Primorski Pošuuua pjačana v gotovim ~ Abb. postale I gruppo Cena 500 IlT -S imi >>>'SSSsSSSSSS§$SsS' neviuk Leto XXXVIII. St. 214 (11.342) TRST, nedelja, 3. oktobra 1982 ^ajatJ * * * * V Trstu 13. maja 1045, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob. p j ebuži, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi PO LA MALFOVEM PRORAČUNSKEM POROČILU Nujne žrtve tmdu za ha j ? Brikone več nihče ne dvomi, da I srednih (ki j ih plačujejo enako si- 'ezMLin. Itnlnn -nnitp? \o nhrlnh.',,* 1 • i___j. preživlja Italija najtežje obdobje od republikanske ureditve države. Slaba tolažba je zavest, da pretresa podobna kriza ves svet, ki se zvija v krčih prehoda od cziate dobe» (samo za nekatere) poceni surovin in energetskih sredstev do noveaa mednarodnega gospodarskega reda, ki bo moral vziti po sili smer, navzlic odporu tistih privilegiranih držav in gospodarskih sil, ki so na starem uspepale. Slaba tolažba zlasti zato, ker je Italija za surovine in energetska sredstva skoraj stoodstotno odvisna od uvoza in jo zato svetovna kriza prizadeva nesorazmerno bolj. Podatki, ki jih je navedel pro računski minister La Malfa v svojem *fotografskem» proračunskem poročilu so nadvse zgovorni in navdajajo, zlasti če jih dopolnimo še z drugimi pokazatelji gospodarskih razmer, z upravičeno zaskrbljenostjo. Državni primanjkljaj bo dosegel do konca leta 72M0 milijard lir (več kol 15,5 odstotka kosmatega notranjega proizvoda), industrijska proizvodnje upada in brezposelnost vzporedno narašča, izmenjave s tujino ustvarjajo čedalje večje primanjkljaje (predvsem zaradi dobav nafte in uvo za več kot polovico prehranskega blaga, ki ga porabi «državu sonca*), inflacija bo konec leta presegla določeno mejo 16 odstotkov in bo znašala 17,6 odstotka. Minister je moral prignali, da je za tako domala dramatično stanje kriva predvsem državna oblast, saj inflacijo poganjajo zlasti blazno naraščajoči tekoči državni izdatki (za osebje), ki že presegajo polovico vsegp ustvarjenega dohodka, in obresti na državne dolgove. Drugi veredostojni viri dokazujejo, da je prislovica o naraščajočih stroških za delovno silo, ki naj bi bili krivi rasti inflacije, navadna laž, medtem ko je nasprotno res, da je v zadnjih letih profit «.gospodarjev* naraščal. Spadolinijeva zahteva, naj se delovni ljudje zadovoljijo z največ 16-odstotno rastjo plač (z draginj-sko doklado vred) je v kričečem protislovju z mnogo višjimi poviški, ki jih je priznal državni birokraciji, z izdajo državnih zadolžnic z 22-odstotnimi obrestmi, z mnogo višjimi poviški tarif za javne storitve in cen, ki jih ima vlada vod nadzorstvom. Podatkov bi lahko navajali še in še, toda zdi se nam dovolj, če poudarimo najbolj zaskrbljujočega: vsak deseti za delo sposoben državljan je brez službe, če niti ne upoštevam,o prikrile brezposelnosti, ki jo predstavlja dopolnilna blagajna. Ob teh 2 milijonov in 200 tisoč brezposelnih jih ie velika večina izšolanih mladincev in mladenk, ki jim sedanja italijanska družbena ureditev ne nudi nobene perspektive, da bi s svojo svežo močjo in znanjem mogli prispevati k «boljšemu in pravičnejšemu življenju za vse*. kot se navadno reče, Zato, z vso ponižno spoštljivostjo, delimo skrb vogla varja države Pertinija o nevarnosti, da jih brezizglednosi ponuja v objem razčlovečenja, zasvojenosti mamilom ali brezizhodnemu tern rizmu. Dovolimo si le dodali, kar Pertiniju ni dovoljeno, da je to najzgovornejši podatek, ki dokazuje. da tako ni mogoče naprej, če naj se v Italiii ohrani omikano družbeno sožitje. In kakšne rešitve predlaga vlada za premestitev tega nevzdržnega položaja? Pravzaprav nobene, saj še ni izdelala nobenega u-sklajenega načrta gospodarske in družbene politike. Nastopala je le od primera do primera, pod silo razmer, z verigo formalno neupravičenih zakonskih. odlokov, ki jih je morala večino umikati in popravljati, a so vsi imeli enotno 'smeritev: nove in nove žrtve za delovne liudi. Tudi La Malfa se je v svoiem proračunskem poročilu obnašal ne kot glavni odgovorni za usmeritev aospodarske politike, a le kot nekak neprizadet akademik: tu imate številke, zdaj si pa pomagajte. Številke so znane, čeprav o njihovi verodostojnosti dvomijo sami člani vlade in politične večine. Če bo vlada (s pristankom parla-menth) uresničevala nove omejevalne ukrepe za omejitev inflacije v prihodnjem letu pod 12 odstotki, bo mogoče obdržati državni primanjkljaj pod 60.000 milijardami (toda, za ceno nadaljnje 1,5-odstot-ne rasti brezposelnosti), drugače bo inflacija poskočila na 21 odstotkov, državni deficit pa bo presegel 100.000 milijard lir, kar bi po Spadoliniievih besedah onemogočilo upravljanje države. Recept je torej enostaven: nadaljnji poviški davkov, zlasti po- romaki in bogataši) in tarif za javne storitve, manjše socialne storitve, reforma (na slabše) dravinjske doklade, ki že seda: krije le delno realno vrednost plač pred inflacijo. Mimo, zavitih strokovnih izrazov, to pomeni (kot smo že zapisali) «bodite pridni*: delovni ljudje naj se sprijaznijo z dejanskim znižanjem svoje življenjske ravni, naj z odpovedovanjem in žrtvami (edini) pomagajo uravnavati državno barko, ne da bi pa sploh vedeli, kam jo krmarji, usmerjajo. In ravno lu je osnovni problem: smer. V Italiji namreč nihče ne oporeka nujnosti žrtev za izhod iz nevzdržnih razmer, niti stranke večine niti KPI in ostala opozicija niti delodajalci niti sindikati. Zelo različna so pa mnenja o poteh, sredstvih in predvsem o ciljih, ki naj te žrtve opravičujejo. Ki naj opravičujejo dejanski pristanek delovnih ljudi in najširših ljudskih slojev m znižanje njihove življenjske ravni z neko perspektivo. BOMBNI ATENTAT SPET OPOZORIL NA NESTABILNOST HOMEINIJEVE REPUBLIKE Strahovita eksplozija v središču Teherana zahtevala smrt 60 oseb, ranjenih pa je 700 150 kilogramov tratila je popolnoma razneslo petnadstropni hotel, tri avtobuse in številne lokale ob glavnem trgu mesta - Za pokol obtožuje Homeini ZDA, vodja «mudžahedinov» Radjavi pa sam iranski režim TEHERAN — Eksplozija s 150 kilogrami trotiia natrpanega tovornjaka v samem središču Teherana je ponovno postavila v ospredje mednarodnega dogajanja nemirno iransko islamsko republiko ajatii-la Homeinija. Obračun bombnega atentata je naravnost strahovit: življenje je izgubilo najmanj šestdeset oseb, ranjenih pa je okrog 700. Eksplozija je popolnoma razdejala petnadstropni hotel, pred katerim svojim smrtonosnim tovorom. Zdi se nam, da je še vedno treba postaviti na prvo mesto amoralno vprašanje*: državna oblast mora brezobzirno pomesti z vsemi pojavi, ki ji jemljejo zaupanje ljudi, s korupcijo in neodgovornostjo v javnih ustanovah, v kateri uspevajo pojavi vsakovrstnega podvladja in mafije. Nuditi je treba jasne načrte za oživitev gospodarskega razvoja, ki naj te meljijo na ozdravitvi kmetijstva (vsak pometen anspodar najprej poskrbi za prehrano svoje družine). sektorjalnih načrtih za posamezne gospodarske panoge, sa mozavestnejši zunanji politiki (manj pokorni ZDA), ki naj . spodbuja gospodarsko sodelovanje s tujino. Le tako bo mogoče zajamčiti državljanom pravico do dela. ki je prva ustavna dolžnost. Uresničiti je treba, navzlic močnim in trdovratnim odporom, ustavna določila o davčni pravičnosti, saj ni mogoče trpeti, da prispevajo 80 odstotkov vsega priliva podrejeni delavci, medlem ko znašajo po ocenah finančnega ministrstva davčne utaje kar 30.000 milijard lir. Utrjevati in razvijati je treba demokratične svoboščine in pravice, ki jih prav tako zagotavlja ustava a jih vremnoao-krat vodilne politične sile in državna birokracija zavirajo in onemogočajo. Navedli bi iahko nešteto primerov, a dowli je, da pomislimo na tlačenče demokratičnih izbir v krajevnih upravah in šolskih predstavniških telesih Naj ob tem ne izzveni prisiljeno, če vključujemo v ta okvir tudi predolgo odloženo priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenci, ki živimo v tržaški, anriški in videmski pokrajini nismo «fata, morgana*, smo realnost s posebnimi značilnostmi in potrebami, ki čakajo že 37 let po krvavo zasluženi osvoboditvi na uzakonitev pravic, ki nam jih jamči italijanska ustava. Nobena vlada, ki terja od državljanov ve like žrtve, ne more puščati odprtih tako pomembnih problemov za utr ditev družbenena sožitja, če hoče računati na složen in prepričan napor za premostitev skupnih težav. Zato smo tudi mi pripravljeni priznati, da so žrtve nujne, a hočemo prav tako določeno vedeti: za kaj? LUCIJAN VOLK so atentatorji parkirali tovornjak Zračni pritisk je raznesel tudi tri avtobuse, ki so po naključju vozili mimo hotela prav v trenutku eksplozije. Velika večina potnikov je umrla. Več žrtev beležijo tudi med gosti bližnjih restavracij in drugih lokalov, ki so ob uri atentata, do katerega je prišlo predvčerajšnjim ob 18. uri po italijanskem času (vest pa so iranske oblasti Reagan povabil Džemajeia v ZDA BEJRUT — Na povabilo a-meriškega predsednika Ronalda Reagana bo novoizvoljeni libanonski predsednik Amin Džemajel 19. oktobra letos odpotoval na uradni obisk v ZDA. Džemajel trdno računa na podporo Bele hiše pri razreševanju libanonske krize z istočasnim umikom izraelskih in sirskih vojakov iz južnega dela države oziroma iz doline Be-kaa. Reaganov odposlanec Ha-bib je prav včeraj znova dopotoval v Damask, da bi se o tem vprašanju dogovoril s tamkajšnjimi oblastmi. Nj izključeno, da bo Džemajel kmalu o-biskal tudi Italijo in Francijo. V Bejrutu se medtem nadaljuje razminiranje številnih bomb. S tem nevarnim poslom se predvsem ukvarjajo pripadniki mednarodnih mirovnih sil, redna libanonska vojska pa še naprej vztraja z množičnimi in ponavadi neopravičljivimi aretacijami Palestincev, kar je že povzročilo val ogorčenih reakcij tudi med zmernimi muslimanskimi voditelji, kakršen je na primer bivši ministrski predsednik Saeb Salam Te a-retacije spravljajo v precejšnjo zadrego tudi italijansko poveljstvo mirovnega kontingenta, ki je že napovedalo, da ne bo dovolilo posplošene represije, čeprav ne more preprečiti Libanoncem, da uveljavijo svoje zakone. Bejrutske oblasti se namreč opravičujejo, da sodijo med aretiranimi osebami samo tisti, ki nimajo urejenih dokumentov. Teh naj bi bilo že tisoč. sporočile šele včeraj), običajno do bro obiskani. Hotel in ostala pri- zadeta poslopja so v neposredni bližini osrednjega teheranskega trga, ki so ga po padcu šaha poimenovali po Homeiniju, čigar i-me ostaja sedaj povezano z najbolj tragičnim atentatom v kratki zgodovini mlade islamske republike, po tistem, ki je 28. junija lani na sedežu «Alahove stranke* povzročal smrt 72 članov vlade, poslancev in pristašev Homeinijevega verskopolitičnega gibanja. V sporočilu iranskemu ljudstvu, ki ga je teheranski radio razširil brž po atentatu, je Homeini naprtil odgovornost za pokol med nedolžnim prebivalstvom »ameriš-kim plačancem*, ki iščejo uteho za svoje polome s tem, da prizadenejo tlačeno in revno prebivalstvo južnih predelov prestolnice. Iranski verski vodja je tudi dejal, da je namen teh zločinov odvrniti pozornost svetovne javnosti od porazov ZDA in njihovega hlapca Sadama Huseina, iraškega predsednika. Pri tem jc imel Homeini prav gotovo v mislih iraško - iranski spopad, še posebej pa zadnjo iransko veleofenzivo, ko so teheranske sile osvobodile svoje ozemlje in globoko prodrle čez iraško mejo. Iranski notranji minister Ali Ak-bat- Nateg Nouri pa je napovedal, da so v zvezi z atentatom že aretirali več sumljivih oseb, med katerimi je tudi nekaj tujih državljanov. Drugih podrobnosti Nouri ni omenil. Povsem drugačno mnenje pa si je o storilcih atentata ustvaril vodja «mudžahedinov» Masud Radjavi, ki je odgovornost za pokol pripisal samemu teheranskemu režimu, češ da želi opravičiti notranjo represijo in zmanjšati odmev slabih vesti ,ki prihajajo s fronte z Irakom, Radjavi je izjavil, da je islamska revolucija zahtevala že 20 tisoč žrtev med opozitorji. političnih jetnikov pa je 50 tisoč. V vojni z Irakom, pravi še vodja «mudžahedinov», pa je že padlo 200 tisoč Irancev, ranjenih pa jih je bilo 400 tisoč. ve sposobnosti za vodstvo nemške države, vendar jih le polovica verjame, da se bo držal dogovora o razpisu predčasnih volitev. Tudi frankfurtska borza, najpomembnejši trg denarja in vrednostnih papirjev v zahodni Nemčiji, je zelo mirno, brez vsakršnega pretresa ali živčnosti, pospremila menjavo bonske vlade: mednarodni kapital očitno ni presenečen nad njo, temveč jo, nasprotno, doživlja kot nekaj že dolgo pričakovanega; vprašanje je le, v kolikšni meri je prav on prispeval k takemu političnemu razpletu v Nemčiji. V Španiji odkrili nov poskus puča MADRID — Vse kaže, da so v Španiji še pred njegovo uresničitvijo preprečili ponoven poskus državnega udara. Policija je namreč včeraj aretirala tri visoke častnike topniških sil in izvedla temeljito preiskavo na njihovih domovih, kier je baje zaplenila o-gromno dokaznega gradiva, častniki, med katerimi sta dva polkovnika, so v sodelovanju z nekaterimi oficirji, ki so bili že ob- sojeni zaradi spodletelega poskusa puča z dne 23. februarja 1981, pripravljali novo zaroto. Nihče si za sedaj še ne upa izraziti nobene domneve o razsežnostih in nevarnosti naklepov častnikov. Precej zgovorno pa je dejstvo, da so voditelja lanskega spodletelega puča generala Del Boscha in podpolkovnika Tejera izolirali v samico. Španski komunistični sindikat je medtem pozval vse delavce k največji budnosti in enotnosti. Sklepni dokument glavnega sveta CGIL PO DEŽEVJU V ZADNJIH DNEH Notranjska Reka teče spet po stari strugi Na mestu, kjer je brezno sredi struge, je videti le velik vrtinec RIM — Glavni svet CGIL je v sklepnem dokumenti! poudaril prednost obnovitve delovnih pogodb in pripravljenost na reformo strukture plač in draginjske doklade, toda s pogojem, da vlada zagotovi z ustreznimi davčnimi o-lajšavami kupno moč plač in da delavske skupščine odobrijo po možnosti enoten predlog sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. RIM — Življenjski stroški so septembra meseca, v primerjavi z avgustom, narasli za 1,4 odstotka. VREME — Reka je, reke ni, reka je... bi lahko rekli skrivalnici, ki jo igra reka Reka v zadnjih dneh, V noči od petka na soboto je namreč spet napolnila staro strugo in teče ponovno tako, kot je tekla že stoletja in stoletja. Kot je znano je pred kratkim sredi rečnega dna v bližini Vrem prišlo do podora, odprlo se je brezno, v katero je odtekala vsa voda Reke (ki je zaradi sušnega obdobja ni bilo ravno dosti). Ta dogodek je vzbudil izredno zanimanje ne le okoliškega prebivalstva, ampak tudi drugod, saj so ga zabeležili v številnih državah kot posebnost, ki se ne zgodi vsak dan. Ob breznu so se dan za dnem zbirali številni «firbci», pa tudi strokovnjaki, ki nikakor niso mogli ugotoviti, kam odteka voda. Nekateri so menili, da je celo krenila k drugemu razvodju in teče pod zemljo na postojnsko stran. Sredi vročih razprav, ko je padel celo že sklep, da bodo odprtino zabetonirali, da bi voda spet tekla tudi skozi Škocjanske jame, pa se je včeraj nenadoma razširila vest, da je Reka spet taka kot vedno. Ko smo si včeraj zjutraj ogledali ta »zdaj je, zdaj ni* smo videli, da na kraju, kjer je prej sredi struge zevalo brezno, spominja na ta nenavadni kraški dogodek le še velik vrtinec. Zaradi deževja se je v strugo očitno nateklo toliko vode, da ga brezno ni moglo več požirati in mokra masa se je razlila čezenj ter kmalu napolnila strugo. Že med potjo proti škocjanskim jamam smo z mostu lepo videli, da so vsi tolmuni do vrha napolnjeni. V Motovunu smo že od daleč slišali bobnenje vode, ki bruha iz škocjanskih jam v Veliko dolino. Z razgledišča smo se tudi na lastne oči prepričali, da je Reka spet prav vsa v svoji strugi. Domačini okoliških naselij in številni turisti so z zanimanjem o-pazovali deročo vodo, potem ko je v preteklih dneh prihajal iz Škocjanskih jam le curek, ki so ga vzdrževali pri življenju manjši izvirki. Je torej z notranjsko Reko vse po starem? Da, vse! Enako teče kot prej, e-nako bobni skozi škocjanske jame. Enako pa je tudi umazana in smrdeča ter polna odplak, kot prej. S svojo muhavostjo je naredila sebi in škocjanskim jamam toliko (brezplačne) reklame, kot je ne bi še tako zasoljena propagandna akcija. Že zato zasluži, da bi bili do tega (bivšega) kraškega biser* odslej bolj usmiljeni in razumevajoči. BOJAN PAVLETIČ """...........................mn.,-------------------------------------------- POMENLJIVA POBUDA DOLINSKE IN SEŽANSKE OBČINE Zamenjava vlade v Zahodni Nemčiji brez pretresov BONN — Mirni, previdni, vsekakor pa brez sledu o pričakovanju velikih in vsebinsko bistvenih sprememb v nemški zunanji politi-ti, taki so prvi odmevi na zamenjavo v bonski vladni palači. Novi kancler Helmut Kohl je oznanil listo članov svoje vlade, v kateri je osem predstavnikov njegove krščanskodemokratske stranke CDU in po štirje pripadniki Straussove krščanske zveze CSU oziroma liberalne stranke FDP. Liberalni vodja Genscher je tako ohranil podkanclersko in zunanje-ministrsko mesto, vendar je njegov ugled znotraj male liberalne stranke močno načet. Poraženca, socialdemokrata Helmut Schmidt in Willy Brandt, sta nemudoma pričela kovati načrte za pospešeno delo v stranki, za njeno konsolidacijo in priprave na morebitne predčasne volitve ter nenazadnje za njeno angažirano opozicijsko vlogo. Socialdemokrati so tudi že določili datum svojega kongresa, ki bo v prihodnjem januarju in na katerem bodo odločali o svojem kandidatu za volitve. Kljub demoskopskemu porazu v Hessnu, pa Nemci niti tokrat niso mogli mimo bliskovitega statističnega podviga: še istega dne, ko je Kohl postal novi kancler, so objavili podatek, da več kot tri četrtine vprašanih zaupa v njego- PROSTO ČEZ MEJO V DOLINI GLINŠČICE V DUHU PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA Sprehoda so se udeležili številni ugledni predstavniki upravnega, političnega in kulturnega življenja z obeh strani - Prost prehod bo tudi danes Predsednik deželnega sveta Colli, vladni komisar Marrosu, deželni odbornik Coloni in jugoslovanski generalni konzul Mirošlč med hojo proti Botaču Ob Mazzinijevih idejah o bratstvu med narodi Na tržaškega diplomata, pisatelja in zgodovinarja Livia Zena - Zencovicha me že dolgo veže intelektualna in čustvena nit, ki je z moje strani stkana iz spoštovanja in občudovanja do njegove ogromne kulturne in življenjske izkušnje, z njegove pa morda iz radovednosti in simpatije do slovenskega in slovanskega človeka, s katerim se iz družinskih tradicij čuti sorodnega. Najin bolj ali manj stalen dialog seveda ne preprečuje, da bi včasih ne naletela na nesoglasja, ki pa se vedno ohranijo (predvsem zaradi njegove ljubeznivosti in dialektične spretnosti) v mejah komaj občutenega razhajanja mnenj. Prejšnji teden mi je Livio Ženo poslal članek iz Messaggera Veneta (24.IX. 1982), v katerem se je spomnil tridesetletnice smrti italijanskega zunanjega ministra Carla Sforze. V njem sem zasledil nekaj trditev, ki so povezane z našo ožjo stvarnostjo in s katerimi se ne morem povsem strinjati. Naj mi bo dovoljeno, da jih m kratko obnovim in nanje odgovorim. Ženo predstavlja svojega bivšega šefa (bil je namreč njegov tajnik) kot človeka, čigar misel korenini v Mazzinijevi tradiciji spoštovanja in bratstva med narodi, in poudarja njegovo stalno simpatijo do Slo- vanov, predvsem južnih. Pri tem ponavlja Sforzov stavek, da je lahko biti prijatelj daljnim narodom, Avstralcem ati Neoze-landcem, da pa je naloga pravega diplomata isleati prijateljstva s sosedi. Velik del Sforzove politične akcije, pravi Ženo, je bil osredotočen v iskanje sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bi slonel na skupno doseženi rešitvi spornih vprašanj. Misel, da je treba «jadranski mir* graditi na soglasju, na privolitvi obeh zainteresiranih strank, je bila, piše avtor, vodilo vse Sforzove politike nasproti slo’ vanskemu svetu. Ta pa je ni razumel in na njegovo simpatijo ni znal odgovoriti drugače kot s krivičnimi očitki nacionalizma in toliko da ne fašizma. V Zenovem portretu Carla Sforze je po mojem dosti resnice, vendar tu pa tam tudi kakšna olepševalna poteza. Kako na primer videti v ustvarjalcu rapalskega miru Mazzinijevega učenca, ko pa vemo, da je do tega slovenskemu in hrvaškemu narodu tako krivičnega sporazuma prišlo potem ko je rimska vlada z vohunskimi sredstvi izvedela, katere so maksimalne točke, do katerih se je beograjska bila pripravljena pogajati? Ugovor bi se lahko glasil, da je sporazum bil vendarle skle- njen med dvema suverenima in enakovrednima silama. Vendar je to samo for malno res, če le pomislimo m internacionalni status Italije — zmagovalke leta 1920, in ga primerjamo s tistim, ki ga je imela komaj skrpucana kraljevina SHS. Pa tudi tu bi se dalo še reči, da v Mazzinijevi misli pogodbe med vladami nič ne pomenijo, če jih ne sprejmejo tudi široke ljudske množice. Slovenci na Primorskem rapalske meje niso nikdar sprejeli in so to tudi povedali ne samo z Vilfanovim na stopom v rimskem parlamentu, temveč predvsem s svojim vztrajanjem in bojem na domači zemlji vsemu fašističnemu terorju navkljub. Bližji Mazzinijevim idejam se mi zdi Sforza v času svojega drugega ministrovanja po letu 1947, takrat ko gradi z Jugoslavijo vsaj ekonomske mostove, če že političnih ne more. Pa vendar tudi v tem času, koliko popuščanja nacionalističnim skrajnežem, koliko obzirov do tistih, ki so sejali sovraštvo namesto sprave! V nekem smislu je bil, po mojem, Mazziniju bolj soroden Tito, pa čeprav se ni rodil v plemenitaški toskanski družini, povezani z najbolj vzvišenimi predstavniki italijanske preporodne kulture. V tem nam- reč, da v vseh letih po vojni ni opustil prilike, da bi z besedo in dejanjem ne gradil sprave in sporazuma med narodi in vladami tokraj in onstran Jadrana. V kolikšni meri je bila Mazzinijeva misel živa v njegovi Jugoslaviji, pričajo tudi spisi predvsem srbskih znanstvenikov, posvečeni temu velikemu Evropejcu (Stip-čevič, Lilijana Aleksič) ali pa vrsta komemoracij ob stoletnici njegove smrti, h katerim je podpisani tudi