje. (Mrb., Obzorja 1963.) Grass G.j Pločevinasti boben. Lj., Drž. založba Slovenije 1968. Hace M.: Zadnji obisk. V Lj.. »»Bo- rec« 1968. Kastner E.T Emil in detektivi. (Ro- man za otroke.) (Lj.), Mladinska knjiga 1968. Klopčlč M.: Pesmi in prepesnitve. V Lj., Mladinska knjiga 1968. Kopp J. V.: Sokrat sanja. Koper, (Lipa) 1968. MatoSec M.: Deček v čolnu. (LJ.,) Mladinska knjiga 1968. OstrovSka M.: Kljub vsemu odpor. Mrb.. Obzorja 1963. Pichlik K.: Iz ruskpga ujetništva v boj proli vojni. V Lj.. »Borec« 1963. Planina F.- Jucoslavija. (Lj.). Mla- dinska knjiga 1968. Rot N.: Psihologija osebnosti. V Lj., Cankarjeva založba 1968. Sagan F.: Utrip srca. Roman, Ko- per (Lipa). I96del do svojih sovrstni- kov mnogo pametneje, kot opa- ;imu to večkrat v medsebojnem ibčevanju pri ljudeh. Kljub ivoji groteskni in majhni posta- 'i se je znal pri vsakem psu pri- merno uveljaviti in — kar me > zmerom na novo iznenadilo - njegova psiiiološka tankočut- ost je bila v trenutkih nevar- losti vedno na mestu. V soseščini so imeli starega, josebno popadljivega volčjaka [igra, ki se je z drugimi psi ne- lehno grizel in ki je nekega )sička nekoč celo raztrgal. Vsi najhni psi so se ga bali in so akoj pobegnili, kakor hitro se e prikazal. In kaj je storil v takšnih pri- nerih moj Frk? Vsekakor ne- :aj, kar ga je postavilo nad vse ruge pse. Ko so se drugi psi e samo pri pogledu na volčjaka ačeli bati ter so skušali pobeg- iti, je ostal moj jazbečar po- ginoma ravnodušen, kot da Ti- sploh ne bi bilo, kot da se m sploh ne more nič zgoditi. Prvotno sem bil mnenja, da se /noj Frk niti ne zaveda ne- varnosti, ki mu grozi od Tigra. Zaradi tega sem napeto priča- ikoval prvi spopad. Vendar se volčjak, ki je drugim psom ne- nehno grenil življenje, za mo- jega malega prijatelja dolgo ča- la niti zmenil ni. Toda nekega dne, ko se je Frk Jrecej oddaljil od mene, mu je 'olčjak nenadoma posvetil svojo »zornost in se z vso silo zaka- iil vanj. Hotel sem mu pohiteti na po- noe, vendar me je prizor, ki se e začel odvijati, priklenil na lesto. Jazbečar je opazil, da teče Ti- er proti njemu. Toda pobegnil 'i- Čakal je nanj. In to — kot e mi je zdelo — brez trohice trahu, kot da nevarnosti sploh le bi bilo. Otrpnil sem. Kaj se bo zgodi- 5? Ga bo volčjak raztrgal? Zgodilo pa se je nekaj, kar je ilo proti vsem volčjakovim na- adam. Opazil .sem, da je Tiger ^ pri svojem teku proti Frku Subil precej svoje napadalno- '• Ko pa je dospel do jazbečar- se je pred- njim sunkovito ^tavil in se z začudenjem za-, 'rmel vanj. Očividno se mu kaj j takega doslej še ni pripetilo. Vsi drugi manjši psi so jo vendar polni strahu pobrisali, kadar se je zagnal proti njim! Postal je zmeden in negotov. In zatem je storil moj mali jazbečar še nekaj, kar je še bolj začudilo mene pa tudi volčjaka: popolnoma mirno in brez naj- manjšega znaka strahu je legel pred volčjakom na hrbet ter pomolil vse štiri v zrak. Pri tem so njegove pametne oči pol hu- domušno in pol zvedavo opazo- vale svojega nasprotnika. To ravnanje je Tigra docela zmedlo. Začuden je še dalje str- mel v jazbečarja. Na vse svoje prejšnje napadalne namene je kratko in malo pozabil. Ko je volčjak spet prišel k sebi, se je previdno približal Frku in ga ovohal. Potem je ste- kel vstran. Od tega dne sta postala pri- jatelja. ■ Kaj se je v teh trenutkih pravzaprav dogajalo? Kakšne neznane sile so morale delovati, da je volčjak opustil vse svoje sovražne namene? Vsekakor se je moralo v teh trenutkih zgoditi nekaj, kar je vzelo volčjaku vso njegovo na- padalnost, nekaj, kar je naredi- lo iz sovražnika prijatelja. Ne- kje se je moral sprožiti neki no- tranji kontakt, ki jo vklopil si- le, ki so volčjaka razorožile. Vsekakor morajo biti tako v živalih kot tudi v nas samih si- le, o katerih se nam še niti ne sanja, sile, ki lahko delajo za nas ali pa tudi proti nam. Moj dobri mali Frk prav goto- vo nikoli ni čital knjig o prak- tični psihologiji. Prav gotovo tudi ni nikoli razmišljal o tem, kaj mu je storiti, da bo postalo njegovo življenje srečnejše in uspešnejše. Nekaj pa je vedel, in to je bi- lo zanj odločilno: kako se vesti, če nastopi nevarnost. Instink- tivno je vedel, da lahko prema- gamo kakršnokoli težavo v živ- ljenju le tedaj, če smo v svoji notranjosti mirni in uravnove- šeni. Nagonsko je čutil, da lahko sile v nas paralizirajo vsako ne- varnost le tedaj, če ne poznamo niti trohice strahu in če zaradi tega gledamo z zaupanjem v bo- dočnost. VAŠE ZDRAVJE Vnetie želodca Vnetje želodca je lahko akutno ali kronično, se pravi, da hitro vzplamti in se tudi hitro pozdravi, ali pa traja bolezen dalj časa. Znaki akutnega vnetja želodca, ki najpogosteje nastane zaradi ne- primerne ali pokvarjene hrane, so bolečine v predelu želodca, to je pod rebernim lokom in v žlič- ki, slabost, bruhanje, driska, suha usta, iz ust smrdi, jezik je oblcH žen, včasih je