TRGOVSKI LIST
čusopls *« tegeviino, tactaistrljo in ©tort.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vsj leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO XL
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 22. marca 1928.
Teleion št. 2552.
ŠTEV. 34.
v tmcatMi ucauiiaGiiffiiKsm
V.HBV H.irtrsv,', Mr
V. Weixl:
TrgcvsM naraščaj in trgovske nadaljevalne šole.
Čital sem v časopisju o nepovolj-nem uspehu na srednjih šolah in to ine sili, da ob tej priliki tudi dam moje odkrito mnenje o našem trgovskem naraščaju ter o trgovski nadaljevalni šoli. Materijal, ki ga dobimo po vojni dobi v naše trgovine, je že v splošnem na podlagi šolske izobrazbe zelo slab. Kajti mnenje starišev je še vedno: >Če ne bodeš študiral, pa bodeš šta-cunar ali pa čevljar.« In tako je tudi v resnici. Vse izvržke iz šole se po-b<ye danes v trgovinah, samo da ima trgovec poceni moč. Če ne bo sposoben trgovino, pa bo za domače hlapčevsko delo. Učna doba je minila, a Postane pomočnik, brez vsake kvalifikacije. Imamo primere, ko ne pozna vajenec, ki je dovršil učno dobo, niti tehtnice, niti mere, ne pozna niti blaga in niii ne ve, kako bi se obnašal pred stranko. Kajti trgovčeva opravila so danes težka in trgovec, ki je kos svojini nalogam, je isto kot umetnik, ki hoče iz nič nekaj ustvariti. In tako imamo danes nadprodukcijo v trgovskem osobju, ki ne ve, kam in kako. In ta nadprodukcija je že danes zelo občutljiva ter škoduje solidni in re-elni trgovini.
Skrb naših trgovskih organizacij naj bode torej, da se v bodoče sprejme v trgovino le naraščaj, ki ima v resnici dobro dolsko izobrazbo in prvovrstno vedenje. Danes niti ni več dovolj, da ima samo dobro ljudsko šolo, temveč zahteva naša trgovina na vsak način tudi srednješolsko izobrazbo, to je najmanj 2 do 3 razrede meščanske šoje, gimnazijo ali realko. GTemij v Ljubljani je pri svojem letošnjem občnem zboru klasificiral gimnazijce kot prve. Jaz pa sem drugega mnenja in moram že iz prakse trditi, da pride danes kot trgovski, kakor obrtni naraščaj v prvem oziru v poštev le učenec iz meščanske šole, kajti samo ta ima po svoji učni snovi najboljšo podlago za trgovino in obrt
V	drugem oziru bi prišli v poštev šele učenci realke in tako dam gimnazijce na zadnje mesta Kajti danes mora vsak, ki ima le količkaj vpogleda v gimnazijsko klop, potrditi, da ie učna snov v gimnaziji čisto na drugi podlagi
Zato v trgovino le še naraščaj, ki hna nekaj razredov srednje šole in te z dobrim uspehom in le k trgovcem, ki imajo sami strokovno izobrazbo ter dajo garancijo za dober naraščaj. Nekvalificiranim trgovcem je pa itak že po zakonu prepovedano imeti trgovski naraščaj, in na to bi naj gremiji strogo pazili. Tudi bi bila dolžnost greni i jev, da na svojih občnih zborih storijo »klepe, da se število naraščaja kolikor le mogoče omeji. Nekateri gre-raeji so te sklepe že storili.
In treska nadaljevalna šola. Po-največ je ta v mestih trirazredtna. In to morajo vzdrževati povečini Ie gremiji, ker država prispeva najmanje, kar sploh ni vredno omeniti, nekaj pa prispeva tudi Zbornica TOI in občina. Sicer bodo prispevale k tej šoli sedaj tudi oblasti, vendar pa tudi to ne bode mnogo razbremenilo gremijev. Mnogo bi si prihranili gremiji, ako bi iz sedanje trirazredne trgovske nadaljevalne šole napravili le dvorazredne in to bi bik) mogoče v trenotku. ko se sprejme naraščaj le iz srednjih šol, kakor poprej omenjeno. Kajti I. razred trgovskih nadaljevalnih šol ni nič
drugega kot ponavljalnica ljudske šo- J le. In ta bi lahko odpadel. Pri seda- ! njem slabem materijalu, ki se ga šo sprejme v trgovino, pa mnogi niti I. razred ne izdelajo z povoljnim uspehom in tako ni čuda, da nekateri poprej dovrši učno dobo, kakor pa šolo. Zakon sicer pravi, da učencu, ki ni dovršil pravočasno trgovsko nadaljevalno šok), se po obrtni oblasti lahko učna doba do 6 mesecev podaljša. Šolo pa vendar ni izdelal in vendar mora biti oproščen. In ko vidi to drugi učenec, ki bi .sicer imel boljšo voljo za napredek, pa si misli, saj je vseeno, ali šolo dovršim, ali ne, oproščen moram vendar biti. Učiteljstvo pa je vsled takih učencev v pouku zadržano ter tudi z boljšimi zato niti ne more izdelati snov, ki je predvidena. Zato stojim na stališču, v trgovsko nadaljevalno šolo le naraščaj, ki ima dobro šolsko predizobrazbo, potom ni več treba I. razreda. S tem bi gremiji prihranili V3 stroškov, in v I., sedaj II. razred, bi moral vsak napraviti sprejemni izpit. Mariborski trgovski gremij ima na primer odobren sklep, da se sme naraščaj sprejemati v trgovino le od 1. maja do 31. septembra v letu, nikakor pa ne med drugim časom. In to je edino pravilno, kajti učenec, ki stopi med drugim časom v uk, vendar ne more med letom vstopiti v trgovsko nadaljevalno šolo. In bi bilo to boljše za trgovca, ker ima potem učenca po preteku dveletne šole zadnje leto popolnoma doma v trgovini.
In kaj bi bilo na mestu in edino pravilno? Da bi učenec, ko je dovršil 2-letno trgovsko nadaljevalno šolo, obiskal večerni tečaj, v katerem bi se učil kako se streže odjemalca in kako se ima obnašati pred stranko. To bi bilo edino dobro in pametno, ako hočemo dobiti res izvrsten pomočniški materijal. Tudi bi zahteval prod opro-ščenjem povoljno preizkušnjo, kakor imajo to danes tudi že obrtniki. To je moje mnenje in mislim, da se mora s tem strinjati vsak smotren trgovec.
Trgovski gremiji uvažujte to ter storite v tem oziru primerne Sklepe.
Prod končno rešitvijo vprašanja industrijskih obvenie. Predstavniki Centrale industrijskih korporacij so v ponedeljek obiskali finančnega ministra dr. Markoviča, trgovinskega ministra dr. Spaho in pravosodnega ministra Mil. Vujičiča ter jih naprosili, da se v finančni zakon unese poseben amandma, s katerim bi se gornji trije ministri pooblastili, da izdajo uredbo o izdajanju industrijskih obveznic. Po aniandmanu, ki ga je sestavila Centrala industrijskih korporacij, bi se take obveznice smele izdati le za potrebe industrijskih podjetij z vloženo glavnico od najmanj 10 milijonov Din, odnosno skupine industrijskih podjetij s skupno vloženo glavnico od najmanj 10 j milijonov dinarjev in sioer po predhodnem odobrenju finančnega in trgovinskega ministra. Obveznice bi bile proste vseh taks in davkov kakor državne ob-j vernice, prav tako bi veljala davčna prostost za posestnike teh obveznic, katerim bi se poleg tega dale posebne pravice in garancije, ki gredo preko obstoječih za-, kanskih predpisov. Z uredbo naj bi se odredila kazen do šestih mesecev za vod-je industrijskih podjetij, ki bi se v goto-| vih točkah ne držali točno predpisov uredbe. Imenovani trije ministri so prišteli na predloženi amandma ter oblju-: bili, da ga bodo unesli v finančni zakon.
