milini.....B1„ SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROMI inilimirrrTTn AMERICAN IN SPI IN LANGUAGE CHS IŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 20 CLEVELAND 8, 0, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 29, 1947 (Došle preko Trsta) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE «?"«*> *** RUSIJA JE '""^“.NAPRAVUA OBRAT STANOVANJSKA STISKA. — Pomankanje stanovanj je zelo občutno zlasti v Ljubljani. Tu je sedaj polno novih uradov natrpanih s partizani, ki so bili po gozdovih in morajo sedaj za plačilo dobiti državno službo. Razen “vladajočih" je le malokatera družina, ki bi stanovala sama. Skoro vsaka se mora stisniti in sprejeti pod svoj krov kakega “ljubega” ali pa tudi neljubega gosta. Zlasti trpe pod stanovan-sko bedo družine odličnih mož, ki sedanjim fnogotcem niso všeč. Zadovoljiti se morajo z eno sobo, če tudi je družina veččlanska in vsa odraščena. Kako bi naj bilo okroglo 170,000 ljudi. NEKAJ O TOBAKU. - Eden velikih dohodkov države v stari Jugoslaviji je bil monopol tobaka. Tudi “nova” Jugoslavija se noče odreči temu dohodku. Sadilci tobaka so pod državn(rkon-trolo.in morajo ves tobak prodati državi po določenih cenah. Samo država sme izdelovati in prodajati vseh vrst tobačne izdelke. Jugoslavija pridela mnogo dobrega tobaka in je vednp precej tobaka tudi izvozila v druge države. Najbolj znan je tobak iz Hercegovine in iz Macedonije. Z za t°^enJe opojnih pijač. gojenjem tobaka se peča, seveda poleg drugega kmetijskega dela, drugače, ko je pa 176 najlepših vil v Ljubljani zaseženih za voditelje in višje uradnike sedanjega režima. DOLARJI IZ AMERIKE. — Kakor po prvi svetovni vojski je tudi po tej velika pomoč za obnovo dežele emigracija. Ce tudi izseljenci ne mislijo več na to, da se vrnejo domov, vendar rade volje pomagajo svojim sorodni- NAČRTNO RAZDELJEVANJE. — V Jugoslaviji je vsaki dan bolj vse gospodarstvo vezano po državi. Za to vedno večjo kontrolo vsakega gospodarskega koraka je značilno, da na primer celo kože divjih živali niso več proste v prodaji, ampak je določeno, da se smejo prodajati samo državnemu podjetju “Koteks,” in samo to jih sme prodajati dalje. . ■ „ . “MOST RDEČE ARMADE.” kom m znancem v stan domovi- _ Ena tistih stvari> ki je vedno ni. Desettisoči paketov so prihajali in še prihajajo kot pomoč posameznikom v prvi stiski po'vojnem razdejanju. Pa tudi dolarji izseljencev veliko pomenijo. Iz mesečnega seznama Narodne banke Jugoslavije vidimo, daje prišlo 467,610 ameriških dolar- v komunističnih listih kot zgled zgledne obnove je pančevski most. Tudi jaz sem ‘ Vam že o njem dvakrat pisal Pa ga moram spet omeniti, če hočem, da veste vse znamenitosti iz Jugoslavije. Potem, ko so že vozili laki čezenj, se je Iz razidi naselbin Ely, Minn. — Poročili so se sledeči pari: Frank Bajuk in Izabele Krings, Louis 'Kocjan in Florence Ann Slogar. Oba para je poročil g. župnik Fr. Mihelčič. — Novoporočenca George Slobodnik in soproga sta odšla na svoj novi dom v Huntington, Kalifornija. — Stanley Pechavar, tajnik trgovskega krožka v Ely, je odšel v St. Louis, Missouri, da bo zastopal Ely v premikajočih slikah o obrežjih naših jezer kjer je na tisoče koč za letoviščarje. Namen je, da pride čim več ljudi semkaj v poletnem času, ker je res lepo: dosti vode, dosti sence, dosti rib, dosti svežega zraka. Kansas City, Kan. — Dne 18. jan. je umrla Antonija Bratkovič. Stara je bila 56 let, doma od Šentjerneja, Dolenjsko, v Ameriki 30 let. Tukaj zapušča dva sinova in dve hčeri. Starejši sin se nahaja na Japonskem in služi pri mornarici, mlajši pa je v Califomiji. Mož ji je umrl ured 8 leti. St Mary se nahaja Frank Mr-vich iz Eveletha, ki se je moral podvreči operaciji. — V Eveleth se je vrnila iz starega kraja Mrs.-J. Janc, ameriška državljanka. Tam je bila osem let, ves čas vojne. Živela je v Turjaku. -------o-------- Marshall bo za 40-Ietno kontrolo Nemčije Washington. — Državni tajnik gen. Marshall bo predlagal vojaško oblast. EDEN JE USTAVIL DELO V HUDSON TOVARNI Detroit* Mich. — Hudson Motor Car Co., kjer dela kakih 14,-000 oseb, je morala v pondeljek pemehati z obratom. Vse to je povzročil en človek, neki Joseph Bomarito, ki je unijski agent v tovarni. Foreman je ukazal nekemu delavcu, naj prevzame mesto nekega dekleta, ki je odšlo z dela. Toda Bomarito je rekel delavcu, naj ukaza ne uboga. Foreman je vsied tega poslal Bomarita domov, nakar so odšli z dela vsi unijski delavci. Bomarito je rekel, da govori pogodba, da mora vzeti delo kakega dekleta drugo dekle in ne moški. Brezdomci v ameriški coni ne bodo siljeni iti v domovino Frankfurt. — General Mc-Duluth, Minn. — V bolnišnici Narney, vrhovni poveljnik ame- pri konferenci ministrov v Mo-skvi, da se napravi zveza med Zed. državami, Rusijo, Anglijo in Francijo, da skupno kontrolirajo Nemčijo 40 leti kot ga-ranči j o proti napadu od strani Nemčije. '-------o------- Bodite previdni, kedar gre-»te preko cette. Prekoračite ee-ito tamo pri olgmdid loči! riške okupacijske armade je zjavil, da je v ameriškem za-tedbenem pasu kakih 400,000 brezdomcev ali beguncev, od katerih ne bo noben nasilnim potom poslan v njegovo rojstno domovino. Ti brezdomci so vsi razburjeni, ker so jih uradniki UNR-EtA popisovali in so mislili, da ie to začetek njih prisilne repatriacije. Pritožili so se na češ, da je po- dovoljenj povsod Tajnik Lokar pravi, da bo tožil časopise, ki ga blatijo Columbus, O. — Državni pravdnik Jenkins je poslal državno policijo v Cleveland, Akron, Canton in Youngstown, da preišče zadevo zasebnih klubov* ki so dobili v zadnjih dneh Lausche-tove administracije dovoljenje Bivši guv. Lausche je izjavil, da je dal na 10. jan. ukaz oddelku za izdajo permitov, naj se po tem dnevu ne izda absolutno nobenih permitov. Uradniki ga oči-vidno niso ubogali, zato je Frank Lausche na ves ta škandal izjavil, da so ga pač izdali tisti, katerim je najbolj zaupal. V Clevelandu iščejo uradnike raznih zasebnih klubov, ki so dobili tiste permite. V dosti slučajih ne morejo najti uradnikov, ne oseb, ki so bili v prošnji za dovoljenje navedeni kot uradniki kluba. Najti ne morejo niti uradnih zapisnikov, niti kakih drugih knjig, ki jih mora vsak klub imeti. Iz tega bi se sodilo, da so gotovi ljudje dobili permite za prodajo opojne pijače na sleparski način in za svojo osebno korist. Po postavi mora klub, ki hoče dobiti tako doyoljei Zdaj naenkrat vidi veliko veljavo v ekonomski edinosti Nemčije. Moskva. — Rusija je naenkrat začela gledati drugače na Nemčijo. Dozdaj je vedno trdila, da je treba v Nemčiji najprej doseči politično edinost in potem se bo šele lahko govorilo o ekonomski edinosti. Zdaj so sovjetski državniki to misel opustili in Vojni tajnik trdi, da je sploina treninga potrebna V bodoče ne bomo imeli časa za priprave na vojno, zatrjuje Washington. — Vojni tajnik Robert Patterson je povedal na konferenci “Patriotičnih Amerikank,” da morajo imeti Zed. države obvezno vojaško tre-ningo in to radi varnosti dežele. “V preteklosti smo imeli vedno dovolj časa, da smo se pripravili za vojno med časom, ko so se pokazali na obzorju že tudi predlagali kot nujno zadevo na konferenci ministrov v marcu. so najprej za ekonomsko edinost' oblaki in med časom, ko je v Nemčiji, ki da naj se doseže na nas udarila nevihta. V bočim prej. To bodo Sovjeti najbr-j do.