tudi visoka vroči- na. V splošnem se bolnik počuti slabo in negotovo. Bolnik, ki je obolel za akutnim vnetjem želodca, naj pije en dan samo ruski čaj brez sladkorja ali slajen s saharinom, potem naj je naslednji dan rižev sluz na vodi ali pa ovsene kosmiče, prepečenec in nato nekaj dni le lahko hra- no. Bolezen navadno kmalu pre- mine in posledic ni. Kronično vnetje želodca je eno najpogostnejših bolezni prebavil. Nastane zaradi slabe prehrane, zaradi stalnega uživanja alkohol- nih pijač, kajenja, zaradi ostrih začimb, zaradi prevroče hrane, pa tudi zaradi tega, če hrana ni do- volj prežvečena. Večkrat pa je kronično vnetje želodca posledica kakšne druge bolezni, npr. jetike, gnojenj itd. Tudi pomanjkanje vi- taminov C in B povzroča to bo- lezen. Bolnik s kroničnim vnetjem že- lodca ima bolečine v žlički, nape- tost v trebuhu in toži, da ga v pa- su tišči obleka, včasih mu je sla- bo, riga se mu, peče ga zgaga, včasih zjutraj bruha, posebno, če je alkoholik. Apetita navadno ni, zato bolnik hujša. Usta so suha. jezik obložen, iz ust smrdi. Bolnik gre na blato neredno. Večkrat so driske ali zelo mehko blato. Ce je želodčne kisline malo ali pa sploh nič, lahko pride do slabokrvnosti. Kronično vnetje želodca zahte- va zdravljenje. Najprej je potreb- no ozdraviti eventuelna žarišča, npr. gnojenje zob. Na vsak način pa je nujno treba opustiti pitje alkoholnih pijač in kajenje, zelo zmanjšati uporabo začimb, uživa- nje premastnih in težko prebavlji- vih jedi. Važno je, da jemo več- krat na dan po malem, da ne bi želodec preobremenili. Hrano mo- ramo dobro prežvečiti, ne sme biti ne prehladna in ne prevroča. Ce se hoče tak bolnik pozdraviti, mo- ra biti seveda discipliniran. Očala so lahko okras »Od danes najprej morate nositi očala!« Ta ugotovitev zdravnika je že marsikoga hudo vznemirila in razburila. Kako more tako mir- no izustiti tak stavek, ko vendar gre za lepoto, ki bo zdaj zaradi očal prizadeta. Toda nimajo prav tisti, ki se tako vznemirjajo, kajti ni nobenega vzroka za obupanje. Očala morejo biti. če jih pozorno izberemo in uskladimo z obliko .svojega obraza, tudi zelo lep okras. V strokovnih prodajalnah je na voljo izredno bogat izbor teh očes- nih pripomočkov. Vedeti je treba le, da je bodoči videz odvisen od dobrega izbora. Glede oblike očal sta dve teo- riji, ki ju je dobro poznati. Prva: okvir očal mora biti v popolnem skladu z obliko obraza, torej okro- gel, če je obraz takšen, podolgo- vat, če je obraz podolgovat, tri- kotniški, če je obraz takšen ... Druga teorija: podolgovat okvir, če je obraz okrogel, okrogel, če je obraz podolgovat... Prva teorija poudari nepravilnost obraza in ga spremeni v »značilnega«, po dru- gi teoriji pa pomanjkljivosti skri- jemo. Pomembna je tudi barva okvira. Za lažjo Izbiro nekaj nasvetov: svetel okvir, če imate poudarjene- črte obraza; temnega, če imate droban obraz; svetlega, če sle svetlolasi ali temnolasi s temno poltjo. Okvir v zelo opazni barvi je priporočljiv le tistim, ki imajo manj kot dvajset let. če imajo ze- lo pravilne črte obraza in lepe oči. Igrače v posteiu Matere malce težko gledajo, če vzame otrok s seboj v posteljo umazanega medvedka, strgano cu- njico iu podobne stvari. A če mu to vzamejo, otrok joče in ne mo- re zaspati. Igračka daje otroku občutek varnosti in mu predstavlja prija- telja v postelji. Odrasli težko ra- zumemo, da se otrok z igračko pogovarja, jo ljubkuje in ob njej brezskrbno zaspi. Človek je družabno bitje in ni rad sam. Posebno edinček se čuti osamljenega in zato pogosto vsem svojim igračam in predmetom, ki jih ima rad, »vdihne življenje« in jih jemlje s seboj v posteljo. Pri- jetneje mu je, če mu delajo v po- stelji družbo, kot če spi sam. Zato se ne vznemirjajmo, četudi je igračka, Id jo otroli jemlje v posteljo, umazana in raztrgana. Operimo jo, očistimo in tako se bomo otrolvu še bolj približali. Vedeti moramo, da je otrok že osebnost. Otroci pa se med seboj razlikujejo, tudi če so enake sta- rosti. Tako lahko že pri osemme- sefeaem dojenčku opazimo, da za- spi tako, da drži v rokah vogal odejice ali pa škatlo, s katero se je pred spanjem igral. Kolikor otrok, toliko navad. Mislim, da to ni razvajanje, če majhen otrok vzame s seboj v po- steljo tisto, kar ima rad. Ce sti- ska k sebi mehkega medvedka, mu je toplo, prijetno in varno. Hudo je, če otrok igračko izgu- bi. Nekateri otroci prenesejo lju- bezen na drugo igračko in sčaso- ma pozabijo na izgubo. Otrokovo navado, da jemlje v posteljo igra- če, lahko otroku mirno pustimo, saj jo bo nekega dne sam opustil. V svojem razvoju bo dosegel višjo stopnjo in tudi njegovo zanimanje se bo preusmerilo. Starši se boje, da se ne bi otrok z igračko v posetlji ranil ali da ne bi mogel spati, če ima v po- stelji preveč igračk. Take skrbi so popolnoma odveč. Otrok bo mirno spal, četudi ima v postelji polno igrač. Ni