CARINJENJt3 PAKETOV ZA KOPALIŠKE GOSTE IN TURISTE.
Po razpisu ministrstva financ št. 11.973 od 31. marca 1927 so poštni paketi, ki so naslovljeni na kopališke goste in turiste, da si lahko izpopolne svojo garderobo in ostale potrebščine, carine oproščeni. To ugodnost pa uživajo samo tisti gostje, ki kot inozemci-popotniki in turisti s potrdilom kopaliških zdravnikov oziroma kopaliških in zdraviliških uprav dokažejo, da so zares gostje dotičnih kopališč oziroma zdravilišč.
Kadar pridejo na carinsko pošto paketi za kopališke in zdraviliške goste ali turiste, mora ta pošta obvestiti naslovno pošto, da so ti in ti paketi došli, kaj je v njih, in da je trebil za prejem paketa predložiti predpisano potrdilo. Naslovne pošte morajo od naslovnikov zahtevati omenjeno potrdilo in ostale listine, ki so za carinjenje potrebne. Te listine predloži pošta pristojni carinarnici. Ta vloga je po .razpisu generalne direkcije carin štev. 3826/28 oproščena kolkov ine.
PREDVOJNI DOLGOVI NAŠIH OBČIN ČEŠKOSLOVAŠKIM DENARNIM ZAVODOM.
Trgovinske in obrtne zbornice Češkoslovaške se bavijo z ureditvijo likvidacije jugoslovenskih kronskih dolgov v CŠR. V poštev pridejo številni denarni zavodi, ki so angažirani -V Sloveniji ki Dalmaciji, ter tudi razni slovaški zavodi, ki so pred vojno podpirali slovanske občine v Banatu in Vojvodini, posebno v okolici Novega Sada. Celokupni dolgovi znašajo nekako 200 milijonov Kč. Ministrstva, trgovinsko, zunanje in notranje, zavzemajo glede tega vprašanja razna stališča. Trgovinske zbornice pritiskajo na čim prejšnjo definitivno ureditev, ker nastaja zaradi tega velika škoda.
KONSTITUIRANJE SAVBZA LESNIH INDUSTRJJCKV IN TRGOVCEV.
V	soboto, 31. t. m. se bo vršila v Zagrebu v dvorani Trgovsko-obrtniške zbornice ustanovna skupščina Saveza lesnih industrijcev in trgovcev kraljevine SHS, in sicer z naslednjim dnevnim redom:
1.	Predložitev potrjenih pravil in konstituiranje saveza. 2. Volitev upravnega odbora. 3. Volitev revizijskega odbora. .4. Proračun za 1. 1928. 5. Eventualni predlogi.
Ljubljanska borza.
Tečaj 21. marca 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudbi. Din
DBVIZfi: AaMterdam 1 h goId. . .	22 86	22-92
Berlin IM ......	13-68	13-61
Bruselj 1 belga		—• _	7-9265
Budimpešta 1 peogfi	—•—	9*9:332
Curih 100 fr		1093 M)	1096-50
Dunaj 1 Šiling		7 985	8*015
London 1 funt		277-14	277-94
Newyork 1 dolar ....	66-76	56-96
Pari* 100 lr		 .		•		223" °0 168-95
Praga 100 kron		168-15	
100 lir		299 27	301-27
Spominjajte se ob vseh veselih in žalostnih dogodkih »Podpornega sklada Trgovskega društva Merkur v Ljubljani« in darujte po svojih močeh!
Ivan Mohorič:
Statistika našega železniškega prometa.
Po dolgem čakanju je končno Generalna direkcija sedaj izdala malo sumarično statistiko železniškega prometa v letih 1922—1924. Ta statistika ima za študijo tarifnih in prometnih vprašanj ter železniških financ v dosedanjih prilikah zelo malo pomena, ker so bila leta 1922 do 1924 leta izrazite inflacijske konjunkture, visokih vrednosti blaga, lahkega zaslužka in neizenačenih blagovnih tarif ter napram današnjim razmeram iz-gledajo že »k or o pravljično. Gospodarske prilike, kakor tudi pogoji v železniškem prometu so se počenši od leta 1925 temeljito izpremenile. Deloma vsled porasta dinarja in odgovarjajočega padca cen, nadalje vsled izenačenja tarif, slabih letin in zmanjšanja kupne moči prebivalstva tako, da si na podlagi teh statistik ne moremo napraviti nikake slike o storitvah prometa v dobi stabilizacije od leta 1925—1927. Dasi imajo objavljeni podatki samo historično vrednost, so vendarle interesantni zaključki, do katerih prihaja Generalna direkcija na podlagi publiciranega gradiva.
Kot refren opažanj v dobi 1922 do 1924 resumira statistika sledeče konstatacije:
1. Naše železniško omrežje predstavlja po svoji strukturi izjemo, ker se sestavlja iz kompleksa treh vrst prog raznega premera, od katerih tvori ozkotirni sistem 24*5 % in se mora nekatere proge ozkotirnega sistema po njih prometnem značaju, kakor na primer progo Zaječar—Varaždin — Stalač — Užice — Vardište — Sarajevo — Dubrovnik označiti kot gospodarske arterije prve vrste. Ni dvoma, da taka sestava bistveno vpliva na rezultate eksploatacije celokupnega omrežja, ker je eksploatacija ozkotirnih prog relativno za 50%, dražja kot obrat normalnotimih.
2. Mreža postaj se v toku navedenih let ni razvila.
3. Število voznih sredstev je bilo zadostno, ker pripada na posamezni kilometer eksploatirarne dolžine enako število lokomotiv in vagonov kakor v inozemskih državah, ki so naši slične.
4. Stanje lokomotivnega parita se sicer polagoma, vendar stalno boljša. Stanje voznega parka pa je bilo v, toku let 1922—1924 nezadovoljivo.
5. V izkoriščanju voznih sredstev se opazuje napredek v Storitvi lokomotiv in bol jem izkoriščanju strojev. Glede izkoriščanja voznih sredstev pa se ne more ugotoviti zadostna ekonomija, ker število vlakovili kilometrov na stotisoč netto-tonakih kilometrov pada, nadalje ker je število potnikov v vlakih in povprečna količina blaga razmeroma majhna in ker je razmerje praznih voženj tovornih vagonov napram celokupnemu prometu previsoko.
6. Potniški promet se je slabo razvijal
7. Prtljažni promet in promet z ekspresnim blagom je padal.
8. Promet z brzovoznim blagom je ravnotako padal.
9. Promet tovornega blaga izkazuje sicer porast,, toda porast je bil. zelo majhen. Poleg tega odpada nad 50% od celega prometa na les in premog, kamenje, apno, mavec, pesek, gramoz in opeko, torej one vrste blaga, ki zelo nizko tarifirajo. ,
10. Promet z režijskim blagom je
po trditvi Generalno direkcije normalen.
11. Sigurnost prometa je dosti zajamčena, ker je bil koeficijent izrednih dohodkov zelo majhen.
12. Število železniškega osobja je bilo premajhno.
Ako veljajo gornje dosti fatalne konstatacije za it-godna leta inflacijske konjunkture, ko ni nikdo obračal še denarja in stiskal pod palcem, potem velja, to tembolj in v povečani meri za dobo 1925—1928. Toda, kakor je videti, je železniška uprava na-pram tem pojavom dosti indiferentna in ni izvedla pravočasno onih reform, ki bi bile potrebne, da se obrat raci-janalrzira in finančno stanje železnic popravi. Res je, da je bila leta 1925 tarifa za bvzovozno blago znatno znižana in tudi tarife za tovorni promet so postale po izenačenju mnogo cenejše, vendar ne v onem razmerju, kakor je porast la vrednost dinarja in kakor so padle cene blaga. Kljub konstataciji, da je samo III. razred potniških vlakov izkoriščen, nova potniška tarifa, ki je stopila sedaj v veljavo, ni uvaževala tega dejstva in zato bo II. in I. razred potniških vlakov istotako slabo frekventiran kakor je bil doslej, pa tudi pri brzovlakih se ne bo mnogo poboljšal.
Od celokupnih dohodkov eksploata-tacije železnic, ki so znašali:
1922 1.133 milijonov dinarjev,
1923 1.759 milijonov dinarjev,
1924 2.720 milijonov dinarjev, pripade na dohodke od potniškega prometa:
1922 346	mil.	dinarjev	ali	3056%,
1923 500	mil.	dinarjev	ali	28-46%,
1924 748	mil.	dinarjev	ali	27-50%
in na dohodke	od blagovnega pro-
meta:
1922 742 mil. dinarjev ali 65-52%,
1923 1202 mil. dinarjev ali 6834%,
1924 1894 mil. dinarjev ali 69 64%. Razlika pa pripade na dohodke iz prtljažnega prometa in prevoza ekspresnega blaga.
Dohodki iz blagovnega prometa se delijo na sledeč način:
a) dohodki od brzovoznega prometa:
1922 64	mil.	dinarjev	ali	5-72%,
1923 67	mil.	dinarjev	ali	380%,
1924 78	mil.	dinarjev	ali	2 90%;
b) dohodki od tovornega	prometa:
1922 678 mil. dinarjev ali 59-80%,
1923 1135 mil. dinarjev ali 64-54%,
1924 1815 mil. dinarjev ali 66 74%. Iz teh podatkov se vidi, da se dohodki od transportov boljšajo do lota 1924 in da je povečanje dohodkov znatnejše, kakor pa je bilo povečanje prometa samega. Tako se je na primer potniški promet v letu 1924 poboljšal za 4-10%, dočim so se dohodki povečali za 23-4%. Blagovni promet se je povečal leta 1924 napram prejšnjemu letu za 3-49%, dočim so se dohodki povečali za 20-8%, To pa radi tega, ker so bile koncem leta 1923 tarife po posameznih blagovnih razredih znatno povišane. Povišanje je znašak) od 35% do 100%.
Ako primerjamo za leto 1924 dohodke potniškega prometa z inozemskimi državami, vidimo, da je tam znašal:
celokupnih železniških dohodkov na Čehoslovaškem 1922. leta 17-36% na Poljskem 1925. leta 29-70% v Bolgariji	1924.	leta	37-95%
v Italiji	1923.	leta	36-56%
v Rumuniji	1924.	leta	3510%
v Belgiji	1922.	leta	31-42%
v Franciji drž- žeL 1925.	leta	27-67 %
v Švici	1922.	leta 3619%
v Nemčiji	1925.	leta 30-64%
ter je torej pri nas doseženi odstotek 27-5% smatrati v danih prilikah za popolnoma normalen. Ako pa primerjamo blagovni promet z inozemskimi državami, vidimo, da so znašali tozadevni dohodki:
celokupnih dohodkov: na Čehoslovaškem 1922. leta 57-48% na Poljskem 1925. leta 57-30% v Bolgariji	1924.	leta 58-45%
v Italiji	1923.	leta 61-88%
v Rumuniji	1923.	leta 62-95%
v Belgiji	1922.	leta 67 57%
v Franciji dri. žel. 1925.	leta 53-99%
v Švici	1922.	leta 5616%
v Nemčiji.	1925.	leta 61-46%
tako, da je naš eksploatacijski rezultat smatrati za relativno odgovarjajoč.
Dolžnost za protokolacijo firm in pobiran*© taks za protokolacijo.
Za protokolacijo firm pri sodišču veljavni predpisi trgovskega zakona določajo, da je dolžnost protokolacije odvisna od višine predpisane občne pri-dobnine. Po trgovskem zakonu so dolžne protokolirati svoje firme one firme, katerih letni predpis občne pridobnine znaša v Ljubljani 80 K in na deželi 50 K. Meja je ostala tudi v povojni dobi ista. Izrpremenila se je le v toliko, da se namesto v kronah bere v dinarjih.
Zbornica za trgovino, obrt in iivdu-strijo v Ljubljani je ponovno opozarjala merodajne kroge, da je ta meja dolžnosti protokoliranja prenizko določena in da jo je treba primerno povišati. Njena prizadevanja so imela deloma vsaj ta uspeh, da so sodišča postopala precej liberalno.
V zadnjem času pa je vprašanje pro-tokolacij sprožila Generalna direkcija davkov, ki je z razpisom z dne 11. novembra 1927, obljavljenem v Finansij-ski službi z dne 24. decembra 1927, ki je izšla te dni, odredila sledeče:
1	pri pristojnem sodišču se morajo protokolirati oni obrati, za katere je protokoliranje obvezno po specijalnih zakonih, veljavnih za dotično oblast;
2.	za to protokolacijo se pobira taksa, ki je predpisana v dotično vrsto firm v tar. post. 156 taksnega zakona.
Ta taksa znaša za
I. trgovske in industrijske firme
a) v Ljubljani......................... 500	Din
b) v drugih mestih..................... 300	Din
c) na deželi ...........................150	Din
II. obrtne firme brez ozira na kraj 50 Din.
B. Z neprotokoliranjem firme, ki bi se po specijalnih zakonih morala protokolirati, je izvršen taksen prestopek, ki je kaznjiv po čl. 52. taksnega zakona (redna taksa in kot kazen trikratna redna kazen); 4. neprotokoliranje je kaznjivo kot taksni prestopek ne glede na even-tuelne globe o specijalnih zakonih. 5. kazni izreka ono oblastvo, ki je pristojno za protokoliranje; 0. za obrtna dovoljenja onih firm, katerim se ni treba protokolirati po odredbah specijalnih zakonov, ki veljajo za dotično oblast in zadostuje za izvrševanje že obrtni list, se plača ista taksa, ki je določena v odnosnem tarifnem postavku za protokoliranje. To takso plačajo vsa podjetja, ki so dobila obrtna dovoljenja po dnevu 15. februarja 1923, ko je stopil v veljavo; 7. ako se v teh primerili ni plačala zadostna taksa, se v Toku dveh mesecev pobere le redna taksa brez kazni;
8.	finančna kontrola je dolžna, da izvede pregled vseh obrtnih listov. 0 obrtnih listih, ki niso zadosti kolkovand, pošlje spise obrtnemu oblastvu, da pozove lastnike, naj takeo naknadno plačajo v roku 30 dni. Ako je lastnik ne plača prostovoljno, jo mora obrtno oblastvo izterjati prisilnim potom. 9. Kdor opravlja kako podjetje, 'za katero je predpisan obrtni list, pa tega obrtnega lista nima, ga zadene kazen (redna taksa, trikratna redna taksa kot globa); 10. finančna kontrola je dolžna pristojni politični oblasti prijaviti vse obrte, za katere je prijava predpisana po veljavnih zakonih. Za take prijave je pobrati takso po tarifni postavki 95. Vrhu tega se kaznuje po čl. 52. zakona o taksah.