že ne bomo imeli {asa za priprave. Ako bodo nastopile sovražnosti, bodo z bombami in raketi in tedaj bo treba takoj Sovjeti so najbrže končno uvi- udariti nazaj. Za to je pa podeli, da ekonomska delitev Nem- frebna trekinga že prej,” je čije prinese tudi politično deli- govoril vojni tajnik, tev dežele. Dokler bosta eko-[ Povedal je tudi, da moramo nomsko združena angleški in imeti stalno armado 1,070,000 ameriški zasedbeni pas, toliko mož in da mor« dati kongres časa bo Nemčija tudi politično za vzdrževanje take armade razdeljena v štiri dele. j najmanj 17,700,000,000. Sovjetski maršal Sokolovski je Naročal je tudi domoljub-trdil pred zavezniško kontrolno nim ženskim zastopnicam, naj komisijo v Berlinu, da je nujno tudi zdaj ne pozabijo vojakov, potreba ekonomsko edinost Nem- Tudi zdaj, kot med leti vojne! čije in to ne samo v besedah, am- potrebujejo vojaki Pisem od pak tudi v dejanjih. Njegov Državni blagajnik v Georgiji noče dati nobeni stranki denar pisovanje politično, nakar je general McNarneyy popisovanje ustavil. Glavni stan ameriške armade poroča da so begunci izrekli bojazen, da bi njih izjave, ki so jih izdali pri tem popisovanju, prišle v roke vladam v njih rojstnih deželah, kar bi jim škodilo, ker imajo izjave politično ozadje. imeti uraddike in Članstvo, ki redno plačuje svoje asesmente klubu. V Greater Clevelandu so dobi- da vidii° v ekonomsko združeni li od 1. do 13. januarja letos 25 permitov, takozvanih D-5, ki so za nočne klube, čeprav se takih dovoljenj ni dajalo po državi že več časa. Državni pravdnik Jenkin pravi, da poročil preiskovalcev ne bo dal v javnost, dokler ne bodo predloženi državni komisiji za kontrolo žganja. V vsakem slučaju bodo dognali, kdaj je bil kateri teh prizadetih klubov inkor-poriran. Ta preiskava bo trajala par tednov, potem se bo pa vršilo zaslišanje pred komisijo. Bivši guvernerjev tajnik John E. Lokar je včeraj rekel, da bo vložil tožbo proti časopisnemu sindikatu Scrips-Howard, ker je blatil ime njegovega kegljišča. Lokar lastuje namreč kegljišče na 185. cesti že od leta 1941 in sicer so ž njim v družbi tudi Anton Škufca, Fil Močilnikar in Al Milnar. Lanskega avgusta so prekupili permit neke gostilne na zapadni strani mesta in ga postavno prenesli na svoj prostor. Za permit so plačali $20,-000. John Lokar pravi, da bo tožil časopisni sindikat radi tega, ker je pisal, da je dobilo kegljišče likersko dovoljenje samo radi tega, ker je imel Lokar tako pozicijo pri državi, dočim je bilo v resnici vse postavno in pošteno izvršeno. Dalje je Lokar rekel, da ga je guv. Lausche poklical 8. ali 9. jan. iiz Clevelanda ter mu naročil, naj pokliče državni oddelek za žganje in tam pove guvernerjev, ukaz, da se ne sme izdati nobenih permitov. Lokar pravi, da je takoj poklical pomožnega direktorja Pat Radicana, ker direktorja Sohngena ni bilo v uradu ter mu povedal naročilo guv. Lauscheta. Ako se ukaza ni izpolnilo, ni to krivda drugega, kot dotičnega urada. Lokar je tudi izjavil, da hi Lausche omenil zasebnih klubov, ampak je izrecno naročil, da se ne sme izdati nobenih permitov idodarni med vojno. Kar je pa Sovjete spreobrnilo' n *I *y$nsta bedo začeli Nemčiji večjo možnost, da bo v VOZltl dOIIlOV tlUplfl stanu dajati razne produkte za -vi vojno odškodnino. Ekonomsko ““■PrlSnlH VOJaKOV deljena Nemčija ne bo mogla! Wo,. „ . ,, nikdar izplačati vojne odškodni- , ,, ' .. a® ^°™1 av" ne ki jo bodo zahtevali od nje za- J***1 d°- vezniki. Pa tudi kontrolirali bo- • j uJiJU , ° ??. pra' do lažje zavezniki Nemčijo, če bo . ’ ..J? ? 1 v°zl' ,ru" ena celota kot Da deliena v do- Pla on,h ameriških junakov, ki so Lm4ne *le padli 1111 ^ slave v zadnji voj- Prve bodo pripeljali iz 7 pokopališč na Havajih. Te bodo prepeljali v San Francisco okrog 18. avgusta. Skoro prav takrat bodo dospela trupla v New York iz Atlanta, Georgia. — George Belgije. Potem bodo sledila tru-Hamilton, državni blagajnik, je P* *z Anglije, Normandije, Afri-posvaril oba guvernerja, Tal- ke> °d Sredozemlja, Bermude, madgeja in Thompsona, naj hi- Avstralije, potem iz Solomonske-tro izročita svoje zahteve sodni- ga otočja, Filipinov, Iwo Jima, ji, ki naj določi, kateri je pravi Okinawa, iz Kitajske, Indije in guverner. Ako se to ne zgodi, bo Burme — to je iz 209 pokopa-nastala v državi resna kriza, ker LAč širom sveta, ne bo denarja za vzdrževanje Kako hitro bodo trupla padlih države. vojakov vozili domov je odvisno Blagajnik pravi, da ne bo dal od tega, kako hitro bo mogel vojne temu ne onemu guvernerju ni oddelek dobiti krste. Kakih denarja, dokler ne odloči sodnija 25,000 jih pričakujejo dobiti do na to ali ono stran. Niti ne vza- maja. Sorodnikom padlih voja-me od nobenega kakega denarja kov je bilo dano na izbiro, če ho-za plačevanje državnih stroškov, čejo, da jim vlada pripelje tru-Oba guvernerja sta že imeno- pla dragih domov, ali pa ostane-vala mnogo uradnikov, ki bodo jo pokopani na ameriških pokopa zdaj brez vsake plače, ker.pališčih v gori omenjenih kra-blagajnik ne da denarja iz rok. jih. Vse stroške prevoza plača Talmadge je bil imenovan za vlada. Dozdaj je prišlo do 80% guvernerja od legislature potem, 1 zahtev, da želijo trupla domov. ko je umrl njegov oče, ki je bil| ' ------o—— prošlo jesen izvoljen, pa ni bil Angleška vlada je spet še zaprisežen za guvernerja Thompson je bil pa izvoljen za podguvernerja in trdi, da je on ■ skrčila odmerke London. — Angleška delav- edini postavni guverner. Tako ^ vlada je odredila, da ne se noče noben umakniti, dokler sme kupiti nobena oseba na te-sodnija ne bo imela zadnje bese- den z* več kot dvajset centov svežega mesa. Prej ga je bilo dovoljenega za 28c. Tod« kupiti pa smejo ljudje zdaj več mesnih konzerv. de. MRZEL VAL JE STISNIL VSO EVROPO LETO XLIX—VOL XLIX Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Poroka— V soboto 1. februarja se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Leonard Gornik iz 376 E. 156. St. in Miss Olga Poje. Obilo sreče jima želimo. Za 37. obletnico_ V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Mačerol v spomin 37. obletnice njegove smrti. Vse od Anglije pa do Italije in Španije je zavladal hud mraz. London. — Včeraj je prinesel severnjak hudo zimo na angleško otočje. Sneg in led je ustavil promet na mnogih cestah. Zračna služba večinoma počiva. Hude sape ne puste ribiškim ladjam Pigmo u na morje. t> • * . rri nas ima pismo Frances Pariz. - Francija je dobila »Tla ‘Z že drug obisk mrzle zime to sezi-' Jf* P' Dv°r pr' Žužember' žrs ksej* - »"S3- ju. E. 78. St. 45-letnico srečnega zakonskega življenja. Njima v Madrid. - Vsa Španija trpi S,80 ,Ji“ ^ otrod v vsied izredno hudega mraza. Vsa Planinšek” imat^lo / 'n Mrs-severna Španija je pokrita s sne- f5 in *" žno odejo. Ljudje zlasti revni “ 2,3in°?: " 2 lrpii"- k,r ”*»* kot. Mm** Mri d. imeh nekaj snega. Včeraj je za- ^omin^ohleS^ Mark o11 v mrzovalo po vsej Italiji. apomln 8' obletnice n->effove smr- V lep spomin pok. John Gorniku Nova bolničarka— Miss Annie Mary Molek je prestala z odličnim uspehom dr- Odkar je na željo in pobu- : zavno Preskušnjo za poklicno do predsednika Roosevelta za- bolničarko. Trenirala se je v St. početa akcija za pobijanje Alexis bolnišnici, kjer bo še na-otroške paralize, se je vsako daUe zaposlena. JehčerkaMr.in leto ob tem času izredno zani- ^rs- Ignac Molek iz 3698 E. 114. mal za to, pomagal in deloval,1 St Pridni Slovenki čestitamo ter sedaj že pokojni slovenski pio- D želimo mnogo uspeha pri nje-nir, John Gornik. Letos bo ta- nem človekoljubnem in težkem poklicu. Pozdrav Iz Kalifornije- ka prireditev prvič brez njega v četrtek večer v SND. Njegov namestnik v gl. uradu SDZ agilni Max F. Traven, je tudi pri tej akciji prevzel vodstvo, ki je v dobrih in pridnih rokah. Upamo, da se bo narod v četrtek zvečer odzval v velikem številu. Vrli Gornikovi sinovi pa, ki laetujejo in vodijo znano zabavišče, Twilight Gardens v Chagri« Harbor, bodo