zdrave- ga, veselega otroštva brez igre in brez igračk. Zanimivo je, da se normalno telesno in duševno raz- vit otrok najprej naveže na igra- čo, šele potem na živega so- igralca. Da ne bo igrača nevarna otro- kovemu zdravju, naj starši pri nakupu pomislijo na to, da bo otrok igračo morda jemal v poste- ljo, jo nesel v usta in podobno. Izbrati morajo igračo, ki bo za otroka primerna iz zdravstvenega vidika in z vidika njegove oseb- ne varnosti. Vino je užitno sto let Vinski bratci in pesniki že od nekdaj hvalijo staro vino. V tej zvezi je nemara zanimivo vedeti, kako staro sme biti vino, da ga človek še vedno pije z užitkom. Ob dražbeni prodaji starih vin v Londonu — letnikov 1740, 1750 in 1757 — je povedal svoje mnenje Gerhard Troost, ravnatelj nemške- ga znanstveno raziskovalnega za- voda za vinarstvo. Troost sodi, da so izvrstna vina pitna do starosti sto let. Starejša vina sicer lahko »poduhaš«, pri pitju pa nimaš več užitka. Pojem pitnosti je močno raztegljiv, odvi- sen od okusa posameznika. Ce na primer kak vinski muzej ponudi obiskovalcem za poskušnjo zelo stara vina, vsi srebajo dragocene kapljice zavzeto in spoštljivo, pa čeprav imajo zoprno kiselkast okus. Ce je vino, ki je starejše od sto let, še vedno pitno, oziro- ma še ni »mrtvo«, kakor pravijo izvedenci, je treba po Troostovem mnenju iskati razloge v tem, da so vinu v sodčku občasno priU- vali mlajši pridelek iste sorte. 2e v davnih stoletjih so gostom ob posebnih priložnostih radi po- stregli z zelo starim vinom. Tako je zapisal kronist v 17. stoletju, da so gostje v heidelberškem dvorcu pili vino iz leta 1343 in da .so govorili približno takole: »Vino je imelo okus po brozgi iz lesnik.« Verjetno najstarejše vino hrani muzej v Speyerju v Nemčiji. Rim- ska steklenica je stara 1600 let. S kemično analizo so ugotovili, da gre za vino, sladkano z medom. Toda to »vino« se je že zdavnaj spremenilo v smolasto snov. Stek- lenico so našli leta 1867, in sicer skupaj z 12 drugimi posodami v dveh rimskih sarkofagih, ki so jih izkopali arheologi. HUMOR »No, Mihec, kako je bilo vče- raj na izletu?« »Imenitno! Jana je segla v osje gnezdo, mama si je pri ku- hanju kave spekla prst, očka pa je stopil v kravjek!« * Zdravnik pacientu: »Ce ne boste prenehali piti, ne boste do- živeli visoke starosti.« Pacient: »Saj sem vedno pra- vil, da dobra kapljica ohranja človeka mladega.« * »No, kako se kaj počutiš v za- konu?« »Imenitno! Z ženo sva si lepo razdelila čas. Dopoldne dela ona, kar hoče, popoldne pa jaz, kar ona hoče!« * »Kaj, na službenem potovanju si izgubil poročni prstan?« obu- pano vpraša žena. »Da! Zakaj pa mi nisi zašila luknje v žepu!« za ppleškena Lulzekaj Dober den, drogi brolcl, dopisniki no tsi moji prijotell no smrtni so- vrožnikl. Kak s.e kej mote? Ste Se fsl živi no zdravi? Vete, meni bi se fsoki, ki be izmed vos odiSe v večno po- hiustaje, joko zasniila, saj se zaj tak za vogli guCi, ke je že ttidi v nebesih prišlo do brezposelnosti. Ala, tote Juli.iskc dneve, gdo bi moglo najbolj vroče biti, se je vremen tak obrnolo, ke človek ne ve, bi Se na morje v kopalkah ali v zimsken mantll. Vete, za ene pa Je toto vre- men zlo vredik In Jln praf paSe, zaj gdo so si privošili totl zasluženi let- ni dopust. Vete, to so tisti, ki tak skos celo leto v hladovlni živijo no gledajo, kak driigi delajo no se pre- švicovlejo. No ja, kaj si čemo, če smo eni boj za toplo, driigi pa za hladno. Tiidi prleška Marjanca iz Avstrije med driigin pi.§e, ke Je pri jih zaj zlo mrzlo no ne ve, ge no na koki način bi se malo segrela. Skoda ke Jas še neman zrihtanega paso.?a za Avstrijo. Te pa posliišajmo, ke piše Marjanca. Drogi Lujzek! Glih zaj sen v totih vaših cajtn- gah med driigin preštela tiidi tvoj rezervirani kot, pa mi driiga ne pre- ostone, kak da ti takoj napisen eno pismo. Bogi Lujzek, pišeš ke si hoda zaj v toten cajti po prleških škedjih pšenico mlotit — pa se bojiš, ke ti ne bi začeja tisti oset no vse ostole dobrote, ki si Jih požrja, v želodci kliti. Reveš bogi, v podni mojega srca si se mi zasmila, veš na driigi stroni pa Je dobro, ke si se malo zakoda no vun zašvica. Veš, tiidi jas sen duma z zakajenega prleške- ga škedja, pa za premoj diišl dobro ven, kakšen je toti kšeft. Veš, tiidi pri nas duma je malo kero leto zro- sla pšenica ali pa žito brez totega, ke more človik tak rečti — frdama- nega no v zemlo prekletega oseta. To še bi bilo vse v redi, če toti huj- dič ne bi tak pika no se kadija, ke ti lehko fse lukje doj zadela. Joj, veš, drogi Lujs, tudi meni Je začeja toti vrag v bleki rasti. Ne mi Je preostalo nič drugega, kak da sen šla v Avstrijo v gartnarijo, ke bi mi tan totega vraga vun spucali. Vete, tii mojo za toke stvari fse mogoča sredstva, no so mi to hitro zrihtali. Tudi tebi, Lujzek, priporočan, ke prideš takoj k meni, gdo de ti za- čeja tisti oset v želoci kliti. Pred pa ga