Vprašanju, je-li ta postopek, da se zahteva takso za protokoliranje, čeprav dotočni ni dolžan, da se protolira, v zakonu utemeljen, moramo pritrditi, kajti pripomba 2 k tar. post. 159, se glasi:
»Takse za prijavo in protokoliranje vseh podjetij se plačuje tudi, Če se ta podjetja izvršujejo poleg drugega podjetja, ali če v izvestni oblasti ni treba enega ali drugega teh podjetij protokolirati. V tem primeru se poberejo te takse za izdajo dovolitve za poslovanje, če redni taksa za dovolitev ni večja..
Taksa za prijavo obrta znaša, 6e se obrt izvršuje v lokalih.
V krajih	z	več neffo 10.000 -prebhr.	100	Dta
V krajih	6	5000 do 10.000 prehiv.	60	Dia
V krajih	z	2000 do 5000 prehiv.	40	Din
V krajih	do 2000 prebivalcem	20	Din
Z gornjim dodatkom tarifne postavke 159. zakona o taksah je torej prijavna taksa za obrti povišana v tem obsegu, da mora v primerih, v katerih ne gre za protokolaciji zavezano podjetje, taksa za prijavo znašati:
IM trgovskih in indsstriiHfcšh podjetjih
V I^jubljani najmanj	300	Dan
V drugih mostih najmanj	300	Din
Na deželi najmanj	150	Din
Pri obrtnih podjetjih pa ne glede na kraj najmanj 50 Din.
S te strani ima nova interpretacija taksnega zakona svojo slabo stran, svojo dobro stran pa ima v tem, da po-verja preganjanje šušmarjev finančni kontroli, ki je v zadnjem času že v velikih krajih izvedla revizije.
Ker ne gre za trajno obremenitev, bi a ozirom na to, da je upati, da bo finančna kontrola z večjim uspehom vršila preganjanje šušmarjev — pristojal« ji bo 'A kazni kot nagrada — ne bi bilo ničesar ukreniti. Pač pa nastaja vprašanje, ki se bo vsled reforme davčnega 7-akona naček) brez dvoma v najkrajšem času, kako naj se postavi ineja za dolžnost protokoliranja.
Trgovski odsek Zborni«?, ki je da« 14. t. m. o tem vprašanju razpravljal, je soglasno sklenil, da z odrom na reformo zakona o neposrednih davkih predlaga, naj se trgovski zakon, kolikor se nanaša na dolžnost protokolacije, novelira v tem smislu, da so dolžne se protokolirati samo one Krme, katerih osnovni davek znaša v Ljubljani 8000 dinarjev in izven Ljubljane 5000 dinarjev, da bi bili zavezani protokolirati svoje firme samo trgovci, katerih dohodki se po novem zakbnu ocenijo v Ljubljani preko 8000 Din in na deželi preko 5000 Din.
Delovanje Zbornice TOL
(Iz poročila, ki ga je podal predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. v plenarni seji 15. t. m.)
(Nadaljevanje.)
V	celoti lahko rečemo, da so bili interesi domače industrije v vseh treh pogodbah primerno varovani in »o bili v tem oziru svoječasni zbornični predlogi v polnem obsegu upoštevani. Pri trgovinski pogodbi z Anglijo je posebno važna določba, ki predvideva tretiranje vseh angleških kolonij in posestev po klavzuli največjih ugodnosti, dokler bodo one recipročno enako postopale z blagom našega izvora.
Razen tega je bila sklenjena v preteklem mesecu na podlagi klavzule največjih ugodnosti tudi trgovinska pogodba z Estonijo, ki pa za našo zunanjo trgovino ne igra važnejše vloge in se nahaja na 40.» odnosno 45. mestu.
Ministrstvu trgovine in industrije je zbornica pretekli mesec predložila obširno poročilo glede ureditve trgovinskih odnošajev z republiko Čile, v kateri se nahaja znatna kolonija jugoslovanskih izseljencev in ki je važna radi uvoza umetnih gnojil. Žele* ti bi bilo, da bi se tudi z ostalimi južno- in srednjeamerikaMkimi državami, pred vsem z Argentinijo, Brazilijo in Mehiko, ki igrajo za našo zunanjo trgovino vedno važnejšo vlogo, trgovinski odnošaji čimprej uredili.
Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo na podlagi naših svoječasni h predlogov načrt trgovinske pogodbe s Španijo in sicer v obliki takozvane-ga modus vivendi, po katerem bi uživalo naše blago, ki se izvaža v Španijo, ugodnosti carinske tarife št. 2 brez posebne surtakse, ki se še danes pobira. Trgovinska pogodba z Grčijo, kakor tudi trgovska pogodba z Egiptom, na katerih so naši krogi zelo zainteresirani, še vedno nista predloženi Narodni skupščini. Pogajanja za izpremembo trgovinske pogodbe e Avstrijo, ki so bila dne 4. decembra prekinjena, radi nastalih tezkoč db-sedaj še ndso obnovljena. Podrobno poročilo o stanju trgovinskih pogajanj z inozemskimi državami je bilo podano včeraj v seji industrijskega odse-seka.
Naša trgovinska bilanca za leto 1927 je zaključila z znatnim deficitom 886 milijonov dinarjev. Vzrok tega pojava je poleg slabe letine in zaščitne politike sosednih držav v veliki mer! tudi previsoka obremenitev produkcijskega procesa z raznimi davščinami, kar nam v veliki meri otežuje konkurenco na svetovnih trži-
ščih. Posebno občuten padec zaznamujemo v pretekli izvozni sezoni pri vrednosti izvoza hmelja iz Slovenije, ki je v prejšnjih letih dosegel ceno 150 dinarjev, dočim se sedaj prodaja 1 kg po 10 do 30 dinarjev. Radi nad-produkeijn na svetovnih tržiščih so padle tudi cene naših glavnih izvoznih produktov, kakor svinca, kemičnih izdelkov, lesa, lesnih izdelkov in premoga. Pri povečanem izvozu je izkupiček za oksportirano blago vedno manjši. Pojavlja se potreba, da se nam z novimi trgovskimi pogodbami »tvorijo tržišča ob Sredozemskem morju in na Levanti. Neugodno situacijo trgovinske bilance pa je poslabšal porast cen surovin, ki jih moramo uvažati, predvsem bombaža in kož.
Kljub sprejetju konvencije o uki-njenjn uvoznih in izvoznih prepovedi in omejitev na zadnjem zasedanju Lige narodov z dne 3. novembra 1927 v Ženevi, zadeva zunanja trgovina na vedno večje težkoče. Carinska politika vseh sosednih držav kaže izrazito protekci jonistično obeležje. Vse države ščitijo v izdatnem obsegu domačo produkcijo, kar nam otežuje sklepanje trgovskih pogodb s Češkoslovaško, Francijo in Švico, ki so bila že lansko leto pričeta.
Da se poenostavi kompliciran sistem carinskih tarif, je izdelalo društvo narodov v Ženevi v zmislu resolucij lanskoletne mednarodne ekonomske konference načrt za izjednačenje carinske nomenklature. 0 stališču naših gospodarskih krogov napram temu načrtu je bilo včeraj podano v industrijskem odseku podrobno poročilo. Obenem pa pripravlja liga narodov več* mednarodnih sporazumov, da se doseže svoboden promet z važnimi industrijskimi sirovinami, med njimi tudi s surovimi kožami, glede katerih bo podano danes še posebno poročilo.
Finančne zadeve.
Na denarnem tržišču je izzval poeiv Državne hipotekarne banke, po katerem se imajo vsi javni denarji prenesti od pupilarnih hranilnic na težavno hipotekarno banko, veliko ne-prilik. Gre za mnogomilijonske vsote ter bi zahtevan takojšnji prenos teh kapitalij povročil baš v sedanji dobi, ko je potreba za hipotekarnimi krediti spričo likvidacije vezanega stanovanjskega režima zelo narastla, ne-dogleane kalamitete in škode.