oddali vse dohodke v petek zvečer v sklad za pobijanje otroške paralize, v časten spomin svoje- Poznani Mike Udovich iz 174. ceste pozdravlja vse svoje prijatelje; nahaja se v sončni Kaliforniji, Iyer je zdaj prav prijetno, pravi. Pokrivanje številk— Marijina družba fare sv. Vida vabi nocoj na zabavo v šolsko dvorano. Zabava bo s pokrivanjem števik in se prične točno ob 8. Vsi ste prijazno vabljeni. Dvanajsta obletnica— V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-j nega Frank Kolenc v spomin 12. NOVI GROBOVI mu dobremu pokojnemu očetu. Vsi, ki strežejo, godbe in sploh , obletnice njegove smrti. . vsi so se zavezali, da bodo ta večer delali brezplačno, da bo tako večji preostanek za sklad. Slovenski čarovnik John J. Grdina je pa obljubil, da bo pokazal nekaj svojih umetnin ta večer in tudi brezplačno. Vstopnina v petek večer v Twilight Gardens bo $1 za Nick Herakovich V soboto večer je umrl v Albuquerque, New Mexico, Nick Rock (Herakovich). Bil je star 31 let in še samski. Odšel je tje pred dvema letoma zaradj zdravja potem, ko je dobil časten odpust iz armado po zra-ikoplovni nezgodi. Predno je šel | v armado je bil uposlen pri Up-Belgrad. — Srbski patrijarh šon Nut Co. Zapušča mater Eli-Gavrilo, poglavar srbske pra- zabeto roj. Drganič, brata To-voslavne cerkve, je uradno ob- maža in sestro Carol, iskal prezidij jugoslovanske Truplo je bilo poslano v Cle-vlade. Sprejeli so ga: pred- veland in bo dospelo nocoj. Po- osebo. Srbsld patrijarh je obiskal vlado več. Nekateri pripovedujejo, da so plačevali za permite privatnih klubov vse od $4,000 do $6,000, Pazite »e, da ja gotovo gre- sednik Ivan Ribar, ter pod- grob bo imel v oskrbi Grdinov čeprav stane tak permit poeta- tie preko cesto pri tignalni lu- predsednika Josip Rus in Dmi- pogrebni zavod. Čas pogreba -vno samo $200. Torej je nekje a In o pravem čarni, dur vat tar Vlahov. Pozneje je obis- *« “1 določen. “ostalo” precej novaca, menda duibujčl polktit lahko ponoM I kal tudi predsednika Srbije. -------o------ “po pomoti”! [natodnijo. I Povod, obisku ne poročajo. | "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMBS'DEBEVEC. Editor) 6111 SI. Cl»lr Am. HEnderwn 062* Cfemtaiid 6, Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays «._________________e uumi 1917 ■ ‘ » 4 j 6 7 » 9 to n 11 i) 14 15 I* >7 i* i) u a u i) u »J I t5 17 iB 19 JO p NAROČNINA: Za Ameriko na leto »1.00; za Cleveland ln Kanado po pošti za eno leto »6.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland ln Kanado po pošti pol leta »4.50. Za Ameriko 6etrt leta »250; za Cleveland ln Kanado po pošti četrt leta »2.15, Za Clveeland ln okolico po raznašaldh; celo leto »1.00. pol leta »4.00. Četrt leta »250. Poeamema številka stana 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States 8750 per year; Cleveland and Canada by mail *8.00 per year. U 8 »4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada bv mall »4.50 for 6 months. U 8. »2.50 for 3 months Cleveland and Canada bv mall »2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier »1.00 per year. »4 00 for 0 months. »250 for 3 month*. Single copies 5 cente each,_____________ Entered a: . cond-class matter January 6th 1908. at the Post Office 1 Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1819.___________________________ »S3 No. 20 Wed., Jan. 29, 1941 Varanje To še ni pozabljeno. Vendar se ie spomin na to osvežil, ko je S temi besedami se mi je to-lonec lažnjivosti toliko Časa hodil po komunistično vodo, da rej CHRISTOPHER predsta-se je končno ubil. Častni predsednik SANS-a je pred krat-kim moral zelo nečastno priznati, da je pisal neresnico. Ranj-ki Ehrlichi, Natlačeni in drugi, ki je skakal po njih grobovih, ga niso mogli tožiti, prijel pa ga je za jezik Churchill in to prav občutno. I Varanje je tedaj tudi taktika komunističnih sopotnikov i v Ameriki. Ali naj spomnimo, kako so govorili še pred tremi podjetjih, leti, da Tito ni komunist ? Kako šo pisali o Osvobodilni fron- načrtu. ' ti, da ni komunistična! Kako so vpili, da je izdajalec vsak, j fantiki voaijo ceioaupno mu« kdor je proti titovcem! ln danes? Vsakdo ve, da je Tito tak j javno življenje tako, da na sto- vil. Potem mi je povedal na-sldenje besede; "Velika tragedija današnjih žaloatnih je v tem, da so Kristusu sovražni elementi vrdii na odločna mesta v vseh človeških In to namenoma in Ti Kristusu sovražni komunist, da se ni ustrašil pobiti ameriških letalcev. Danes tine milijonov ljudi po vsem sami priznavajo, da je OF Čisto orodje komunizma. Da so svetu dobiva popolnoma napač-slovenski katoličani ki so bili proti komunizmu izdajalci, verjame le še kak odbornik SANS-a. čas je postavil komunistične sopotnike na laž. Toda priznati ie treba, da so napravili s svojimi lažmi veliko škode. Ljudje jih nfso spoznali in so jim predolgo verjeli. Pa z varanjem še ne nehajo. V chicaški “Prosveti” je nekdo pred par tedni čutil potrebo, da proslavlja Titovino. Tam na eni strani) prizna, da je v Jugoslaviji socialna nasilna revolucija po čistem ruskem zgledu, ni pa na drugi strani toliko pošten, da bi naravnost rekel: To je komunizem. Treba je še varati in se Igrati z besedami, ker Še niso vsi či-tatelji dovolj pripravljeni za proslavo čistega komunizma. In spet priznava, da vladajo;v Jugoslaviji komunisti, pa jih izgovarja, da niso vsi komunisti enaki. Kakor da ne bi vedel, da je Tito bil v isti ruski komunistični šoli kot Italijan Togliatti ali Francoz Torez. Spet varanje, ker čitatelji še niso'dovolj pripravljeni. Ko bodo dovolj obdelani, bodo zvedeli vso resnico; sedaj bi se je še ustrašili. Ko govori o nekih uspehih Titovine, proslavlja ta pisec enakopravnost ih enakovrednost vseh. Ali so res ljudje enakovredni, če se vsakega ,ki ni za komunistični režim proglasi za protiljud-ski dement? Ali še ne smeje urednik “Prosvete” sam sebi, če še sedaj leta 1947 zapiše, da je v Jugoslaviji “ljudska vlada, izvoljena od ljudstva?” Ali to sam res verjame? Komunisti v Jugoslaviji ne verjamejo. Toda še je treba varati tiste,, ki še vedno v svoji naivnosti nezavestno podpirajo komunizem. •• i ■ 'i Za komunističnimi listi “Prosveta” tudi ponavlja bahanje o silnih delih v Titovlni in čudesih pri gradnji nove Jugoslavije. Ali urednk “Prosvete” res pozablja, da je za to obnovo dala 500• ' > V** • Tudi na oblast so prišli ti režimi 'z varanjem. Na Poljskem so govorili o ljudski vladi, ki naj pomeni združitev vseh poljskih demokratskih sil. Komunisti so govorili o enotni ljudski fronti in zapadni zavezniki so nagnali v to vlado Mikolajčika, ki je bil nekaj časa predsednik poljske vlade v Londonu. Tako so dobili pod krinko združitve vseh demokratskih sil v roke moč. Do te moči so jim pomagali tudi naivni zapadni narodi, ki niso hoteli razumeti načrtov komunistov. Ko so imeli komunisti moč v rokah, so povedali, da je ne bodo delili z nikomur. Polastli so se vsega. Poročevalcu “N. Y. Times-a” Sydney Gruson-u, je tajnik poljske komunistične stranke Gomulko že davnaj pred volitvami povedal brez vseh ovinkov, da bodo po volitvah vrgli Mikolajčika iz vlade in ga proglasili za protiljudski element. Ko je poročevalec vprašal, zakaj niso tega že naredili, je Go-eba za vsako stvar časa in da ne ideje o zemeljskem življenju ni na večnost sploh ne misli. "Na drugi gfrani so pa kristjani lepo zadovoljni s svojim majhnim in ozkim svetom, vodstvo zadev pa prepuščajo takim, ki Kristusa sorraiijo ali pa sploh poznati nočejo, Zalo je dosti resnice v tistem pregovoru ki pravi: Doiim so dobri ljudje le nase mislili, so pa zli in pokvarjeni mislili na vse druge.” moi Alič nisem mogel ugovarjati CHRISTOPHERJ U, ko mi ja, gornje besede povedal. Ker je videl, da pazljivo poslušam, je dodal še naslednje: “Samo jamranje, kristizira-nje in negativno razlaganje ne bo dosti pomagalo. Nujno je potrebno pozitivna graditvena DEJAVNOST .Ta pozitivna dejavnost je naloga CHRISTO-PHERJA ali Kristusovega nosilca. Milijoni KRIŠTOFOV ki skušajo zanesti Kristusa na visako posarfiezno pozornico .javnega življenja, lahko na ta način zanelsejo ljubezen tja, kjer je zdaj sovraštvo, luč krščanskih načel tja, kjer je zdaj mrak in zmota, dobroto tja, kjer zdaj vlada zloba. Z drugo besedo: Taki KRIŠTOFI lahko spremenijo obličje zemlje.” * * * Tudi nisem mogel nič ugovarjati, pa tudi vprašati ni bi- za pomožnega supervizorja v Waukeganu. Slovenski klub je sklenil, da bo podprl kandidaturo Matt Kirna, ki je načelnik finančnega odseka mestne zbornice. Mestna zbornica v North Chicagu je sprejela resolucijo, da je proti rabi taborišča Robert Smalls kot hišni projekt. Mestni klerk Michael Opeka je odposlal resolucijo mornariškemu tajniku Forres-talu. Odtise resolucije so poslali tudi kongresnikom, ki zastopajo ta okraj. Tukaj je umrla, Mrs. Mary Blatnik, stara 57 let. Umrla je na domu svoje hčere Mrs. Frances Boštjan, 800 Leith A-ve. Bolna je bila 6 mesecev. Mrs. Babnik je živela v Waukeganu od leta 1916, ko se je preselila sem iz Clevelanda. Zapušča dve hčeri in štiri sinove, vsi živeči v Waukeganu, vnuke, v Kenosha, Wis., sestro Mrs. Kostelec, v Beloit, Wis., pa sestro Mrs. Deman. V Jugoslaviji zapušča eno sestro in dva brata, če so še živi. Družino Mr. in Mrs. Edward Kovaček iz 34. ceste in Sheri dan Rd., v Zion so obiskale vile rojenice in piistile za spomin krepkega sinkota. Srečni ata je sin Johna Kovačeka, ki je organist v slovenski cerkvi v Waukeganu. Mrs- E. Zupec iz 1044 Wadsworth Ave., je obvestila policijo, da je izgubila med Wash ington in Water cestami denarnico, v kateri je bilo $40. -------------o------ Pomagajmo ohromeli deci krogu svojih prijateljev, sosedov in znancev. Zdi se nam, da jo ni plemenitejše ideje kakor je ta še posebno, če se zamislimo v kruto usodo ohromelega otroka, ki kliče in^rosi naše pomoči. Mogoče mu bo naš doprinos vrnil zdravje, mogoče mu bo tvoja in moja desetka odvzela ber-gljejn ga uvrstila med one otroke, ki veselo rajajo in se vesele mladega življenja. Ne pozabite četrtka 30. jan. in se udeležite človekoljubne prireditve, za kar vam bo tisoče nesrečnih otrok hvaležnih. Joško Penko. Z današjo pošto me je prihi-' ljubljanskih rajnih na svojem tel obiskat—KRIŠTOF. Prav za -prav “spella ’’svoje ime po angleško in zato piše: CHRISTOPHER. Prav z veliko radovednostjo sem mu pogledal v obraz in pomislil, če se poznava. Na misel mi je prišel Sv. Krištof, ki ima pod svojim varstvom toliko paših avtomobilov, pa ta ni bil tisti. Pomislil sem na tistega "Krištofa”, ki se sicer piše BAZNIK in. je doma nekje pod zvonon sv. Vida. Pred leti je namreč igral v neki igri berača Krištofa in potem se ga je prijelo to ime — čeprav menda samo pri meni. Pa ta tudi ni bil tisti. Tildi oni Sv. Krištof mi je prišel v spomin, ki čuva doli na nekdanji Dunajski cesti ndkaj tisočev pokopališču, pravi. Pa tudi‘ni bil na lika'odgovorMj_ie rieba za vsako stvar časa in da se slabši. Vse sproti pozabljajo in vedno znova nasedajo komu-k kaj. Saj je CHRISTO-..rajo ljudje počSši ndvaditi. Toliko časa torej uganjajo njStj|nemu vafanjti. gbvdrff^Ib resnico. hinavščino in govore o skupnosti, dokler mislijo, da je to treba radi ljudstva in dokler jim to kaže;. Tako je komunistično varanje. Tako je bilo tudi v Jugoslaviji. Komunisti so prišli do oblasti na podlagi sporazuma med Šubašičem in Titom. Takrat se je govorilo o novi vladi, kjer bodo združene vse demokratske stranke. Toda kmalu je bil šubašič odveč in danes sedi otročje zaupni šubašič v Zagrebu pod strogim nadzorstvom OZNE. — S tako imenovano Osvobodilno fronto so tudi toliko časa varali in goljufali ljudi, dokler niso bili dovolj močni, da so lahko vse vzeli v svoje roke. Potem so mnoge prejšnjih najboljih podpirateljev poslali v ječe. Toliko časa govore o enotni fronti, dokler niso dovolj pripravljeni, da iz take, demokratske ali ljudske fronte pomečejo nekomuniste v ječe ali v koncentracijska taborišča. Prav tako vara komunizem z besedami enakost in svoboda. Govore o enakosti, v resnici pa ima besedo samo pristaš komunistične stranke. Kakih pet milijonov vpisanih komunistov ustrahuje, 180 milijonov prebivalcev velike Sovjetske zveze. V Jugoslaviji peščica komunistični veri vdanih obvladuje 15 milijonov ljudi. To je vladajoča kasta, ki ima vse pravice. Enakost drugih obstoji le v tem, da imajo enako pravico biti vrženi v ječo, biti poslani na prisilno delo ali biti na tihem likvidirani. Anglež Orwell je napisal povest o živalski farmi, kjer vlada med živalimi komunizem. Tam proglasi prašič, ki se je polastil moči, geslo: “Živali so vse enake, toda nekatere so bolj enake kot druge.” Tako tudi komunizem z besedo enakost samo vara kot ta Orwellov prašič. Ali moremo govoriti o svobodi v deželah, kjer ljudje morajo na volišče in glasovati stoodstotno za vladine kandidate? Ali imenujete to svobodo, če mora vsakdo delati samo v državni industriji, ker ni druge, če mora delati samo na državni farmi, ker ni druge? In če hočeš biti samostojen, si brez kruha, obsojen na smrt v lakoti. Ali je svoboda tam, kjer je vse prisiljeno? Ali imenujete svobodo, če mora otrok katoliških staršev hoditi v šolo h komunističnemu učitelju, ki mu pripoveduje: “Tito je naš bog?” Ali je dalje mogoče govoriti o svobodi in enakosti, kjer sme imeti svoje Časopise samo komunistična stranka, vsem drugim pa je preprečeno, da bi smeli povedati svoje mnenje? To je svoboda in enakost v komunizmu. Zato je komunizem taka goljufija. Ker ne more nihče ugovarjati, more komunistično časopisje pisati proti vsem, ki niso komunistom všeč. In nihče od napadenih se ne sme, nikjer braniti. Komunistični listi hvalijo vse, kar naredi komunistična stranka in nihče ne sme tega pograjati. Bahajo in proslavljajo sami sebe in ljudstvo sme brati samo te samohvale samosilnikov. Z isto taktiko varanja poskušajo komunisti tudi v nekomunističnih deželah. Če ne morejo sami, potem njihovi sopotniki napadajo nasprotnike komunistične diktature in Iz urada gL predsednika Slov, moške zveze Cleveland, O. — Cenjeni so-bratje! Gotovo se še spominjate, saj ni še tako dolgo, ko sem vam v našem glasilu priporočal, da se potrudite za novo članstvo do konca leta 1946. No, sedaj smo pa že v novem letu. Torej, kar smo v preteklem letu storili za SMZ je za eno leto končano. Bratje .uradniki in člani, vsi, ki ste v preteklem letu lepo pose-čali seje, redno asesment plačevali irt več ali manj novih članov pridobili za svoje podružnice, vi vsi, ki ste to storili, ste lahko veseli in ponosni na to. Na tem mestu vam zato izrekam najlepšo zahvalo. Bratje, le tako naprej tudi v tekočem letu in drugi pa, ki se niste dosti zanimali za svoje podružnice in Zvezo, se pa v tem letu toliko bolj potrudite, da boste toliko več novega članstva pridobili v svoje podružnice v j tem letu. I Uradnikom in članstvu pa pri- °^J;eCjr poročam in vas prosim, da pri- s tem ljudstvo varajo. V našem listu smo že opozorili, kako je na primer SANS prinašal dolge napade polne laži in izmišljotin o ljubljanskem škofu Rožmanu. Pokazali smo, kako hočejo varati ljudstvo celo s spisi odpadlih duhovnikov. Ti so za nje naenkrat vzorni oznanjevalci krščanstva, vsa druga duhovščina pa je izdajalska. S takimi lažmi o slovenskih kato'ičan'h je začel SANS-ov častni predsednik Lojze Adam £ že pred tremi leti v svoji