le brez skrbi zelevli z jabolšn- coj no z drugimi tekočimi dobrota- mi. Pridi, te mo ti Jas toto žlahtno riižo z želoca sprovla, če ti že niše driigi toga nede veda nareti. Moren ti tiidi sporočiti, ke se mo- reš za potovoje malo boj po zimsko oblečtl. Pri nas je precik mrzlo pa se bojin, ke se ne bi prehlada. Pa tiidi snega se ne smeš prestrašti. Tiidi totega še momo neke od len- skoletne zimske inventure na zalo- gi. Te pa na veselo svideje. Pret kak prideš, ml piši, ke mo si lehko pri- provla fse potrebne inštrumente no sredstva. To delamo samo ob sobo- tah. No Ja, tebi bi tudi keri drugi den razporali blek. Te pozdrovla prleška Marjanca iz Avstrije Droga Marjančka! De ti večni boglunaj za tvoj zdrav- niški nasvet. Ce je tebi pomogalo, de te vena tiidi meni. Samo veš, v ton je vcjka razlika, kaj si ti po- žrla na domoCen giimni, kdo sta s sosedovin Frančekon slamo klačla, ali pa med tistin, ke mene v želoci šrajfle. Veš, tudi Jas sen s kmečke- ga giimna duma, pa dobro ven, kak se dikline hitro totega škedenjskega betega nalezejo. Pišeš mi, ke delaš v gartnariji, veš, tiidi Jas man zlo rad dišeče ruže, pa bi te zlo lepo prosa, ke mi ob prvi priliki pošleš ali pa prneseš eno dvo cveta. Ce mo le meja priliko in če do me naše oblasti htele prek krez mejo na viin pucaje piistiti, te pa mo si priša son po Je. Samo moreš pasko meti, ke ti nede kokl kozel totega cveta dokraja doj pohoda no vniča. Veš, za tokega gosta, kak je prleški Lujzek, pa že more neke friškega biti. Nič mi ne zameri no mi še kaj lepega napiši. Lujzek POSLONCI, POSLITE JIN SVOJE SLIKE To pred por dnevi so ormoški ob- činski odborniki na svoji seji med drugin strašno kritizirali svoje po- slonce, ki jih za fse na sveti nema- Jo cajta priti niti enkrat obiskat no malo potolažit. Na jihove proSJe jin baje odgovarjajo: »Drogi tovariši, počokte še malo — zaj nemamo caj- ta.« Premoj duši. tokega botra pa Je hujdič meti, ki te niti pogledat neče priti. Jas bi predlaga ormoškin odbornikon, naj pišejo svojin po- sloncon, ke bi Jin zaj enkrat fsal svoje slike poslali — drgaCik tak ne do vedli, kak zgledajo. Te pa nič mi ne zamerte. Pište mi na naslov: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Samo va§ zvesti Lujzek 'ANTOVSCINA - raotovščina "Na tvoje zdravje! Na zdravje 'J^.iG neveste!« so napivali fantje "adcmu ženinu. /^"i omizju posebne sobe v mali --'avraciji je vladal živahen vr- Sedem jih jo bilo z Janom. ? .ie jemal slovo od samskega ■anu. "Danes se še razživi!« "Jutri boš že copatar!« ':2ivio Jan. živio!« .rj^le. domislice, pesmi in tu in l"^ celo zabeljen dovlip so izpol- •p^aii pozne večerne ure. '"•ntje so postajali okajeni. Ja- ^ ki ni bil preveč vajen alko- je kmalu premagalo, irt^ntjf. dovolj bo. Saj se bomo J ' še ka-uieje scšli. Končajmo '"'ocoj," je predlagal. j"^ho. sedaj je vrsta na meni, ■ Prispevam svoj del.« ga je pre- Leon in naročil dva litra j].^^''^o je prav,- so mu prilrje- j tovariši. Q^'^.se je zaman branil. Za Leo-. o, naročil pijačo še Toni, za f^''3em Roman. ■ ijrji^^Vie so pili in peli naprej, a;'*'Jan. Le Leon ni pil. Niti te-' fj" ko je naročil sam. niti kas- \\^y v vsesplošnem veselju tega llj,^ ni opazil. Pel je. vriskal, se o^.'- kakor drugi. Le pil ni. Nje- i ^-Pesem, njegov vrisk in šala *i samo na ustnicah. Njegovo srce pa je bilo prazno. Toda ne, ni bilo prazno. Tako polno je bilo sovraštva, da ga niti v sodu pi- jače ne bi potopil. Že ko je šel na fantovščino, je trdno sklenil, da ne bo pil. Vedel je, da ne sme piti. Utegnil bi se izdati. Ne, za ves svet ne. Le tega ne. Kako bi pogledali tovariši, kaj bi dejal Jan ...? Jan je bil Leonov najboljši pri- jatelj. Mladost sta preživela sku- paj. Vse pobalinščine sta skupno uganjala. Ločila ju je le vojašči- na. Sočasno sta odšla, oba sta se po dveh letih vrnila in zopet sta bila vedno skupaj. Tudi zaposlila sta se v istem podjetju. Vedno? Da, dokler ni prišla v njuno podjetje Liljana. Pol leta je minilo odtlej. Vitko plavolaso dekle z zeleno modrimi očmi pod črnimi obrvmi je Leona prvi hip, ko jo je ugle- dal, neskončno očaralo. Ljubezni dotlej ni poznal. Ko pa je videl njo. je zagorel kot še ni- koli. Kmalu, vse prekmalu pa je spo- znal, da se je med Liljano in Ja- nom spletla prava, globoka ljube- zen. Pričel je samevati. Dolge zim- ske noči so mu minevale brez sna. Nekajkrat ga je Jan vprašal, za- kaj se ga izogiba. Odvrnil mu le. da se pripravlja za študij. Da bo šel jeseni v večerno šolo. Jan mu je verjel. Sicer pa je imel Jan Liljano in Leona ni pre- več pogrešal. Toda včeraj mu je dejal: »Leon, jutri zvečer imam fan- tovščino. Pridi v malo restavraci- jo!