Zato je Zbornica sklicala anketo in-teresiranih gospodarskih korporacij, na kateri je bila soglasno sprejeta zahteva, da se novelira zakon v Državni hipotekami banki z dne 29. februarja 1928 v tem smislu, da naj bi' bilo nalaganje javnega denarja in sodnih depozitov pri Državni hipotekarni banki samo fakultativno in ne obvezno.
Polletno poslovanje lani otvorjene valutne in devizne borze v Ljubljani je zaključilo za pričetek ža zelo zadovoljivimi rezultati. Skupni promet deviznega oddelka je znašal v šestih mesecih 399-78 milijonov dinarjev. Blagovni promet izkazuje 2290 vagonov v vrednosti 164 milijonov dinarjev. Velika opora je bilo poslovnim krogom borzno razsodišče, ki je rešilo 1518 pravd.
Emisij novih delnic in vrednostnih papirjev v zborničnem okolišu ni zabeležiti nikakih. Tudi ni prejela po zadnji plenarni seji zbornica nobene nadaljne prošnje glede valorizacije bilančnih vrednosti. Večina delniških družb izkazuje za leto 1927 manjšo devidendo, kot prejšnja leta. Osnovalo se je samo efno industrijsko podjetje in sicer manjša tovarna svile v Mariboru. Vsi navedeni momenti kažejo, da splošna gospodarska depresija v nezmanjšanem obsegu vlada naprej ter se nam tudi za tokoče leto ne obetajo nikaki boljši izgledi.
Socijalnopolitične zadeve.
Delo zbornice v socijalno - političnem oziru je bilo v preteklem četrtletju zelo intenzivno. Med izdanimi uredbami ministrstva za socijalno politiko je omeniti predvsem uredbo z dne 29. decembra 1927 glede delavskih zaupnikov v podjetjih. Določbe bdane uredbe ne upoštevajo vseh želj
delodajalcev, ki so bile predložene na tozadevni anketi. Volitve posameznih /aupnrkov v podjetjih so se med tem časom večinoma že izvršile.
Nadalje je ministrstvo za zunanjo politiko izdalo naredbo, po kateri se je s 1. januarjem t. 1. strnilo prvih sedem razredov bolniškega zavarovanja v enega samega tako, da znaša pri plači do 8 Din dnevno ob zavarovani mezdi 6 dinarjev prispevek za bolniško zavarovanje 036 Din dnevno. Glavni razlog za to reformo je bil ta, da so bili dohodki na zavarovalnih premijah od 1. do 7. razreda minimalni, d oči m so bili upravni stroški enaki kot pri zavarovalnih višjih razredih. Mesto 18 imamo sedaj samo 12 mezdnih razredov, kar bo vsekakor uplivalo na zmanjšanje upravnih stroškov. Po statističnem izkazu za leto 1926 je bilo zavarovanih v prvih sedmih razredih povprečno 172.234 članov. Prispevek za en mesec (25-83 delavnih dni) je znašal po dosedanji prispevni tarifi 510 Din dočim znaša prispevek za isto število dni po novi tarifi 930 dinarjev. Donos celokupnega bolniškega prispevka se bo pri istem številu članov zvišal po tej reformi od Din 879.343-46 na 1,722.432 Din 74 par, torej za povprečno Din 722.432-74 letna
Nadalje je zbornica prejela v izjavo in proučila tudi načrt uredbe o reorganizaciji bolniškega zavarovanja, ki jo je izdelal minister za socijalno politiko na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za leto 1927/28.0 stališču zbornice napram načrtu bo podano 'lanes še posebno poročilo. Po tem ;>snutku bi postali okrožni uradi samostojni nosilci bolniškega zavarovanja. V uredbi je tudi predvidena samostojnost trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani ter bi se tako, da se uredba uzakoni, končno z uspehom zaključila akcija, ki jo vodimo še izza lota 1922 za ohranitev tega starega Ln zaslužnega našega društva.
Dne 7. in 8. februarja t. 1. se je vrnila v Beogradu anketa zastopnikov delodajalcev in delojemalcev o načrtu uredbe za odpiranje in zapiranje trgovskih in obrtniških obratovališč, ki jo je izdelal minister za socijalno politiko v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. 0 vsebini načrtov sta včeraj razpravljala trgovski in ohrtni odsek. Uredba se nanaša na vse obrate ne glede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osobje ali ne. Uredba je mišljena kot okvirna in določa le maksimalni čas obratovanja, a veliki župani naj bi bili pooblaščeni, da v okviru delovnega časa sporazumno z organizacijami delodajalcev in delojemalcev točneje določijo čas odpiranja in zapiranja. S tem se je ugodilo opetovano izraženi želji zbornice, da je glede odpiranja in zapiranja dovoliti lokalnim faktorjem čim-več avtonomije, ker je le tako mogoče upoštevati posebne gospodarske, kulturne m socijalne prilike v posameznih pokrajinah. V načrtu je osvojen princip 9-urnega delavnika, od katerega so predvidene gotove izjeme za 8- in 10-urnik. Medtem ko so zastopniki nameščencev zahtevali, naj bi se v uredbi osvojilo načelo 8-umega delavnika, so zastopniki gospodarjev zahtevali, da se osvoji načelo 10-umega urnika. Do nesoglasja med obema skupinama je prišlo tudi še pri nekaterih drugih važnejših določilih načrta in je zato prepuščeno ministrstvu za socijalno politiko, da v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo vprašanje odpiranja in zapiranja končno uredi.
Nažrt za novelo zakona o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev ni še dokončan. Izdelani -osnutek se razpravlja v posebni komisiji Pokojninskega zavoda, v koji sodelujejo tudi zastopniki zbornice. Nevarnost novih bremen preti našim gospodarskim krogom vsled sklepa Središnjega urada v Zagrebu, da se uvede starostno in invaliditetno zavarovanje, če da država potrebno subvencijo. Ta sklep je v nasprotju z zborničnim stališčem in svoječasno akcijo.
(Dalije prihodnjič.)
RAZSTAVA DOMAČIH ZAJCEV V MARIBORU.
Društvo za zajčjcrejo v Mariboru je napravilo, kakor vsako leto, tudi letos na vrtu restavracije Halbwid! v Mari-l>oru prav izborno in pohvale vredno razstavo zajcev in izdelkov iz zajčjih kož. Razstavljenih je bilo 64 zajcev od 17 različnih pasem. Med drugimi je bilo videti več lepih eksemplarov beigijskih orjakov, dunajskih, angora in drugih zajcev. Dva krasna eksemplara Kasto-rex-zajcev sta bila tudi razstavljena. Ti imajo kratko in zelo mehko dlako in se prodajajo po 2000 Din komad. Cena Angora-zajcem jo 30 do 100 Din. Ango-ra-volna se plačuje v Franciji po 1000 dinarjev za 1 kg. Dva Angora-zajca dasta letno 1 kg volne. — Razstava je bila etvorjena 18. t. m. ob 9. uri zjutraj in je bila zaključena 19. t. m. ob 18. uri. Obiskovalcev je bilo izredno veliko. Društvo, katero ima 53 članov in kateremu ie predsednik g. Karol Divjak, blagajnik pa g. inž. Reiser, prav lepo in uspešno napreduje, kakor je bilo videti pri zajcih in izdelkih. Društvo, ki ima tudi strokovne liste v slovenščini, hrvaščini in nemščini, bo najlepše komade razstavilo tudi na Ljubljanskem velesejmu.