knjigi: “My Native Land Kaj torej ta KRIŠTOF ali CHRISTOPHER. Prišel je k meni in zapečateni koverti in ko sem koverto odprl in razgrnil predse odprtega CHRISTOPHERJ A, mi je tole povedal sam o sebi: “Christopher" je nosilec Kristusa. Sam zase in čisto osebno nese Kristusa v javnost. Z molitvijo in resnim idelom skuša zanesti krščanska načela v vse javno življenje, posebno časopise, movies, radio, mesečnike in knjige. Enako v delavsko gibanje, dobrodelnost, v politiko in vzgojo.” Ko je videl, da sem zadovo. ljen, mi je dal v roke papir, na katere je bil tiskan-članek z naslovom: WHEN WOMAN SPEAKS! V mislih sem ta napis seveda takoj na slovensko prestavil in sem bral: KADAR ŽENA GOVORI! CHRISTOPHER se je mirno vsedel ob vogal moje pisalne mize in čakal, da sem tisti članek prebral. Prav zanimivo branje! No, saj vas ne bom mučil s tem, (Dalje na 3. strani) -------O------ Razno iz North Chicaga North Chicago, lil. — Maks Novak namerava kandidirati za aldermana v 1. vardi. Zdaj vardo zastopa Matt Kirn. Novak je sorodnik policijskega načelnika Jakoba Novak. Matt Kirn pravi, da bo zopet kandidat. August Čepon je pa izjavil, da ne bo ponovno kandidiral rednih let se Slovenci odlikujemo pri sodelovanju plemenite akcije, kateri je veliki predsednik Franklin D. Roosevelt položil temelje in jo poklical k življenju. Vsako leto na rojstni dan nesmrtnega Franklin D. Roosevelta se vrši po vseh Združenih državah kampanja pobiranje desetic v fond za pobijanje otroške paralize. Tudi letos bomo Slovenci doprinesli svoj delež in po svojih močeh poiskušali uspešno zaključiti človekoljubno kampanjo. V četrtek ob 8- uri zvečer se vrši v glavni (Jvorani Slovenskega narodnega doma na"'St. Clair Ave. tozadevna velika prireditev, katere čisti dobiček gre v fond, kakor zgoraj omenjeno. Pri prireditvi bo sodelovalo 14 vodilnih slovenskih godb. Vršil se bo ples in prosta zaba-ba. Vstopnina je 75c. V uradu Slovenske dobrodelne zveze, 6401 St. Clair Ave., se v te svrhe pobirajo prostovoljni prispevki in v uradu imamo zalepke za nabiranje desetic in kdor je zainteresiran, da bi dobri stvari rad pomagal, naj se oglasi v Zve-zinem uradu, da se mu izroči zalepko, katero bo napolnil v dobite več članstva in povečajte mladinski oddelek, ker v tem je naša bodočnost. Prosim vas tudi, da malo premislite, kje in v katerih naselbinah bi bilo morda mogoče ustanoviti nove podru-žnioe. Pojdi in vzemi še katerega izmed Jijratov članov ter usta-novita novo podružnici: “PbgOJl so vam znani, ali pa obvestite mene in bom z veseljem .storil, kar bo v moji moči Nagrade za novo članstvo so tudi podvojene, to vam je gotovo tudi že znano. Ne pozabite poslati zastopnika na sejo za športno aktivnost, pa tudi vi lahko pridete zraven dan in kraj vam bo že pravočasno naznanjen. Tako, bratje, prosim vas in priporočam vam, upoštevajte mojo prošnjo in priporočilo. Delajmo skupno res kot bratje, da nas bo kmalu velika armada in naša Zveza po vsej Ameriki, da kamor boš prišel, da ti bo prišel brat nasproti in se boš počutil kakor doma. Torej, naj bo leto 1947 leto dela in napredka. Storimo svojo dolžnost, pa bo vse storjeno, želim vam obilo uspeha v vašem privatnem in javnem življenju. Z bratskim pozdravom za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo, Anthony Rudman, gl. predsed. Al. PANE • “Torej poslušaj France, kako sva se midva z Grdinovim čarovnikom vozila po Jolietu brez žlajfa.” “Zakaj pa nista kolesa z ||aj-dro Zavrla, če je žlajf odje-njal?” bi rad vedel Jakšič. "Boš vraga zaviral, ko imajo pa ti kcfri od avtomobilov tako čudna kolesa, da še osrrika nimaš kam vtakniti, nikar še, da bi zavrl z žlajdro,” mu tolmačim problem, ki sva ga imela takrat z Grdinovim žankom. “Sicer si pa lahko prižgeš novo dolgo cigaro, če boš hotel slišati vso dolgo po-yest do kraja. To ni kar tako, da bi rekel end, dve. tri. To je treba počasi in na dolgo razplesti. da bo dobila stvar glavo in rep in da boš lahko precenil vso strahovito smrtno nevarnost, v kateri sva bila takrat. “Veš, naša jednota je praznovala veliko slavije in Grdinove-ga Johna so povabili, naj jinj pride pokazat nekaj svojih črnih umetnosti ali čarovnij. Z menoj pojdi, mi je rekel Johnny. Pograbil sem'ga za besedo, kakor pes za palico in toliko da me je obdržal, da nisva šla takoj. V soboto ponoči da se bova odpeljala z vlakom in v nedeljo zjutraj bova tam, da se bova udeležila velike parade, po paradi cerkvenih slovesnosti, po tistih pa slavnostnega banketa v lepem parku, ki ga lastuje jolietska fara sv. Jožefa. Pozneje sem uvidel, da me John ni toliko vabil s seboj zaradi druščine, ampak da bi mu pomagal odnašat dva velika kov-čega, v katerih je imel spravljene svoje čarovnije ali “trike.” Kar fletno sva se vozila v spalnem vozu in zjutraj že občudovala č kaško meglo. Tam sva morala vzeti drog vlak za Joliet in ker je bilo treba nekaj čakati, sva tu čas porabila za dober zajtrk. če se ne motim, sva plačala vsak svoj račun. Saj vež, jaz se nisem hotel siliti s kakim treta-njetn, John se menda pa spomnil ni, da se kaj takega spodobi, kadar sta dva prijatelja na potovanju. Prav za prav bi bil John pametno storil, če bi bil tam v tisti restavraciji pokazal nekaj svojih umetnosti, pa bi bila za-1 pak, stonj fruštkala. Saj veš, kako zna. Nekaj čudnih besed izreče, setgne roko visbko v zrak in v roke mu padajo cekini, kot zrele tepke. Orajt, če zna res tako co-prat, zakaj pa ne pokaže takrat, ko bi nekaj zaleglo, te vprašam.” “Kaj boš mene spraševal, njega vprašaj,” odjezlja Frank. “Oh, ali si pa natančen. Saj te nisem vprašal, ampak sem samo tako rekel, da beseda prav potegnil v park in nama peljali “Enega bi zdajle brez skrbi prtljago. Pred kolodvorom so stisnil, France. Se mi zdi, da ne-bili v,vrsti taksiji in v prvem vo-1 kaj praska 1» grlu, kot bi vlekel zu je šofirala zastavna dečva, ki i z rašpilo po starem železu. Ali se ji je šoferska kapica kar fletno podala. Ko je dekle videlo dva fest fanta, menda ja in kako-se je od sile zapeljivo na- veš, France, kaj je to rašpila?” “Ima kaj opraviti s politiko?” ugiblje France. smehnila. Se reče, John je trdil, I tSkakšn.° pol,t,ko Ra3pilaJ,e da se je njemu, pa kaj bo govo-l sf *'cna pile * * ostrim, zobmi ril ko sem pa čisto natančno vi-l al' zarezkl' Pa sa> vem’ da toh- del, da je vame zijala, škilasta pa tudi ni bila da bi napek videla, kakor tisti sodnik, saj si menda že slišal, ki je imel polkna ah oči nekoliko navzkriž in je imel tri bumse pred seboj. Nahrulil je prvega: “Kako se pišete?” Hitro mu je odgovoril drugi v vrsti, ker je mislil, da sodnik gle- leti, kakor so rekli pri nas naj da samo njega: “Janez Fržma-Menišiji. ga!” “Preračunala sva, da bova pri-; Sodnik pogleda tistega, ki mu šla v Joliet dosti zgodaj, da bova peljala Johnovo prtljago lahko najprej v park, kjer bo banket, potem bova pa še lahko vjela parado ih mašo. Ko sva izstopila, sva gledala Okrog; kje bi dobila kakšnega fijakarja, ki bi naju je odgovoril in zavpije: “Kdo je pa tebe kaj vprašal-” Tedaj se pa oglasi tretji v vrsti, ker je čisto gotovo spoznal, da sodnik zija naravnost vanj: “Gospod sodnik i saj nisem jaz nič rekel!” , 1 ko veš kot prej, torej mi ne kaže s tem izgubljati časa tukaj«.” Torej tista šoferka v kiklji, ali če ni imela mar hlače, se nama je nasmehnila in ponudila: "Gospoda, ali bi morda izvolila tak-sij?” “ftaj je bila milega slovenskega naroda cvetka?” bi rad vedel Jakšič, “da je vajii tako lepo po naše nagovorila?” “Eno figo je bila iz naše komisije. Vprašala je po aiheri-kansko, jaz sem ti po naše povedal, ker se lepše sliši. Seveda sva bila takoj pri volji, da se izročiva v njeno varstvo, čakaj, boš'videl, kako smo »e vozili.” 