sam, pa čeprav skromno, prispeval. *Katera ulica vaših številnih mest*, sprašuje Ženo Jugoslovane, rnosi Mazzinijevo ime, ime človeka, ki je bolj kot katerikoli drugi vlil Italijanom, in ne samo Sforzi. simpatijo, spoštovanje in nekaterim tudi ljubezen do slovanskih narodov?» Mislim, da sta neka politična linija in neka intelektualna zavzetost važnejši od tabel na ulicah. A če je prav, da so tudi te, morda ne bi bilo slabo iti v Piran in se tam ozreti po Maz zinijevi ulici. Pri tem se seveda človek ne more izogniti vprašanju, kdaj bo na primer katera tržaška ulica nosila Prešernovo ime, ime tega velikega pesnika, ki je prvi med Slovenci razglašal Mazzinijeve ideje o bratstvu med narodi? JOŽE PIRJEVEC Na pobudo in v organizaciji u-prav mejnih občin Dolina in Sežana je bil včeraj in je še danes dovoljen prost prehod čez dvo-lastniški blok v dolini Glinščice pri Botaču. Za prehod meje zadostuje le kakršenkoli osebni dokument. Že včeraj, dokler je vreme dopuščalo, je lepo število izletnikov in ljubiteljev prekrasne prirode izkoristilo to priložnost, ki naj bi v namenih pobudnikov postala tradicionalna po lanskem prvem množičnem pohodu od Botača na italijanski do Beke na jugoslovanski strani. Poseben poudarek pomembnosti te pobude v duhu prijateljstva in odprte meje, pa so dali v včerajšnjih dopoldanskih urah tudi številni ugledni predstavniki upravnega, političnega in kulturnega življenja z obeh strani meje, ki so se odzvali vabilu o-beh sosednih občinskih uprav na skupinski sprehod po na novo u-rejeni (s sredstvi rotacijskega sklada) panoramski cesti, lahko bi jo imenovali kar »cesta prijateljstva*, od Hrvatov čez dvolastniki blok na jugoslovansko stran. Na zbornem mestu pri Hrvatih nad Borštom, kjer sta jih pričakala dolinski župan Edvin Švab in predsednik sežanske občinske skupščine Tihomir Kovačič, so se poleg drugih gostov zbrali predsednik deželnega sveta Colli, deželni odbornik Coloni, vladni komisar prefekt Marrosu, šef njegovega kabineta Mazzurco, generalni konzul SFRJ v Trstu Miro-šič, italijanski generalni konzul v Kopru Tassoni - Estense, kve-stor Bartolini, šef obmejne policije Volpe, predsednik tržaške pokrajine Clarici, tajnik SKGZ Udovič, predstavniki obmejnih karabinjerskih postaj, številni predstavniki slovenskega in italijanskega kulturnega življenja (Spacal, Palčič, Košuta, Benedetič, Miglia itd.), tiska, radia in televizije, odborniki in načelniki svetovalskih skupin dolinske občine, z jugoslovanske strani pa podpredsednik družbeno - političnega zbora SR Slovenije Dino Pucer, predsednik obalno - kraške konference SZDL Boris Kralj, predstavniki skupščine in izvršnega sveta občine Sežana Ivan Vodopivec, Maks Pavšič in Štefan Mikuž, predsednik komisije za mednarodne odnose SZDL Črtomir Kolenc, podpredsednik italijanske skupnosti v Kopru in podpredsednik občinske skupščine Koper Mi-glioranza, načelnik oddelka obmejne policije Darko Dujmovič, predstavniki obmejne milice in še drugi. Po starem slovenskem običaju sta jih dekleti v narodni noši na dvorišču Hrvatove domačije pogostili s kruhom, soljo in žganjem, po pozdravnih besedah obeh županov Švaba in Kovačiča ter deželnega odbornika Colonija, ki so vsi poudarili pomen prijateljstva med sosednimi narodi in odprtih meja med državami za utrjevanje sožitja in miru, obenem pa tudi pomen pobude za ovrednotenje in zaščito prekrasne doline Glinščice in njenega območja na obeh straneh meje, so udeleženci sprehoda v pičlih pol ure dosegli in prestopili odprto mejo na mostičku čez Glinščico, ki je bil za to priložnost okrašen z državnimi zastavami in občinskimi prapori, in se potem na travniku nekaj deset metrov na jugoslovanski strani zadržali dobro uro, do povratka po isti poti, v prijateljskem pomenku in okrepčilu. Pri nas smo že nekaj let navajeni na take in podobne priložnosti za potrjevanje sodelovanja in prijateljskega vzdušja. Tokratna priložnost, za katero gre vse priznanje sosednima občinskima u-pravama Doline in Sežane, je v tem smislu bila še posebno simpatična, za kar so s svojo sproščenostjo poskrbeli tudi udeleženci sami. Simpatična in spodbudna, vsa odprta tudi tja, ker bo treba prestopiti še marsikatero mejo. (jk) Umrl j« Lino Salvini BIRENCE — Možganska krvavitev je povzročila nepričakovano smrt 57-letnega zdravnika, docenta za jedrsko medicino, Lina Salvini ja, sicer bolj znanega kot eden veljakov italijanskega prostozidarska. Salvini je bil osem let veliki mojster masonerije palače Giustiniani in neposredni predstojnik Licia Gellija, v zadnjem času pa se je znašel v sre-dišču polemik zunaj in znotraj masonerije, grozil mu je sodni postopek zaradi korupcije, medtem ko mu je sama masonska bratovščina odvzela možnost izvolitve na kakršnokoli funkcijo znotraj organizacije. . BOLOGNA — Bolonjsko sodišče je sporočilo, da sodnika Gen-tile in Floridia ne bosta več vodila preiskave o pokolu na železniški postaji, ker se bosta morala pred florentinskimi kolegi zagovarjati obtožb v Švici priprtega odvetnika Federicija. Na njuno mesto je bil začasno imenovan Sergio Carnia. 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 'rimorski 3. oktobra 1982 1 NA SKUPNI MANIFESTACIJI PO MESTNIH ULICAH IN NA ZBOROVANJU Slovenski in italijanski dijaki so izrazili solidarnost z bojem palestinskega ljudstva Govor palestinskega študenta - Pomenljivo odprto pismo predstavnika židovske skupnosti v Trstu - V slovenščini je spregovorila dijakinja Pavla Starc Več stotin dijakov tržaških višjih srednjih šol je včeraj z manifestacijo po mestnih ulicah in zborovanjem na Goldonijevem trgu izpričalo svojo solidarnost trpečemu palestinskemu ljudstvu in ponovilo zahtevo po takojšnjem umiku izraelskih okupacijskih sil iz Libanona ter po ustanovitvi svobodne palestinske države. Med udeleženci manifestacije je bilo poleg italijanskih dijakov, univerzitetnih študentov, palestinskih študentov na tržaški u-niverzi, tudi veliko število slovenskih dijakov (če že niso bili v večini, pa jih je bilo prav malo manj od polovice vseh manifestantov), kar še enkrat dokazuje, kako so naši mladini pri srcu vprašanja miru, svobode in demokracije. Na čelu sprevoda sta dva palestinska študenta nosila libanonsko zastavo, nakar se je za njima zvrstila dolga vrsta mladih, z dvojezičnimi protestnimi letaki v rokah. Po središčnih ulicah so s skandiranjem gesel proti izraelskima krvnikoma Beginu in Šaronu opozarjali mimoidoče na palestinsko tragedijo, na pokola v Sabri in šatili, na tisoče beguncev, ki jim odrekajo pravico do lastne zemlje, do lastne države. Sprevod je sklenil svojo pot na Goldonijevem trgu, kjer je mladim najprej spregovoril predstavnik palestinskih študentov Sami. Njegov govor je bil pretresljiv: »Begin je dal vojaški invaziji Libanona ime «Mir v Galileji*. Ta akcija pa je zahtevala 73 tisoč žrtev, nad stoti-soč ranjenih, pod ruševinami bejrutskih hiš čaka na pokop še na desetine trupel, na tisoče ljudi je ostalo brez strehe, na tisoče jih živi v brezupnih življenjskih pogojih.* »Svet je že nedvomno obsodil morilca Begina in šarona, a to ni dovolj, kot ni dovolj, da se tri države najprej zavežejo, da bodo skrbele za mir v Libanonu, a jih nato preseneti grozodejstvo v taboriščih Sabra in šatila,* je dejal Sami. Ob koncu svojega govora je o-menil konkretne zahteve palestinskega ljudstva: priznanje PLO kot zakonite predstavnike palestinskega ljudstva, umik izraelskih sil iz Libanona, ustanovitev posebne mednarodne komisije v okviru OZN, ki naj bi imela nalogo, da ugotovi odgovornosti za pokola v Sabri in Šatili. Zatem je dijak prebral odprto pismo, ki ga je poslal prirediteljem manifestacije eden od čteiriov - židovske skupnosti v Trstu. »Izraziti mnenje o tem, kar se je pripetilo v zadnjem času v Libanonu, je meni, Židu po rodu. zelo težko. Dva krvoločneža sta popolnoma pokopala naše upanje za mir med nami in palestinskim ljudstvom. Palestinci tvegajo uničenje z istimi metodami, ki so nam Židom znane že iz časov inkvizicije in druge svetovne'vojne. Palestinskemu ljudstvu hočem povedati, da želi imeti židovsko ljudstvo v izraelskem parlamentu ljudi, ki bi izražali voljo ljudstva in ne voljo dveh vojnih hujskačev. Palestinci so realnost, so ljudstvo, ki ima vse pravice do obstoja, do zemlje, na kateri naj živi svobodno,* zaključuje pismo predstavnika židovske skupnosti. Zatem je italijanski dijak Sergio Minni ostro protestiral zoper sklep upravnega sveta Auditoriuma, ki ni dovolil, da bi lahko potekalo za- amiMNMaimiiiMiiiiiMiiHiiiiiiiMiiimtiiiiiiiiifaiiiiii« v Silvester Čepar z jubilejem v pokoj Silvester čepar si je izbral kar svoj rojstni dan e šestdesetletni co, ki jo praznuje prav danes -za odhod v pokoj. 34 let je bil z nami pri Za ložništvu tržaškega tiska kot elektrikar in me hanik, natanko od 19. julija 1948 do te noči, ko je še poslednjič stregel linotajpom, ki kljub zastarelosti tudi zaradi njegove skrbne nege kar dobro služijo svojemu namenu. Silvester je prišel iz rodne brkinske Barke v Trst kot 14-letni mladenič, da bi se izučil poklica. Kot vajenec se je zaposlil pri elektri-karskem podjetju Navarra v Ul. Zonta. Med praktičnim ukom je o-biskoval tudi večerno strokovno šolo. Leta 1941 je dobil mesto v ladjedelnici Sv. Marka, leto kasneje pa v zdravilišču INPS v Ankaranu. V začetku leta 1943 so ga poklicali k vojakom v mornarico in kot vojak - mornar je dočakal kapitulacijo Italije v Dubrovniku. Po raznih peripetijah se je vrnil domov na Barko in se pridružil partizanom. Iz zdravstvenih razlogov je kmalu zatem prišel spet v Trst, delal najprej v podjetju Vizzi, nato pa pri znanem elektrikarskem podjetju Ambrožič. Ko smo obnavljali zgradbo v Ul. Montecchi je pri obnovi po magal kot elektrikarski inštalater, ko pa je bila zgradba obnovljena, je ostal kar v njej, kajpada kot e-Iektrikar, zadnjih 15 let pa kot mehanik. Skrbel je za delovanje stavnih strojev, pa seveda tudi za druge naprave vse do te noči, ko smo se od njega poslovili, se mu zahvalili za zvestobo in obenem čestitali k življenjskemu jubileju z željo, da ti še naprej bil tako trden in zaveden Slovenec in da bi ga dobro gdravje spremljalo še mnogo let. ključno zborovanje v tem gledališču, kar bi omogočilo poseg številnih izvedencev o palestinskem vprašanju, univerzitetnih profesorjev in drugih. Ena od motivacij za prepoved uporabe gledališča je bila najavljena prisotnost predstavnika P LO med uradnimi govorniki. «Taka odločitev je nedemokratična in reakcionarna,* je med drugim dejal Minni. Slovenska dijakinja Pavla Starc je podčrtala dejstvo, da je bilo tudi naše mesto prizorišče nacističnih grozot, ki so jih okusili v prvi vrsti prav Slovenci in Židje. «Prav zato nam je boj palestinskega ljudstva še bližji,* je dodala, in zahtevala, da demokratične komponente Trsta napravijo vse kar je v njihovih močeh, da se prekine prelivanje krvi v Libanonu in da se zagotovi Palestincem pravica do obstoja v sklopu lastne države. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiuitiiiriiiiiuiMiiiiiiiiimMmiiiHiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiniiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiirniHiiiiiiiiiiiiiiiiii USTANOVLJEN JE BIL NA POBUDO KOORDINACIJSKIH ODBOROV Konzorcij Naša zemlja» zaščitnik interesov razlaščencev in skupnosti Cilji in organi organizacije - Nujna je enotnost in organiziranost Kot smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, so predstavniki koordinacijskih odborov za zaščito interesov razlaščencev v zvezi z izgradnjo hitre ceste na Tržaškem formalno ustanovili v petek, 1. oktobra, konzorcij z imenom »Na ša zemlja*. Sklep o ustanovitvi konzorcija je bil sprejet na skupni seji vseh koordinacijskih odborov razlaščencev tržaške pokrajine, ki je potekala dne 15. septembra v prostorih doma TPPZ v Bazovici. V 2. členu statuta je natančno naveden cilj konzorcija »Naša zemlja: »Cilj konzorcija je zaščita interesov posameznikov, prizadetih zaradi razlastitvenih ali drugih ukrepov, ki omejujejo lastniško pravico, s strani javnih ustanov oziroma u-stanov javnega prava v tržaški pokrajini. Konzorcij se zavzema posebno za: a) pravično in primerno odškodnino na podlagi tržne vrednosti nepremičnin v prid oseb, ki so utrpele ukinitev oziroma omejitev lastni- ške pravice ali drugih pravic na nepremičnino, ki je predmet razlastitvenih ali drugih ukrepov, ki omejujejo lastniško pravico oziroma u-stvarjajo nove lastniške pravice v korist tretje osebe; b) doseči pravično protivrednost za posredno in neposredno škodo, ki so jo utrpeli razlaščenci kot pripadniki iste vaške skupnosti, ali okraja ali večje skupnost« posameznikov; ki so bili na katerikoli način oškodovani od zgoraj navedenih ukrepov;,-č)h doseči primerne protivrednosti v prid celotne slovenske narodnostne skupnosti tako, da bi odstranili oziroma vsaj omejili škodljive učinke zaradi izgube lastnega teritorija; d) sprožiti pri javni! ustanovah vse potrebne pobude proti tistim ukrepom, ki posredno ah neposredno omejujejo pravice članov konzorcija, kot posameznika ali kot pripadnika slovenske narodnostne skupnosti.* Člani konzorcija, ki si ne zastavlja pridobitnih namenov, lahko postanejo fizične osebe, pravne osebe, ustanove in združenja, ki so OBTIČAL JE 500 IVI GLOBOKO V JAMI «DAVANZ0» NA KANINU REŠEVANJE RANJENEGA JAMARJA SE BO IZTEKLO VERJETNO DANES 23-letnemu Spartacu Saviu iz Trsta je skala zlomila gleženj - Reševanje težavno zaradi ozkih in zavitih meandrov Za 23-letnega jamarja Spartaca Savia iz Trsta, ki si je med raziskovanjem brezna »Davanzo* na Kaninu zlomil gleženj in je obtičal 500 metrov pod površjem, se ure verjetno vlečejo v nedogled. Njegovo reševanje iz jame, ki je s svojimi 780 metri ena najglobljih v okolici, poteka namreč skrajno počasi. Prvi alarm so sprožili Saviovi tovariši že v petek zvečer, iz vlažnega in hladnega oklepa pa ga bodo — če bo vse steklo po predvidevanjih reševalcev — potegnili le danes v popoldanskih urah. Savio se je spustil v brezno, skupno s šestimi tržaškimi jamarji, člani jamarskega odseka društva »Alpina delle Giulie*, v petek. Do nezgode je prišlo med povratkom, ko se je nenadoma odkrušila skala, ki je Saviu padla na nogo in mu zlomila gleženj. Jamarji so Savia spravili do bivaka, ki so ga pri spustu postavili približno 500 metrov globoko. Nato je minilo nekaj ur, preden so se nekateri jamarji po ozkih in zavitih meandrih povzpeli na površje. V planinski koči «Gilberti* so vlomili, bila je namreč zaprta, od tu pa so telefonsko obvestili tržaške tovariše, ki so odpotovali v dveh skupinah. Na kraj so prihiteli tudi jamarji iz Vidma in Gorice ter skupina gorskih reševalcev iz vrst finančnih stražnikov, medtem ko je vsklaje-vanje dela prevzela videmska prefektura, ki je včeraj dala na razpolago vojaški helikopter. Z njim so pripeljali iz bolnice v Casarsi posebne obveze in aparature za ogrevanje, ki so nujne za omavčevanje gležnja. Šele sinoči sta se dva zdravnika lotila tega dela; za katerega so vsi menili, da bo zamudno, kajti v vlagi se mavec zelo počasi otrdi. Medtem pa so drugi jamarji poskrbeli za poseben sistem škripcev in specialna nosila, kjer je bilo mogoče, pa so tudi izboljšali prehode. Kaj povzroča največje težave pri reševanju? To vprašanje smo vče- podvržena razlastitvenim ukrepom o-ziroma se strinjajo z nameni konzorcija. Organi konzorcija so: občni zbor članov, upravni odbor, predsednik upravnega odbora in nadzorni odbor. Kot predsednik upravnega odbora je bil izvoljen na ustanovni seji konzorcija dr. Robert Stepančič iz devinsko - nabrežinske občine. Upravni odbor si je zadal kot prvo nalogo, da bo v najkrajšem času priredil javno srečanje s političnimi silami o vprašanju razlastitev ter odnosa do našega narodnostnega teritorija s strani javnih oblasti. Da bi delovanje novoustanovljenega konzorcija bilo čimbolj učinkovito. vabijo vse zainteresirane posameznike in ustanove naj postanejo člani konzorcija «Naša zemlja*. Samo če bomo vsi Slovenci enotni in organizirani, se bomo uspeli zoperstaviti nenehnemu procesu odtujevanja našega narodnostnega teritorija, kar povzroča naši skupnosti ogromno družbeno, gospodarsko, kulturno in narodnostno škodo, (ps) Odprta razstava o Garibaldiju Od včeraj je v tržaški poštni palači odprta razstava o Garibaldiju. Razstava je zgodovinska, hkrati pa prikazuje znamke o »junaku dveh svetov* in nekatere predmete, ki so bili njegova last. Med temi so tudi številna pisma in dokumenti z Garibaldijevim lastnoročnim podpisom. Razstava bo odprta do 9. t.m. Še nejasna usoda obrata «Calza Bloch» Na pobudo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL bo prihodnji teden v Trstu novo srečanje s predstavniki tekstilne tovarne »Calza Bloch* v ža-veljski industrijski coni, kjer preti nevarnost, da bo osebje (pretežno ženska delovna sila) v kratkem o-stalo brez zaposlitve in da bo obrat sploh prenehal s proizvodnjo. Ta je že več časa ustavljena ter so delavke v dopolnilni blagajni. SEJA VODSTVA TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Oblastniške igre ne rešujejo gospodarske krize na Tržaškem KPI pripravlja vrsto novih predlogov, ki jih bo predočila političnim m družbenim silam Pred dnevi se je sestal vodstveni komite tržaške avtonomne federacije KPI, ki je preučil sedanji politični položaj. Poročilu tajnika Clau-dia Tcnela je sledila obširna razprava o nedavnih političnih dogodkih na Tržaškem in v deželi F-JK, govor je bil nato tudi o novih pobudah KPI. V tiskovnem poročilu, ki so ga objavili po sestanku, vodstveni komite opozarja komuniste in javno mnenje nasploh na vedno težji gospodarski položaj na Tržaškem in na zaskrbljujočo perspektive zaposlenosti Med drugim je v poročilu rečeno, «da beležimo ob oblastniških igrah, ki označujejo vedno nestabilnejši položaj odborov na tržaški občini in pokrajini, vedno težje napade na račun zaposlitvene ravni, ki jim je sklad za brezposelne s težavo kos.* Kriza bo po mnenju tržaške avtonomne federacije KPI vedno manj obvladljiva, če se ne bodo reševala gospodarska vprašanja s čisto novimi oprijemi in če ne pride do drugačnega soočanja s sindikalnimi organizacijami delavcev in to predvsem v vidiku pogajanj za nove delovne pogodbe. Nadalje je v poročilu rečeno, da ne bo mogoče priti do sprememb in do korenitega reševanja gospodarskih problemov, če se ne spremenijo odnosi do KPI, saj se ne smejo še nadalje spregledati njeni predlogi in moč. Demagoški in enostranski posegi nikakor ne bodo rešili krize, ki pesti zasebno in javno tržaško industrijo od Italsiderja do Calze Bloch, od Tovarne velikih motorjev do CMI tja do Štivanske papirnice in rafinerije Total. Vodstveni komite je nato poglobil vrsto predlogov, ki jih bo KPI predočila političnim in družbenim silam na Tržaškem, da bi prišlo do široke razprave in do vrste soglasij, v prvi vrsti s PSI. V zvezi s položajem na tržaški občini in pokrajini in v sami deželi objavlja današnja številka Unita članek izpod peresa tajnika tržaške avtonomne federacije KPI Claudia Tonela. Tonel je v svojem članku močno kritičen do raznih političnih manevrov, kjer so protagonisti laično - socialistični pol, KD in LpT. Ti manevri, pravi med drugim pisec, ne koristijo Trstu in reševanju njegovih problemov. Nato Tonel dodaja, da je protikomunistična pre-judiciala naredila že veliko škode in da je nemogoče računati .na to, da se lahko pereča vprašanja rešijo brez KPI. « C. Bran predsednik upravnega sveta družbe za upravljanje postajališča Delniška družba za upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih je imenovala za predsednika u-pravnega sveta dr. Claudia Brana, predstavnika družbe «Autovie Ser-vizi». Delegirani upravitelj je R. Prioglio, drugi člani upravnega sve- ta pa so prof. M. Maestro kot predstavnik Konzorcija za gradnjo postajališča ter špediterja L. Marchi in F. Gropaiz. Glavnico družbe za upravljanje postajališča so prispevale javne ustanove in zasebna podjetja, »Autovie Servizi* pa je podpisala 20% družbinega kapitala. V četrtek seje treh rajonskih svetov V četrtek, 7. oktobra, se bodo v Trstu sestali trije rajonski sveti. Ob 18. uri se bo začela seja sveta za Rojan, Greto in Barkovlje, ob 19. uri bo na vrsti svet za Kolonjo in Škorkljo, ob 20. uri pa se sestane rajonski svet za Valmauro in naselje Sv. Sergija. ZARADI POMANJKANJA OSEBJA MOČNO OKRNJENO DELOVANJE ZAKLADNEGA RAVNATELJSTVA Le 8 uradnikov za 24.000 državnih in poldržavnih upokojencev Sindikati zahtevajo poseg pristojnih organov in parlamentarcev Pred dnevi so se v Trstu sestali člani pokrajinskih tajništev sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL, da bi vzeli v pretres vrsto perečih vprašanj, ki zadevajo upokojence in njihovo oskrbo. Na sestanku so poglobili zlasti probleme, ki se nanašajo na naraščanje draginje zlasti kar zadeva cene najnujnejših življenjskih potrebščin in tarif za javne storitve, in pa na delovanje zakladnega ravnateljstva. Glede zadnjega vprašanja so prisotni ponovno ugotovili, da je osebje omenjenega urada številčno nezadostno, da bi zmogljo delo, ki ga terja stalno spremljanje položaja okrog 24.000 upokojencev državnih in poldržavnih ustanov. Pomanjkanje osebja je pred kratkim potrdil sindikalistom sam ravnatelj omenjenega urada. Pokra- •IIIIIIIIIIIIIIlUHIIHIIIIIIIIHIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllimntflllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllUllt NATEČAJ «CITTA Dl TRIESTE» TUDI LETOS BREZ ZMAGOVALCA Na krajši svečanosti v tržaški občinski palači so včeraj razglasili rezultate letošnjega mednarodnega glasbenega natečaja za simfonične skladbe »Citta di Trieste*. Natečaj je bil letos posvečen izključno skladbam za sam orkester in se ga je udeležilo 76 skladateljev iz 19 držav. Najbolj številčna je bila udeležba skladateljev iz Italije, ki so predstavili žiriji 18 ...pantitur; sledijo ZRN s šestnajstimi predstavljenimi deli, ZDA z enajstimi, Francija z _ osmimi itd. --------------- Mednarodna žirija, ki ji je predsedoval prof. Mario Zafred, je soglasno odločila, da ne podeli prve nagrade. Podeljevanje prve nagrade na tem natečaju je sicer že «prava redkost*, saj so v. dosedanjih 29 izvedbah natečaja porazdelili le 9 prvih mest (v povprečju eno vsaka tri leta). Drugo mesto je na letošnji prireditvi osvojila skladba «Metamorpho-ses for crchestra* 41-letnega poljskega skladatelja Piorta Warzeche iz Bytoma, medtem ko je šla tretja ZA OMEJITEV ENERGETSKE KRIZE Ob črpalkah v sosednem pasu le po 15 litrov goriva Omejitev velja tudi pri tankanju za bone Strožje carinsko nadzorstvo na mejnih prehodih Pri bencinskih črpalkah v Jugoslaviji morejo občani po novem na-tankati le po 15 litrov bencina hkrati. Ukrep so pristojne oblasti sprejele v okviru vsestranskih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva, saj predstavlja uvoz surove nafte iz tujine tudi za sosedno državo čedalje težjo postavko v trgovinski in plačilni bilanci. Omejitev v porabi goriva, ki naj bi po mnenju nekaterih opazovalcev trajala do konca leta ali celo do marca 1983, velja za vse avtomobiliste, ki se ustavljajo ob jugoslovanskih črpalkah in torej tudi za tuje državljane — tako denimo tudi za avtomobiliste s Tržaškega in Goriškega, ki so zlasti po zadnji podražitvi ben- raj «na vroče* zastavili Stojanu Sancinu, načelniku jamarskega odseka SPDT. «Nisem bil na mestu, zato ne vem, kakšne so realne okoliščine,* nam je dejal. «Običajno pa so to meandri, torej ozki in zaviti rovi, po katerih se lahko samo plaziš. Po teh prehodih, ki se lahko dvigajo ali spuščajo, je nemogoče vleči ranjenca, če si tudi sam ne pomaga naprej. Podobno, kot če se plazimo pod stolico. V primeru, da ima ranjenec zlomljeno nogo in je sploh ne more uporabljati, se marsikdaj zgodi, da gredo reševalci v jamski splet s kompresorjem.