Si *	*
KROMPIR V AVSTRIJI.
Pisali smo že, da se hoče Avstrija glede poljskih pridelkov osamosvojiti in da je v nekaterih vrstah dosegla že uspehe, ki ji omogočajo izvoz. Poglejmo krompir; leta 1919 je zavzemal s krompirjem obdelani prostor 96.900 hektarov, lani pa 183.300 ha. Pridelek se je zvišal od 5 milijonov 499.000 met. stotov v letu 1919 na 26,167.700 stotov v letu 1927. Iz tega vidimo, da se je dvignil tudi relativni povprečni pridelek na ha; 1. 1919 je znašal 56‘3 stotov, leta 1927 pa 145‘4 stotov, torej dobro dvainpolkrat več. Veliko krompirja tudi izvažajo, in sicer gre glavni eksport v Italijo in Grčijo.
BELI PREMOG ITALIJE.
Med evropskimi državami je na hidro-električnem polju Italija na prvem mestu. Kajti od 13,100.000 KS, ki so jih dobili na koncu leta 1926 iz vode, je prišlo na Italijo 2,300.000 KS, na Francijo 2,000.000, Norveško 1,900.000, Švico
1.850.000, Švedsko 1,360.000, Nemčijo
1.000.000, na Španijo 1,000.000, Avstrijo 325.000 itd.
Prvo elektrarno v Evropi (za newyor-ško pa prvo na svetu) so zgradili leta 1883 v Milanu, imela je 1200 KS in akcijski radij 500 m. Prvi daljni vod (26 kilometrov) so napravili v začetku 90tih let iz Tivolija v Rim. Od takrat je šlo z velikanskimi koraki naprej. V italijanskih elektrarnah inštalirane konjske sile so znašale 1. 1898 87.000, 1908 426.000, 1918 1,240.000 in 1926 3,630.000. Izredno se je produkcija električne energije
dvignila po vojski, kljub velikim težko-		
eam, ležečim v visokih materialnih stro-		
ških in delavskih mezdah, v političnem		
položaju	in v prisilni zakonito določeni	
prod jan i	ceni. Sledeči seznam naj nam	
pTedoči dvig:		
	Vodne naprave:	
Loto	Število	KW
1920	276	983.000
1921	294	1,034.000
1922	354	1,239.000
1923	341	1,471.000
1924	376	1,535.000
1925	552	1,911.000
1926	710	2,117.00(1
	Kalorične naprave:	
Loto	število	KW
1920	86	281.000
1921	85	304.000
1922	124	340.000
1923	122	374.000
1924	112	369.000
1925	146	481.000
1926	162	555.000
Italijanska električna		industrija je
producirala v letu 1926 torej okoli 2 milijona 700.000 KW ali dobrih 3 milijone 630.000 KS. Od tega je bilo 79% vodnih KS in samo 21% kaloričnih. Prihranek na premogu, ki so ga s tem dosegli, cenijo na letnih 12 milijonov ton. Leta 1926 so importirali v Italijo 11 milijonov ton premoga, od katerih so porabili 9 milijonov za železnice. Torej prihranijo polovico potrebnega premoga. Nad 80 odstotkov italijanskih občin ima danes električno moč. Že leta 1925 so imele proge za daljni vod električne energije dolžino 45.000 km in je danes ta dolžina že zelo prekoračena.
Naloge elektrifikacije v Italiji so mnogovrstne. V prvi vrsti gre za nadaljno elektrifikacijo železnic, za poljedelske namene, za knrj&vo in gospodinjstvo. Pridejo k temu velenaprave v Piemontu, Lombardiji in Beneški (za industrijo), na Sardiniji (za industrijski razvoj in za boj proti malariji) in v Kalabriji, kjer gradijo danes eno največjrh hidro-električnih naprav sveta. Za to so potrebne velike vsote, ki jih dobijo deloma v Italiji, po večini pa v inozemstvu. Nad 8 milijard lir so dali italijanski varčevalci, dobre 3 milijarde so prišle iz inozemstva, zlasti iz U. S. A. Eden generalnih magacinov za električno energijo polotoka je v Terni, kjer so napravili štiri zgradbe s skupno močjo 85.000 KW; pa še ni dosti in bodo napravo še .razširili na kapaciteto za 200 milijonov kub. metrov vode. Kar so napravili v Terni, nima v vsej, zgodovini hidroelek-tričnih inštalacij v Italiji nobene primere in morebiti sploh v Evropi ne. Recimo kar hočemo, v vodnoelektričnih napravah so Italijani res veliko naredili. Seveda, če vzamemo relativnost glede velikosti dežele, potem je Švica še dosti pred Italijo; a je tudi vsa gorata in te vodne sile kar vabijo, da jih izkoristiš.
ANGLEŠKI PRODUKCIJSKI INDEKS.
»London and Cambridge Economic Service* priobčuje tekoči produkcijski
	Premog	Železo	Kovine	bombaž	Kemija	Skupna industrija
1920	79	125	74	69	116	100
1921	57	75	56	49	76	68
1922	88	63	51	71	98	81
1923	97	77	81	62	102	89
1924	94	78	93	06	110	91
1925	86	66	96	80	102	87
1926	4B	38	104	70	89	87
1. četrtletje 1927	96	78	115	92	118	100
2. četrtletje 1927	88	88	118	77	101	96
3. četrtletje 1927	85	84	108	70	103	94
4. četrtletje 1927	88	83	114	72	111	95
V vsem povojnem času je prišla angleška produkcija samo dvakrat na pred-						
vojno Visi DO, m sicer mia ltrzu, ou času zimo imiacije, ui v arauii konjunkturi v začetku 1927, ki je sledila veliki krizni depresiji leta 1926. V zadnjem četrtletju je znašal angleški indeks 06%, franooski 113, nemški 120, češkoslovaški 99. Zanimiv je zlasti pogled na premogovni in železni indeks.
Trgovina.
Žito. Zasebna poročila iz U. S. A. in* Kanade pravijo, da so se izgledi za bodoči pridelek močno poslabšali. Zato so šle cene kvišku in to tembolj, ker je sprejemna možnost Evrope trajno velika. Dokaz temu so velike odpošiljatve v Evropo, ki imajo za posledico zmanjšanje ameriških zalog, če pa vzamemo vse zaloge skupaj, dobimo številko, ki je za 20 mil. bušelov večja kot ob istem ča-
su lanskega leta. To pa ua splošno visoko tendenco v trgovini s pšenico nič ne vpliva. Zanimivo je gibanje rži; vidne zaloge v Ameriki so se sicer v zadnjih dneh pomnožile, pa še zmeraj niso dosegle lanske višine. Vzrok je hitra prodaja v Evropo, kjer je rži letos zelo malo. Pripomniti pa je treba, da je Šla poraba rži na vsem svetu nazaj, ker so se ljudje v večji izmeri začeti obračati k pšeničnemu kruhu.
Industrija.
Sanacija angleške bombaževe industrije. 27. t. m. bodo na zborovanju bombaževe preoilne industrije govorili o načrtu za ustanovitev koncerna onih obratov, ki se jim slabo godi in ki so preveč kapitalbrirani. Novi koncem bo vzel s trga delnice posameznih predilnic ali pa jih bo po paketih kupil od bank ali od dosedanjih lastnikov družinskih koncernov. Obenem bo plačal koncem vse bančne dolgove predilnic iz zneskov emisije prednostnih delnic, ki l>odo glede dividend imele prednost pred starimi delnicami. Sanvo za plačilo bančnih kreditov' bo potreben glavnični znesek več kot 10 milijonov funtov.