1 Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Prinesli so kri* in sveže in zavpil za njim Joštek, katere-pogrnili m i iz o. Rohnečka je mu je bilo zmanjkalo potrpež- DROBNE VEHI D SLOVBHJE (Doda preko Trsta) stopila k Barbiču in mu povedala : “Gospod bodo priili, pripravi se!’’ Eni so posedli po klopeh, drugi so .se razili po vasi, da razneso, kaj le je zgodilo. V začetku ni nihče vedel, kaj je pravzaprav, polagoma so pa že priili stvari do dna, nekaj iz Lazarjevih besedi, nekaj pa iz njenih . . “O, ti punca, ti! . . Kako je korajžna!” so dejale ženske. Lazar je bil neutolažljiv. Žalost in jeza sta ga razburjali, da so ga le s težavo krotili. Sele, ko je zapej zvonček v veži, je umolknil, pokleknil k mizi, si podprl glavo in vzdihoval . . Barbič se je dolgo izpovedoval ... Po prejemu svete popotnice pa pride gospod župnik k Lazarju in pravi: “Oče, bolnik vas želi videti!” “Pa jaz njega ne ... Iz hišo naj ga vržejo!” “On umira!” "Naj!.. Prej naj bi bil, prej . . . Preden mi je to storil!” “Prosi vas odpuščanja!” “Nikoli, nikoli! . . . . Od- postim mu pa ne!” Župnik pe napel druge stru- ljivosti. “Tja stopi pa reci, da tako se psa ubije, kakor je Lazar Barbiča . . .” Po teh besedah je hipoma vse umolknilo. Za nekaj trenutkov se oglasi nekdo iz gneče blizu vrat: “Saj ga ni ubil!” “Kaj ga ni? . . Ali ga ni s sekiro? . . Zakaj je pa mrtev?” eo zrasli Kozjerapci in se srditi. “O, pameit! . . Pamet! . . . . Saj ste možje!” je pogovarjal Rohne. “Matci, kaj ječite, ko ni treba . . Jaz sem ga videl Barbiča, prav celo glavo še ima!’’ se je oglasil Kravajec. “Pa ga je vendar ubil! Lazar ga je ubil! . . V luknjo ž njim!” “Veseli bodite, da ni več Barbiča, matci! . . Ga vsaj ipasti ne bo ^eč treba!” je prevpil Kravajec druge. “Možje, to ni vredno besede!” je dejal Rohne. “Lejte, lej te, to ni besede vredno, ako 'kmet ubije reveža!” je zažgolela Sivka ob peči. “Pa naj bi bil eden od nas Lazarjevemu petelinu na prste stopil! To bi bil dir! Precej bi bila komisija na vasi, pa bi ne in govoril Lazarju na srce. j nikoli ne bilo dosti plačevanja Omečil ga je, da se je vdal in j . . Nas eden seveda ni vre-šel ž njim v hišo. Lazar se je den toliko, kolikor kmetov pe-1 telin . . .” tresel, ko je stopil k peči. Nekaj časa se gledata z Barbičem, kakor bi ne vedela, kaj bi rekla, potem pa zbere Barbič vse moči in reče, da so ga vsi slišali, ki so bili v hiši: “Odpusti!” Lazar se je stresnil, solze so se mu udrle in je vzkliknil: “O, 'da si mi to naredil!” Barbič ga je gledal' proseče, da se je vsem smilil in so začeli nagovarjati Lazaraj; . Odpusti mu, ko te prosi.” “Dajte mu roko in pokažite, da ste kristjan!” Lazar se je še nekaj časa obotavljal, potem je pa le prijel Barbičevo desnico in dejal : “Jaz ti odpustim, za nesrečo moje'hčere boš pa le ti odgovoren.” “Bo že Bog~prav naredil!” je dostavil župnik, da se je vsem olajšalo srce, in se je po obrazu umirajočega razlil žar veselja. Župnik in Lazar sta pa šla v kamrico, ker sta se imela še precej pogovorita. Nekaj ur potem je Barbič umrl in v Lazarjevi hiši so napravili zanj skromen oder. XII. Za tisti večer je bilo zopet ‘ukazano’. Nihče ni vprašal ukazovalke, kaj bo; po večerji so kar vsi prišli iz Sela in iz Repa. Sedeli in stali so na starih sedežih in pričakovali, kaj bo, gledajoč se nezaupno, kakor vselej, ko se ni vedelo, kaj pride. Kepec je vlekel na uho, kaj razpravljajo ob mizi, z roko je pa dajal znamenje tovarišiji, naj molči. . “Kaj boš vlekel na ušesa!” je Po te(h besedah je nastala mučna tihota, katero je izpridil Rohne, ko je zavrnil Sivko: “Baba je baba. Govori, da le zija. Mari bi bila molčala, ako nisi vedela kaj bolj pametnega povedati!” Ženske ob peči so poskočile, Kozjerepci so pa zagnali vrišč: “Prav je povedala! To je bila enkrat poštena beseda 1 Prav tako je!” “Ječite Za prazen nič!” je vpil Kravajec. “Bog, da je Barbič s poti.”4 Tu je hrum še »naraščal. Prepirali so se semintja, vpili drug na drugega, in precej časa je poteklo, preden je mogel ‘mož’ govoriti. ‘Zlepa se pomenimo! Nikar ne bodite precej v ognju! Ni-IfSF he obdolžujte po krivici Lazarja! . . Barbič je sam pa!. Vznak je pal pa udaril z glavo ob prag pa je imel zadosti, ker je bil star.” “Tako je!” so potrdili nekateri. “E, boter, saj se poznamo!” ga je zavrnil vojvoda Kepec; trditi pa vendar ni hotel nihče, da ža je res ubil, ker ni bil nihče zraven. Prvi hip se je bilo razneslo po vasi, da je Barbiča ubil Lazar, in v Repu so bili povedali, da s sekiro. Zato so bili Koz-jerepci tako razjarjeni, ker se jim je zdelo, da hočejo kmetje nekaj prikritij “Kaj pa hočeš?” se je postavil Kravajec pred Kepca. (Nadaljevanje ■ t. strum nosti. In 29. novembra so šli' vsi, ki kaj pomenijo v novi Jugoslaviji na ta most in ga krstili. Ker je ta most zveza proti severu z Rumunijo in po njej z Rusijo, so mu dali ime “Most rdeče armade.” Jugoslavija je namreč miroljubna dežela, zato vedno govori o armadah. Upajmo, da je sedaj ta most za zmeraj popravljen in da najdejo komunistični listi kaj drugega kot vzorec obnove. ISKANJE POSOJILA PRI vodila. Upajo, da bodo bolezen kmalu zelo omejili. OTROŠKA BOLNIŠNICA V MARIBORU. — V Mariboru je vlada uredila na novo otroško bolnišnico. Na razpolago je 75 postelj. Morda bo ta vest interer sirala tiste, ki čakajo, kaj je s tisto bolnišnico, za katero so v Ameriki zbirali 3 toliko slovesnostjo in e takim proslavljanjem komunističnega režima v Jugo-, slavi ji. LUKSUZNO ŽIVLJENJE CEHIH. — Znana UNRRA, za KOMU NISTICNIH VODITE-katero je dajala največ Amer - LJEV. — Brali smo, da je češki ka, neha s svojim delom in s svojimi darovi. Velik del dosedanje obnove gre itak na njen račun. S čilh bo sedaj jugoslovanska vlada gospodarila? S čim krila stroške za vojaštvo in za svoje neštevilne policaje in žandarje? Pravijo, da išče posojilo. V Ameriki vedo, da ga ne dobe pri sedanjem razpoloženju. Zato se govori, da bo dala posojilo Češka. Ta lažje dobi kaj od Amerike za svoje komunistične brate na jugu. TRAHOM V PREKMURJU. — V Prekmurju se je zelo razširila nalezljiva očesna bolezen trahom. Iz “Lj. Pr.” 27. novembra vidimo, da je znanih 7350 slučajev. Največ te bolezni je v Crensovcih in sosednjih vaseh. Izučili so 13 bolniških pomočnic, da gredo po vaseh, pregledujejo te slučaje in dajejo potrebna na- predsednik vlade, komunistični vodja Klement Gottwald kupil eno najbolj luksuznih vil v'bližini Prage. Tudi si je nabavil zbirko umetniških slik velike vred-onsti. Podobno kot ranjki Hitler- Tita nadomestili z nekim ukrajinskim generalom. To je seveda prazna bajka, ?Ji pa bajka, da je ključavničar Šime, ki ja nekdaj delal skupaj s Titom, hotel videti svojega slavnega tovariša. Po dolgem trudu so nazadnje le dovolili, da ga sme obiskati in da dobi avdijenco v “Belem dvoru.” Toda Sime je odšel od tega sprejema tako razočaran, da vsakemu pripoveduje, da to sploh ni nekdanji Jože Brozovič. Šime je videl pred seboj rejenega gospo da z gosposkimi manirami in i že malo rdečim’ nosom, ni pa vedel kaj z njim govoriti in si je samo želel, da hitro Izgine iz kraljevskih Titovih sdban. O, (ta luksus je tudi za komuniste privlačen in ljudi spremeni. ODPRI SRCE, ODPRT ROKE . . . (Nadaljevanj« s 1. strani) jev tovariš.Goering. Toda na Oe- da bi ve, ilanek tu po naše p0. akem (tako vsaj beremo) je ko- vedal ToUko pa rečem, da m mumsticni predsednik kupil luk- ze]o zelo , ako bi Ril Zn O vilo. tr .lUffoslAvm si nnr-' . * . vr’ . primer vsaka članica SLOVEN- suzno vilo, v Jugoslaviji si partizanski voditelji narede stvar bolj preprosto. Ker je v komunizmu vse skupno, je tudi vse moje, kar je tvoje., Zato si je vsak vzel najboljše. Od vseh najboljše seveda božanski Tito. Ta je Zasedel palačo princa Pavla "Beli dvor” na Dedinjah. Pravijo, da se je Tito y tem luksuznem ozračju sploh čisto spremenil. Nekaj ljudi je še vedno, ki radi tega trdijo, da to sploh ni stari Tito, ključavničarski pomočnik, ampak da so Rusi Naiim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor budi za oglase; Uprava lista “NOVLSVET” v Ohicagi, na našlo- , vu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. terlste nam pošljejo za objavo. 