« Leona sta spreletela mraz in vročina hkrati. Bilo mu je, kakor da bi ga zadela električna iskra in mu prešinila telo. Ze je hotel odkloniti, a se je v hipu premi- slU. »Pridem,* je prikimal. Ustnice so se mu raztegnile celo v na- smeh. Ce bi bil Jan dober opazo- valec, kakor je bil nekoč, bi bil opazil, da so za nasmeh vedele samo ustnice. Toda Jan tedaj na takšne malenkosti res ni utegnil musliti... Ob enih po polnoči so zaprli malo restavracijo. Pred vrati so se fantje hrupno poslovili in od- šli vsak v svojo smer. Leon in Jan sta ostala sama. Imela sta skupno pot v pred- mestje. Hladen veter pomladne noči ji- ma je mršil lase. Leon si jih "je z roko vedno znova popravljal s čela. Jan se za veter in lase sploh ni zmenil. Opotekal se je ob Leo- nu, kajti bil je čez mero pijan. Leon ga je prijel pod roko in ga peljal po samotnih, praznih uli- cah. Jan je momljal predse: »Življenje bo lepo... Da, Lilja- na. lepo bo... Ne, ne, ne bom več pil . . . To ni zame . . . Dober bom . .. Srečna boš ob meni ... Lilisna . . .« Liljana ... Liljana ... Liljana ... je vrelo v Leonu. Sedaj je konec. Sedaj ne smeš več upati. Upati, da bi se Jan in Liljana sprla. Živ- ljenje bo prazno, kajti že jutri bo Liljana žena. Liljana ... Lilja- na ... Prišla sta do mostu, ki ga je pred nekaj dnevi pomladna i>ovo- denj skoraj odnesla. Del ograje še vedno ni bil popravljen in v njej je zevala velika odprtina. »Liljana, ljubica moja, pridem, pridem,« je omamljeno mrmral Jan. ... Ne, ne, ne boš je imel. Ce je ne bom imel jaz, je tudi ti ne boš... je vzliipela črna misel v Leonu. Ali mu jo je res navdihnila li- sta režeča se odprtina v ograji? Ali ni bila misel, da mora Jan izginiti, se ubiti, ponesrečiti, v njem že vseh teh prekletih šest mesecev. O tem Leon ni razmiš- ljal, v njem je divjal vihar ljubo- sumnosti, gorja, morilskih nalUe- pov. ... Ce je ne bom imel jaz. je tudi ti ne boš, je kakor sveder vrtalo v Leonovih možganih. Da. Toda kaj poreče ljudem? Da se je zgodila nesreča. Cisto navadna nesreča. Prišla sta do odprtine v ograji. Leon je podstavil prijatelju nogo. Ko je Jan omahnil, se je trdno oklenil Leona. V močnem pljusku sla zamrla dva obupna krika. Minuto pozneje je bil vse na- okoli mir. Tišina pomladne noči. Celo veter se je medtem umiril. Le voda. prav pod mostom naj- bolj globoka in vrtinčasta, je zio- kobno klokotala dalje., j Sfran 6 TEDNIK- petek, 26. julija 1968 Sfran ( Ral[y Sutjeska Uroš Langerholc prejel Dokal Letošnja prireditev raUy Sutjeska, to je tekmovalna vožnja z motorni- mi vozlu v dolino Sutjeske, kjer je bila legendarna bitka med NOB, je bila po mnenju očividcev boljša od vseh dosedanjih. Za razliko od preteklih let so bili letos udeleženci razdeljeni v dve skupini, in sicer na tekmovalce, ki »o sodelovali v športnem rallyju, In v udeležence, ki so sodelovali v sku- pini vozil. Na 1000 km dolgo pot so udeleženo! Sutjeske 68 krenili v zgodnjih ju- tranjih urah iz vseh glavnih mest naših republik. Uroš Langerholc: »Po tekmovanju sem komaj opral prah z avtomobila.« Tekmovanja se je udeležilo tudi deset tekmovalcev iz ptujskega av- to-moto društva. Startali so poleg ostalih tekmovalcev iz Slovenije v Ljubljani. Bili so najštevilnejša eki- pa od slovenskih društev. V Ljub- ljani je tekmovalce pozdravil pred- sednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Franc Leskošek Lu- ka. V svojem nagovoru je osvetlil spomin na legendarno bitko in za- želel vsem udeležencem obilo uspe- ha. Cilj vožnje je bil v Tjentištu. Tek- movalci so imeli najprej cestno hi- trostno tekmovanje in nato še spretnostno vožnjo na odseku med Tuzlo in Banjo Koviljačo. Na cilj v Tjentištu je prišlo 890 vozil v okvi- ru skupine, rally, ki šteje za držav- ni šampionat, pa je končalo 62 tek- movalnih parov. Vsi Ptujčani so srečno prispeli na cilj. Kot so nam povedali, so imeli srečo, da so se vsi srečno vrnili do- mov glede na slabo stanje cest na nekaterih odsekih. Mea vsemi se je Izkazal Ptujčan Uroš Langerholc s princem 110. So- vozač Je bil Viki Cvetko. V kate- goriji do 1300 ccm Je od 129 tekmo- valcev Iz vse Jugoslavije dosegel 14. mesto. Vinko Cebek, prav tako iz Ptuja, Je bil v tej kategoriji pet- deseti. Uroš Langerholc Je prejel pokal kot najboljši mladinec na tekmovanju. Podaril mu ga Je svet narodne tehnike Jugoslavije. v drugih kategorijah so' se Ptuj- čani zvrstili takole: v kategoriji do 850 ccm, kjer Je tekmovalo 234 tek- movalcev, so bili: Martin Lozinšek 33.. Ignac Murko 74., Jakob Slo 119., Viktor KunCnlk 122.. Viktor Krajnc 132., Rudolf Novak 165.. Rlhard Roz- man 209. V kategoriji nad 1300 ccm je bil Janez Prosenjak enaindvaj- seti. V razgovoru s Ptujčani smo zve- deli, da so jih zelo lepo sprejela avto-moto društva med potjo, po- sebno v Tuzli in Lukavcu. V Tuzli je dobil prvi Slovenec izpušno cev, ostali pa zavitke s sadjem in slad- karijami. Tudi prenočišče je bilo dobro organizirano In prav tako ču- vanje avtomobilov. Uroš Langerholc, mladinski prvak Sutjeske, nam je povedal, da je bila vožnja zelo naporna in zahtevna. Več sto kilometrov je bilo treba prevoziti po slabi makadamski ce- sti. Med najboljšimi je bil pri spret- nostni vožnji. Dejal je, da nI bila preveč zahtevna. Za dobro uvrsti- tev pa sta morala z avtomobilom »dati vse od sebe«. AMD Ptuj in Tednik mu čestitata k doseženemu uspehu ter mu jih želita še več. RADIJSKI PROGRAM od 28. iulija do 3. avgu- sta 1968 NEDELJA, 28. JULIJA 6.00—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes Ob 6.05—6.20 Poročila. 