* Tatovi obiskali šolo pa ne za učenje Osnovno šolo v Ul. Commerciale 162 so v noči med četrtkom in petkom obiskali tatovi. V stavbo so vdrli skozi okno v kopalnici, potem ko so razbili šipo in se verjetno pri tem tudi porezali, saj so po vseh stikalih ostale srage krvi. Kot je ugotovil sluga Livio Vittori, ki je vdor prijavil policiji, so tatovi prebrskali vse učilnice in sobe, s seboj pa so odnesli le 1000 lir v kovancih in nekaj ključev. lllllllllllflllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIItlllllllllllillliiiiiiiiiiiiimiiHMiiiiii AVTO JIMA K NENADOMA PRISEKAL POT STROGO PRIDRŽANA PROGNOZA ZA MLADI VESPISTKI IZ MILJ V zadnjih dneh se kot po tekočem traku vrstijo prometne nesreče, ki jih zakrivijo neodgovorni in neoprezni avtomobilisti, žrtve pa so predvsem motoristi ali vespisti, za katere so poškodbe skoraj vedno hude, saj jih ne ščiti nobena pločevina. Tudi pri nas se še ni uveljavila navada varovalne čelade, kar pa je v sosednjih državah že zakonski predpis. Prav čelada bi namreč lahko rešila hujšega dve dekleti iz Milj, ki sta se ponesrečili včeraj. 19-letna Rosanna De-stradi in 18-letna Fabiana Stefani sta se okrog 13. ure z vespo vozili po Ul. Caboto, ko jima je na križišču z Ul. Pigafetta nenadoma presekal pot Franco Di Leonardo, ki je s svojim avtom najprej prehitel avtobus, nato pa sunkovito zavil proti Ul. Pigafetta. Obe dekleti so s strogo pridrža no prognozo sprjeli na nevrokiruri kem oddelku, kamor sta prispeli v nezavestnem stanju zaradi hudega pretresa možganov in udarcev v glavo. Izmakniti sta hotela avtomobilske dele Policija je aretirala dva jugoslo vanska državljana, ki sta hotela ukrasti nekaj avtomobilskih delov iz mehanske delavnice »Zampa* v Ul. Fianona 2. 22-letni Tihomir Kru-tak in 28-letni Stevo Gorički sta se že v četrtek zjutraj zglasila v delavnici in povprašala za nekatere dele. Ko pa sta dobila odklonilen odgovor, sta sklenila, da se vrneta med opoldanskim odmorom in zaželene dele enostavno izmakneta. Vse ie šlo kot predvideno, razen konca. Med »umikom* ju je namreč zasačil uslužbenec. cina v Italiji začeli znova oblegati črpalke v sosednem obmejnem pasu — ne glede na to, ali želijo na-tankati gorivo za dinarje ali za bone. Republiški komite SR Slovenije je v zvezi z omejitvijo porabe goriva sporočil, da so v pripravi ukrepi, da bi se sedanje stanje izboljšalo in da bi se tudi v okviru razpoložljivih količin goriva zagotovilo redno oskrbovanje tržišča. Komite je hkrati pozval občane, naj omejijo uporabo zasebnih vozil na najnujnejše, da bi tako pripomogli k varčevanju z gorivom. Po nekaterih vesteh naj bi pristojni organi v Jugoslaviji nameravali omejiti porabo goriva tako, da bi uvedli mesečno kontingenta bencina za posamezna vozila, medtem ko naj bi omejevanje potrošnje na podlagi alternativnega prometa »sodih in lihih števil* ne prišlo več v poštev. V okvir splošnih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva spada tudi nova zaostritev carinskega nadzorstva na mejnih prehodih, tako tudi na prehodih z Italijo, kjer so tudi včeraj nastale dolge vrste vozil z jugoslovansko registracijo. Jugoslovanski cariniki že nekaj dni strože kontrolirajo, da nimajo njihovi sodržavljani, namenjeni v tu jino, pri sebi več dinarskih sred štev, kolikor jih dopušča carinski zakon, in da so morebitna devizna sredstva »krita* z ustreznimi bančnimi potrdili. Kar zadeva mejne prehode na Tržaškem, kontrolirajo cariniki zlasti vnos kave, zaradi katere je naše mesto v zadnjem času spet preplavljeno z dinarji, in sicer tudi z bankovci po 1.000 dinarjev, katerih iznos iz Jugoslavije je prepovedan. • Skupščina KZE se bo sestala v sredo, 6. oktobra, nato pa še naslednjo sredo. Na dnevnem redu je kar 26 točk, prva pa bodo na vrsti sporočila predsednika. Med zanimivejše točke naj navedemo sklep o konvenciji z novo fakulteto za zo-bozdravništvo na tržaški univerzi. nagrada delu «Positionen fiir Or-chester* nemčkega skladatelja Rajmunda Jiilicha, ki je osvojil že enkrat prej (leta 1977) tretje mesto na tem natečaju. Žirija je tudi odločila, da opozori na deli «Dom Zuan de Sant Zanut* in »Kurtosis I. far archestra*. Imen avtorjev obeh skladb, v skladu s pravilnikom natečaja, niso objavili. Prireditelji Žfe tradicionalnega natečaja, tržaška občina, konservatorij tem že-pflpmljajo hff jnbllčjno 30. izvedbo tržaške glasbene pobude, ki bo stekla prihodnje leto pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike. Natečaj bo prihodnje leto namenjen skladbam za flavto in orkester. S koncertom Ludviga van Tria v baziliki sv. Silvestra so se zaključile letošnje poletne prireditve na Tržaškem, ki jih je organizirala Avtonomna tržaška letoviščarska in turistična ustanova. Skupaj je bilo v 4 mesecih v naši pokrajini približno 70 manifestacij, glasbenih prireditev, razstav, koncertov. Med temi so želi največ uspeha festival operete, festival znanstvenofantastičnega filma, deželna razstava obrtništva in vrsta koncertov lahke glasbe in baletov. jinsko ravnateljstvo zaklada bi namreč potrebovalo 80 uradnikov, medtem ko jih šteje danes komaj 25, saj se pristojni organi že leta ne potrudijo, da bi nadomestili z mladimi silami uradnike, ki iz tega ali o-nega razloga zapuščajo svoja mesta. Položaj je toliko bolj pereč, ker se od omenjenih 25 ljudi le 8 konkretno ukvarja z vprašanji, ki zadevajo neposredno upokojence. Pomanjkanju osebja v tem uradu je treba med drugim pripisati tudi nezavidljiv položaj številnih državnih in poldržavnih upokojencev, katerim še niso utegnili — od konca lanskega leta — prilagoditi pokojnin in pa dejstvo, da čakajo nekateri upokojenci že leta na izplačilo dozorelih zaostankov. V zvezi s tem specifičnim vprašanjem so predstavniki sindikalnih organizacij sklenili sklicali poseben sestanek z vladnim komisarjem in ■ tukajšnjimi parlamentarci, da bi skupno poiskali nujno rešitev problema. Sindikalisti bodo zahtevali podoben sestanek tudi z občinskim odbornikom Fragiacomom, da bi pregledali probleme upokojencev, ki spadajo v pristojnost tržaške občine. Seja deželne komisije za kmetijstvo Deželna komisija za kmetijstvo je ponovno odobrila zakonski osnutek (vlada ga je poslala deželi v ponovno preučitev), ki ustvarja rotacijski sklad za finansiranje kmetijskih dejavnosti. Vzdržali so se komunisti. Ista komisija je odobrila tudi u-krep z začasnimi normami glede poklicnega seznama kmetovalcev v tržaški pokrajini. Temu je nasprotovala KPI, vzdržal pa se je MF. Komisija je nato odobrila še zakonski osnutek, ki predvideva posege za izgradnjo treh velikih zadružnih zgradb. Obvestilo tržaške občine Tržaška občina obvešča, da bodo nekatere občinske izpostave po novem razdeljevale avtobusne izkaznice po znižani ceni upokojencem z minimalno pokojniho INPS in dru- Tnrtini in ffledfllišče Verdi se med uuuuuouhf pviuijuuiu »ro m aru- "Pečene«, v poldanskem času, in sicer vsak de Javnik od 16.30 do 19. ure. Izpostava so naslednje: Novo mesto — Nova mitnica — Ul. Battisti 14, Sv. Vid — Staro mesto — Ul. Colautti 6. Sv. Ivan — Lonjerska cesta 1, Kja-din-Rocol - Ul. dei Mille 16, Ške-denj-čarbola — Ul. Roncheto 77. V drugih občinskih izpostavah pa bodo izkaznice razdeljevali po običajnem dopoldanskem umiku, to je vsak delavnik od 8.15 do 12. ure. • Nova številka revije «Trieste eco-nomica* objavlja med drugimi članki prispevek dr. Modiana o reformi trgovinskih zbornic, članek prof. Lunderja o trgovini s kavo in povzetek videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. + Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila ANGELA SANCIN por. ŽERJAL Pogreb drage pokojnice bo jutri, 4. oktobra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči: mož Silvester in drugo sorodstvo Boljunec, 3. oktobra 1982 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega ADOLFA PERT0TA Posebna zahvala g. zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, g. duhovnikom, prijateljem, cerkvenim pevkam in pevcem, darovalcem cvetja, tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoča družina Nabrežina, Trst, 3. oktobra 1982 ZAHVALA Ganjeni ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in nonota ANTONA RAVBARJA se najtopleje zahvaljujemo g. Bedenčiču, zdravnikom in osebju nevrokirurškega oddelka glavne bolnišnice, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča družina Repentabor, Avstralija, Trst, Sežana, Vrhovlje, 3. oktobra 1981 V PETEK V TRŽAŠKI KNJIGARNI Predstavitev štirih leposlovnih knjig Založništva tržaškega tiska Gre za novosti Irene Žerjalom, Acota Mer molje, Miroslava Košate in Vladimira Kavčiča Irena Žerjal - Gladež Konec prejšnjega meseca je Založništvo tržaškega tiska v gori-škem Kulturnem domu predstavilo javnosti sedem novih knjig in ponatis Vidmarjevega »Eseja o lepoti». Ostale knjige pa so bile pesniški zbirki «Gladež» Irene Že- Ace Mermolja - Z zvezdami v žepu rjal, in »Z zvezdami v žepu* Ace-ta Mermolje, zbirka radijskih iger Miroslava Košute *Tri igre za glas*, roman Vladimira Kavčiča «Živalski krog*, knjigi esejev Bojana Stiha eTema in anatema* in Ljerke in Luca Menašeja «Med ljudmi in spomeniki* ter izbor gledaliških kritik Jožeta Javorška «Ogledala*. Na goriški predstavitvi so bili prisotni tudi avtorji knjig, ki so na kratko spregovorili o svojem delu. V petek se nam bodo v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančišlca 20), s pričetkom ob 18. uri, predstavili avtorji štirih leposlovnih knjig, ki spadajo v letošnji rprtdelek» ZTT. Ne gre torej samo za ponovitev goriške predstavitve, ampak za literarno srečanje, na katerem bodo pisatelji brqli iz svojih najnovejših del in se nato razgovarjali z občinstvom. Trije avtorji so «z našega konca» in sicer Irena Žerjal, kt bo predstavila svojo novo zbirko «Gladež», Ace Mermolja z zbirko »Z zvezdami v žepu» in Miroslav Košuta, ki je v knjigi ,mllll'*''i'ii»"""'>'"iiiii>iii>iiiiwuiNUuiiiiiii.imiimmimmmimmimmmiiiuaiuilllm........... OBVEZNA JE LE, ČE Sl PRIKLJUČEN NA MESTNO KANALIZACIJO PONOVEN PROTEST UPRAVNEGA ODBORA PR0SEŠKE ZADRUGE OBČINSKA DAJATEV ZA VODO NE VELJA VSEM PORABNIKOM Za oprostitev dajatve se obrnite na Kmečko zvezo Na podlagi državnega zakona za zaščito pred onesnaženjem je tržaška 'občinska uprava sklenila, da uvede posebno dajatev na priključke na občinsko kanalizacijo. To dajatev morajo na podlagi občinskega sklepa plačevati od junija letos vsi tisti, ki imajo svoje odloke priključene na občinsko kanalizacijo, in sicer 40 lir na kubični meter uporabljene vode. Tržaška občina je za izterjanje pooblastila občinsko podjetje ACE GA, ki jo zaračuna na uporabije no vodo. Važno je, da so vsi, ki niso priključeni na občinsko kanalizacijo. po zakonu oproščeni te dajatve. Tržaška občina, ki nima e-vidence nad tem, koo je ali ni priključen na občinsko kanalizacijo, je sklenila, naj ACEGA zaračuna omenjeno dajatev vsem porabnikom vede (na primer tudi za namakanje). Pravico do oprostitve te dajatve pa Imajo samo listi, ki spo ročijo občinski upravi, da njiliova stanovanja in ostala poslopja niso priključena na občinsko kanalizacijo. Vemo, da velika večina naših vasi sploh nima kanalizacije in tudi če ponekod obstaja, služi samo za odlok deževnice. Izvedeli smo na žalost, da je za oprostitev te da- jatve, ki ni malenkostna (40 lir na vsak kubik vode iz vodovoda) doslej zaprosilo le pičlo število porabnikov vode. Vsi ostali pa mirno in ubogljivo, po nepotrebnem, plačujejo dajatev, ki bi je ne bili dolžni plačevati. Kmečka zveza vabi zato vse porabnike vode tržaške občine, ki se ne poslužujejo občinske kanalizacije, naj se zglasijo v njenih uradih, ki jim bodo na razpolago za izpolnjevanje tozadevnih prošenj. S seboj naj prinesejo tudi kartelo ACEGA, na podlagi katere so zadnjič plačali porabo vode. Tajništvo Kmečke zveze Tečaj esperanta v štirih lekcijah Na sedežu tržaškega esperantske-ga združenja v Ul. Trento 1 se prične v torek, 5. oktobra, ob 20. uri brezplačen informativen tečaj esperanta. ki bo zaobjel štiri lekcije. Namen pobude je seznaniti širšo javnost s pomenom tega »mednarodnega jezika* v medčloveških odnosih. Cvetličarski center naj upravlja Cvetličarsko-vrtnarska zadruga Pred dvema tednoma smo poročali o problemih Cvetličarskega centra na Proseku oziroma o težavah, s katerimi se je srečala Cvetličarsko - vrtnarska zadruga, ko se je sedaj, ob skorajšnjem začetku delovanja proseškega centra - konkretno zastavilo vprašanje, kdo bo dejansko upravljal novo strukturo. Ob ustanavljanju centra je bila uprava le - tega obljubljena Cvetličarsko - vrtnarski zadrugi, ki združuje cvetličarje in vrtnarje iz naše pokrajine. V zadnjer- času pa je začela izvajati Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) svoj pritisk na zadrugo, da bi se ta odrekla direktnemu upravljanju. Prav zaradi te nevarnosti je hotel upravni odbor Cvetličarsko - vrtnarske zadruge s svojim sporočilom izpred dveh tednov opehariti politične sile, s katerimi je imel pred časom stike prav v zvezi z vprašanjem upravljanja centra, da bd se konkretno zavzele in nastopile pri pristojnih forumih za rešitev problema. V svojem pismu pravi upravni odbor zadruge dobesedno: «Že večkrat smo postopali tudi pri odgovornih organih, pri tistih političnih silah, ki so vso povojno dobo tradicionalno na oblasti in sicer Krščanski demokraciji, strankah, ki predstavljajo slovenske vo- Kontovelcem in Prosečanom protivrednosti! Na sliki sedež Mladinskega krožka Prosek - Kontovel v proseškem Kulturnem d mu, kjer sc je odvil predsinočnjim množičen sestanek v zvezi z razlastitvami zaradi gradnje hitre ceste na Krasu. Srečanje sla priredila koordinacijska odbora razlaščencev Iz obeh vasi s sodelovanjem Kmečke zveze in povabila nanj vse vaške orgnnizaeije in društva. Snidenje je Izzvenelo v najodločnejšo zahtevo, naj zadolženi dejavniki prizadetim zemljiškim lastnikom v zameno za odtujeno zemljo priznajo poleg pravične odškodnine še primerne socialne, gospodarske in kulturne protivrednosti livce, kot so Komunistična partija. Slovenska skupnost in Socialistična stranka, da bi se konkretno zavzele in nastopile za rešitev našega problem,!. Upravičeno lahko trdimo, da smo ostali le pri neštetih obljubah, obljube, ki so sc predvsem s strani Komunistične partije. Slovenske skupnosti in Socialistične stranke povečale samo v dobi predvolilne kampanje t.j. v času svojih interesov (lov na glase), nakar so na naše probleme in dejavnosti kratko malo pozabili Sprašujemo se kaj pravzaprav delajo naši slovenski predstavniki v zgoraj omenjenih strankah! Mislimo, da glavna naloga političnih predstavnikov je ščitenje koristi volivcev, in ne same trenutne koristi stranke, kateri pripadajo.* Zato upravni odbor zadruge meni, kot so nam v razgovoru ponovno potrdili njegovi predstavniki, da si, ob sedanjem odvijanju dogodkov o-krog proseškega centra, ne bi mogel prevzeti celotne odgovornosti, če bi center deloval v nasprotju ali v škodo krajevnim cvetličarjem. Aristim 16.45 »Montenegro Tango*. Režija D. Makaveiev. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 »Poltergeist (demoniache presenze)*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti film ob 18.00 Nazionale 16.00 »Manhattan baby». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.30 »Porca vacca*. R. Pozzet-to, L. Antonelli, A. Maccione. Jutri isti film ob 17.00. Grattacielo 15.30 «Porky’s — questi pazzi, pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri isti film ob 17.00. Fenice 17.00 »Gazzosa alla menta*. Mladinski barvni film. Mlgnon 16.00 »Scomparso (missing)». Za vsakogar. Filodrammatico 15.00 «L’altro piace-re di ima ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.15 «Conan il barbaro*. Jutri isti film ob 17.00. Capitol 16.30 »Vieni avanti cretino». Lino Banfi. Jutri isti film ob 17.00. Crlstallo 16.00 «Rocky 111.». S. Stal-lone. Jutri isti film ob 17.00. Moderno 15.00 «L’arancia meccani-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «L’estasi e l’angoscia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Nessuno e per-fetto». O. Mutti. R. Pozzetto. Lumiere 15.30 «Strade violente». Prepovedan mladini pod 14. letom. Razstave V priredbi KASTA je v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 odprta do 9. oktobra razstava slik z ex tempore z Repentabra. V Kraški galeriji v Repna bo do 17. oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara. V galeriji <11 Mandracchioa v Miljah bo odprta razstava slikarja Ti-beria Carlinija do 10. oktobra. V «Clubu Mercatovecchio*, Videm, Vicolo Pulesi 4, razstavlja svoja dela slikarka Mihaela Velikonja. Razstava bo odprta do 5. oktobra. V občinski galeriji bo odprta razstava slikarja Scattareggia do 5. oktobra. TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20. Češki umetnik Jirži Anderle razstavlja svojo novejšo grafično produkcijo. Na sedežu Novinarskega krožka -Korzo Italija 12 razstavlja do 9. oktobra svoja dela slikarka Nora Carel-la. Urnik od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30, razen nedelje. Potovalni urad « A U R O R A » vabi na naslednje izlete: od 30. 10. do 1. 11. — z avtobusom na otok Rab. Cena 79.000 tir: od 31. 10. do 3. tl. — z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 89.000 lir. Poleg tega so na voljo programi za božič in Novo leto v Zagrebu. Celju, Bovcu, na Bledu in Malem Lošinju. Informacije in rezervacije pri polovalnem uradu Sauro* Ul. d’Annunzio 46. začetek tečaja yoge za nove udeležence in za višje tečaje. YOGA na Opčinah. Zainteresirani. Id bivajo na podeželju in bi se radi vpisali v tečaj yoge, ki bo vsak petek, od 20. do 22. ure od 8. oktobra dalje, se lahko prijavijo pri Ester Milič, tel. 21'505 ali pri Egidiu Baissu tel. 227119. Sindikat Slovenske šole. tajništvo Trst. obvešča vse zainteresirane, da je na ogled na sedežu sindikata, Ul. F. Filzi 8. vsako sredo od 16. do 18. ure tekst razpisa natečajev za habilitacijo za poučevanje v otroš kih vrtcih in za 1 stalno mesto vzgo iiteljice v slovenskih državnih otro ških vrtcih in za 9 stalnih mest uči teljev na slovenskih šolah. Zainteresirani b< do dobili na se dežu tudi vsa ustrezna pojasnila za vlaganje prošenj. Rok za vložitev prošenj za pripu stitev k natečajem zapade 30. ok tob"a 1982. KRUT obvešča, da začne telovadba v torek, 5. oktobra, ob 18. uri na stadionu «1. maj*. Pridite vsi z e premo. Šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bo prva lekcija tečaja za prevajalce slovenskega jezika jutri. 4. oktobra, ob 17.30 ter prva lekcija za programerje elektronskih računalnikov v torek, 5. oktobra, ob 17.30. Lekcije bodo na sedežu zavoda - Ul. Car-ducci št. 8/II. SLOVENSKO STALNO. J GLEDALIŠČE V TRSTU SEZONA 1982/83 REPERTOAR V ABONMAJU Tit us Macciua Plautus Matjaž Kmecl August Strindberg Piero Chlara Ivan S. Turgenjev Carlo Goldoni HVALISAVI VOJAK, komedija prvič v slovenščini MUTASTI BRATJE, poljudna igr« krstna uprizoritev SMRTNI PLES, drama DELITEV, komedija prvič v slovenščini MESEC DNI NA KMETIH, komedij« gostovanje PDG iz Nove Gorice SLUGA DVEH GOSPODOV, komedija gostovanje Drame SNG iz Ljubljane VRSTA ABONMAJEV Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldan na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) CENE ABONMAJEV Premiera Ponovitve Red B. C Red F. G Parter 35.000,— lir 26.000,- Ur 20.000,- lir Balkon 15.000,- lir 15.000,- lir 15.000,- Ur Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere) v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 20.000,— lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane 15.000 kr. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Vpisovanje abonentov do 7. oktobra ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734 265. 734-269. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu KONCERTNI ABONMA Sezona 1982-83 19. oktober 1982: 10. november 1982: 26. november 1982: 17. december 1982: 6. januar 1983: 28. januar 1983: 19. februar 1983: 8. april 1983: 22. april 1963: SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent Anton Nanut Solistki Tea Košuta, klavir Eva Novšak - Houšk«. mezzosopran Koncertna izvedba B. Bartok S1NJEBRADEC Zlata Ognjanovič, sopran Ivan Sancin, bas Milivoj Šurbek, klavir GIOVANNI UMBERTO BATTEL, klavir ZAGREBŠKI KVARTET TOMAŽ LORENZ, violina ALENKA ŠČEK, klavir ZAGREBŠKI .MADRIGALISTI Dirigent Vladimir Kranjčevič SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent Milan Horvat Solista Aleksander Rojc, klavir Marjana Lipovšek, alt CIRIL ŠKERJANEC, violončelo ACI BERTONCELJ, klavir SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE IZ TRSTA Dirigent Stojan Kuret Solisti Olga Gracelj, sopran Eva Novšak - Houška, mezzosopran Ruda Kosi, harfa CENE ABONMAJEV - Parter 30.000 lir - Mladinski in invalidski 18 000 lir (parter) — Balkon 22.000 lir — Mladinski in invalidski 12.000 lir (balkon) Vpisovanje abonmajev v pisarni GM. Ul. R. Manna 29, od 15. do 17. ure od 11. to. dalje. Lanski abonenti potrdite svoj sedež od 4. 