Papirna konvencija, v Češkoslovaški.
Kar so se tržne razmere v papirni konfekciji začele na Češkoslovaškem neugodno razvijati in je delala konfekcija nekaj čaea z zgubo, se je industrija začela pogajati o dogovoru glede cene in prodaje na domačem trgu. Dogovori so se pred kratkim ugodno zaključili; sklenili so dve konvenciji, eno za zavitke, eno za šolske zvezke. Na obeh konvencijah eo udeležene vse večje tovarne republike, izven konvencij je ostalo le nekaj manjših obratov. Glede cen so dejali, da obstoji potreba po prilagoditvi cen fabrikatov zvišanim cenam papirja. Konvencija ureja tudi dobavne in plačilne pogoje. Sedaj, ko so uredili razmere 'a domači trg, so začeli tudi e pogajanji glede eksperta; doslej so tovarne v medsebojni konkurenci eksportne cene zniževale in hočejo sedaj z dogovorom to konkurenco odstraniti.
Denarstvo.
Povratek Norveške k zlati valuti. Norveška banka naznanja, da je povratek norveške krone k zlati valuti tik pred durmi. Norveška banka razpolaga z zlatimi 'zalogami za 147 milijonov kron in z devizami za več kot 36 mil. kron. Dalje si je zagotovila banka pri vodilnih newyorških bankah valutni kredit v znesku 20 milijonov dolarjev. Dalje je najela tudi država v New-Yorku posebno posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Stabilizacijo bodo izvedli v sodelovanju z inozemskimi bankami. Norveška krona je v zadnjih mesecih počasi, a stalno nadaljevala približevanje pariteti. Tekom zadnjih treh let se je njena vrednost podvojila, kar je imelo za posledico veliko deflacajako škodo.
Iz naših orgahlzaclj.
OBČNI ZBOR OREMIJA TRGOVCEV V KAMNIKU.
V	nedeljo, dne 11. marca t. 1. se te vršil v Domžalah občni zbor Grentija trgovcev v Kamniku. Po poročilu načelnika g. Stergarja je poda) Zvezni tajnik g. Podgoršek obširno poročilo o pomenu in delovanju Zveze. Tajniško poročilo je nato podal gremijalni tajnik g Klemenčič ml. Po blagajniškem poročilu je na predlog pregledovalca računov dal občni zbor blagajniku absofu-lorij.
Nato poroča predsednik Gremijahle šole v Kamniku' g. Stergar o delovanju Gremijalne šole. Poročilo je vsebovalo tudi statistiko učencev.
Pri slučajnostih se razvije daljša živahna debata radi ukinitve pravic za točenje alkoholnih pijač. Ker se po končani debati nikdo več ni oglasil k besedi, zaključi predsednik g. Stergar lepo uspeli občni zbor in poživlja članstvo, naj se bolj zaupljivo obrača o raznih stanovskih težnjah na načelstvo, katero vedno stoji članstvu radevolje z nasveti na razpolago.
RAZNO.
Izredni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vrši dne 16. aprila 1928 z dnevnim redom: a) načrt novega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, b) spremembe statuta.
0	mednarodnem premogovnem kartelu. Pariški list »Gevrot priobčuje razgovor z belgijskim voditeljem rudarjev Delattreom, ki je obenem tajnik rudarske internacionale. Delattre se je o tz-gledih mednarodnega premogovnega
'nVTAl!x«WWMIKH
■ffMMfMv.gsnu
kartela izrabil z zaupanjem. Produkcijska statistika povojne dobe kaže trajno rastoče številke, koji pojav je deloma posledica racionalizacije in boljših delovnih matod, deloma pa posledica, otvoritve novih premogovnikov. Hkrati se je pa poraba le malo dvignila, ker danes tako v industriji kol v domači porah! kurivno vrednost premoga bolje izkoristimo. Pred vojsko na primer so porabili za produkcijo 1 tone jekla 1600 kg premoga, sedaj ga porabijo 1440 kg. Kontinentalne premogovne države, v prvi vrsti lielgija, Francija in Nemčija, »o prišle do prepričanja, da more le kar-telizacija produkcije in prodaje premogovno krizo premagati. Angleži ]>a nočejo o kartelu nič slišati, ne delodajalci in ne delojemalci.
Bojj za rusko zlato. — V kratkem bomo povedah, kar zavzema v drugih časopisih cele kolone. Sovjetska Kusi ja je poslala v Ameriko pet milijonov dolarjev v zlatu, da jih tam deponirajo. Ameriški juridični urad (ju-stično ministrstvo) je uvodno nato, sklicujoč se na uvozno zaporo za rusko zla to, sklenjeno leta 1920, preiskavo, ali je onih 5 milijonov dolarjev last sovjetske vlade ali pa so po dohodu v Ameriko prešli v posest bank. Sedaj je stavila francoska vlada oficijelni predlog, naj se izroči ta denar njej, in utemeljuje predlog s tem, da je to zlato del one zlate množine v vrednosti 52 milijonov frankov, ki je bila med vojsko odposlana iz Francije v Moskvo. Ameriški državni urad je vzel to zahtevo na znanje, a ne bo napravil nobenih drugih korakov. Zakladni urad pravi, da se take po šil jat ve uradno sploh ne oenijo, in tudi, da s tern rusko-ameriška trgovina ne bo nič tau-girana.
Borza dela v Mariboru. Od 11. do 17. marca je pri tej borzi iskalo deia 139 oseb in sicer 102 moška in 37 žensk, prostih mest je bilo 48, delo je dobilo 23 moških in 19 ženskih, tedaj 42 oseb; odpotovalo jih je 34, odpadlo pa 111; od 1. januarja do 17. marca pa je dela iskalo 1670 oseb, prostih mest je bilo 779, delo je dobilo 471 oseb, odpotovalo jih je 1090, odpadlo pa 487. — Pri bor*i dela dobijo delo: 14 hlapcev, 24 viničarjev,
3	vrtnarji, 1 mlinar, 3 krojači, 1 natakar,
1 fotograf, 4 železostrugarji za tovarno vagonov, 3 mizarji za tovarno vagonov,
2 delavca za barvanje porcelana, 2 de-iavca za pripravljanje perja za postelje.
več vajencev (slikarske, pekovske, kleparske, kovaške in mizarske obrti), kakor tudi tri kmečke dekle, 4 kuharice,
4	služkinje, 1 kuharica k orožnikom, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 2 iikalki, 2 šti-karici, 1 pis. moč, prvovrstna, 1 sobarica, 1 kuharica za .močnate jedi za letovišče.