5=55 VAŽEN DOfcODEK IZ LETA 194« Ko je H. oktobra 1916 predsednik Truman odpravil kontrolo nad mesom so ljudje navalili v mesnice, Id so bile pred tem dnem skoro prazne in kar 'naenkrat, ko je bila ukinjena kontrola mesnih cen, pa je bilo tudi dosti mesa. Gornja slika je posneta v Chicagu, kjer so ljudje prav * veseljem plačali po 49 centov za funt steake. SKE ŽENSKE ZVEZE tisti članek prečitala, če že ne preštudirala. Dobro bi bilo to že radi tega, ker se bi se potem prav nobena članica SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ne pritoževala nad tistimi resolucijami, ko smo jih te dni člteli v Ameriški DOMOVINI in so bile sprejete na nekem sestanku članic &ŽZ. kor nam radi očitajo, ‘grizli komuniste’, toda zakaj ne bi smeli u p o rabtiti vseh dovoljenih Sredstev, da izvemo vso resnico? In gotovo je najboljša pot do resnice ta: Rusija anj odpre našim čaeniškklm poročevalcem svoja vrata, da bodo mogli in smeli videti, kar bodo hoteli, in napisati za nas, kar bodo hoteli.” VELO ROBIJO Da pa dobite vsaj majhen vpogled v dotični članek, bom iz njega prepisal samo en odstavek ; “Naš obiskovalec iz, MOSKVE nam je dalje povedal, da imajo komunisti tam popolnoma izdelan načrt, kako bodo prekucnili naš vladhi sistem. Pravi! je, da je celo on sam poučeval in vežbal agente, ki raj bi potem šli v Ameriko in se vzgenzdili v vladne službe, v delavske Organizacije, v šolske sobe, v uredništva časopisov, ravnal, se je zdaj lotil dela, da razgali to početje komunistov, kaitero on imenuje največjo sleparijo v zgodovini. Naš Ko je CHRISTOPHER videl, da sem članek prebral, mi je dal v roke še majhen "folder” na štirih straneh. Tudi tega sem čital. Na strani 2. št. 4., mi je “folder” tole povedal: “Imeli smo majhen sestanek s samo pov.pbljehirtii gosti in eden od1 naših najvišjih diplomatov nam je govoril o razmerah v Sovjetiji. Dejal je, da v Sovjetiji danes vlada STRAHOTNA NOTRANJA ZMEDA. Voditelji sami ne vedo, kako bi se izmazali iz te godlje. Je pa tudi resnica, da ti ‘voditelji’ niso nič drugega ko banda gangsterjev in najhujai aVtokratje, ki jih je človek ke-daj poznal. Ti ljudje samo še povečujejo krizo v. Sovjetiji. V Rusiji je danes silna revščina na vseh poljjh, ki,leži kot mora na preprostem ljudstvu. Toda voditelji se ne brigajo .za to, kako bi postavili deželo nazaj np.’noge, ampak se samo prerivajo med seboj. Pred vojno so imeli komunisti ljudske mase krepko na žnorci. Toda vojaki rdeče armade, ki so služili V vzhodni Evropi in na daljnjem Vzhodu, so videli reči, o katerih niso brali v sovjetskih knjigah in magazinih. Videli* so mnoge prednosti evropskih delavcev, njihovo svobodo’glede unij in štirajkov, pa tudi |učinkovitos|t evropskih sistemov na vseh poljih. Radi tega Be mnogi ruski vojaki upirajo povratku domov. Disciplina sovjetske vojske je slaba. Sovjetski diktatorji se zavedajo, da mora priti do poloma doma. Imajo edino upanje, da se b6 ta polom zadržal, ako se jim posreči KOMU-NIZIRATI VES SVET.” VKPOMOiNKlA CAFETERUO 1 SE SPREJME 1 Delo je v čisti, zdravi okolici y I Morajo razumeti in govoriti angleško J{ I Samo snažpe, čiste in lične mlade' ženske od 20 do 85 let starosti naj se privlačijo. $29 za 40 ur na ' iJltifll Hrana in uniforme zastonj Zglasite v J he Ohio Bell Telephone Company a ■oba 901 ' 1 700 Prospect Ave. Dobra služba Sprejme se dekle za dela v čistilnici (dry cleaning). Stalno delo ali pa nekaj ur na dan. Mervar Dry Cleaning Co. ! 5372 St. .Clair Ave. HE 7123. ________ (20) Za hišna dela Ženska dobi delo za pranje in čiščenje sob ob pondeijkih, tor-. kih in petkih. Pokličite PO 0506. (20). Za čiščenje uradov €£ .____ Te in take mi je dal prečita- obiskovalec nas zagotavlja, da ti CHbBTOPHEB, nekaj mi je pa še sam povedal. Ako že- je ogromna večina ruskega naroda DOBRA, le majhno število rdečih diktatorjev je odgovorno za večino zmešnjav in žalosti, ki danes pokriva svet. T a naš bivši komunist nas zagotavlja, da se rdeči v Rusiji zelo bojijo, da ne bi prišlo vse to na dan, preden se jim posreči ugonobiti Arheriko." liš tudi ti, ki to čitaš, toliko zvedeti od CHRISTOPHERJA kot sem zvedel jaz, piši na naslov: The CHRISTOPHERS, 121 E. 39th Sltreet, New York 16, N. Y. Ko boš pa že etikrat, pri j)i- [sanju, napiši še par besed , , i CHRISTOPHER potem pride Ko sem to prečrtal, sem sko- ^ k tebi 6isto Mstonj in pri. raj neverno pogledal CHRIS- ,prlmeren, d*r za begunce, TOPHERJA ob oglu moje pi- j pa oboje na nfts|ov UGE salne mize. Opazil je moj po- ^yjJNSKIH KATOLIŠKIH gled in mi je rekel: “Zelo neravno je, da smo mi Amerikanci jako počasni in zelo neradi verjamemo take reči. Navadno rajši čakamo, da je prepozno. Ni nam sicer treba, da bi se dali zagrabiti kakšni paniki, ni treba, da bi, ka- .MALI OGLASI DO YOU GET VITAMINS? Of court* you do. Bitrybodydooti Couldn't livo If lh»y AW«. J* question It, do you g*t Vitamins? A «f*dt many people and as 0 rwdt, M ■» LT1PLE VITAMIN MWBU5 A single OtwAAey (brand) Mill- furnish** the bo* d(*y quw«. ties of the ft*e vitamin« who* tb-gubentMti St h***tt MrWai an known. fi«t Ono-A-Ooy (brood) MAjjto Vitamin Capsule« «t yostr dw« «tar*. Mil* Stanovanje iščejo Tri mirne osebe bi rade dobile stanovanje 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (22) Gostilna naprodaj V Madisonu, 0. je naprodaj dobro idoča gostilna; proda se samo gostilno ali pa tudi s hišo vred. Lepajorilika za naprednega Slovenca ali Hrvata. Nahaja se na glavni cesti št. 74. Prodaja lastnik John Mede-vic, Madison, 0. (22) mm panchur in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI- IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriranlo 16603 Waterloo Rd. KB iUS AMEfRiKANCEV - ali pa tudi na naslov; AMERIŠKA DOMOVINA. Hvala, prav lepa hvala! Zaplot. MALI OGLASI Pine klobase! Kdor hoče fine klobase, krvave, riževe, mesene, sveže in prekajene, naj pove do srede vsak teden, koliko funtov jih hoče in kakšne, pa jih bo dobil v petek in soboto pri , Frank Preskar 15917 Saranac Rd. Cleveland, .0. (ColHnwood) (Jari.29,Feb.5) M- Princezi doma. — Gornja. -slika mm predstavlja angleški princezi njiju lastni Buck-ingham palači v Londonu. Primeža Elizabeta je stara 21 let in prestolomslednica (lem na sliki), njena mlajša sestra Margaret Rose pa sedi pri piani. Obe princezi sr jako zanimati za glasbo. X bližini Lake Shore Bird, in foidid Beach kare 6 sob za 1 družino, v dobrem stanju.. Za 3 družine, lesena. 5 sob za 1 družino, velik iot, cena $5,800. 7 sob za 1 družino, cena $7,- 200. 8 sob za 2 družini blizu 5 Points, blizu tranaportacije, trgovin in šoi; cena $9,000. Te hiše so vse zelo dober kup. B. J. Hribar »54 E .144. St. GL 2500 (21) uradoy; stalna zaposlitev, dobra plača od ure z bonusom. Vprašajte za Forelady v 12. nadstropju Hippodrome Bldg. (22) Dekle dobi delo Sprejme se dekle, staro nad 21 let, da bi pomagala v prodajalni, Treasure Gift Store, na 5817 Superior Ave. Zglasi naj se istotam. (22) MALI OGLASI Marinko’« Beverages, Fruits and Vegetables 416 E. 156. St. Tel. IV 8170 Pivo, vino in Cordials Dovažamo na dom ravno tako tudi za , svatbe in partye (x Feb. 17) Novi (urnezl za premog, plin, olje, gorko vodo ill polo. Resetting US - CUSenJe K premenjamo stare na plin ali olj* Thermostat Chester Heating C«. 