10. do 8. 10. H» ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vas prisrčno vabi na srečanje in pogovor s pisatelji, katerih knjige so v teh dneh izšle pri nas v zbirki Leposlovje: IRENA ŽERJAL, zbirka GLADEŽ ACE MERMOLJA, zbirka Z ZVEZDAMI V ŽEPU MIROSLAV KOŠUTA, TRI IGRE ZA GLAS VLADIMIR KAVČIČ, roman ŽIVALSKI KROG Predstavitveno srečanje bo v petek, 8. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. ...........................................mi.mmmmmm.m.m..........mn....mm........................................mm........... Danes, NEDELJA, 3. oktobra TEREZIJA Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.45 — Dolžina dneva 11.38 — Luna vzide ob 18.22 in zatone ob 6.09. Jutri, PONEDELJEK, 4. oktobra FRANČIŠEK Včeraj-danes Vreme včeraj: naj višja temperatura 21,4 stopinje, najnižja 16,8 stopinje, ob 18. uri 18.8 stopinje, zračni tlak 1004,8 mb ustaljen, veter 11 km na uro severovzhodnik, vlaga 79-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 1,4 mm dežja, morje malo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Andrea Giannot-ta, Giuseppe Fasano, Linda Lo Ter-zo, Alessandra Elia. UMRLJ SO: 94-letni Mario Zam-perlo, 80-letni Emesto Beltrame, 85- Adriana Scarizza, pristaniški delavec Alberto Albertini in gospodinja Rita Tonctto, elektrikar Fabio Cas-sano in delavka Filippa Morello, univerzitetni docent Marino NicoUch in univerzitetna študentka Aliki Kal liopi Pappa, pleskar Lucio Vidal in prodajalka Joyce Hill, Franco Me-riggioli in študentka Vilma Karič, zobotehnik Mario Gei in gospodinja Liliana Bertocchi, šofer Rodolfo Palermo in frizerka Maura Postogna. letni Giovanni Pavovich, 48-letna Gina Caponio, 67-letni Giorgio Fle- ste poskusili I „ pri meni?J go, 74-letni Silvio Gentilli, 80-letna Giovanna Cepek vd. Mazzeni, 89-letna Maria Iurzolla vd. Candelli, 63-letna Angela Furlan vd. Babici, 32-letni Orazio Benato, 78-letna Angela Sancin. OKLICI: smetar Pasquale Milton in delavka Arianna Turina, upokojenec Stanislao Vodopivec in gospodinja Ljudmila Ocvirk, uradnik Roberto Gulli in uradnica Marinetla Sabadin, uradnik Antonio Biasi in kirurginja Maria - Rosa Iannis, u-radnik Claudio Mase Hi in uradnica strugar Fulvio Rasman in uradnica Sabrina Chermaz, agent J. V. Maurizio Bassetti in delavka Sil vana De Santis, uradnik Guido Gia comini in uradnica Marcelina Ana cabe, Mario Furlani in Manuela Zannini, uradnik Roberto Ferrari in gospodinja Veronique Marie - Thi-rese Lochet. uradnik Sandro Spi-nelli in uradnica Rosanna Maria Trento, zavarovalec Domenico Di Maggio in kuharica Rosalia Palme-ri, čuvaj Franco Steri in gospodinja Barbara Caddeu, elektrikar Guido Mario Pugliese in uradnica Cristina _ Orsini, uradnik Fulvio Rocco in i uradnica Donatella Rizzotti Vlach, uradnik Sergio Bernes in uradnica Ornella Pitacco upokojenec Marino Trani in gospodinja Gigliola Pel-laschiar, gasilec Giancarlo Della Ciana in gospodinja Maria Rita Roc-coni, mesar Marino Luccas in študentka Silvia Favretto, delavec Sergio Perini in uradnica Maurizia Paschini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, 'Sesljan in Bazovica. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.31 Ul. Giulia 1. LJ. S. Giurto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Se: 'jan, Bazovica. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165: Opčine: tel. 211001 Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina te 200-121; Sesljan: tel. 209-197; ZDRAVSTVENA DEŽURNA Sl Nočna služba od 21. do 8 tel. 732 627. predpraznična od 21. ure in praznična od 8. ( 'ire. tel. 68 441. LOTERIJA BARI 81 82 41 5 20 CAGLLARI 78 43 29 49 64 FIRENCE 63 41 29 64 20 GENOVA 67 70 77 38 57 MILAN 89 84 30 66 78 NEAPEU 34 82 71 77 2 PALERMO 46 79 36 82 68 RIM 65 35 89 57 14 TURIN 68 74 34 18 « BENETKE 1 45 30 55 51 ENALOTTO 222 2 2 X X 2 2 KVOTE: 12 - 24.912.000 lir 11 — 718.600 lir 10 — 60.800 Ur I 2 X P nmore$ tjfnev*iifc GORIŠKI DNEVNIK 3. oktobra 1982 HVALEVREDEN RAZVOJ SLOVENSKEGA PODJETJA Kmečka banka uvaja sodobno poslovanje in nudi klientom vedno nove servise Avtomatsko plačilo računov SIP, ENEL in drugih državnih družb Uvedba kreditnih in čekovnih kartic dobrodošla za imetnike tekočih računov - Posodabljanje služb možno v novih prostorih tisoč lir letno, kar .je v skladu z valutarnimi predpisi. Seveda bodo imetniki teh kreditnih kartic lahko vnovčili na bankah tudi eori navedenim vsotam odgovarjajoči denar. Kreditna kartica .je v svetu zelo uporabljeno plačilno sredstvo in služi tistim, ki imajo veliko oprav ka izven doma, tako da niso primorani nositi s seboj denarja, kar je v današnjih časih tudi nevarno. V slovenskem kreditnem podjetju v Gorici so tako posodobili tudi na teh področjih svoje poslovanje. Povedali so nam, da imajo na vidiku še vrsto drugih pobud, ki bodo prav prišle predvsem obrtnikom in trgovcem. V Sloveniji omejitve porabe bencina Zaradi znanih težav jugoslovanskega gospodarstva še zlasti zaradi pomanjkanja tuje valute, kar bre meni uvozno-izvozno politiko sosed ne države, so se v teh dneh znašli v težavah z bencinom. Na Hrva škem so že pred dnevi omejili prodajo bencina in vsak avtomobilist dobi v tej republiki po 15 litre«' goriva na vsaki črpalki. Do težav je prišlo tudi v Sloveniji in kot smo brali v včerajšnjem ljubljanskem Delu so tudi v tej republiki omejili porabo. Vsak avtomobilist lahko ku- pi največ 15 litrov bencina na vsaki črpalki. Prišlo je zaradi tega do vrst pred črpalkami. Tu pa tam je bencina začasno zmanjkalo. Kako pa je pri jugoslovanskih črpalkah za tuje avtomobiliste? Na vodstvu podjetja Petrol v Novi Gorici smo včeraj izvedeli, da velja omejitev 15 litrov za tiste tuje av tomobiliste, ki plačajo bencin v dinarjih. Neomejeno število litrov bencina pa lahko kupijo tisti avtomobilisti s tujo registracijo (to smo tudi mi Goričani), ki bodo plačali bencip v tuji valuti, po naše v lirah. Težav pri tem ne bi smelo biti niti v bodoče, kajti plačilo v lirah pomaga, čeprav malenkostno, k izrav navi jugoslovanske uvoznoizvozne trgovinske bilance. Zamejskim av tomobilistom pa se nakup bencina v sosedni državi izplača, kajti liter bencina stane še vedno 808 lir, v Italiji pa 1.145, torej kar 337 lir manj. Na zabaviščnem prostoru poleg Kulturnega doma v Sovodnjah je bilo včeraj popoldne rekreacijsko -športno srečanje zamejskih sloven skih bančnih uslužbencev. Pobudo za to srečanje je dalo športno rekreacijski krožek Kmečke banke v Gorici, na srečanje so prišli uslužbenci slovenskih bank in posojilnic goriške in tržaške pokrajine in tudi Ljubljanske banke iz Nove Go rice, s katerimi imajo zamejci že več časa prijateljske stike. V nedeljo 10. oktobra poimenovanje šole na Livadi po Otonu Zupančiču PRIPOROČILO IZVRŠNEGA SVETA OBČINE Zbornica bi imela dva sedeža, v Gorici in Novi Gorici računov Vsakokrat ko kaka naša šola, :ako naše društvo, kak naš človek, :aka naša ustanova ali podjetje loseže uspeh na kateremkoli po-Iročju, smo zadovoljni. Veseli smo 'sakega uspeha naših ljudi in Drav e, da o tem tudi kaj napišemo. Časi so se spremenili in marsi-:atera stara služba se .je morala icsodobiti. Kreditna podjetja, ki so nla osnovana na zadružni podlagi, n teh .je bilo na Slovenskem naj 'eč, so prvenstveno služila kredi-iranju svojih članov. Zaradi tega ,o imele naše posojilnice in ban :e tudi ome.jen delokrog, niso iz topale, in marsikatera se ni moda prav zaradi tega razviti tako ;ot bi bilo prav. Tako je bilo do ired leti tudi z našimi še vedno ibstoječimi kreditnimi zavodi. Ti so meli težave tudi zaradi tega ker liso razpolagali s primernimi pro-tori. Drugače pa je sedaj ko imajo vsi rije slovenski kreditni zavodi na Ionskem sodobne in lepe prostore. (mečka banka v Gorici je svoje loslovanje precej razširila odkar si ! uredila nove prostore na Verdi evem korzu, najbolj prometni go-iški ulici. Povečali so promet, ima 0 več osebja, lotili so se novih »hud, še posebej odkar so vsto->ili v deželni konzorcij ljudskih lank in ko so se povezali z vsemi Irugimi ljudskimi bankami v Ita-iji ter posodobili svoje poslovanje sodelovanjem z računalniškim cen rom v Padovi, ki jim nudi takoj (Otrebne podatke o bančnem poslo-•anju. Zaradi vseh teh novih prijemov n kapacitet so se lotili tudi novih lužb, ki jih bodo njihovi klienti rez dvoma zelo veseli. Telefonska družba SIP pošilja se-laj na dom vsakega telefonskega laročnika vsake tri mesece faktu-o. To lahko plačamo po pošti ali la katerikoli banki. Kmečka ban-a uvaja sedaj, v sodelovanju z Iružbo SIP, novo službo, ki bo za elefonske naročnike zelo ugodna. Cdor bo banki dal jx>oblastilo. da au ta direktno plača fakturo za elefonske storitve, bo dobil na dom e Od Kmečke banke plačano fak-uro SIP. To pomeni, da bo tele-onska družba poslala fakturo ban- 1 in ne naročniku Kmečka banka k) seveda obremenila za ta denar llenta, ta bo gotov da bo njegova bveznost do telefonske družbe -nra-očasno plačana. Enaka ugodnost o veljala za fakturo ENEL in na Imečki banki so nam povedali, da kuša.jo doseči tak sporazum tudi goriškim mestnim podjetjem za odo, lučo in elektriko. Na Kmečki banki so sedaj uveli tudi kreditno kartico (carta di redito) in čekovno kartico (carta ssegni). Kar se slednje tiče lah- 0 kar povemo, da banke v dr-avi ne sprejemajo kar tako eno-tavno čeke bank iz drugih kra-ev. S to čekovno kartico pa bodo anke in tudi trgovine, ki se včla-ijo v nek vsedržavni konzorcij, riznale čeke vendar le do 100.000 ir vrednosti. Ta denar bo imetniku ekovne kartice služil za prvo po-rebo. Rolj znane so kreditne kartice. 'eh je več. Z njimi lahko v šte-ilnih bankah in trgovinah, tako orna kot v inozemstvu, ku-iš marsikaj. Goriška Kmečka ban-a se je odločila, da izdaja, tako ot mnoge druge banke v državi 1 v svetu kreditne kartice «Bank mericard* za katere jamči v sve >vnem merilu Bank of America, na najpomembnejših ameriških ank, ki je tudi glavni delničar '.alijanske Banca d'America e d’ talia. Na teh kreditnih karticah na njih bo naziv Kmečke banke rdi v slovenščini) bo moč kupiti pridruženih trgovinah v Italiji la go v vrednosti do milijona lir lesečno. Kartico pa bodo imetniki ihko rabili tudi v tujini, vendar ■odo tam lahko porabili le do 880 Plesi in pesmi jugoslovanskih narodov m I m & m $4 mm jgaP- /.T •< - PISMA DIJAKOV ŠOLE P. TRUBAR PALESTINSKA TRAGEDIJA V DOŽIVLJANJU DIJAKOV Naslovi prispevkov: V spomin mrtvim Palestincem • Krvava zgodba in Kdo ima prav ? V nedel.jo, 10. oktobra, ob 11. uri bo na Livadi, v slovenski osnovni šoli v Ulici del Brolo prijetna slo vesnosl. Šolo bodo poimenovali po Otonu Župančiču, pesniku Ciciba na. ki ga šolski otroci prav dobro poznajo. Za poimenovanje šole po Župančiču so se učitelji in starši otrok odločili že pred nekaj leti, v času ko so se iz starega poslopja v Križni ulici preselili v novo šolsko stavbo na Livadi. Birokratski postopek je bil podoben kot v vseli takih slučajih. Na slovesnosti bodo imeli šolski otroci prireditev, na katero so jih pripravile učiteljice. Spregovorili bodo zastopniki šole, staršev, kra jevnih oblasti. Na šoli bodo ob tej priliki priredili tri razstave, otroških del, o delih Otona Župančiča, o zgodovini slovenske šole v Gorici. V tisku je tudi priložnostna bro sura v kateri bodo orisani Župan čičevi stiki z Gorici in prevodi njegovih del v italijanščino, zgodovinski pregled razvoja slovenskega osnovnega šolstva v Gorici, prizadevanja za dosego nove šolske stav be na Livadi, spisi učencev, podatki o številu šolskih otrok in se znami učiteljev, obrazložitev zakaj Razna obvestila ŠZ Dom - Gorica sporoča, da se bo jutri, v ponedeljek, 4. t.m., ob 15.00 pričela redna vadt a splošne telesne vzgoje za otroke iz vrtca in osnovne šole. Vadba bo v telovadnici Kulturnega doma, v Ulici Brass, tudi ob četrtkih ob isti uri. Izvršni svet Skupščine občine Nova Gorica je na svoji zadnji seji obravnaval pobude za ustanovitev posebne Mešane gospodarske zbornice, prek katere bi vzporejali in pospeševali gospodarske stike -oziroma sodelovanje med obmejnimi območji Jugoslavije in Italije. Kot znano gre za razmišljanja in predloge, o katerih je bilo govora tudi na nedavnem sestanku med predstavniki občinskih uprav iz Nove Gorice in Gorjce. Že prej sta se za ustanovitev omenjenega organa zavzeli območni gospodarski zbornici, namreč Medobčinska gospodarska zbornica za severnoprimorsko regijo v Novi Gorici ter Trgovinska zbornica v Gorici. Pri tem naj poudarimo, da osnovna zamisel o mešani zbornici za Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino sicer ostane, vendar naj bo v prvi fazi ustanovljena mešana zbornica za severnoprimorsko regijo, to je za občine Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina teT za Goriško pokrajino pri nas. Tak predlog zlasti podpira Trgovinska zbornica v Gorici. Osnutek statuta za tako novo telo, to je novo zbornico za obmejne kraje v obeh državah na Goriškem, so že izdelali in poslali v preučitev Gospodarski zbornici Slovenije. Medtem so pobudo podprli tudi sindikati v Novi Gorici in v Gorici. Zbornica je zamišljena kot nepolitično združenje za poglabljanje in utrjevanje obmejnega gospodarskega sodelovanja. Delovanje zbornice bi se razvijalo ob upoštevanju jugoslovanske in italijanske zakonodaje ter dvostranskih sporazumov, kakršni so tudi Osimski sporazumi. Zbornico bodo formalno ustanovile tovarne in druga podjetja, ustanove in posamezni gospodarstveniki iz obmejnih krajev obeh držav, ki so za- interesirani za poglabljanje in širjenje blagovnih izmenjav in drugih oblik gospodarskega sodelovanja na našem območju meje. Organi (Skupščina, vodstveni svet, predsedstvo, tajništvi)'bodo skupni. Strokovne in upravna dela bi opravljala dva sekretariata, eden s sedežem pri Medobčinski gospodarski zbornici v Novi Gorici in drugi pri Zbornici za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo v Gorici. Dohodki bi se oblikovali iz članarin in morebitnih drugih prispevkov. Mešana zbornica ne bi imela svojega proračuna, temveč bi evidentirala dohodke in izdatke pri ustreznih tajništvih, ki bi jih vključili v bilanco zbornice v Novi Gorici oziroma v Gorici. Izvršni svet (pri nas je to občinski odbor) novogoriške občine je po- budo sprejel in sodi, da bi morali novo Mešano gospodarsko zbornico čimprej ustanoviti. Zborovski koncert v Fari Štirje dbori, med temi tudi mešani zbor iBojan* iz Dornberka, ki pa vodi Ivan Mignozzi, so nastopih na koncertu, ki aa je za uvod v letošnjo sezono pripravilo kulturno in glasbeno društvo v Fari. Poleg domačega zbora Nova et vetera ter zbora Bojan, sta nastopila še zbor rZoltan Kodalv» in zbor iTempio di Cargnacco*. Nastopajočim je župan Sfiligoi v imenu občinske u-prave izročil spominske plakete. Štiri obsodbe za tatinski podvig ob novem letu Na zaporne kazni od 14 mesecev I manjkanja dokazov, 23-letno Lilia-do poldrugega leta, plačilo globe in | no Žigon iz Gorice, Verdijev korzo plačilo precej visoke odškodnine. «... -- •• «■ katere končni znesek se bo določil na posebni razpravi, so včeraj pred goriškim okrožnim sodiščem obsodili skupino mladeničev iz Gorice, oziroma neposredne okolice. Na 14 mesecev zapora in 150 tisoč lir de narne kazni je bil obsojen 25-letni Giovanni Mauri iz Gorice, Ul. Tor riani 35, 16 mesecev zapora in 200 tisoč lir kazni so prisodili 22-letne-mu Ediju Budalu iz Štandreža. po 18 mesecev zapora in 250 tisoč lir kazni pa so prisodili 33-letnemu Klavdij Princi - Prinčiču iz Štandreža ter 31-letnemu Sergiu Marega. Sodišče je oprostilo, zaradi po- 62 in 21-letno Maristello Tarantino Prvi štirje so bili obtoženi kraje v stanovanju, oziroma trgovini Gil-berta Plahute. V stanovanju so namreč poleg dragocenosti in nekaj denarja ukradli tudi ključ trgovine nadomestnih delov Citroen ter tudi tu izvedli ušpesen tatinski podvig. Vlom so zagrešili letos ob novem letu, storilce pa so izsledili šele nekaj mesecev zatem, enega od članov skupine pa šele pred kratkim. Proti Liliani Žigon in Ma-ristelli Tarantino pa je bila vložena obtožnica ker sta prevzeli, ozi roma hranili ukradeno blago. Enakega kaznivega dejanja pa je bil obtožen tudi Princi. Javni tožilec, dr. Staffa je za štiri obtožence zahteval znatno višje zaporne kazni, za Princi ja in Marego tri leta, za Budala dve leti in 10 mesecev zapora, za Mauri ja dve leti in sedem mesecev zapora Za dekleti je javni tožilec predla gal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Ob tem velja omeniti še, da imeli nekateri od obsojencev večkrat opravka s sodiščem. Večer pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. Tako bi lahko imenovali današnjo prireditev v Kulturnem domu v Gorici, prvo v letošnji sezoni. Drevi ob 18. uri bodo namreč s pestrim sporedom pesmi in plesov jugoslovanskih narodov in narodnosti, nastopili člani folklorne skupine Branko Cvetkovič. Iz Beograda, ki M ginoči gostovali v Pierisu. Skratka ponuja se bogata ta zanimiva folklorna prireditev, vredna obiska Vesti iz bolnišnice S prognozo okrevanja v 60 dneh so v petek zvečer sprejeli v splošni bolnišnici 16-letnega Walterja Zac-coletta, iz Drevoreda XX. septembra 3, ki se .je okoli 21. ure pone srečil v Ul. Aquileia v Gorici. Zac-coletto se je peljal z motornim kolesom, ko je iz razlogov, ki jih še raziskujejo orožniki, trčil v na sproti vozeč avtomobil. V bolnišni ci so mu zdravniki ugotovili zlom 11. vretenca in druge lažje poš kodbe. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR GORICA Novoletni oddih v TUNIZIJI Prijave do 30. oktobra. GOTOUR - GORICA Korzo Italia 205 — Tel. 33-019 Kino je prišlo do imenovanja šole po največjem slovenskem pesniku tega stoletja, opis Župančičevega kipa, ki bo krasil šolo. Tega je iz črnega doljanskega kamna napravil mi renski kipar Oskar Kogoj. V tem letu .je odbor za poime novanje šole zbral tudi precej pri spevkov med starši otrok, med nekdanjimi učenci, med slovenskim prebivalstvom v Gorici. Za kip, lisk spominske brošure, prireditev, je treba namreč precej denarja. Odbor, učiteljice in starši, toplo vabijo na prireditev slovensko pre bivalstvo Gorice. Še posebej velja vabilo vsem slovenskim učiteljicam in učiteljem, ki so kdajkoli poučevali na tej šoli in tudi vsem nekdanjim učencem. Na naši sliki vidimo prizor z obi ska članov odbora za poimenovanje šole v Mirnu, ateljeju kiparja Kogoja. Umetnik je tudi s številnimi diapozitivi pokazal kako je kip nastajal. Tragedija palestinskega ljudstva na splošno, in še zlasti pokol v Bejrutu je po vsem svetu povzročil val obsodb in gnusa nad izraelsko armado. Vest človeštva se je znanila ob tem zadnjem nezaslišanem zločinu. Tudi m sloveti skih šolah v Gorici sc dijaki poka zali, da so na strani izmučenega palestinskega ljudstva in njegovega pravičnega boja, da si Palestinci kot vsak narod ustvarijo domovino, kjer bodo živeli svobodno. Neka teri so nam svoje prispevke poslali in iih radi obiavljamo. V spomin mrtvim Palestincem Sedaj, ko te gledam, mali deček z razbilo glavo, ne morem zapreti oči, ne da bi mislila; ne morem pozabiti. Neprestano se sprašujem zakaj. Kako je mogoče, da je člo vek zmožen narediti kaj takega Povsod lahko beremo pričevanja bivših vojna, ki so zapisana prav zato, da bi se pretekle grozote ne ponavljale; a vse je zaman. Človek — zver je še vedno pri pravlien skočiti na dan. Ob pogledu na tvoje razklano te lo se mi iz srca dvigne vzklik: »Bog koliko pokolov se dela v tvojem imenu!* Upanje v človeka peša, skoraj izgine. To pa se ne sme zgoditi, ker v meni vedno močneje kriči glas. da človek zmaga vedno in vsekakor nad zverjo, ki i o nosi v sebi od vedno. Ne zameri mali deček! Rada bi sovražila, a ne smem dovoliti, da instinktivni srd prevlada v meni. kajti ta bi bil prvi korak, ki bi me naredil iz človeka zver. Solange Degenhardt 5. gimnazija višje šole P. Trubar Gorica Krvava zgodba V Mestu» se je rodil dojenček kateremu je bilo usojeno, da bo majhen umrl. Bil je revne družine, a tega ni vedel. Veselo je prvič zajokal, kot vsak drug otrok. Ni vedel, kaj ga čaka. Starši so se ga veselili, bil je njihov zaklad, njihova sreča, njihovo življenje. Zelo so ga ljubili, bil je vse to, kar so imeli. Sklenili so, da ga bodo večno ljubili in reševali katerekoli nevarnosti. Tega pa, žal, niso mogli izpolniti. V Mestu» je prišel krvoločni tujec. Živalsko je tekal po ulicah in iskal svoje žrtve. Zagledal je mladega moža. Nekaj sekund in ia na tleh ostalo le krvavo truplo človeka, ki je komaj postal oče. Tujec ni vedel, da ie ubil očeta, saj če ne bi imel pri umoru št večji užitek. Takoj za tem je zagledal mater z dojenčkom. Mrzlo st jima ie nasmehnil in prijel za št krvavi nož. Mati je stisnila otroka k sebi in. . . Vsega je bilo konec. V Mestu» se je rodil dojenček, kateremu je bilo usojeno, da bo majhen umrl, Boris Rebec. 