Drobne vesti. — Italijanska vlada bo dovolila Reki posojilo 10 milijonov lir v svrho dviga električne produkcije in končne izvedbe pričetih javnih del. — Amerikanci bodo zgradili dve novi srac-ni ladji, ki bosta še enkrat tako veliki kot je zrakoplov »Los Angeles«;. Stali bosta devet milijonov dolarjev. — Trdijo, da je v U. S. A. pet milijonov ljudi br«* dela. Samo 25 odstotkov vseh tovarn je polno zaposlenih. Tajnik delavnega urada Davis pa pravi, da se giblje število brezposelnih med dvema in tremi milijoni. — Avstrijske tovarne železa in jekla so produkcijsko vsoto prekoračile; zaposlenost je trajno dobra, dotok naročil je -zadovoljiv in stabilen. — Trgovina med Rosijo in Avstrijo je 'zado-bila v zadnjem času krepkejše oblike in se bo še nadalje dvignila. Jamstvo dunajske občine dobro vpliva. — Hausse na borci v New-Yorku traja še kar naprej; neki dan je bilo že v prvih 28 minutah prodanih 20 milijonov delnic. Delnice General Motors so se dvignile vsega skupaj za 175 mil. dolarjev. — Mednarodni kartel klobukov se je začel pogajati o enotnih kreditnih in prodajnih pogojili. — V februarju je znašal v Italiji uvoz 1704 mil. lir, izvoz pa 1215 milijonov. Deficit prvih dveh letošnjih mesecev izkazuje 1018 mil. lir, za 477 milijonov manj kot v istih dveh lanskih mesecih. — Znana češkoslovaška tvrdka Českomoravska bo izplačala letos zopet 75-odstotno dividendo ali 300 Kč. Sedaj je napravila za neko češko elektranto lunbogenerator, ki je največji v Češkoslovaški in ki je stal 4 milijone Kč. Montirane so tudi že od Bolgarije naročene lokomotive za gorske železnice. — Zveza za kemično in kovinsko produkcijo v listih na Labi Ivo izplačala 20-odstotno dividendo ali 40 Kč. Podjetje je doseglo v zadnjem »letu zadovoljive zaključke in je veliko investiralo, iu sicer vse iz lastnih sredstev. Sklenili so se dogovori s številnimi inozemskimi koncerni, ki bodo imeli ugodne rezultate. — Splošna Ogrska, roalitotna banka v Budimpešti je dosegla lani 820.00T pengo čistega do-
bička in bo izplačala dividendo 10 pengo ali 20% (lani 14%). — Predsednik Kube Machado je izdal nove omejitvene odredbe glede produkcije sladkorja. — Belgijski sindikat valjane žiee je zvišal ceno za tono od 950 na 1000 frankov. — Francoske ceno surovega železa ostanejo za april nespremenjene, podražijo se pa cene polfahrikatov in nosilcev.
Svetovni šematizein carinskih tarifo v. Posebnih uspehov v carinskih zadevali gospodarske inštitucije Društva narodov na zadnjih tozadevnih konferencah v Ženevi niso imele, ali marsikatera koristna vzpodbuda za omilitev prometnih ovir se je rodila, utegne ugodno vplivati na rešitev težav, ki jih občutimo v tem oziru povsod, že lansko leto je Nemčija predložila svetovno - gospodarski konferenci obširno spomenico, ki obravnava vprašanje šematiziranja carinskih postavk vseh včlanjenih držav. Spomenica je našla zasluženi odmev ter se je o vsebini stvarno razpravljalo, tako da je uresničenje problema v doglednem pasu pričakovati. Kmalu po predložitvi omenjene razprave se je v okrilju D. N. zasnoval odsek, kateremu je poverjeno proučevanje zadeve. Odseku pripada po en strokovni delegat Francije, Italije, Belgije, Čehoslova-ške in Nemčije, in ti imajo izdelati enotni načrt za carinski šematizem. Osnutek je sedaj izvršen in v prihodnjem zasedanju gospodarskega odseka se bo D. N. že bavilo s projektom.
Svetovnemu gospodarstvu se bo napravila 7. realizacijo tega načrta važna usluga, kajti enotno šematiziranje blaga za carinske postojanke se v ,vseh državah občutno pogreša, in tudi tam, kjer doslej iz zgolj egoističnih ozirov ni bilo najti posebne naklonjenosti za načelo idejo, padajo pomisleki za šematično skupnost. Samo nekaj držav ima logično sestavljen seznam z razvrstitvami po izdelkih iz živalstva, rastlinstva, kovinstva, potem po surovinah in načinu porabe. Večinoma najdemo carinske tarife prežete z novimi, s časom nastalimi postojankam«, kar seveda moti preglednost. Koneč-no pa nam tudi najpopolnejši in najpreglednejši seznam malo koristi, če je sestavljen po dingih vidikih in pojmih, kakor naš. In v tej okolnosti leži težišče za potrebo enotne akcije vseh prizadetih držav.
j Ženevski elaborat predvideva za vse članice Zveze narodov praktično, torej za celo svetovno območje enotno terminiranje tarifnih postojank, ki so porazdelenjerae na 94 poglavij irt dvajset sekcij.
Surovine iz vseh strok so razprede-ljene po izdelkih iz njih. V sekcijah pa so navedeni pridelki iz živalskih rastlinskih in kovinastih snovi, ma^ti in živila, kemični produkti, usnjarski, tekstilni, lesni, papirni, stekleni itd. izdelki, potem stroji, aparati, vozila, igrače, pisar niške potrebščine, orožje, optika in še drugo.
Začrtani seznam ustvarja zanesljivo bazo za primerjanje celokupnega svetovnega gospodarstva in po enakem načelu se bo vršila tudi produkcijska in trgovska statistika za vsako državo. Še-le na ta način dobijo soci-jal-politiki zanesljivo gradivo za proučevanje posameznih industrijskih pa-nog, da se ugotovi svetovna produkcija, oziroma potreba po gotovih predmetih.	K. Tiefengruber
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. apni« t. 1. ponudbe glede dobave barv in fir neža ter glede dobave 500 kg katrami. — Direkcija državnega rudnika v Brem sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe gle de dobave usnjenih jermen. — Direkcija državne željezare Vareš-Majdan sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede do bave 3000 kg mila za pranje; do 6. aprila t. 1. glede dobave 5000 kg riža in 1500 kilogramov kave. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 24. marca t. 1. pri intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t. I. — Dne 11. aprila t. 1. prt Ministrstvu vojske in mornarice, odeie-nje za mornarico, v Zemunu glede dobave raznih strojnih olj, bencina, petroleja, konsistentne masti, žveplene kisli ne, bombaža za čiščenje; pri Direkcij* državnih -železnic v Zagrebu glede dobave električnega in mehaniškega to montažnega materijala za varnostne M" signalne naprave; pri Direkciji državnik železnic v Sarajevu glede dobave hn> sto v ega lesa in skretnic.
Pvedmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogledi
ZAHVALA.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
za poklonjeno krasno cvetje m vence se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. pevcem »Sloge« za ganljivi žalostinki ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti
V Ljubljani, dne 21. marca 1928.
žalujoči ostali.
v
Veletrgovina
kolonljalne lit Ipecerljalce rob*
r
JE!
&J1IBEJAMA
m
ZALOGA SVel« pražene kave, mletih dliav In rudninske vode.
ToCna in solidna post^eibal
Xahl«vaHe cenik!
Trgovci!
SUPER10R
ADRIA OILj le
namizno olje-
Siai.no v zalog! v veie-
t^gavinoh v Ljutoii&ni.
»sstapnik: i. SctSUSSer, Ljubljana
Telefon 2649.
Veletrgovina
v Ljubljani
ipecerlisko
blago
raznovrstno Iganje, moko in Maina pridelke. - Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praiarna za kavo In mlin sa »Mave a . električnim obratom..
Ceniki
razpolagal
V
Trgovski list"
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
se ortporoča p. n. trgovcem, indu-stri/tjom In obrtnikom m naročanje, razširjanje in inseriranje.
TISKARNA MERKUR GREGORČIČEVA 23
S	afefifftfc	m	S a pria»ro£a xa Msk vsoh trgovskih, obrtnih, lnd«wtrliskm In Mrarfnih Msk«>v»n. * Tiska
TRCie* IN De De - De	brJuro. cenike, tabele, vabila, lenake, posotnlce itd. * LASTMft KNJIGO VESNSCa. - TEtEFOM. »T. 23S2.
Ureja dr. IVAN PLBS6. — Za TcgovatuMadasUrijsko d. d. >MERKUB» ko* iadajatelia In tkkarja: A.SHVBt, Ljubljane.