6.30 Informa- tivna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Informativna oddaja. 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce. 8.00 Po- ročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.49 Glasbena medigra. 9.00 Poročila. 8.05 Poslušalci čestitajo. 10.00 Se po- mnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe In dela. 10.45—12.00 Lepe melodije — vmes ob 11.00—11.20 Poročila. 12.00 Poročila. 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00 Poročila. 13.15 Iz operetnih partitur. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Cez hrib in dol. 14.30 Humore- ska tedna. 15.00 Poročila in vremen- ska napoved. 15.05 Zabavna glasba. 16.00 Radijska igra. 16.57 Glasbena medigra. 17.00 Poročila. 17.05 Šport- no popoldne. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »v nedeljo zvečer«. 22.00 Po- ročila. 22.15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. Vsak dan razen nedelje je od 4.30—8.00 naslednji program: 4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5 00 Po- ročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Infor- mativna oddaja. 8.00 Poročila — ra- dijski in televizijski spored. PONEDELJEK, 29. JULIJA 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre- ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Poje Goriški vokalni oktet. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Operni koncert. 18.00 Poročila. 18.15 »Signali«. 18.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19 10 Obve- stila. 19.15 Pevka Metka Stok. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Simfonični koncert. 22.00 Poročila. 22.10 Radi ste jih poslušali. 23.00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 30. JULIJA 14.00 Poročila. 14.05 Koncert za od- dih in zabavo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V to- rek na svidenje! 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Igra simfonični orke- ster. 18.00 Poročila. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Na mednarodnih krlž- potjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Lidija Kodrič. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska Igra. 20.58 Lepe melo- dije. 21.15 Parada popevk. 22 00 Po- ročila. 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni proeram JRT. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. SRED.^. 31. JULIJA 14.00 Poročila. 14.05 Igramo za raz- vedrilo. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka LjubUana. 15.00 Radijski dnevnik. 15 20 Glas- beni intermezzo 15.40 Pesmi z južne poloble. 16 00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.00 Po- ročila. 18.15 Rubensteln In Chopin. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč Otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbe- ne razfflednice. 19 25 FP 19.30 Radij- ski dnevnik. 20 00 Danilo Svara: »Veronika Desenlška« 22.00 Poročila. 22.10 Zanlešite z nami 23.00 Poro- čila. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 1. AVGUST.\ 14 00 Poročila. 14.05 Zabavne me- lod-:^e 15 00 Rad'iski dnevnik 15.20 Glasbeni intermezzo 15 40 Reo't!il Zdenke Novakove 16.00 Za vas. 17.00 Po-^očila. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Glasba in turi- zem. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Rafko Irgolič. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Domače pesmi. 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila. 22.10 Komorno-glasbenl ve- čer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 2. AVGUSTA 14.00 Poročila. 14.05 Melodije Ge- orgea Gershwina. 14.35 Poslušalci če- stitajo. 14.55 Kreditna banka LJub- ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni in- termezzo. 15.40 Igrajo mali ansam- bli. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po željah. 18.00 Poročila. 18.15 Zabavna glasba. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Jožica Svete. 19 25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Koncert akademskega zbora »Branko Krsma- novič« iz Beograda. 20.30 Ob isti uri. 21.15 Oddaja o pomorščakih. 22.00 Poročila. 22.10 S festivalov Jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok- turno. SOBOTA, 3. AVGUSTA 14.05 Zabavne melodije. 14.55 Kre. ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij- ski dnevnik. 15.20 Glasbeni Inter- mezzo 15.45 Literarni sprehod. 16.00 Za vas 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Beat »glasba«. 18.00 Po- ročila. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Godala v ritmu. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Sobotni večer — vmes ob 20.30—21.10 Radiiska igra 2130 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poro- čila. 22.10 Oddala za izseljence. 23.00 Poročila. 23.05 S pesmijo In ple- som v novi teden. 01.00 Zadnja po- ročila. RAF5I0 PTUJ OD 28. JULIJA DO 3. AVGUSTA NEDELJA, 28. JULIJ Od 10 30 do 11. ure tedenski pre- gled poročil In obvestila. Od 11. ure do 11.10 nove plošče Jugotona. Od 11.10 do 11.45 magnetofonski zapis o praznovanju občinskega praznika razgovor o praznovanju 1900-letnlce Ptuj. reportaža Iz naših delo^mlh kolektivov — .Agrotransport Ptu1 sestavek Sprehod po Ptuju. Od 11.45 do 12. ure propagandna oddala. Od 12. ure dalje čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 29. JUNIJ Od 15.30 do 16. ure športna poro- čila In obvestila. Od 16. ure do 16.30 raditska univerza in strokovni na- sveti. Od 16.30 do 16.45 kar ste iz- brali — predvajamo. Od 16.45 do 17. ure propagandna oddaja. TOREK. 30. JULIJ Od 15.30 do 16 ure poročila, ma- gnetofonski zapisi In obvestila. Od 16. ure do 16.30 propagandna oddaja Od 16.30 do 17. ure kar ste IzbraU — predvajamo. SREDA. 31. JULIJ Od 15 30 do 16.30 z mikrofonom med mladimi. Od 16.30 do 17. ure obve- stila In propagandna oddaja. ČETRTEK. 1. AVGUST Od 15.30 do 16. ure poročila, se- stavki in obvestila. Od 16. ure do 16.20 propagandna oddala. Od 16.20 do 17 tire zbiralci plošč pred mi- krofonom. OB PETKIH NI SPOREDA SOBOTA. S. AVGUST Od 15.30 do 16. ure porodila, se- stavki, magnetofonski zapisi in ob- vestila Od 16 ure do 16.30 reklam- na oddala Od 16.30 do 17. ure od- dala Nov1 posnetki — nove plošče v ostalem času prenašamo spored RTV Ljubljana, KINO KINO BUCKOVCI 28. julija angleSkl barvni film IN TO SE DOGAJA. KINO GORISNICA 27. In 28. julija ameriški barvni film KRALJICA KOLORADA. KINO KIDRIČEVO 27. In 28. Julija ameriški barvni film PRVA ZMAGA; 31. Julija In 1. avgusta francosko-italljanskl film TAJNI AGENT STANISLAV. KINO LJUTOMER 27. in 28. julija angleški barvni film DZINGIS KAN; Julija In 1. avgusta ameriški barvni film UBIJALEC IZ SAN FRANCISCA. KINO 0RM02 27. julija ameriški barvni film PREGON IZ PEKLA; 28. julija ameriški barvni film LJUBEZEN NA PESKU; 31. julija Japonski barvni film PIROT. KINO PTUJ 28. julija nemški barvni film GR- BAVEC IZ SOHOA; 27. in 28. Ju- lija francoski barvni film SVET- NIK PRIPRAVLJ.\ PAST; 30, In 31. Julija angleSko-nemSkl film SKRIVNOST RUMENIH NARCIS. KINO TOM.^Z PRI ORMOŽU 28. julija ameriški film JAHAČ IZ GUN CREEKA. KINO VELIKA NEDELJA 27. julija ameriški barvni film LJUBEZEN NA PESKU; 28. Julija ameriški barvni film PREGON IZ PEKLA. TV SPORED od 28. iulija do 3. avgu- sta 1968 NEDELJA, 28. JULIJA 9.30 Ansambl Boruta Lesjaka in Veseli Sentvidčanl. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Disneyev svet. 11.35 Cirkus. 12.00 Nedeljska TV konfe- renca. 18.55 TV kažipot. 19.10 Serij- ski film »Otok zakladov«. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Clkcak. 20.50 Pesem poletja. 22.30 Športni pregled. 23.00 TV dnevnik. PONEDELJEK, 29. JULIJA 18.30 Po Sloveniji. 18.45 Propagand- na medigra. 18.50 »Španija, videl sem te včeraj«. 19.20 Obrežje. 19.45 Plošča poletja. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vljavaja. 20.35 Goldonl-Rupel: Primorske zdrahe. 22.00 Domenico Cimorose: koncert za dve flavti in komorni orkester. 22.15 Poročila. TOREK, 30. JULIJA 18.30 Risanka. 18.45 25 minut s Pe- rom Dimitrijevlčem. 19.05 Znanstve- na fantastika v filmu. 19.55 Vljavaja. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Clkcak, 20.40 Celovečerni film »Juarca«. 22.10 Sem Ribničan Urban. 22.30 Poročila. SREDA, 31. JULIJA 18.35 Kljukčeve dogodivščine. 19.05 Večer dveh veselih baletov. 19.45 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.35 Znana neznana domo- vina. 22.05 »Perry Mason«. 22.55 Po- ročila. ČETRTEK, 1. AVGUSTA 17.30 Buffalo Bili. 18.00 Po Slove- niji. 18.15 Propagandna medigra. 18.20 V napornem ritmu. 18.45 Po sledeh napredka. 19.05 Zabavnoglas- bena oddaja. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik z dodatkom. 20.45 Vljavaja. 20.50 Ce bogovi hočelo. 21.50 Jazz festival v Ljubljani. 22.10 Poročila. PETEK, 2. AVGUSTA 18.00 Mokedajeve pravljice. 18.45 Piloti v pižamah. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vljavaja. 20.35 »Zgodba, ki Je nI«. 22.15 Zabavno- glasbena oddala. 20.30 Poročila. Pri- bližno ob 22.35 Filmski festival v Pulju. 23.35 Vaterpolo Jadran : Mor- nar. SOBOTA, 3. AVGUSTA 18.30 Disneyev svet. 19.20 Sprehod skozi čas: Graf von Spee. 19 45 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vlja- vaja. 20.35 Jugoslavija pleše in poje. 21.35 Karavana zapravljivčkov. 22.00 Osvajalci. 22.50 TV kažipot. 