5. gimnaz. višje šole P. Trubar Gorica Kdo ima prav? Kdo ima prav? čigava je zemlja v PalestiniT Čigav je Libanon? Tistim, ki v zemlji ležijo ni več mar zanjo, čeprav ie sedaj njihova. . • Tistim, let so ostali, je duh po smodniku posušil solze, blisk in pok granat otopel čute. Samo srce boli, gluho in nemo za vse razen za bolečino... Dimitri Roner Vojko Pahor 5. gimnazija višje šole P. Trubar Gorica DEŽURNA LEKARNA Tavasani, Korzo Italija 10. fon 84-576 telo- t,urica CORSO 15.30—22.00 «Io so che tu sai che io so». A. Sordi in M. Vitti. Barvni film. VERDI 15.15—22.00 «Interceptor — il guerriero della strada*. Prepovedan mladini pod 18. |etom. VITTORIA 15.15—22.00 »Arancia mee-canica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 15.00-22.00 «Reds». PRINCIPE 15.30—22.00 «La časa di Mary». ISovo C, urica in okolica SOČA 10.00 «Fantastično potovanje v balonu*. Ameriški film. 16.00— 18.00—20.00 «Krvavi avtostop*. I-talijanski film. SVOBODA 16.00 »Fantastično potovanje v balonu*. Ameriški film. 18.00 —20.00 «Razbijač». Hongkonški film. Jutri: 18.00—20.00 »Dekleta*. Francoski film. DESKLE 17.00 «Kraljevič in berač*. Ameriški film. 19.30 »Dekleta*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold, Ul. 1. maja, tel. 73-328. DEŽURNE BENCINSKE ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne sledeče bencinske črpalke - GORICA: Agip, Ul. Duca d’Aosta; Esso, Ul. Brass; Ip, Ul. Lundo Isonzo Argentina: Esso, Korzo Italia; Chevron, Ul. Brigata Re; TRŽIČ: Esso, Ul. Boito: Api, Ul. Cosulich; Mobil, Ul. Boito; Agip, Ul. Duca d'Aosta; KRMIN: Api, Drevored Venezia Giulia; DOBERDOB: Chevron v Dolu. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Ivo Budigna, Davide Bortolotti, Ivano Pizzignach, Ele-na Cristofoli, Marco Gallo, Marco Corra, Scilla Jessica Capitč, Tania Amendola, Matteo Gobbo, Arianna Macuz, Fabiola Esposito, Federico Feresin, Marta Dean, Mitja Ferle-tič, Daniele Medeot. SMRTI: 85-letni upokojenec Gia-como Piccardo, 77-letna upokojenka Giustina Ciacotich, 71-letna gospodinja Teresa Bassanese por. To-massi. 47-letni delavec Florindo Mi-ljavec, 83-letni upokojenec Fortu-nato Moro, 80-letni upokojenec Ugo Madussi, 83 letna gospodinja Maria Arnolt vd. Rubieri, 80-letna upokojenka Angela Palmerini por. Ia-copini, 73-letna upokojenka Giusep-pina Anzoni vd. Bonafin. OKLICI: slaščičar Giovanni Cra-vos in uslužbenka Nadia Minelli, električar Jožef Mužič in bolničarka Eliana Volo, Giuseppe Loiuduce in Claudia Blasizza, mehanični izvedenec Franco Szalay in gospodinja Marina Meinardi. POROKE: delavec Renato Piccolo in prodajalka Elena Bandelli, zidar Alessandro Tronkar in natakarica Ninetta Rassu, uslužbenec Fabjan čevdek in prodajalka Giu-liana Lopresti. SEST RAZLOGOV, DA IZBEREŠ PROGRAM POHIŠTVA, KI GA LAHKO MONTIRAŠ SAM POGREBI JUTRI: ob 11. uri Osvaldo D’Ambrosio iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku; ob 12.30 Leo-poldo Vellini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. S K 5 MONTA 1. ker, če rabiš KIT takoj, ga tudi takoj odneseš 2. ker se da KIT z lahkoto in veseljem montirati, zadostuje ti ključ za vijake 3. ker KIT stane manj... ga montiraš ti 4. ker je KIT pameten način opremljanja hiše, kjer je premalo prostora, reši najtežje probleme 5. ker je KIT nekaj osebnega — nisi ga sam izbral... si ga sam naredil 6. ker je pohištvo KIT, ko si ga montiral prav tako, kot vse ostalo, celo boljše V prodaji v Gorici pri OLIVIEBI UL. CIPRIANI 78 — TEL. 83-780 SHOW ROOM — C.so Italia 58 — tel. 5611 Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Operacije v leasingu Z leasingom lahko takoj razpolagate z vsakovrstno delovno opremo, ne da bi |o takoj in v celoti plačali. Posebne ugodnosti pri teh operacijah imajo obrtniki, ki lahko zaprosijo za deželni prispevek in tako bistveno znižajo stroške. Vse to vam lahko nudi naša banka in ostale članice konzorcija ljudskih bank F-JK v sodelovanju z družbo Italease. » Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica Gorica, Korzo Verdi št. 51 • tel. 84206/07 vam ne nudi samo denarja KULTURA 3. oktobra 1982 BLAGOJE GLOIČ CIRIL KOSMAČ NA JASTREBCU 28. septembra je potekala obletnica rojstva pisatelja Cirila Kosmača. Letos se ga hočemo spomniti z besedilom, s katerim je obudil spomine nanj srbski časnikar in pisatelj, ki sedaj dela v Nišu in je napisal serijo spominov na pisatelje, s katerimi se je kdaj srečal. (Prevod oskrbel m. b.) Sončnega poletnega dne brez diha vetra so me telefonsko poklicali in mi sporočili: vsak hip prideta pisatelja iz Beograda. Izrekla sta željo, da bi rada videla partizansko planino Jastrebac. Ti ju boš vodil. Takoj se pripravi! Komaj sem razbral, koga bom imel v gosteh. Veselil sem se, da se bom srečal s pisateljema, ki sem ju kot deček spoznal v šolskem berilu in kasneje pri urah književnosti tolmačil njuna dela. Torej, docela nepričakovano: postani vodnik Miri Alenčkovičevi in Cirilu Kosmaču! Kakor sem se po tni strani tega razveselil, pa me je po drugi strani zaskrbela nepričakovana naloga. To tembolj, ker bi bil oba pisca prvikrat videl *v živo». Kaj naj govorim, kod naj ju vodim, kaj naj jima razkažem? Naglo kot na filmskem traku se je pred mojimi očmi zvrstilo vse, kar sem vedel o njunem literarnem delu. Spomnil sem se teh dveh osebnosti na podlagi kratkih biografskih podatkov knjig v zbirki Lastovica, znane balade «Dva-najstorice na pločniku», ki jo je Mira Alenčkovičeva napisala, ko je dobila navdih v smrti jastre-barskih partizanov. Vsa moja «priprava» je bila le v tem. Veselje nad srečanjem pa je premagovalo vse dvome. Pogum mi je dajalo tudi moje poznavanje Tolmina in njegove okolice, Ko- smačevega rojstnega kraja, ker sem se nekajkrat mudil v Posočju, ko sem prihajal k bratu na obisk. Tega leta, bilo je to 1968 — je bil v Prokuplju najmodernejši avtomobil fiat 1300. Ko sem se srečal z gostoma v mestu, je bil ta že parkiran pred stavbo družbenopolitičnih organizacij. Srečanje je bilo spontano. Oba gosta sta izžarevala dobroto in veselje. In prav nobenega uvoda ni bilo potreba, da bi pogovor stekel. Bilo je, kakor da smo se dotlej že neštetokrat srečali. Nenadoma sem spoznal, da je Mila A-lečkovič pravcati domačin, saj se je med vojno zadrževala v Prokuplju, spoznala njegove ljudi, najtežje dneve okupacije, hrabrost to-pliških partizanov, Jastrebac in njegovo okolico. In kakor je bil dan posvečen «pesništvu», tako je bilo vse naše bivanje v Toplici. Vse, kar sem jaz pojasnjeval, je Mira podkrepila s spomini. Spoznal sem, da se dobro spominja vsakega trenutka. Znala je pripovedovati tako, kakor tudi piše: z lirskim prizvokom v vsaki besedi. Še meni je tu in tam postalo kaj jasno, ko je recitirala verze iz «Dvanajstorice na pločniku». Ciril je zrl v Miro s spoštovanjem in jo objemal s svojim toplim pogledom. In poslušal je ... Ciril Kosmač se je razživel, ko Koncerti na Repentabru Nastop dua Nantieke Schaap - Carlo Dentl z violo da gamba V okviru Glasbenih popoldnevov v repentabrski cerkvi, ki jih prireja Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici, deželni sedež RAI in župnija Repentabor, je bil preteklo nedeljo na sporedu koncert posvečen violinam da gamba. Tržaškemu občinstvu sta se namreč predstavila dva evropska izvajalca: holandska izvajalka Nanneke Schaap in italijanski mojster Carlo Denti. Oddelek za staro glasbo sicer že več let posveča pozornost temu instrumentu, usmerja gojence k študiju in prireja koncerte in predavanja o violah. V lanskem ciklusu koncertov na Repentabru so npr. nastopali domači violinisti z zanimivim repertoarjem (glas in consort viol). vendar je bil nedeljski koncert res edinstven, saj smo imeli možnost prisluhniti izvajanju dveh mojstrov, dveh glasbenikov, ki se poklicno posvečata violi in sta se že uveljavila kot odlična koncertanta V raznih evropskih državah. Na splošno lahko rečemo, da obstajata dve vrsti koncertov. Na eni strani imamo koncerte, ki težijo za tem, da z raznolikostjo privabijo pozornost poslušalca. Po drugi strani pa obstajajo tudi koncerti, na katerih nastopa samo en instrument ali dva instrumenta iste družine. V tem primeru je pač vse odvisno od glasbe same, od tega, če je glasba res dobro izvedena. Taki koncerti nedvomno predstavljajo največji glasbeni užitek, istočasno pa zahtevajo od poslušalca večji napor. Če smo pred začetkom nedeljskega koncerta imeli še kakšen dvom, ker je dejansko bilo to za naše občinstvo nekaj novega, je sam uspeh koncerta dokončno odpravil vse naše pomisleke. Prisotni so z zanimanjem sledili izvajanju dveh umetnikov in so svoje navdušenje nad občutenim muziciranjem izrazili z burnimi aplavzi. Violinista sta program izvajala na dveh basovskih violah, ki sta točni kopiji viole colichom iz leta 1730. V svojem programu sta prikazala angleško in francosko glasbe XVII. in XVIII. stoletja. Kot je Nanneke Schaap sama povedala v predavanju, ki ga je imela pred začetkom koncerta, je bila v Angliji viola da gamba zelo cenjena in priljubljena, saj je večji del literature za consort viol nastal prav v okviru angleške elizabetinske glasbe. Izbira programa je bila nedvomno posrečena. Koncert se je pričel s Suito v C-duru angleškega skladatelja Matthewa Loc-keja. Že v tej uvodni skladbi sta izvajalca predstavila violo da gamba z vsemi njenimi ekspresivnimi in interpretacijskimi možnostmi in lahko rečemo, da je ob njunem občutenem izvajanju izzvenela v vsej svoji mogočnosti. Spored se je nadaljeval s skladbo drugega angleškega avtorja. Chri-stofher Simpson - sodobnik Locke-ja - je bil pravi virtuoz viole da gamba. Njegov Ground v F-duru se je predstavil kot čudovita skladba za duo viol. V krasnem zvočnem razponu sta • ae- •godali - govorici. Drugi del programa je bil posvečen rafinirani fraficoski glasbi. Koncertanta Sta v svojih izvedbah odlično poudarila inter-pretacijske razlike med angleško in francosko glasbo. Tako je Cou-perinov Treizieme Concert izzvenel kot kompozicija v obliki dvogovora, v katerem se stalno prepletata otožna nežnost in razposajena igrivost. Skladba Mon-sieurja de Sainte Colombe (Concert XLIV) je predstavljala višek pristne francoske glasbe; spevna, skoraj otožna melodija, vsa prežeta s fioriturami, je prišla do izraza v mojstrski interpretaciji solistov. Program se je zaključil s Premier Sonate Josepha Bcdina de Boismortierja. V tej glasbi, v primeri s prej omenjeno skladbo, ki je napisana v tipično francoskem stilu, čutimo že vplive italijanske glasbene umetnosti in dejansko sta izvajalca efektno poudarila stilne spremembe. Violista sta se na tem koncertu predstavila kot res uigran duo, saj sta z nadpoprečnim muziciranjem že po uvodnih akordih pritegnila pozornost občinstva. Pristnost izražanja in izrazita tankočutnost sta publiko popolnoma prepričali. Lahko torej rečemo, da je bil nedeljski koncert izreden kulturni dogodek, umetniško bogat prispevek v življenju zamejskih Slovencev. ES smo prišli do poti na pobočju Velikega Jastrebca. Začutil sem, da mu je gora priklicala v spomin obrise Razorja nad Tolminom, pa čeprav je Jastrebac bolj gozdnat, Razor pa kamnit in bel, kakor prekrit s snegom. Poleg mene je sedel tih, zbran človek, ki je le od časa do časa kaj spregovoril, a oči so mu bile žive in radovedne. Ves čas vzpenjanja proti vrhu Velikega Jastrebca, proti Pugledu, so se njegove oči zaustavljale na bogatih bukovih gozdovih, prelepih livadah, oazah praproti. On je molčal, pa je planina govorila namesto njega. Z vrha, blizu antene relejne TV postaje, je bilo vse kakor na dlani. Skoraj vsa Toplica. Ciril Kosmač je dolgo molče gledal to o-gromno dlan zelene in modre barve. Tedaj je začel pripovedovati o svoji ilegali, o spominih na Koper, o pogojih, v katerih je doživljal rojevanje svobode, prav kakor bi mu Jastrebac nenadoma odklenil spomine. Bilo je zanimivo in vznemirljivo poslušati izkušenega revolucionarja, najmlajšega obsojenca na bazoviškem procesu, pisatelja in človeka, kako z živim, čeprav umirjenim glasom vzporeja svoje Posočje in Toplico, pa čeprav je v ta kraj tokrat prvič prihajal. Od Turističnega doma na Malem Jastrebcu je bilo treba pešačiti kaka dva kilometra po stezicah, preko jas, skozi gozd do Tatkove zemljanke, kraja, kjer si je 13. avgusta 1942 v zamaskirani Ačimoviče-vi hajki odkrita skupina partizanov iz Toplice sama vzela življenje, da se ne bi živa predala v roke preganjalcev. Tedaj si je vzela življenje tudi Darinka Nestoro-vič Ljupče, študentka medicine, katere lik je Mira Alečkovič ovekovečila v omenjeni baladi. Sele tedaj sem opazil, da je Ciril Kosmač, čeprav ne več mlad, vešč pešačenja. Takoj je našel na vrhu gozda suho palico, ki mu je pomagala pri preskakovanju potočkov in obvladovanju strmin. Imel sem vtis. da je otroško vesel, ker stopa po gozdnatih stezah. Med potjo si je ogledoval drevesa, gorsko cvetje, sledil nerazumljivim sledovom žuželk, odkrival mravljišča. Pogosto nas je prehiteval, pa se .vračal^, je spoznal, da ne poznat 'hmesto da bi se opravičil, ker je bil prevzel vlogo gostitelja, se je le nasmehnil. To je zadostovalo, da smo se pošalili: tu je Jastrebac, ne pa prepadi ob Hudičevem mostu nad Tolminom v soteski Tolminke! Najdlje smo se zadržali ob Tat-kovi zemljanki. Pod velikimi krošnjami bukev je bilo slutiti črno okroglasto luknjo, ko je nekoč skrivala iznemogle, utrujene in bolne partizane. Krajkovačke reke ni bilo videti, ker jo je prekrivalo rastlinje, slišati pa je bilo njeno žuborenje. Na tem kraju smo najmanj govorili, vsakdo je bil zavzet od svojih misli. Dostojanstvena prazničnost gozda je bila najveličastnejši govor, še enkrat sem na Mirinem obrazu ugledal bledo drhtenje sence kot spomina na tisti dogodek, ko so mrtve partizane prinesli na glavni trg v Prokuplju in prisilili ljudi, da bi prepoznali junake. Cirilovo lice ni moglo skriti vznemirjenja. Drug za drugim smo se spustili skozi ozko odprtino in utonili v temo zaklonišča. Od časa do časa sem z žveplenko osvetljeval zemljanko, da smo si lahko ogledali relief kiparja Aleksandra Šakiča, ki je na zidu, pod oblicami. Pred našimi očmi so se zvrstili liki borcev in senc na naših obrazih ... — Čudovito je, Miročka, da smo prišli semkaj, v tvojo Toplico. Veliko sem potoval in veliko videl. Vendar bi se čutil osiromašenega, ko ne bi videl Jastrebca in tega kraja, — je tiho spregovoril Ciril Kosmač, ko smo se našli med debli jastrebaškega gozda. Popoldanske ure so nas spet našle po ulicah Prokuplja. Utrujene. Tudi Ciril Kosmač se je želel nekoliko odpočiti. Ponudil sem mu, da gremo k nam domov, nedaleč od mestnega središča. — Ne potrebujem veliko. Kar tako bom — po partizansko — je rekel smehljaje se in skoraj v zadregi. Češnjevo sladko je delovalo kot najboljše osvežilo. Moj gost je izbral kavč. Ni hotel blazine. Desna roka je bila prikladnejša za vzglavje. Ko je hitro zaspal, se mi je zazdelo, da ta večni popotnik in stari borec krade nekaj trenutkov med dvema bitkama ... Sel sen^-ift.poiskal Miro Alečko-vičevg, ki je ,šla obiskat, stare znan-če in- prijatelje iz vojnih let. I Deziderij Švara v «Kraški ga le riji» V Kraški galeriji v sklopu Kraške hiše v Repnu, razstavlja tržaški slovenski umetnik Deziderij Švara. Razstava je bila odprta o soboto, 25. sept. in bo odprta do 17. oktobra. Ob odprtju razstave je o umetniku in njegovem delu spregovoril umetnostni kritik prof. Milko Rener, ki je med drugim dejal: Ob nocojšnji otvoritvi bi najprej rad izrekel priznanje upraviteljem Kraške galerije, da so za otvoritev razstavne sezone dali prednost domačemu in priznanemu umetniku, vrh tega tudi predsedniku Društva zamejskih likovnikov. S tem se uveljavlja avtor sam, pa tudi društvo prehaja s tem v ospredje kot nov dejavnik na ustvarjalnem in organizacijskem področju v našem prostoru. Pričujoča razstava je po vrsti 21. švarova samostojna razstava in pomeni trenutek neprekinjenega in sklenjenega razvoja v njegovem slikanju. Nekaj let sem se Švara v motivnem pogledu odmika v svojsko zatišje morja. V skrajno poenostavljenih barvnih ploskvah in prav tako skrajno elementarno nakazanih predmetih nam slikar, dejal bi «organizira» svoje krajinske izraze, se pravi sugestivno lirsko občutje morja in človeka, povezanega z njim. Ravno v tej poeno-stavljenosti je ves čar njegovega doživljanja in razmišljanja, saj nam avtor na ta način očisti krajino vsega odvečnega in slučajnega in prodre v samo bistvo. Bistvo pa je v brezčasovnem in brezprostornem izražena človekova navezanost na morje kot na življenjski prostor in na človeku otipljiva vesolje. V skopih barvnih površinah se kot dva neločljiva soseda v modernem soglasju stikata nebo in morje, človekova prisotnost pa je živopisano nakazana z izrezi čolna oziroma njegovih delov. Švara je tu domiselno izkoristil tudi «mrk». Iz pop-artov-ske torbe je ponekod te odlomke enostavno nalepil na barvno površino. Vendar ne v znamenju pop-arta, pač pa prej v novokonstruktivi-stični racionalnosti, zato da s tem še bolj poudari perspektivo, ki gre od človeka v neskončno globino prostora in časa. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimfiiuiifuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiuitiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHi DRAMSKI SPORED NA RADIU TRSTA V SEZONI 1982-83 78 celovečernih iger in 234 nadaljevanj Izvirne radijske igre - Slovenska poetična drama - Klasik tromesečja - Radijske igre deželnih avtorjev - Odprti dramski val Z oktobrom se tudi na tržaški slovenski radijski postaji pričenja nova sezona, ki bo, kot vse doslej, razdeljena na tri tromesečja, iztekla pa se bo junija. Tudi to pot bo tretjina celotne produkcije namenjena dramskemu sporedu. Ta bo skozi vso sezono obsegal nič manj kot 78 celovečernih iger in 234 nadaljevanj dramatiziranih in bralnih romanov. Dve tretjini dramskega sporeda bosta v tej sezoni realizirala Slovensko stalno gledališče in skupina Radijskega odra, preostalo tretjino sporeda pa bo radio uresničil v lastni produkciji. Dramskemu sporedu na radiu Trst A je namenjen torkov in sobotni poznopopoldanski termin (od 18. do 19. ure), medtem ko je bralnemu oziroma dramatiziranemu romanu namenjen vsakodnevni zgodnjepopoldanski pas (vsak dan, od ponedeljka do sobote, od bno. do 1)3®»?* Torkov dramski spored je osrednji dramski spored sloverišTIb ra- dijske postaje v Trstu. Zato mu bodo seveda posvetili posebno pozornost, ki se izraža predvsem preko skrbno načrtovanih in sklenjenih tematskih sklopov. Posamezne teme se bodo skozi vso sezono 1982-83 izmenično vrstile, tako da bodo poslušalci lahko imeli ob koncu celovit vpogled v posamezno dramsko tematiko. Če je torkov dramski spored o-srednjd dramski spored postaje Radia Trst A in je v prizadevanjih in naporih njegovih programistov namenjen idealnemu poslušalcu radijske igre, se sobotni dramski spored razlikuje od torkovega nikakor ne po kvaliteti in v prizadevanjih za zanimivo in profesionalno narejeno radijsko igro, ampak bolj po neki splošnejši tematski opredelitvi, ki bi se lahko glasila takole: z lahkotnejšim sporedom, ki obsega sklenjene ciklične monografije, dramske priredbe, monoigre in drugo, želijo seznaniti svoje posjjvjMce J^ar, Mjr. bolj odprto. dramatiko in, stajo dramaturgi(jojX.ktt >je v svojem,; bi- •• >' .V ... I "'V ' - •- NA OTVORITVI LITERARNE RAZSTAVE PESNIKA MIRANA JARCA LEP VEČER Z BOŽIDARJEM JAKCEM V KOSOVELOVI KNJIŽNICI V SEŽANI Božidar Jakac med partizani na poti na zasedanje AVNOJ iiiiMiiiiiiiiniiiniimmiiiimiiiiiiiiiliiiiiMmniiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiimiuiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiMHiiiiniiniuiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiituiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHMi* TRŽAŠKI OKTET V VOLTERRI Preteklo soboto in nedeljo je v Volterri, majhnem, a nadvse prijaznem toskanskem mestecu gostoval Tržaški oktet. Ko vstopiš v mestece skozi starodavna etruščanska vrata, dobiš vtis, da si se z enim samim korakom prestopil v srednji vek. V Volterri deluje mešani zbor Giacomo Puccini, ki ga vodi župnik Ivo Meini. Zbor praznuje letos 20-letnico bogatega delovanja tudi v mednarodni kulturni areni, ne samo sredi domačega okolja. Mimo tega, da je nastopil skoro v vseh večjih mestih Italije, je v svoji 20-lelni pevski poti nastopil tudi v Jugoslaviji, v Nemčiji, v začetku tega tedna pa se je podal na daljšo turnejo po Grčiji: Zbor Giacomo Puccini prireja v Volterri tudi vsako leto pevsko revijo, ki ji je sčasoma dal mednarodni pečat. Letošnja revija je bila že petnajsta in na njej so sodelovali: odlični mešani zbor «G. Tomat» iz Spilimberga, ki ga vodi Giorgio Kirschner, mo-ški zbor «1 Crodaioli» iz Arzignana blizu Vicenze, ki ga vodi znani italijanski skladatelj zborovskih pesmi Bepi De Marži, domači zbor G. Puccini, mešani zbor «Joža Vlahoviči, iz Zagreba, ki ga'vodi Emil Cossefto, po rodu Tridčan in pa Tržaški oktet, ki ga vodi J. Ban. Izjemoma je letošnjo revijo v Volterri zaključil ritmično simfonični ansambel iz Gardanne iz Marseilla (Francija). Velika pevska manifestacija se je odvijala v mestnem gledališču Persio Flacco, ki je nekoč slovelo po opernih predstavah na izjemni ravni in ki ga je za to priložnost občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Nastop Tržaškega okteta je pri volterskem občinstvu pustil izredno močan vtis, kajti s polnostjo svojega zvoka in z rahločutno muzikalnostjo je v prostornem gledališču izzvenel ratmo tako kot številčno močnejši zbori. Tržaški oktet je zapel dve Gallusovi skladbi, in sicer O vos omnes in dvozborovsko Quam pulchra es amica mea, Uroša Kreka Sijaj mi sončece, Ubalda Vrabca Zdravljico, s predhodno recitacijo v italijanščini in rusko ljudsko v priredbi Slavjanskega Tari bari. Za dodatek so morali tržaški pevci, na prošnjo napovedovalca Franca Porettija, ki se je z oktetom spoprijateljil že na mednarodnem festivalu v Cluso-neju (Bergamo), zapeti še Vodopivčeve Žabe. Ob koncu revije je bilo tradicionalno izmenjavanje daril in Tržaški oktet je prijaznim gostiteljem poklonil špacalovo monografijo na Kosbvelova besedila Kras, zbor Giacomo Puccini pa je vsem gostujočim ansamblom podaril v spomin dragocen krožnik iz najfinejšega alabastra, občinska uprava Vol-terre pa spominsko plaketo z vgraviranim grbom. Opomniti velja še, da je župan iz Volterre Giovanni Brunale priredil v soboto popoldne na občini sprejem za predstavnike gostujočih zborov. V nedeljo dopoldne je Tržaški oktet spremljal v Volterri osrednjo nedeljsko mašo, ki jo je daroval župnik-dirigent Ivo Meini. V svoji homeliji je mašnik naglasil tudi vezi bratstva in globoke humane solidarnosti, ki jih je voltersko ljudstvo navezalo s slovenskimi pevci. iz Trsta. Ob koncu je don Meini obdaril s spominsko publikacijo ob 20-let-nici svojega zbora vsakega oktetovca posebej. Odhod iz Volterre je bil ganljiv, še posebno, ker so postale vezi med gostitelji in gostujočimi trdne in prijateljske, tako da se drug od drugega niso mogli odtrgati. Med pogovori pri mizi, ob kozarcu čudovitega volterskega Črnivca, so oktetovci seznanjali gostitelje s položajem Slovencev v Italiji, njihovo zgodovino in kulturo. In ko se je po odhodu na obzorju že zabrisovala srednjeveška podoba Volterre, so imeli pevci Tržaškega okteta vtis, da se je nekje globoko v Italiji ustvarila nova oaza prijateljev Slovencev v Italiji. Minuli petek je bila Kosovelova knjižnica v Sežani že pred 18. uro, ko je bila napovedana prireditev, do zadnjega kotička zasedena. Prišlo je veliko več ljudi, kot jih lahko knjižnica sprejme, saj so se vsi želeli srečati z Božidarjem Jakcem. Kot smo že poročali, je bila tega dne otvoritev literarne razstave pesnika Mirana Jarca, katero bi lepše ne mogli pospremiti, kot s čudovitimi portreti njegovih najboljših mladostnih prijateljev, ki jih je upodobil mojster Božidar Jakac. Na razstavi je trideset portretov iz prekratkega življenjskega obdobja Mirana Jarca. Seveda je največ pesnikovih portretov in sicer iz najzgodnejšega šolskega obdobja, ko sta se Miran Jarc in Božidar Jakac v novomeških klopeh spoznala in za vselej postala prijatelja, pa vse do pesnikove prezgodnje smrti. Zlasti je pretresljiva slika, ki jc nastala po smrti in izraža vso grozo pesnikovega umiranja v Kočevskem Rogu pot italijanskimi streli. Izmed portretov prijateljev pa naj omenim: Vena Pilona, Iga Grudna, Antona Podbevška, Janka Čarga, Toneta Kralja itd. Seveda ne moremo mimo imenitnih upodobitev Jakčevih staršev in Novega mesta, kar vse izpričuje, da je Jakac resnično mojster slovenske grafike. Večer je pozdravil gledališki i-gralec Anton Petje s čudovito interpretacijo ene izmed najbolj značilnih Jarčevih pesmi Skrivnostni romar, Lučka Čehovin je nato z nekaj besedami opozorila na pomembnost Mirana Jarca za slovensko literaturo, prav tako pa podčrtala nekatera dejstva zaslužnega Božidarja Jakca, ki so zgodovinskega pomena za slovenski narod. Predvsem to, da je odšel v partizane leta 1943 in je bil že tega leta izvoljen za predsednika umetniškega kluba ter da je že takrat dal pobudo za ustanovitev slovenske likovne akademije. U-deležil se je drugega zasedanja AVNOJ in portretiral tovariša Tita. Po vojni je bil eden glavnih ustanovitelje'’ likovne akademije, njen prvi profesor in trikrat za-povrstnjo rektor. Bil je predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije, republiški in zvezni poslanec ter pobudnik Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Božidar Jakac je cenjen doma in v svetu in je ime) več kot 120 samostojnih razstav. Za svoje pomembno delo je prejel številna priznanja, tako doma kot v tujini. Med drugimi nagrado AVNOJ, štirikrat Prešernovo nagrado, ob osemdesetletnici pa ga je maršal Tito odlikoval z redom jugoslovanske zastave z lento. Jakac je dolgoletni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in član mnogih akademij tujih narodov. Letos je postal kot prvi Jugoslovan član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Njegova umetniška dela se hranijo v mnogih privatnih zbirkah po svetu in v uglednih galerijah. V Kostanjevici na Krki je velika galerija Božidar Jakac, v kateri je na ogled približno 400 Jakčevih del. Ko je Anton Petje še podal izbor čuteče lirike Mirana Jarca, je v več kot dveurnem razgovoru, ki ga je vodila ravnateljica knjižnice, Božidar Jakac povedal mnogo zanimivega o pesniku Miranu Jarcu, pa tudi iz svojega življenja. Povedal je, kako mu je Jarc pošiljal vse pesmi v rokopisu in Jakac je poskrbel za likovno o-premo. Zlasti je bilo zanimivo, ko je obudil spomine na svoje a-meriško obdobje v letih 1929, 1930 in povedal, kako je nastala knjiga S po(i pp rdeči zemlji, ki je izšla leta 1932 in je danes že prava redkost. Med mnogimi spomini Jakac ni mogel obiti svoje poti v Jajce na drugo zasedanje AV NOJ in prvo srečanje z maršalom Titom, ko ga je tudi portretiral. Z grenkobo pa je tudi opisal dogodek zadnjega srečanja leta 1979, ko so bili pri Titu že opazni znaki bolezni. Jakac ni utegnil odgovoriti na vsa vprašanja. Omembe vredno je, da se je večera udeležil tudi podpredsednik Slovenske akademije znanosti in u-metnosti dr. Bratko Kreft, ki je med drugim dal veliko priznanje Kosovelovi knjižnici, ker je priredila tako pomembno razstavo. Večera, ki je bil tako posvečen novomeškima umetnikoma, .se je udeležila tudi ravnateljica knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta, ki je izrazila zadovoljstvo, da smo takšno razstavo pripravili v Sežani in izročila sežanski knjižnici kot darilo knjigi Novomeška pomlad Marjana Mušiča in Jakčevo zadnjo monografijo, ki jo je napisal Milček Komelj: Božidar Jakac in Novo mesto. Prav tako so se odzvali povabilu predstavniki novomeške Kulturne skupnosti. Dejavnost Kosovelove knjižnice pa postaja vedno bolj zanimiva tudi za Slovence onstran meje, kot že nekajkrat so bili tudi tokrat prisotni v kar velikem številu, zlasti z Opčin in bližnjih vasi. Razstava bo v knjižnici na o-gled do 10. oktobra. A- N- stvu memoama, v nekem smislu celo kratkočasnejša, hkrati pa dovolj široko načrtovana, namenjena različnim okusom in željam. Izvirna radijska igra s podnaslovom «zvok in misel, čas in prostor za drugačno slušno dramaturgijo* je osrednji torkov tematski sklop. V sezoni 1982-83 načrtujejo devet izvirnih radijskih iger, vsak mesec po eno, pisali pa naj bi jih predvsem slovenski in jugoslovanski avtorji. V ta sklop bodo vključevali tudi pomembnejša dela iz osrednji!’ radiofonskih festivalov doma in na tujem, kot sta na priliko italijanski »Grand Prix» in ohridski festival jugoslovanske radijske igre. Izvirni radijski igri se bodo izmenično pridružili še naslednji torkovi tematski sklopi: Slovenska poetična drama (osem gledaliških avtorjev za občutljivo uho). Ta dramska zvrst zavzema v sklopu slovenske dramatike posebno mesto, poskus avtorjev kot so na priliko Smole, Strniša, Zajc, Taufer in drugi, pa predstavlja zanimiv urtikum, namreč potrebo združiti ontološko dramsko problematiko s poetično obliko. Vrh vsega pa se ta tip dramatike zelo prilagaja slušnemu mediju, saj je njen vizualni prostor v tesni sorodstveni zvezi z zvo-kovnostjo prostora samega. Poleg že omenjenih avtorjev, ki so se najdlje spustili v to dramsko zvrst, bodo v sklopu tega ciklusa predvajali še dela Jerneja Staneta, Mirana Jarca in Svetlane Makarovič. Klasik tromesečja (ali velikani z gore). V vsakem tromesečju bo na sporedu po en dramski klasik. V prvi tretjini letošnje sezone bodo predvajali Goethejevo dramsko pesnitev «Henrik in Dorotea*. Slovenski gledališki trenutek (ali sedanjik v slovenski dramatiki). Skozi ta tematski sklop bodo poskušali ugotoviti sedanjik v slovenski dramatiki kot osnovno človeško in umetniško formulacijo njenih temeljnih oblik bivanja: tragičnost, komičnost, igrivnost, usodnost, preteklost in sedanjost. V prvem tromesečju bo na sporedu igra trenutno najzanimivejšega pa tudi najuspejšnejšega slovenskega in jugoslovanskega dramatika Dušana Jovanoviča »Sobo-ta popoldne*. Ostali avtorji: Pavle Lužan, Rudi Šeligo in Milan Jesih. Radijske igre deželnih avtorjev (kaj in kdo v deželi Furlanija-Ju-lijska krajina). V sezoni 1982-83 bo na sporedu pet iger avtorjev, ki živijo in pišejo v naši deželi. Ta sklop je bil na sporedu že prejšnja leta, letos pa ga bodo poskušali dopolniti. V prvem tromesečju bodo realizirali po eno delo Furia Bordona in Stellia Mattionija. Neapeljsko gledališče (tople slušne barve iz toplih krajev). Niz 4 iger najvidnejših predstavnikov neapeljskega gledališča: F.duarda Scarpette, Salvatora di Giacoma, Raffaela Vivianija in Eduarda de Filippa. Odprti dramski val (radijske igre od tu in tam). V ta sklop bodo vključevali dela in avtorje, ki zaradi ne povsem opredeljivih posebnosti ne sodijo sicer v noben pričujoči sklop, so pa vendarle tako zanimivi, da utegnejo bistveno obogatiti ves dramski spored. V «odprtem dramskem valu* boste lahko poslušali tudi radijske igre, ki si jih bo radio Trst A izmenjal z ljubljansko radiotelevizijo. Kaj bo v razdobju oktober-de-cember nudil sobotni dramski spored? Nadaljeval se bo niz slovenskih »čitalniških* igric, ki pod naslovom »Pozabljeni smeh* združuje avtorje kot. so Jakob Alešovec, Cvetko Golar, Anton Medved, Miroslav '»iVilhar in drugi. Celotni niz teh slovenskih uspešnic iz polpretekle dobe bo realiziralo Slovensko stalno gledališče v Trstu. Skupini Radijskega odra pa je zaupana realizacija niza »Biografije velikih Slovencev*. Avtorji Mirko Mahnič, Drago Gorup in Janez Povše bodo pisali o življenju in delu A. M. Slomška, F. B. Sedeja, Valentina Vodnika, Jacobusa Gallusa, A. T. Linharta in drugih. V sklopu sobotnega dramskega sporeda bodo realizirali tudi šest «Odortih zaves* — beležke Sergeja Verča o gledališkem dogajanju doma in od drugod, s posebnim poudarkom na delu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in i vključevanjem odlomkov iz tekočih predstav gledališča. Gostje sobotnega dramskega sporeda bodo tudi Benečani s svojim »Beneškim gledališčem*. Posebno novost v letošnjem dramskem sporedu predstavlja tako imenovano umetniško branje romana v nadaljevanjih. Posameznim režiserjem je bila zaupana dramaturška redakcija in režija pomembnejših slovenskih in tujih romanov, ki jih bodo s tremi igralci realizirali v dvanajstih ali osemnajstih nadaljevanjih. Roman v nadaljevanjih — umetniškemu branki se bodo po novem letu pridružili še dramatizirani romani — bo na sporedu vsak dan od ponedeljka do sobote. Do novega leta pa bodo na sporedu tile romani: Drago Jančar »Ga-Lot», Branko Hofman «Noč do jutra*, Joseph Roth «Radetzkyjeva koračnica*, Franček Rudolf »Očka, vrni se nam zdrav domov*, Marjan Rožanc «Metu'i» ter roman Leopdlda Suhadolčana. s. v. KOLEDAR DRAMSKEGA SPOREDA ZA MESEC OKTOBER Od 4. do 23. oktobra ob 14.10: umetniško branje romana v nadaljevanjih. Drago Jančar «Galjot». Dramaturška redakcija in režija Jože Babič. Roman o blodnjah J. Ota iz kneževine Neisse na Nemškem po slovenskih deželah in Sredozemlju. 5. oktobra ob 18. uri: izvirna radijska igra. Tone Peršak »Pokojnik*. Kronika neke ljubezni in bolezni sredi zakajene malomeščanske kavarniške Ljubljane tridesetih let. V glavnih vlogah nastopajo Stojan Colja, Silvij Kobal in Barbara Jakopič: Režija Boris Kobal. 9. oktobra ob 18. uri: pozabljeni smeh. Frane Milčinski «Brat Sokol*. Izvajajo člani Slovenskega stalnega gledališča pod režijskim vodstvom Adrijana Rustje. 12. oktobra ob 18. uri: radijske igre deželnih avtorjev. Furio Bordon »Onkraj junakov, so živi ljudje*. Igra o generacijah in o malomestnem življenju, ki hrepeni po drugačnem in širšem svetu. Izvedba:. Slovensko stalno gledališče v Trstu. Režija Mario Ur-šič. 16. oktobra ob 18. uri: biografije velikih Slovencev. Drago Gorup »Valentin Vodnik*, življenje in delo našega prosvetljenca. Izvedba: Radijski oder. Režija Marjana Prepeluh. 19. oktobra ob 18. uri: slovenska poetična drama. Jernej Stante »Mlada Breda*. Poetična drama iz leta 1925, ki poskuša obseči duhovno in družbeno muko slovenstva ter njegovo težnjo po idealu. Izvajajo člani Radijskega odra pod vodstvom Glavka Turka. 23. oktobra ob 18: uri: pozabljeni smeh: Jakob Alešovec »Nemški ne znajo*. Izvedba: Slovensko stalno gledališče v Trstu. Režija Adri-jan Rustja. Od 25. 10. do 6. 11. ob 14.10: umetniško branje romana v nadaljevanjih: Branko Hofman »Noč do jutra*. Dramaturška redakcija in režija Marjana Prepeluh. Roman o usodi dveh ljudi v prelomnem obdobju slovenske zgodovine. 26. oktobra ob 18. url: odprti dramski val. Matjaž Kmecl »Slovenski vaški pogreb*. Produkcija RTV Ljubljana. Režija Rosanda Sajko. 30. oktobra ob 18. uri: slovenski teater gori postaviti — Beneško gledališče skozi usode svojih ljudi. Luciano Chiabudini »Same pravce*. Izvedba: Beneško gledališče. Režija: Adrijan Rustja. OB ODPRTJU RAZSTAVE O PESNIKU ALOJZU GRADNIKU NA OPČINAH (V SREDO, 6. T. M.) NA SVOJIH TLEH STOJIŠ ZDAJ KAKOR HRAST... Knjižnica »Pino Tomažič in tovariši* SKD Tabor na Opčinah je pripravila ob stoletnici rojstva in petnajstletnici smrti pesnika Alojza Gradnika razstavo njegovega knjižnega, dokumentarnega in slikovnega gradiva. Razstava bo odprta v sredo, 6. t.m., ob 10.30 in bo odprta do 17. oktobra vsak dan od 17. do 19. ure, medtem ko bo v jutranjih urah odprta za šole. 12. oktobra ob 20. uri pa bo SKD Tabor priredilo večer o pesniku Gradniku in njegovem delu, na katerem bo spregovoril prof. Franc Zadravec, avtor knjige o pesniku iz zbirke »Znameniti Slovenci*. V naslednjem objavljamo članek, ki ga je za to priložnost pripravil za Primorski dnevnik naš kontovelski, v Ljubljani živeči, kulturni delavec BogoraU Gerlanc. Četudi dom so vam pokopališča, bodite zvezde nam za težko pol. (Na Erjavčevem grobu - Zvon 1916) Troje velikih imen slovenskega pesništva je v zadnjih sto letih izšlo iz naše primorske zemlje: Simon Gregorčič (1844-1906), pesnik Soče in planinskega raja, Igo Gruden (1893 1947), pesnik Soče in planinskega raja, Igo Gruden (1893-1947), pesnik nabrežinskih kamnarjev in primorske bolečine, ter Alojz Gradnik, pesnik goriških Brd, Istre in Krasa, kateremu je ob stoletnici rojstva in petnajstletnici smrti (Medana 3. VII. 1882 - Ljubljana 14. VII. 1967) posvečena razstava, ki jo pripravlja knjižnica «P. Tomažič in tovariši* SKD Tabor s knjižnim, dokumentarnim in slikovnim gradivom iz zbirke bovškega rojaka prof. Jara Komaca. Gradivo, čeprav prostorno omejeno, nas popelje v Medano, vas na skrajnem zapadnem robu naše zemlje, kjer .je «ognjišče domačije tihe sreda, ki tesno veže mater in otroka, do zadnjega pesnikovega počivališča, ko je prišel poslednji gost,* ki samo tilio je zaklenil duri*. Mladost Pesnikov oče, nezakonsko dete tolminskega rodu. je prišel v Brda za pastirja in postal nato vajenec in samostojen čevljar v Medani. Vedoželjnost ga je gnala, da se je trinajstleten naučil branja in pisa- nja in je bil odslej zvest bralec in tudi naročnik Mohorjevih knjig. Tu je poročil Lucijo Godeas, šiviljo furlanskega rodu iz družine kolonov. čeprav je Furlanom slovenščina delala hude težave, ni mati v domači hiši nikoli spregovorila furlanske besede. Mlada zakonca sta si najela stanovanje, ki je bilo hkrati kuhinja, spalnica in delavnica, a brez krpe zemlje. Pozneje so z novim enoprostornim stanovanjem pridobili tudi košček zemlje — skromno leho, ki je dajala pomnoženi družini nekoliko zelenjave. Pesnikova mladost je bila grenka. Oče in mati, ki sta delala od zore pozno v noč. sta le malo zaslužila in sebi ničesar privoščila. Zjutraj, opoldne in zvečer je bila na mizi polenta, kruti pa le v nedeljo in za praznik. V vasi ni bilo otrok, ki bi trpeli tako [»manjkanje kot Gradnikovi: saj niso imeli ne vrta, polja in vinograda in ne ene glave živine. Pesnik je povedal, da so bili med vsemi vaščani največji reveži. Zavest te krivice je občutil že ob prvih šolskih letih, zato se je zapiral vase, postajal zamišljen, molčeč in zaprt. Tvoj dedič sem, o mati, in [ni srečno življenje moje; senca sem telesa in trhel plod le tvojega drevesa. (Sonet materi) Proti koncu stoletja se je gmotni položaj Gradnikove družine, ki je štela s starši deset ljudi, po kapljicah izboljševal. Podjetni in skrajno skrbni oče, si je pridobil tudi dovoljenje za opravljanje kmečke obrti. Preselili so se v enonadstropno hišo nasproti cerkve, kjer je oče krčmaril in čevljaril. Točiti je moral tudi vino hišnega gospodarja in dobil za to pri litru eden ali dva krajcarja odškodnine. Toda ob koncu desetletja je lastnik hiše povsem nepričakovano odpovedal najem. Družina je bila na cesti. To je bilo v začetku leta 1910, ko je bil pesnik že v sodnijski službi. Tedaj se je odločil rešiti položaj družine. cV tej stiski sem čutil potrebo storiti svojo dolžnost in dati materi in očetu to, kar se je njima zdelo nedosežno: lastno zemljo in streho s tem pa tudi zadoščenje za njuno trpljenje in ponižanje, ki sta ga morala doslej prenašati. . . Kupil sem zanemarjeno kolonsko hišo s hlevom. Kupna pogodba se je glasila na materino ime.* Na svojih tleh stojiš zdaj kakor [hrast, ki tih posluša svojih vej nemir in pije z njimi sonce sij in zvezd. (Sonet očetu) Gradnikovi so hišo podrli, sezidali novo in v njej odprli gostilno. Oče je opustil čevljarsko obrt in se oprijel kmetijstva in vinogradništva. V tej hiši je v današnji dan skrbno in z ljubeznijo, s sodelovanjem Goriškega muzeja, vzdrževan, vsem vedno odprt najbolj popoln pesnikov spominski muzej. Šolanje in službe Prve tri razrede osnovne šole je pesnik končal v Medani. Že tu se je ob finančni lakoti pojavila pri njem tudi lakota po knjigah in znanju. Učitelj Zorzut in kaplan Smrekar sta v jeseni 1891 spravila talentiranega mladega Brica v nem ško vadnico v Gorici, v kateri se je pripravil za vpis v gimnazijo, nemško seveda. Brezplačno stanovanje in hrano je bil imel v alojzi- jevišču oz. malem semenišču. Vsa I leta šolanja je bil odličnjak. Že I v nižji gnmnaziji pa je zatrdno sklenil, da ne bo postal duhovnik. Zato je po šesti šoli zapustil zavetišče in se preživljal s poučevanjem v bogatih goriških družinah. Ob tem je podpiral tudi starše. Že tedaj se je v njem naselil odpor proti Nemcem in Italijanom, tedanjim gospodarjem na Goriškem in začrtal si je vodilo za svojo življenjsko pot: «Rešitev Slovencev iz ponižujočega stanja v Gorici. Vse moje čustvovanje je bilo usmerjeno le v to!» Maturo je opravil z odličnim u-spehom. Vrnil se je v Medano. Mati se je od sreče in ponosa razjokala, ko ji je oče raztolmačil, kaj tako maturitetno spričevalo pomeni. Jeseni 1901 se je vpisal na dunajsko univerzo za študij prava, da bi tako čimprej prišel do kruha. Ta študij ga ni vezal na Dunaj, zato je spet prevzel mesto domačega učitelja v hiši goriške nemške aristokracije. Zadnji dve leti pa je to opustil, ker ga je pri bivanju na Dunaju z rednimi prispevki podpiral starejši brat Rajko, tedaj že učitelj v Brdih. Po absolutoriju spomladi 1905 je napravil drugi državni izpit in se v Trstu vpisal v seznam notarskih kandidatov, službo pa je nastopil v Gorici. Ker mu je bilo notarsko delo predolgočasno, ga je zapustil in se doma pripravil še za zadnji izpit in maja 1906. leta stopil v sodnijsko službo v Gorici. Naslednje leto je bil promoviran za doktorja prava. • • • Garadnik je opravljal sodnijsko službo v Gorici, nato v Rovinju. Pulju in spet v Gorici oziroma zaradi vojnih razmer v Tolminu oz. Cerknem (1915-1918). Maja 1920. leta je zapustil Primorsko in odšel v Jugoslavijo, najprej v Beograd. O, kako daleč, daleč si. Medana ti moja tiha, rojstna vas! Ko mislim nate, skrijem svoj obraz in vem takrat, kako je solza slana. (Sonet «V tujini*) j Od leta 1922. dalje je zasedal vi-I soka sodnijska mesta v Ljubljani. Beogradu, Zagrebu in od junija 1941 zopet v Ljubljani na Vrhovnem sodišču: leta 1946 je bil upokojen. Njegov odhod iz Zagreba po razpadu predaprilske Jugoslavije spomladi 1941 je združen z dogodkom, ki nam kaže Gradnika kot sodnika, ko je moral pred ustaškim sodiščem v Zagrebu zagovarjati svoj postopek iz leta 1930. Obtožen je bil, da je tedanje ustaše zasliševal s samokresom v roki in jih celo pretepal, poglavnika Paveliča pa naj bi osramotil z očitkom narodnega izdajstva, češ, da je prodal Dalmacijo Italijanom. Temu bi mogla slediti le smrtna kazen. Zaslišani doglavnik, — minister Mile Budak, avtor priznane trilogije «Ognjišče», je na tem procesu izjavil le to, da je Gradnik vodil, preiskavo s pretirano in nepotrebno natančnostjo. Na ta očitek je Gradnik odgovoril tako: »Menim, da sodnik,, ki vodi preiskavo natančno, ne zasluži za to graje, ampak priznanje. Gospod doglavnik, vi veste, da more površna preiskava spraviti nedolžnega na vešala.* Opozoril ga je tudi na to, da je prav on predlagal in dosegel njegov izpust iz zapora prav zaradi svoje natančnosti in doslednosti. Budak se je tega spomnil (!), udaril Gradnika dobrohotno po ramenu in mu naslednje jutro poslal v zapor, v katerem je bil skupaj s kriminalci avtomobil, ki ga je v varovalnem spremstvu odpeljal preko Karlovca v Metliko preko meje t j. v tedanjo ljubljansko pravico. • * • Kot dijak in študent ter tudi kot sodnik je bil Gradnik aktiven prosvetni delavec, tako v okviru akademskega društva «Adrija» kot tudi v čitalnicah v Pulju in Gorici. Zaradi tega je bil v začetku prve svetovne vojne skupaj z očetom, bratom rojakom in drugimi javnimi delavci v Gorici obtožen srbo-filstva in jugoslovanstva. Na gori-škem Gradu je bil zaprt od julija do novembra 1914. Knjige, ki nosijo Gradnikovo ime Izvirne izdaje in antologije. Lirsko pesniško ustvarjanje Alojza Gradnika («Kar živim, nisem zagrešil nobene epske pesmi, še manj kakšno leposlovno delo v nevezani besedi.*) Je zelo obsežno in doslej v celoti še nezbrano in ne-natisnjeno. Ko je bil v tretjem razredu nižje gimnazije, je »požiral* ves tisk, ki mu je prišel v roke, čeprav je bil šolarjem prepovedan (na primer Ljubljanski Zvon itd.). Najbolj ga je prevzel (on je zapisal «zagrabil») Prešeren, ko mu je prefekt — teolog Plesni-ča, pokazal njegove Poezije. Pod njegovim vplivom je napisal tudi svojo prvo pesem «Materino gorje* za otroški list Vrtec (1896). Nato ga srečamo z nekaj prispevki šele v knjigi «Na novih potih*, almanahu slovenske visokošolske mladine, ki je izšla na Dunaju 1902. Od tega leta 'dalje je sodeloval v Ljubljanskem zvonu, pozneje v Slovanu in drugih naprednih leposlovnih revijah. Toda šele leta 1916 je izdal svojo prvo zbirko izbranih pesmi z naslovom »Padajoče zvezde*. Drobna knjižica je obsegala pesmi o žalostni ljubezni (Tristis a-mor), motive iz Brd, Istre ter druge. Goličava. . . Kakor sivi vali morja, trop ovac se mirno pase, veter od nekod otožne glase nosi od pastirjeve piščali. Oton Župančič, urednik Ljubljanskega zvona, je ob oceni zbirke zapisal: »Gradnik je pesnik visokih umetniških kvalitet in velike discipline v izrazu. Po šestih letih je pesnik izdal svojo drugo knjigo «Pot bolesti*. (1922). Ta čas je živel v Medani in pri bratu na Bledu. V njej so pesmi ljubezni Eros - Tanatos: «Pil sem te in ne izpil, Ljubezen*, odmevi iz domačije in iz tujine ter ciklus «Tolminski punt». Kaj izpri- čuje ta knjiga, je povedal pesnik sam: «Vse bolečine, ki so me mučile zadnja leta — duševne, srčne, telesne — so se zlile v to posodo, ki govori o njih. Nad vsemi osebnimi bolečinami pa je bila bolečina za izgubljeno in zasužnjeno Goriško, za izgubljena Brda, za izgubljeno Medano. Naslednja knjiga Gradnikovih pesmi je nosila naslov «De profun-dis* (1926) in obsega vsebinsko nadaljevanje pesmi o bolestih, ki so mučile pesnika. Toda nova zbirka je izšla šele čez 12 let — «Večni studenci» (1938) z obsežnim ciklusom »Kmet govori. ..» Tu objavljene pesmi so pomenile pesniku višek njegovega ustvarjanja. Dve leti nato so izšle «Zlate lestve* ter leta 1955 še »Pesmi o Maji* in »Pojoča kri*. 