23.05 Po- ročila. OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Alojzija Pesek, HajdoSe 20 — de- klico; Gordana Mirič, Prešernova 6 — Suzano: Marija Brmež, Sp. Ve- lovlak 32 — dečka; Milica Bratušek. Paradiž 36 — Slavka; Angela Vivod. Podlehnik 6a — dečka; Vida Petro- vič, Cirll-Metodov drevored 15 — Vido; Marija Emeršič, Majski vrh 47 — dečka; Frančiška Pukšič, Bari- slavcl 14 — dečka; Jožica Turk, Ba- rlslavci 4 — dečka; Terezija Mun- da, Pongerce 15 — dečka; Marija Sabeder, Naselje ReS n. h. — dečka; Alojzija Lovrenčič. Drbetlnci 11 — deklico; Ana Sagadln, Starošinci 38 — Anico; Katarina Majcen, Klcar 57 — Marjetko; Marija Hrženjak, Ko- renjak 33 — dečka: Marija Bratec, Sobetincl 8 — Manana: Marija Po- platnik, Gorlšnica 85 — Marjeto; Martina Sirovnik, Miklošičeva 6 a — deklico; Ana Bezjak, Podgorci 93 — dečka: Anica Tomažič, Pušenci 45 — dečka. POROKE: Ivan Novak. Ormoška 5, in Marija Rakuš, Ormoška 5; Oto Gerečnlk. Gerečja vas 1. tn Zofija Sagadin. Njiverce 5,_______....... Nove angleške knjige (Nadaljevanje s 4. strani) O astronomiji in človekovi zemeljski utesnjenosti in majh- nosti zvemo tudi iz knjige Hy- nek-Ahdersona: Chalenge of the Universe (Izzivanje veso- lja). Zanimivi so novi izsledki v biologiji (General biology, New York, 1965). O odnosih med azijsko pre- težno budistično filozofijo in evropskimi sistemi govori knji- ga The twain must meet (Dvo- jica se mora srečati.) Pri nas sploh vemo malo o indijski fi- lozofiji in religiji in mislim, da bo knjiga marsikoga zanimala. O ameriškem gledališču go- vori knjiga The American thea- ter, kjer obravnava nekatere vidike in probleme sodobnega gledališča. Nekatere bo verjetno zani- mal notni zvezek s 111 ameri- škimi zabavnimi, narodnimi in črnskimi duhovnimi pesmimi. Naslov: Sing again with Harry Robert Wilson. E. J. Ivan Premzl, Starše 18, in Ana Pe- tek, Slovenja vas 54; Borut Krivec, Miklošičeva 12, in Nada Lužnik, Mi- klošičeva 12; Edvin Aubelj. Kidri- čevo 13, in Nada Burjan, Njiverce 37. UMRL JE: Janko Simonič, Dornava 12, rojen 1928, umrl 18. julija 1968. Jakob Svajgl, dom upokojencev Muretincl, rojen 1904, umrl 9. julija 1908; Ljudmila Arnuš, Cesta Olge Meglic 28, rojena 1905, umrla 10. Ju- lija 1968; Ana Feninger, Prešerno- va 32, rojena 1909. umrla 10. Julija 1968; Franc Simonič. SakuSak 2, ro- jen 1920, umrl 29. junija 1968; Ljud- mila Zadravec, Poštna ulica 1, Or- mož, rojena 1894, umrla 14. Julila 1968; Katarina Plntarič, Mlinska 1, rojena 1887. umrla 16. Julija 1968. Oddelek za upravnopravne zadeve »kupSčine občine Ptuj razpisuje po T. in 8. členu odloka o ureja- nju in oddajanju stavbnega zemljiSča v občini Ptuj, (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, St. 9 67) javni natečaj za oddajanje v uporabo stavbnega zemljišča družbene lastnine v k. o. Ptuj, k. o. Brstje in k. o. Moškanjci iSi zgraditev družinskih stanovanjskih hiš. a) Stavbno zemljišče v k. o. Moškanjci tvorijo spodaj na- vedene parcele: I. 1. pare. št. 134/10 pS. pri vi. št. 91 k. o. Moškanjci. v izmeri 73,3 m«; 2. pare. St. 134/11 pS. pri vi. št. 91 k, o Moškanjci, v izmeri 737 m-; 3. pare. št. 134/12 pS. pri vi. št. 91 k. o Mo.škan.ici, v izmeri 733 m*; 4. pare, št. 134/15 pS, pri vi. št. 91 k. o. Moškan.ici, v izmeri 73.S m^*; 5. pare. št. 134/14 pš. pri vi. št. 91 k. o. Moškanjci, v izmeri 735 m«; 6. pare. št. 134/19 in 120/2 p8. pripisani pri vlož. št. 91 in 436 k. o. Moškanjci, v izmeri 750 m* Izklicna cena odškodnine za pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 5 N din za m*. V ta znesek niso vračunani stroški za komunalno ureditev zemljišča, kateri stroški bremenijo investitorja. b) Stavbno zemljišče v k. o. Brstje, ki ga tvori spodaj navedena parcela: pare. št. 737/21 tr, pripisan pri vi. št. 382 k. o. Brstje. Izklicna cena odškodnine za pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 8 N din za m*. c) stavbno zemljišče v k. o. Ptuj, ki ga po stari izmeritvi tvorijo: pore. št. 300/2. 305/9 in 305/4 travniki, pripisani pri vlož. št. 262, 86 in 723. vse skupaj kot eno stavbno parcelo, v skupni zmeri 392 m*. Izklicna cena odškodnine za pravico uporabe stavbnega zemlji.šča znaša 12 N din za m". II. Odškodnino za pravico uporabe navedenih stavbnih zem- ljišč je treba plačati v dveh obrokih, in sicer polovico v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zem- ljišča, ostalo pa do 31. decembra 1968. III. Investitor mora začeti z gradnjo hiše v enem letu, v na- sprotnem primeru izgubi pridobljeno pravico do uporabe. Natečaj bo opravljen 12. avgusta 1968 ob 8. uri na oddel- ku za upravnopravne zadeve skupščine občine Ptuj. soba št. 29/11. Investitorji morajo do takrat dostaviti pismene ponudbe v zapečatenih kuvertah, hkrati pa priložiti var- ščino v znesku 500 din na proračunu skupščine občine Ptuj. Za neoddane stavbne parcele bo natečaj odprt do oddaje. Oddelek za upravnopravne zadeve