'V zadnjem izboru svojih pesniških stvaritev je Gradnik objavil tudi pretresljive pesmi iz taborišča na Rabu: med temi »Balado o kruhu* in «Pogreb na Rabu*, obe po resnični zgodbi. V tej knjigi je tudi pesem v tercinah «Pred Gubčevo glavo,* ki poje o verigah, ječah in kliče k uporu. O nastanku teh pesmi je povedal: «Vzel sem papir in svinčnik in pisal vso noč*. Po pesnikovi smrti je izšla še zbirka »Lucipeter* (1973), ki jo je po odloženem tipkopisu za natis pripravil Kajetan Kovič. Alojz Gradnik je sodeloval tudi v naših mladinskih listih (Mladi rod, Novi rod, Ciciban itd.). Pod naslovom <čNarobe svet» (1953) je zbral pesmi in uganke, ki so izšle v teh listih. Knjigo je ilustriral Marij Pregelj. Manjši izbor iste knjige je izšel pod naslovom «Mojškra Maro* (1978). Od leta 1921 dalje pa je pesnik podajal naši mladini vrsto poslovenjenih del Jovana Zmaja, Vuka Karadžiča srbske narodne pripovedke in zagonetke (ilustrirala France Gorše in Viktor Cotič), francoske in japonske zgodbe m tudi otroške pesmi Puškina, Tjutče-va, Lermontova in drugih v knjigi «Barčica» (1952). Gradnik je bil velik ljubitelj li- kovne umetnosti, saj ga je «že od mladega silno imelo, da bi risal*. Zato so zanj značilne tako ilustrirane kot tudi bibliografske izdaje. Te izdaje so: Verzi k slikovni mapi «Begunci» (goriški) od Fr. Tratnika (1917) v les vrezan ciklus *Pisma» (1923) od Božidarja Jakca; v spomin Riharda Jakopiča so izšli soneti »Bog in umetnik* s slikami Mihe Maleša (1943). Pomen in vrednost Gradnikov« besede pa izpričujejo tudi izdaje njegovega izbranega dela. Za pesnikovo petdesetletnico (1932) je pripravil Josip Vidmar izbor z naslovom «Svetle samote» s prvim obsežnim orisom pesnikovega dela. šele dvajset let nato je izšel nov izbor z naslovom «Primorski soneti», ki jih je zbral in komentiral Jaro Komac. Nato je sledila izdaja izbora «Harja v vetru», doslej najobsežnejši izbor (300 strani), ki ga je pojasnil Filip Kalan Kumbatovič. V njegovi redakciji so izšle v znani zbirki miniaturk (žepne knjižice) tudi Gradnikove »Pesmi* (1962), ki so dosegle že tretji natis. Verjetno je s temi knjižicami zajela Gradnikova pesem največji krog bralcev. Pod naslovom «£ros - Tanatos» pa je to leto izšel še izbor Gradnikovih pesmi z motivi ljubezni in smrti, ki ga je kot eden temeljnih kamnov slovenske lirike zbral in predstavil pesnik Kajetan Kovič. V njegovi redakciji so izšle tudi «Izbrane pesmi» (1964) v zbirki Kondor, ki je namenjena šolam s spremno besedo in opombami. Kovič je pripravil tudi Gradnikovo «lzbrano delo-» (1968) v zbirki Naša beseda. Pri vseh navedenih antologijah — razen zadnje — je v večji ali manjši meri sodeloval tudi pesnik in prispeval tu in tam še neobjavljeno pesem. Gotovo pa je ostalo v njegovi zapuščini še veliko neobjavljenega gradiva, ki čaka na izdajo Gradnikovega že napovedanega BOGOMIL GERLANC (Nadaljevanje na 8, strani) thermoforniture **«. UL. NAZIONALE 180 - TEL. (040) 213495 34016 OPČINE — TRST ^ : aCambozgJuni GORILNIKI - KOTLI SONČNI PANOJI VODNE NAPELJAVE TEHNIČNA ASISTENCA IN PRODAJA Buderus M KOTLI • PLIN - PLINSKO OLJE POLIGORIVA GAS k guss n u KFSSEL Buderus qior struj, kot te prav neo-klasika. romantika m naturalizem iz prejšnjega stoletja in začetek tega, a še predvsem na avantgard ve struje, ki so se pojavile v na šem stoletju in medi sem po dru pl vojni. To so tiste struje, ki nov dihu jejo mlajše generacije ustvar Povečanje lesnega prometa med Kanado in F-JK Škedenjsko lesno pristanišče je včeraj obiskalo predstavništvo lesnih operaterjev iz Kanade, ki je že več dni na obisku v Trstu. Delegacijo sestavljajo predstavnik) lesnih izvoznih podjetij, vodi pa jo pred stavnik kanadskega ministrstva za gozdarstvo Arthur Solin. V s iriletju 1978 • 1981 so v tržaškem pristani šču pretovorili preko 121 tisoč ton kanadskega lesa, v letošnjem letu pa že preko 5.373 ton. Kot poudarja tržaška Trgovinska zbornica p« je namen tega obiska prav povečanje lesnega prometa med Kana do in našo deželo. jalcev (a tudi starejše če pomislimo ravno na Černigoja in Saksido) in ki seveda imajo drugačne stvar nosti. v kateri določena dežela uspeva. Društvo zamejskih likovnikov ho če s to razstavo namreč dokazati. l-Mko vsestransko ie likovno ustvarjanje pri nas in namen društva ie tudi spodbujati ne še ustaljene in neznane umetnike, ki še iščejo svoj izraz. Tudi prostor, v katerem bo razstava, ima svoj pomen: treba je stalno oživljati naša razstavišča na Tržaškem. Goriškem in na Krasu. Društvo je že enkrat uresniči In ta svoj projekt, ko je letos ju nija v Torkli v Dolini, postavilo prvo svojo ožjo društveno razšla vo. S to razstavo pa se tud; nada ljuje društveno delovanje, ki hoče vsestransko oživljati delovanje na likovnem področju, da bo postalo bolj domače in doslopneje vsem našim slovenskim bratom v zamei stvu. V tem okviru so tudi poteka le vse prejšnje manifestacije, (bg) prostor za svoj prosti čas, za svoje igre in počitek in tak prostor so v mestih predvsem parki in razna športna igrišča. Urbanizacija bore malo upošteva otrokove potrebe: gradijo se stolpnice, poslopja, parkirišča za avtomobile in razne tovarne, malo ali nič pa naredijo za otroke in za njihov prosti čas. Vsako novo naselje bi moralo imeti tudi primeren zelen prostor in razna igrišča in športne objekte, kjer bi se lahko igrali in rekreirali mladi v prostem času. Tako pa se morajo otroci i-grati kar na cestah in pločnikih in so vedno v nevarnosti, da se JJM ‘kaj pripeti. Mnogo otrok pa preživi svoj prosta čas doma ob televizijskih ekranih-ali ob poslušanju glasbe. So pa še hujši primeri, ko se mladina zbira v kavarnah ali po cestah in se dolgočasi, ker nima kaj početi in nima kje preživeti prostega časa. Največji sovražnik mladega človeka je brezdelje, ki večkrat privede mlade na stranpota in do prestopništva. Prav je. da starši poskrbijo, da se njihovi otroci v prostem času ne dolgočasijo, ampak da ta prosti čas prav izkoristijo: prav. je, da gredo večkrat na sprehode v kak gozdiček ali na deželo, ali v naravo, kar jim predvsem koristi za zdravje in za razgibavanje. Dolžnost dražbe je, da priskrbi mladim primerne prostore kjer naj se zbirajo v prostem času po končanem pouku ali službi. Zato bi morali v urbanizaciji predvideti tudi gradnjo športnih objektov in igrišč za otroke in bi morali precej mestne površine pustiti za zelene oaze in parke. Poglejmo samo Trst: skoraj 300 tisoč ljudi prebiva v njem. toda koliko zelenja imajo prebivalci na voljo? Edini večji park je ljudski park v Ul. Battisti. potem park v Ul. Revoltella. nekaj zelenja je še pri Sv. Ivanu, na Boškctu in pa zelenic na gradu sv. Ju sta. Še slabše pa je s športnimi objekti in otroškimi igrišči, katere lahko naštejemo s prsti ene roke. Če bi bilo v Trstu več parkov in zelenih področij in igrišč za otroke bi bilo manj mlndin- Prispvvnjip en DIJAŠKO MA 11(0 skega prestopništva. Kar velja za Trst velja skoraj za vsa večja italijanska mesta. Svetovna organizacije se je zavedla tega svetovnega problema in letos proglasila teden otroka v mesecu oktobru in ga posvetila mestnemu otroku. Upajmo, da bo ta organizacija znala primerno zainteresirati vlade, da bodo skušale vsaj malo reševati probleme mladine v velikih mestih in jim nudile več zelenega prostora in več igrišč. Gotovo bo to koristilo družbi, ker bo manj mladinskega prestopništva in manj vsakovrstnega nasilja. MARKO PAULIN Občni zbor Radijskega odra Pred kratkim je bil v Trstu redni občni zbor Radijskega odra. Poročilom odbornikov in razrešni ci dosedanjemu odboru so sledile volitve novega glavnega in nadzornega odbora. Za novo predsednico je bila izvol.jena Matejka Maver, za podpredsednika Glav ko Turk, za dramaturga Marjana Prepeluh, za blagajnika Maks Šah, za tajnico Marinka Theuer-schuh, nadzorni odbor pa sestavljajo Ivan Buzečan, Marijan Bajc in Peter Švagelj. Dosedanja dolgoletna predsednica Stana Kopitar je bila zaradi velikih zaslug v radijski igralski družini predlagana za častno predsednico. Radijski oder deluje pri sloven ski tržaški radijski postaji že od začetka njenega oddajanja. Ansambel šte.je približno 20 članov, ki že desetletja z velikim navdušenjem opravljajo pomembno vlogo širjenja lepe slovenske besede po radijskih valovih v številne slovenske družine tostran in on stran meje. V dandanašnji popla vi raznih poprečnih radijskih in televizijskih oddaj ostaja aelova nje Radijskega odra svetla točka v posredovanju dramskih, kultur nih in jezikovnih vrednot. Kdor nepristransko presoja kakovost in odmevnost oddaj na Radiu Trst A, ne more mimo dejstva, da so oddaje Redijskega odra prav go tovo med najbolj resno zasnova nimi in imajo pri rednih poslu šalcih velik uspeh. M. B. n...... . NA SVOJIH TLEH STOJIŠ (Nadulievanje s 6. strani) zbranega dela v zbirki slovenski!) klasikov. Gradnikove pesmi so našle pot tudi v tuji svet. V knjigi izbranih pesmi «Seleded poems-» so izšle v Londonu 1. 1964 Posamezne obja ve njegovih pesmi pa najdemo v vseh slovanskih jezikih, v italijanščini, francoščini, nemščini idr. Za stoletnico je sedaj izšel tudi kraj ši hrvatski izbor. Prevodi iz tujih kv jizevnosti Izredno obsežen in bogat je delež, ki ga je A. Gradnik prispeval s prevodi iz tujih književnosti.,Žani mivo je, da je pesnik že od prve zbirke dalje dodajal svojim pesmim ♦udi pesmi tujih pesnikov, po večini kitajskih. Za kitajsko liriko se je zanimal že na Dunaju. Tako je razumljivo, da je med njegovimi prevodi dosegla prav knjiga «Ki-tajska lirika» (1928) izreden uspeh, doslej jt izšlo že 5 ponatisov. Tudi iz tujih literatur je prevajal povečini poezijo in pripravil tudi dve zajetni antologiji r Italijanska liri ka» (1940), čez 400 strani z uvodom B. Borka in avtorjevimi beležkami o pesnikih Nato je sledil še izbor r Moder ne španske lirike» (1944) v znatno manjšem obsegu. Število Gradnikovih prevodov je doseglo čez 50 knjig. Med temi je večina iz srbohrvalskcga slovstva (tudi mladinski spisi). Za namen te objače naj posebej omenimo naj pomembnejše italijanske avtorje in njih dela. Na prvem mestu je Dante z r Divino commedio», potem še Petrarcovi {Soneti in Canzone», Michelangelovi rSoneth in Leopardi jeve «Pesmi*. Ob njih pa srečamo še Ado Negri, Šema Benellija (dve drami), Giuseppa Mazzinija, G. D’Annunzia in U. Foscola. Ob imenovanih je še vrsta tujih znanih imen: R. Tagore, O. Wilde, M. Gorki, Li-Tai Po, Berret-Brow ning. Fr. Villon, A. Čehov in še kdo, katerih najbolj znana dela je prelil v slovenski jezik. Marsikaj je ostalo doslej še v pesnikovih predalih, tako tudi Heinejeve pesmi in Shakespearovi soneti. Ker je v glavnem prevajal iz originalov vi dimo, da je bil Gradnik tudi ve lik poliglot. V letih zatišja je prevedel in tu di izdal (samozaložba) pesnitve, ki jih je Prešeren napisal v nemšči ni. Najprej so izšli soneti (1946), naslednje leto pa ^Različne pesnit ve in soneti* (Zanimivo je, da si je to težko nalogo za Gradnikom na ložil tudi O. Župančič in jo opra vil kot svoje zadnje delo). Nagibi za te prevode so izšli iz Gradnikove velike vere v pesnika, kakor nam je to sam povedal: «Med našimi pesniki mi je bil [.vedno najbližji Prešeren. Tako mi je ljub. da ne [morem nikamor, ne da bi ga jemal s seboj.* m * * Naj sklenem ta uvod v opensko razstavo Alojza Gradnika z željo, da bi pesnikovo delo in njegova življenjska pot vzbudila in potrdili v slehernem obiskovalcu tisto ljubezen do naše besede in naše slo venske zemlje, kakršno je pesnik iskreno izpovedal v vsem svojem delu- E»g Nedelja, 3. oktobra 1982 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Poezije Gicrgia De Chirica 10.30 Koncert za jutrišnji dan 11.00 Maša 12.00 Proglasitev dobitnikov 34. «premio Italia 1982» 13.00 Dnevnik 1 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik Vesti 14.00 19.00 Nedeljsko popoldne 14.20 Športne vesti 14.55 Discoring. glasbene novosti 15.50 Športne vesti 15.55 Discoring. 2. del 16.50 Športne vesti 16.55 Muppet Schorv s Star \Vars 17.30 Fantastico bis 18.30 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 La Certosa di Parma. 4. del 21.45 Športna nedelja 22.45 Franco Califano in concerto 23.20 Dnevni!- - Vremenska slika Drugi kanal 10.00 Koncert za klavir in orkester Beethovna 11.15 Evropski dnevi 11.45 Verso il 2000 12.30 Rhoda Prva foeova žena, TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Nora ljubezen oziroma presenečenje, komedija 15.10 Dnevnik 2 - šport 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo 18.30 Jacques Cartier, dok. 18.45 Dnevnik 2 - Gol flash 18.55 Plameni v noči, TV film 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.40 G. B. Shosv glasbena oddaja, katero vodi Gino Bramieri 22.05 Hill Street dan in noč Srce, mala dobrota, TV film 22.55 Posebna oddaja Mixer - dok. 23.30 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Cantamare 82 16.00 športne vesti 18.30 Piro Parodi in «Canta che ti passa* 19.00 Dnevnik 3 19.15 Deželni šport 19.40 Tn turnee: Angelo Bran- duardi 20.40 Šport 21.40 Arina Razzi: Scarpette con contorno 22.10 Dnevnik 3 22.30 Italijansko nogometno pr-, venstvo A skupine JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.20 Poročila 9.25 Živ žav, otroška matineja 10.15 Človekova glasba, glasbena serija 10.40 Osma ofenziva - TV nadalje \ra tl til 11.40 TV kažipot 12.00 Slovenski pihalni orkestri 12.30 Ljudje in zemlja 13.30 Lendava: Speedway za Zla to čelado 15.00 Prisluhnimo tišini 15.30 Visok pritisk - zabavno-glas bena oddaja 16.10 Alpe-Jadran, aktualna od daja sosednjih dežel 16.40 Športna poročila 16.55 Jaz Nathalie film 18.40 Opera rtarave: Iran - Kakš na je tvoja usoda 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Partizanska šola, 1. del TV nadaljevanke 20.50 Radenci 82 - Plesni orke ster RTV Beograd 21.05 Človek brez meja: O tem pa pesmi ne pojo - doku mentama serija Koper 15.00 Športno popoldne: Boks 16.30 Lendava: Speedway 17.30 Pogled v prihodnost - doku mentarec 18.30 Visoki pritisk - zabavno glasbena oddaja 19.30 Z nami pred kamero Stičišče - tednik TV D 20.15 Dracula oče in sin - film 21.50 TVD - Danes 22.05 Glasbeni nokturno Zagreb 16.00 Grenki čaj generala Yena -film 17.25 Nedeljsko popoldne 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Partizanska šola - TV na daljevanka 20.50 Mali koncert 21.05 Športni pregled 21.35 Potovanja TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu: 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste: 10.30 Mladinski oder: «Emil in detektivi:^ (),l.Qp Šesta nek 11.15 Vera in nas čas: 11.30 Nabožna glasba: 12.00 Narodnosti trenutek Slovencev V Ita lili; 12.30 Glasba po željah: 13.20 Glasba po želja. 2. del; 14.10 Ne diski zvon:: 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. KOPER (Slovenski program) 7.00, 8,00, 14.00 Poročila: 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.30 Za zdravje; 8.07 Kinospored: 8.10 Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil oddaja za naše kmetovalce; 13.00 Na valu radia Koper - Sosednji kraji in ljudje: 13.30 Glasbeni notes: 13.45 Glasba po željah: 15.00 Radia Koper na obisku; 15.15 Igra orkester Les Hom-phries: 15.30 Domača rock scena: 16.00 Primorski dnevnik; 16 15 Za bavna glasba; 16.30 Primorska poje: 17.00 Nedelja na športnih igriščih. KOPER (Italijanski program) 7.30, 12.30, 18.30 Dnevnik; 10 30. 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za do bro jutro; 6.15 Koledarček: 7.50 Glasbena oddaja; 8.45 Radijska priredba, 9.30 Luciat.ovi dopisni ki; 10.0 „ Srečanje samo je bilo na dokaj nizki tehnični ravni. Napake so se mmm Plavalci in spremljevalci kranjskega Triglava pred spemenikom bazoviškim junakom Poziv prijateljem JADRANA Odbor Jadrana vabi prijatelje naše združene košarkarske ekipe, da v sezoni 1982/83 priskočijo na pomoč Jadranu pri reševanju organizacijskih in administrativnih problemov. Če ima kdo — ne glede na starost in spol — vsaj uro časa na teden, ki bi jo lahko daroval Jadranu, je vljudno na-prošen, da se javi osebno ali po telefonu uradu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. št. 76-73-04) ali pa pri odbornikih Jadrana. Vsakdo bo dobrodošel, zlasti še, če je pripravljen sodelovati v tehničnem odboru Jadrana, ki sc sedaj ustanavlja. Odbor JADRANA kot na tekočem traku vrstile na eni in drugi strani. Jadranovci so bili poprečni v metu (30:73). Najboljša Jadranova strelca nista našla poti do koša. Marko Ban je odlično začel (dosegel je 12 točk), v drugem polčasu pa je ostal praznih rok. Boris Vitez je bil netočen v prvem delu (le šest točk), v nadaljevanju pa je bolje zadeval koš. Pri tem pa gre priznati, da so mu nasprotniki pustili dovolj prostora, medtem ko so odlično branili Bana. Če k temu dodamo poprečen met veznih igralcev, kar 19 izgubljenih žog in še slab skok, potem je jasno, da jadranovci včeraj niso mogli premagati niti tako skromnega nasprotnika, kot je bil včeraj Eurocar. »Morali bi prej igrati bolj agresivno. Domačini so nam vsilili počasen tempo igre, mi pa nismo u-speli razviti svoje igre. Slabi smo bili tudi v protinapadu. Nedvomno je to pekoč poraz, če upoštevamo, da je Eurocar izgubil nekaj odličnih košarkarjev. Vsi smo igrali slabo.* To je bil komentar Jadrano-vega kapetana Edija Krausa. Valter Sosič še ni povsem okreval in tako si je moral ogledati včerajšnjo tekmo na tribunah. O srečanju pa je dejal: »Igrali smo neverjetno počasi. V skoku smo bili slabi, v metu tudi.* Tudi med navijači, ki so Jadranu v velikem številu sledili do Vidma, je bilo. razočaranje dokajšnje. Skratka, nihče včeraj ni mogel «prepo-znati* svojih fantov. Da jadranovci včeraj niso najbolje igrali, o tem ni dvoma. Sicer pa tega poraza tudi ne gre jemati preveč dramatično. Prepričani smo. da si bodo naši košarkarji kaj kmalu opomogli in da se bodo že v soboto, ko bodo igrali doma, oddolžili za včerajšnji poraz. (B. Lakovič) čeprav je Napoli izredno težak nasprotnik. V tem pregledu seveda ne more manjkati beseda o Sampdorii, ki vodi na začasni lestvici. Sampdoria bo igrala na tujem proti Piši, ki je na startu ugodno presenetila. Že neodločen rezultat bi bil za Mancinija in ostale uspeh, saj bo Sampdoria nastopila brez poškodovanih Bradyja in Francisa. Udinese bo spet igral na domačem igrišču, kjer bo gostoval nevarno moštvo Torina. Videmčani morajo vsekakor igrati na zmago, vendar bo to zelo težko, saj je Torino med tistimi enajstericami, ki so po treh kolih zapustile najboljši vtis. Navijači Udineseja seveda veliko pričakujejo od Pulicija, ki je prejšnjo nedeljo sam pokopal Fiorentino in ki bi se moral ponoviti proti nekdanjim tovarišem. Upati je tudi, da bo Causio potrdil svojo izredno formo in da bo tudi Šurjak končno pokazal, česa je sposoben. DANAŠNJE KOLO Avellino - Cagliari, Catanzaro -Cesena, Genoa - Verona, Inter - Fiorentina, Juventus - Napoli, Piša -Sampdoria, Roma - Ascoli, Udinese - Torino. Trfestina gostuje V prvenstvu C-l lige bo Triesti na skušala danes obdržati vodilno mesto na lestvici. Tržačanom to lahko vsekakor uspe, saj gostovanje v Fanu proti istoimenski enajsterici ne bi smelo predstavljati nepremostljive ovire. Triestina je sedaj v odlični formi in ji v na padu uspeva prav vse, zato mora v tem obdobju zbrati čim več točk. da lahko računa na napredovanje Najhujši tekmec Tržačanov, Vicen-za, bo igrala doma proti Mestreju in ji obe točki ne bi smeli uiti. Zaradi tega bi bil morebiten uspeh Triestine na tujem še toliko bolj dobrodošel. DANAŠNJE KOLO Fano - Triestina; Forli - Brescia; Lanerossi Vicenza - Mestre; Parma - Sanremese; Piacenza - Padova; Pro Patria - Carrarese; Ri mini - Modena; Rondinella - Trento; Treviso - Spal. Poraz Olimpije na gostovanju Včeraj so odigrali dve tekmi v okviru 9. kola jugoslovanskega nogometnega^ prvenstva prve zvezne lige. V prvi1'-tekmi je v Titogradu Budučnost premagala ljubljansko O-limpijo z 1:0. Zmagoviti gol za domačine je dal v zadnji minuti prvega polčasa Bakovič. Olimpija ni igrala podrejene vloge, vendar so njenim nogometašem popustili živci. Elsner je bil izključen, V. A-meršek pa je dobil drugi rumeni karton, tako da ne bosta igrala v sredo proti Crveni zvezdi. V drugi včerajšnji tekmi pa je Partizan z dokajšnjo lahkoto premagal Dinamo iz Vinkovcev s 3:1. OSTALA DANAŠNJA SREČANJA Dinamo (Z) - Sloboda, Crvena zvezda - Željezničar, Velež - OFK Beograd, Osijek - Galenika, Sarajevo - Vojvodina, Rijeka - Vardar, Hajduk - Radnički. Vstopnice vendarle po 4.500 lir MILAN — Na včerajšnji seji italijanske nogometne zveze profesionalcev so vendarle ugodili izrecnim zahtevam ministra Signorella, predsednika CONI Carrara in zveznega predsednika Sordilla in sklenili, da bodo najcenejše vstopnice za sreča nja v A in B ligi naprodaj po 4.500 lir. Med sezono pa bodo v izjemnih primerih, in sicer za srečanja, ki bodo bistvenega pomena za katero izmed ekip (ne pa več kot dva ali tri) dovolili tudi višje cene. DAVISOV POKAL ZDA že v finalu V drugem dnevu srečanj za Davisov pokal je prišlo do velikega presenečenja. Novozelandski par Le-wis - Simpson je v Aix en Province nepričakovano premagal francoskega, ki sta ga sestavljala Noah in Laconte. Rezultat 3:0 (6:3, 9:7, 6:4) zgovorno kaže. da sta Francoza popolnoma razočarala. Stanje v tem teniškem dvoboju je sedaj 2:1 za Francijo. ZDA pa so se že uvrstile v finale Davisovega pokala. Američani namreč vodijo proti Avstraliji s 3:0, za kar sta poskrbela včeraj McEnroe in Fleming, ki sta v igri dvojic odpravila McNamaro in McNameeja s 6:2, 6:2, 3:6 in 8:6. OSTALI IZIDI Anglija - Španija Madžarska - Danska Sovjetska zveza - Indija Argentina - ZRN Romunija - Mehika 2:1 2:1 2:1 2:0 1:0 Panatta jr. v finalu SANREMO — C. Panatta - Ba-i razzutti: to bo današnja finalna tekma za državni teniški naslov. Clau-dio Panatta je premagal svojega brata Adriana s 6:3. 6:7, 6:3, Ba-i razzutti pa Rinaldinija s 6:4, 6:4j itiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiimmuiiiiiiiM VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 3. OKTOBRA 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Cima Ad-viser 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - CGS; 15.00 pri Dom ju: Domio - Primorje; 15.00 v Trebčah: Gaja - Opicina Super-caffe; 15.00 v Bazovici: Zarja - I-sonzo 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini: Breg - Rabuiese; 15.00 na Proseku: Roianese - Primorec; 15.00 v štandrežu: Juventina - Medea; 15.00 na starem igrišču v Mossi: San Lorenzo - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Piedimonte DEŽELNO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV 10.30 v Žavljah: Giarizzole - Breg POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV 10.30 na Proseku: Primorje - For-titudo KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Današnji derbi brez favorita Tržaški Bic in goriški San Benedetio sta se za to srečanje temeljito pripravila - Dietrick bo igral, a še ni povsem nared Za tržaški Bic in goriški San Be-nedetto se bo prvenstvo A-l lige praktično začelo danes. Oba naša deželna predstavnika sta bila namreč v prvem kolu pred izredno težko nalogo (igrala sta proti Berloni-ju, oz. Sinudyneju), danes pa bosta startala za osvojitev prvih točk. Žal, pa se ponuja obema ekipama možnost osvojitve prvih točk prav v derbiju, ki pa se obeta kot izredno zanimiv in napet. Včeraj sta se poročila ROSI PELLEGRINI in RADO LAURENČIČ Veliko sreče na novi življenjski poti jima želijo odbojkarji ŠD Juventina. iniimiiiiidiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiuimimNiiifiiiimiiiiiiiiiiHfiiiiiiNiiiiiiiiimiiHHiiinniMiNiiiiiiiiHmHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHmi KOLESARSTVO S primorskim prvenstvom I ODBOJKA SVETOVNO PRVENSTVO V ARGENTINI Konec letošnje sezone Italija je startala z zmago V nedeljo, 10. oktobra, se zaključi primorska kolesarska sezona. Letošnjo kolesarsko sezono bodo sklenili v nedeljo, 10. oktobra, v Kobaridu s primorskim prvenstvom v gorski vožnji. Proga bo dolga 7 kilometrov ter bo vodila od Napoleonovega mostu v Kobaridu do Drež-niških Raven. Na tem tekmovanju bodo nastopili najboljši kolesarji iz cele Primorske in to v vseh kategorijah. Poleg tega pa je možno, da se prireditve udeležijo tudi rekreativci. Prijave bodo sprejemali pred startom, ki bo ob 11. uri. (V primeru slabega vremena bodo dirko preložili za teden dni). Naj k temu še dodamo, da so zadnje čase člani kolesarskega kluba »Soča Tik* iz Kobarida precej aktivni. In to kot organizatorji ter tudi kot tekmovalci na raznih kolesarskih dirkah. Prejšnjo nedeljo je bila namreč v Kobaridu dirka na kronometer v počastitev Kobariške republike, ki je tudi bila veljavna za odprto prvenstvo Primorske. V tem tekmovanju se je dobro izkazal mladi, komaj 14-letni Boris Lapanje iz Kobarida. Zaželeno bi bilo, da bi v naslednji kolesarski sezoni, prišlo do večjega sodelovanja med primorskimi kolesarji, zlasti s Kobariškega, ter kolesarji iz zamejstva (KK Adria -Lonjer, Trst). To sodelovanje, ki naj bi se razvilo na vseh ravneh, tudi pri rekreativcih, bi prav gotovo le obogatilo stike in izkušnje med športniki z obeh strani meje. Občni zbor gimnastične sekcije pri ŠZ Bor Na stadionu «1. maj* je bil včeraj redni občni zbor gimnastičnega odseka ŠZ Bor, na katerem so pregledali opravljeno delo v minuli sezoni in začrtali vsebino bodočega dela. Ob koncu so bile volitve, v novi odbor pa so bili izvoljeni Milan Babič, Mirjan Carli, Mili Fischer, Pia Hmeljak, Olga Pavletič, Silva Valenčič in Nataša Volpi. ROSARIO — V Argentini se je pričelo 10. odbojkarsko svetovno prvenstvo, na katerem je Italija startala s pravo nogo. Italijani so namreč premagali Avstralijo s čistim 3:0, vendar rezultat ne sme presenečati, saj je Avstralija najšibkejša šesterka C skupine. Italijani, ki branijo svoj prestiž in se skušajo obdržati v družbi svetovne odbojkarske elite ter potrditi svojo moč, bodo že danes (oziroma so ponoči) odigrali pomembno srečanje proti Kanadi, ki je nepričakovano premagala NDR s 3:0 (15:12, 15:6, 15:10). Najbrž bo prav tekma med Kanado in Italijo odločala o šesterki, ki bo osvojila prvo mesto v skupini. Povrnimo se k temi med Italijo in Avstralijo. «Azzurri» so dovolili, da so Avstralci zbrali vsega skupaj v treh setih samo 10 točk. Rezultat 3:0 (15:1, 15:1, 15:8) zgovorno priča o premoči Italijanov, ki so igrali zelo prodorno v napadu in z učinkovitimi servisi spravili v o- bup nasprotnike, ki so bili v sprejemu zelo slabi. Med to tekmo je prišlo do svojevrstnega incidenta, zaradi česar so tekmo v tretjem setu prekinili za približno pol ure. Neki avstralski odbojkar je namreč po skoku ob mreži s peto »napravil* luknjo na podu... To kaže, da je bila telovadnica res «sveža», saj so jo otvorili prav neposredno pred začetkom svetovnega prvenstva. IB BDI B SKUPINE Kitajska - Francija (15:10. 15:5, 17:15) Južna Koreja - Finska (16:14, 15:12, 14:16, 15:11) 3:0 OD TORKA V NOVI GORICI Trim liga v malem nogometu Kot smo izvedeli na sedežu občinske konference ZSMS Nova Gorica, je le ta organizirala redno tekmovanje trim lige v malem nogo- metu, na katerem bodo nastopile e-kipe iz vse novogoriške regije. Nastopajočih ekip v tej trim ligi je 22, ki so jih razdelili v dve skupini. Turnir se je pričel v torek, 28. septembra in vsaka ekipa bo odigrala eno tekmo na teden. Vse tekme pa bodo v športnem parku v Novi Gorici s pričetkom ob 15.30. Trim liga je razdeljena v dva dela, v jesenski in spomladanski. Organizatorji tega zanimivega nogometnega turnirja si nadejajo, da bi postal tradicionalen. Za prihodnje leto predvidevajo, da bi bila ta rekreativna pobuda tudi v Šempetru in Desklah (poleg Nove Gorice), kar bi decentraliziralo potek manifestacije. Poleg tega računajo, da bodo nastopili na tem tekmovanju tudi mladi iz zamejstva in to še posebej bivši in rekreativni nogometaši z Goriške. Že med letošnjo prireditvijo pa predvidevajo vrsto prijateljskih srečanj med Novogoričani in Goričani. (—ik—) Po našem mnenju, v tej tekmi ni favorita. Tržačani bodo resnici na ljubo igrali pred lastnim občinstvom, kar je seveda lepa prednost, vprašanje pa je, kolikšen doprinos bosta lahko dala danes dva ključna igralca. kot sta Američan Dietrick (ki se je med tednom poškodoval) in Gianni Bertolotti, ki v prvem kolu, zaradi poškodbe, ni igral v Turinu. Po drugi strani tudi trener Goričanov De Sisti ima težave pri sestavi moštva. Kapetan in eden ključnih igralcev San Benedetta Ardessi se je lažje poškodoval, tako da je tudi zanj vprašanje, če bo za današnji derbi povsem nared. Naj omenimo še, da bo Skansijev Scavolini danes gostoval v Mestrah, Nikoličeva Carrera pa bo igrala v Bologni proti Sinudyneju. V A-2 ligi pa bo Tanjevičev In-desit igral doma proti ekipi Man-giabevi. DANAŠNJI SPORED A-l (17.30) Bic - San Benedetto Sinudyne - Carrera Cidneo - Nova Rieti Honky - Billy Lebole - Scavolini Že odigrali Bancoroma - Ford 84:70 Peroni - Berloni 87:89 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Presenečenje v Šibeniku Že v prvem kolu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je prišlo do velikega presenečenja. Državni prvaki Cibone so namreč povsem zasluženo izgubili v Šibeniku. Junak srečanja je bil mladi Dražen Petrovič, ki je dal kar 27 točk. V derbiju kola pa je Crvena zvezda po izenačeni borbi premagala Partizana, medtem ko je ljubljanska Olimpija izgubila v gosteh proti Zadru. Najboljši strelec v tem srečanju je bil Popovič, ki je dosegal kar 32 točk. Odlično je igral tudi Sunara (29). Pri Ljubljančanih je bil najuspešnejši Subotič (26). Vilfan pa je dosegel 24 točk. IZIDI 1. KOLA Zadar - Olimpija 108:97 C. zvezda - Partizan 95:94 Šibenka - Cibona 78:72 Jugoplastika - Kvarner 86:69 Budučnost - Borac Danes Bosna - Radnički 81:79 «TROFEJA MESTA TRST* Tesna zmaja jadranovcev Don Bosco — Jadran 85:89 (39:46) JADRAN: Kojanec 26. Pertot 12, Pupis 12, Hrovatin 14, Kralj 2, Vas-sailo 2, Emili 22. Jadranovi mladinci so osvojili Ford iz Canluja medcelinski prvak HERTOGENBOSCH - Z zma go proti peterki Nashua Den Bosch si je Ford iz Cantuja zagotovil zmago v letošnjem medcelinskem pokalu «William Jones*. Italijani so tako potrdili svojo premoč z zmago v tem prestižnem tekmovanju, potem ko so letos že osvojili pokal evropskih prvakov. Ford pa včeraj ni imel lahkega dela. Nizozemci so se borili z vsemi močmi in klonili šele v podaljšku. Italijani so tako zmagali s 70:68 (30:34. 64:64). V ostalih dveh tekmah Makabi premagal Elmex den z 92:79 (46:30), Armed Forces pa Ferrocarril z 82:74 (36:37). je Lei- drugo zmago v prvenstvu za »Trofejo mesta Trst*, pa čeprav so v gosteh proti Don Boscu nastopili brez treh standardnih košarkarjev. Naši fantje so igrali zagrizeno in požrtvovalno. (A. Pupis) BOKS Paciullo obdržal naslov PALERMO — Lorenzo Paciullo je obdržal naslov italijanskega prvaka v super peresni kategoriji, potem ko je v boksarskem dvoboju po točkah premagal izzivalca Sidduja. POKRAJINSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH 10.30 v Bazovici: Zarja - San Lui-gi; 10.30 v Trebčah: Primorec - Ves-na POKRAJINSKO PRVENSTVO ZAČETNIKOV 13.30 pri Sv. Sergiju: Costalunga - Kras; 9.00 na športnem centru pristaniških delavcev; Portuale - Breg; 11.00 v Štandrežu: Juventina - Cor-monese B; 11.00 na občinskem igrišču Straccis: Azzurra - Sovodnje ODBOJKA INTERLIGA PIONIRK 10.00 v Dolini ir. Trstu: nastopata tudi Breg in Bor; MEDNARODNI TURNIR 9.00 v Ljubljani: nastopata tudi Bor in Breg KOLESARSTVO »POKAL ADRIA* 10.30 v Lonjerju: nastopa tudi Adria. Tečaj orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike pri ŠZ Dom Razen tečaja iz splošne telesna vzgoje se otroci iz mesta in gori-ške okolice lahko vpišejo v okviru dejavnosti ŠZ Dom tudi na tečaj orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike. Za oba tečaja pridejo v poštev dečki in deklice od 6. leta starosti do 5. razreda osnovne šole. Vpisovanje pa je namenjeno bolj spretnim malčkom ali pa tistim, ki so vsaj eno leto obiskovali tečaj splošne telesne vzgoje. Za vse, ki bi jih tovrstna telesna vzgoja zanimala, naj povemo, da bodo treningi za deklice vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure. Začetek 4. oktobra. Treninge bo vodila trenerka Mija Ušaj - če-ščutova. Za dečke pa bodo treningi vsak torek in petek od 15.30 do 16.30, starejši od 16.30 do 17.30. Začetek 5. oktobra. Treninge bosta vodila mednarodni sodnik dr. Dušan Furlan in bivši mladinski prvak v vajah na orodju Miloš Figelj. Vsi treningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vpis je možen ob prvem treningu ali na sedežu ZSŠDI, Ulica Malta 2, telefon 33-029. (—MUČ—) Uspešen nastop slovenskih atletov Včeraj je bil v Trstu na sporedu prvi del pokrajinskega prvenstva za naraščajnike in pokrajinskega tekmovanja za dečke. S precejšnjim uspehom so nastopili tudi slovenski atleti. Med naraščajniki so osvojili dva naslova pokrajinskega prvaka in eno drugo mesto. V skoku v daljino je zmagala Tiziana Natural, medtem ko je prvo mesto v troskoku osvojil Vasilij Pečar. Med deklicami pa so se na prvo mesto uvrstile Tanja Kalc (60 m). Vera Kermec (višina) in Carmen Natural (daljina). Drugi del tekmovanja bo danes s pričetkom ob 9.30. (C. D.) OBVESTILA 1 ŠZ Bor - Atletska sekcija sporoča, da bo seja odbora atletske sekcije v torek, 5. oktobra, ob 20.30 na stadionu «1. maj*. + * * ŠZ Bor - Odbojkarska sekcija sporoča, da bo prvi trening ženske začetniške ekipe v torek, 5. oktobra, ob 17.30 na stadionu »1. maji. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom. v V s ŠZ Bor sporoča, da bo jutri, 4. oktobra, ob 18. uri na stadionu «1. maj* sestanek s predstavniki sekcij za določitev novih urnikov vadbenih ur. * • • ŠK Kras - Odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v kratkem pričela v telovadnici v Repnu rekreacijska telovadba za odrasle. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri Lilijani Kralj - Budin, Salei, tel. 229-375 do 10. oktobra. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 704672 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0461) 83382 (85723) Naročnina Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ Številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00, Poitnl tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaSkega tiska. Tret 11-5374 Stran .10 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske kra|lne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 3. Oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja) In tiska I jzu lTr*f član italijanske Zveze časopisnih založnikov FIEG Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA V počastitev spomina padlih v partizanih darujeta Gigi in Celestina (Lasec) 20.000 lir. Ob 15. obletnici smrti dragega moža oziroma očeta Franja Lukse darujejo žena Tončka, hčeri Miljeva ter Maja z družinama 25 000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA Ob obletnici rojstva pok. moža Jožeta Cernjave daruje žena Pep-ka 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINE OPČINE Namesto cvetja na grob Julije Križmančič in Milke Milkovič vd. Kralj darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 105 ) 20.000 tir. V spomin na Antona Rabvar.ja daruje družina Škabar (Repen 78) 5.000 lir. V spomin na sestro daruje Milka Grgič 10.000 lir. • • • V počastitev spomina Avrelija Kari.ša darujejo Pavla in Mario Vi-sintin 5.000. Roža in Pepi Božič 10.000, Ruggero Vechiet 5.000. Meri in Duilio Vechiet 10.000, Uccio Cerkvenič 10.000, Livio Cerkvenič 10 000, Ino Cerkvenič 10.000 Ice Lepre 5.000, Karlo Valentinčič 10 tisoč, Jolanda Gustinčič 10.000. Bo rut Kodrič 10.000, Valerio Slavec 10.000, Dragica in Mario Prodan 10.000, Sergio Zampieri 10 000, Berto Furlan 10.000. Carmela Vouk 10.000, Linda Domio 10.00(1. Zora Pregare 5.000 in Marina Zampieri 5 000 lir - od skupne vsote 50.(NK) za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. 50.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 65.000 lir za KD Rovte -Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Gizele Stanissa daruje Ivanka Mihelič 10 tisoč lir za Godbeno društvo Na brežina. Namesto cvetja na grob Adolfa Pertota darujeta Božena in Milan 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin matere Gizele daruje hčerka Lidia z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Angele Delez-Žerjal darujeta Dina in Bruno Carli 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. Milena Čuk (Trebče 64) daruje 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. V spomin na pok. sina Dušana Primožiča daruje mama Karlina 10 tisoč lir za KD Primorsko - Mač Kolje. Ob obletnici smrti Ivana Grbca in v spomin v tem letu preminulih Škedenjcev darujeta Josipina in Virgil Grbec 25.000 za PD Ivan Grbec, 20.000 za šolo »Ivan Grbec*, 20.000 za tlom Jakoba Ukmarja, 15 tisoč za Glasbeno matico, 15000 za Dijaško matico, 15.000 za revijo Galeb. 15.000 za ženski pevski zbor in 15.000 lir za otroški pevski zbor. Namesto cvetja na grob Aleksandra Schvvarza daruje družina Pu-halj 20.000 in Vojko Ferluga 10.000 lir za Dništvo slovenskih upoko jencev. Ob priliki svoje poroke daruje Vinko Mahne - Kalin 50.000 lir za boljunsko fantovsko. V spomin na Franca Ukmarja ob njegovem godu daruje žena Marija 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. brata Marjana Štoko darujeta Dorka in Ivanka Sloka 20.000 za spomenik padlim v NOB s Proseka in 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Prosek -Kontovel. Ob prvi obletnici smrti dragega in nepozabnega Josipa Tula se ga z ljubeznijo spominjajo žena Alojzi ja ter hčeri Nadja in Danica 'z družinama in v njegov spomin darujejo 50.000 za KD Primorsko -Mačkolje, 50.000 za godbo Breg, 25.000 za ŠD Breg in 25.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg. V počastitev spomina Pine Gla vič daruje Olga Ban 10.000 lir za šentjakobsko kulturno društvo. Namesto cvetja na grob Adolfa Pertota darujeta Ida in Edvard Gruden 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na bratranca Mirka čoka daruje ing. Andrej Čok 10.000 lir za KD Ionjer - Katinara. V spomin na očeta Ludvika Pertota daruje hči Sonja 50.000 za SKD Igo Gruden in 50.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na strica Adolfa Pertota darujeta Aleš in Nadja 20.000 lir za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Adolfa Pertota daruje Marinka Terčon 20 tisoč lir za SKD Igo Gruden. V spomin na dobrega prijatelja •MtimtIIMIttIMIliailllMIIIIMIIII iiMiMimiiMiniiiiiiiiiMiMMimiiiiiiimminiMiiniiiintniiitiiiaiMU Mali oglasi PRODAM ford tranzit v zelo dobrem stanju opremljen za štiri o-sebe. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/751243. NA OPČINAH v dvostanovanjski vili naprodaj prostorno stanovanje z vrtom. Možnost posojila. Telefon 040/213680. DRUŽINA v Grljanu išče hišno pomočnico. Telefon 040/224407. ŽELIM SE zaposliti v pisarni ali trgovini, najraje na Opčinah ali v bližini. Imam večletno prakso in diplomo iz te stroke. Tel. 213643 v večernih urah do 21. ure. PRODAM popolnoma obnovljeno stanovanje v Ul. Crispi s tremi sobami. kuhinjo, kopalnico, shrambo in balkonom. Tel. 226216. EGAMI-KA1 je odprl tečaje karate do. Resen in prizadeven pouk. Informacije Ul. Archi 4, šola »Padoa* v torkih in četrtkih od 18. do 19. ure - telefon 946565. UPOKOJENEC n Trsta išče žensko, po možnosti v Gorici, ki bi ga bila pripravljena sprejeti v stanovanje za daljši čas. Plača 450 tisoč lir. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Trst pod šifro »upokojenec*. PRODAM 140 basno harmoniko vic-toria. Telefon 040/54363 ali 228171. NUDIM pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul- Montecchi 6. poč ši fro »Gospodinjstvo*. MKTROMARKET išče prodajalca/ko za oddelek s fotografskimi potreb ščinami. Pogoj: odslužen vojaški rok in znanje slovenščine ali srlx> hrvaščine. Javiti se v torek, 5. ok tobra, v Ul. Torrebianca št. 18. DNE 29. septembra sem na avtobu su iz Trsta na Prosek pozabil šolsko torbo čine barve. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/225149. KROJAČN1CA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za obleke, kostime, plašče, tiro-loden. duble facp. Košuta, Drevored D’Aununzio 11, Trst. IZREDNA PRILIKA: cirkularka za hobbiste, mali kompresor 25 1, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul. Combi 9/1 Trst. MOTOR Honda 750 Ecour v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/34220. DOKTOR komercialist organizira tečaj o davčni amnistiji (condono fiscale). Teleron 040/763965. PRODAM merilec za vino in lijak iz medenine. Telefonirati v urad nih urah na šf. 040/741670. PRODAM fiat 850 speeial v odličnem stanju - generalno popravljen v avgustu 1982. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148. KUPIM rabljeno žensko kolo klasičnega modela. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/567876. PRODAM zazidljiv in nezazidljiv te ren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. (040) 226577. 16-I.ETNI fant s prakso v peki kru ha išče službo v pekarni ali slaščičarni. Telefon (140/228318. IščKMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali dr. ekonomije. Ponudbe poslati na upravo Primor- telefon (040) 79 46 72 skega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novi uradi*. PRODAM alfa sud 1300 S letnik 79, kovinsko sive barve, prevoženih 44.000 km. Telefon 61034 od 10. do 12. ure. Vprašati po Švabu. GROZDJE za vino prodaja Kmetij ska zadruga v Trstu vsak dan v skladišču v industrijski coni - III. Traversale Est — telefon 81-73-25. PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča. da deluje v okviru zdravstvenega zavarovanja SAUB v ambulanti v Ul. S. Caterina 1. Informacije od 9. do 12. ure na št. 040/ 68114. Agraria MOČILNIK Udine 19 • TeL 418-«78 ■ RASTLINE m SEMENA n GNOJILA m MOTORNE ŽAGE ■ ORODJE S RIELLO p AERMEC Q ^&REl.lOlX»VlSIONiVOfii ,g.~ [ LA H DIS i GVR) ^BILLMAN Trot 'o CL 5 O o>a: Sffvs/// • ssf'/'y/ !7/'.7///4-t// J? ^/.6/607 Strankam na razpolago opremljen laboratorij in tehniki za vsako potrebo pri opremi doma. 34074 TRŽIČ — Ul. Vaientinis 18 (0481) 72395 KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN, PHILIPS. REX NABREŽINA Center Tel. 200-123 VSE MODNE NOVOSTI USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Velika poletna razprodaja POPUSTI SH#P I MGROZDJE ZA VINO V^^SUPERORTOFRUTTfCOLO - Trg Cagni 1 ^ ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO-CRNO-MUŠKAT ROLICH NABRE2INA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE agromeccanica ULICA FLAVIA Dl AQUIUNIA 16/A - TRST TELEF. 231-736 Nudi kmetijske Hlroje znamke VAFPADANA, PASQUAl.I in S. F. P. kosilnice OLIMPIA ARNIEL a.n.c. TRST — ULICA S. CATERINA 11 TEL. 631277 OTROŠKA OBUTEV ZENSKO SPODNJE PERILO Zastopnik kuhini kkš ITtOtGhjZZD 1 TRST Ul Baiamonti 3 — tel tlZO/66 Ul Dl Vittorio 12. - tel 813301- !ll EDI MOBIL! CASTEL Drevored XX Settembre 87/b telefon: 573098 — TRST ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA ALI NA PLIN od 12.000 Kcal. do 25.000 Kcal. Instalacije In naprave centralno gretje 'fremcaUž Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko Izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovost|o kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 300 lir Kavne mešanice CREMCAFFS so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah. PRIMO ROVIS