1193 Addison Rd. - EN MR Govorimo slovensko (k) Grelec naprodaj Naprodaj je grelec na premog za 5 sgb; cena je $35. Je skoro nov/vjako dobrem stanju. Vprašajta na 1430 E. 55. St. tel. EN »712! (Th. Mo. Wed.-x),, SEDMAK Mevfeig 4 Stonge ALSO LIGHT EXPRESSING 1DUE.1USL um i LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO t Robespierre je pazljivo motril karto. “Cesar nam je treba, to je diktator,” je zakričal Marat. "Robespierre, vi veste, jaz zahtevam diktatorja.” Robespierre je dvignil glavo. “Vem — jaz ali vi.” Danton je zamrmral med zobmi: “Le poskusita!” Marat je videl, kako se je Danton namrgodil. “Veste kaj,” je dejal, “zmenimo se. Ali se nismo tudi 31. maja zmenili? Na jugu rogovilijo federalisti, na -zapadu ru-jejo kraljevci, v Parizu se prepirata konvent in komuna, na meji se Custine umika, Dumou-riez nas pa izdaja. Kaj vse to pomeni? Razcepljenost. Qe-sa nam manjka? Sloge. V tem je rešitev. Toda treba je, da hitimo. Če izgubimo samo eno uro, bodo vandejski kmetje jutri v Orleansu, Prusi pa v Parizu; Vi imata oba prav; nevarni so Prusi in nevarni so kmetje, toda to ni vsa resnica. Glavno je, da je revolucija edina. Iz tega sledi diktatura, diktatura nas treh, ki pred1-stavljamo revolucijo. Mi smo kakor tri glave Cerberove. Od teh glav ena govori, to ste vi, Robespierre, druga rjove, to ste vi, Danton . . .” “Tretja grize,” je nadaljeval Danton, ,‘to ste vi, Marat.” “Vsi trije grizejo,” se je oglasil Robespierre. Nastal jel menkujejo, toda ta ton je le že podčrtaval srd, s katerim so drug drugemu odgovarjali iif k grožnjam dodevali zasmehovanje. “Robespierre, vi ste može, ki hočejo strmoglaviti, prestole, imenovali Don Kišote Move" štva.” “Vi, Marat, ste pa 4. avgusta v 559. številki vašega “Ljudiskega prijatelja” zahtee vali, naj se plemičem vrnejo njihovi naslovi. “Vojvoda ostane vojvoda,” ste pisali.” “Vi ste na seji 7. decembra vzeli gospo Roland v zaščito pred Viardom.” “Vi, Marat, ste v tej-le sobi 29. oktoibra poljubili Barba-rouxa.” “Robbespierre, nam je znano, v kateri sobi v Tuilerijah ste Garatu dejali: “Republika naj me piše v rit.” “Vi, Marat, ste na-predvečer 10. avgusta hoteli preoblečen pobegniti v Marseille k federalistom.” “Za časa septembrskih umorov ste se ves čas skrivali.” “Vi ste se pa pokazovali!” Zdajci se je vmešal Danton, Pa je le prilil olja v og&nj. “Robespierre, Marat, pomirita se!” Marat je bil zello častihlepen in se je razjezil, Če ga je kijo imenoval na drugem mestu. Kaj se Danton vtika v najine reči?” Danton je vzkipel. “Zakaj vohicijo in nočem, da bi jo uni-' čevalii” Ne da bi povzdignil glas, je Marat odgovoril: “Brigajte se rajši za to, da daste odgovor.” “Odgovor?”, je zakričal Danton. “Vprašajte sotesko v Ar-gonah, osvobojeno Šampanjo, osvojeno Belgijo, armade, kjer sem štirikrat nastavil svoja prša kroglam! Vprašajte šafot, strmoglavljeni prestol, vdovo” Marat se je zaničljivo nasmehnil. “Vi ste potuha, Marat,” je besnel Danton, "jaz sem človek belega dne in svežega zraka. Jaz sovražim življenje pla-zivcev. Vi stanujete v kleti, hotelu. Vi se skrivate, Zatvta Mžau, mnM Vflknr zamol- da bi se prepirali možje, ki slu- govor zopet začel kakor zamolklo bobneča vihra, ki. je prekinjena po treskih. “Dragi Marat,” je zopet povzel Robespierre, “preden se ljudje poročijo, se morajo poznati. Odkod veste vi na primer, kaj sem jaz včeraj rekel Saint-Justu?” “To vas nič ne briga, Robespierre.” "Marat!” “Jaz vem, kaj ste vi rekji Saint-Justu, kakor vem, kaj je Danton rekel Lacroixu; Saint-Just imenuje to državne tajnosti, toda jaz kljub temu vse vem. Jaz sem narodno oko; iz svoje kleti vse opazujem. Jaz vem, kako ste v ječi pitali Lu-dovika XVI., tako da so volk, volkulja in njuna zalega sam«' v mesecu septembru požrli šestinosemdeset jerbasov breskev, medtem ko je ljudstvo gla-dovalo. Jaz vem, v čegavem stanovanju se je skrival Roland, jaz vem za vaše zveze z gospo markizo Chalabre, od katere se pustite občudovati. Robespierre si domišlja, da je za potomce važno, ali se pojavi v konventu v olivnatem ali v modrem fraku. Svojo lastno podobo ima obešeno v vseh svojih sobah.” Mirno je odvrnil Robespierre : "Vaša pa visi pojiseh_stra-niščih.” / Nadaljevali so, kakor se po- Help Wanted—Female Power Sewing Machine Operator! EXPERIENCED High hourly and piecework ratei PERMANENT EMPLOYMENT MODERN FACTORY Kaynee Co. 6925 AETNA RD. at Broadway da bi se prepirali možje, ki služijo narodu. Ali ni zadosti vojne na mejah, ali nam je državljansko vojne premalo, ali nam je treba še medsebojnega prepira? Jaz sem naredil re- jaz v mene vsakdo vidi in vsak lahko govori k menoj.” Marat se je nehal smejati. “Danton”, je začel slovesno, “dajte odgovor o triintrideset-tisoč tolarjih, katere vam je Montmorin v imenu kralja v gotovem denarju izplačal pod naslovom, da vas odškoduje za kraljevsko advokaturo, ki je ugasla,” / “Jaz sem bil 14. julija zraven,” je ponosno odvrnil Danton. “Kaj pa je veletatvine vašega Lacroixa v Belgiji, ki sta si jih razdelila?” “Oborožil sem pariške okraje.” “In dva milijona “tajnih izdatkov” ustiavotvorne skupšči- ne, od katerih je ena četrtina rogal Marali -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhujše šele pride odromala v vaše žepq?” , “Ustavil sem pj sovražnika in zaveznikom zagradil pot v Pariz.” “Vi-Lvlačuga!” je dejal Marat. Danton se je dvignil; bilo je strašno ga pogledati. “Da,” je zakričal, “sem vlačuga; za svoj trebuh sem jemal denar, toda odrešil sem zato svet!” Robespierre je grizel nohte; on se ni mogel ne smejati ne smehljati. Danton je nadaljeval: “Jaz sem kakor morje, ki ima plimo in oseko. Če je oseka, 8e vidijo moje plitvine, če je plima, bučijo moji valovi.” "Vaša pena,” se je zlobno za- “Moj Danton. vihar,” je zagrmel Zdajci se je Marat razljutil, zasikal je ko gad: (Dalje prihodnjič) V BUG SPOMIN V IUS SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE-1 OA ISKRENO IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA Alojzij Lavrich ki Je zatisnil svoje trudne oči 29. Januarja 1943. Štiri let je že poteklo, kar si Ti zapustil nas, oh kako prazno je življenje. ' od kar med nami več Te ni Predragi in ljubljeni oče, na eomilo Tvojo spomini nam hite, počival mimo v hladnem grobu, in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: SINOVI IN HČERE Cleveland. O. 29. januarja 1947. TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Pvt Robert J. Starc ki je na bojnem polju dal svoje mlado življenje za domovino dne 29. januarja 1944. Že tri leta, dragi Robert, v daljni Italiji mirno počivaš, tako prerano si moral zapustiti svoje drage in žalostni spomin prisili tiho solzo v oko. Ljubljeni sin in brat predragi, ni mogoče nam okrasiti Tvoj grob, pa pošiljamo šopek očenašev spleten, ki naj Ti ho v trajen blag spomin. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY STARC, starši; JOSEPH, brat. Cleveland, O. 29. januarja 1947. H Ilf« mJLsn 1923 — 1945 V BLAG SPOMIN DEUGE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA DRAGEGA SINA IN BRATA Pit Raymond F. Medveš ki Je dal svoje mlado življenje za domovino na daljnem Guadalcanal v cvetu svoje mladosti 21. let Padel je 29. januarja 1945. Je potihnil bojni grom, za srečo — svobodo — in dom: Junak, pa tamkaj si ostal, mlado si življenje dal; daleč v grobu zdaj tam ležiš, z nikomur več ne govoriš. Duša pa v nebesih zdaj srečna uživa sveti raj. {Žalujoči ostali: JOHN in PRANCES MEDVEŠ, starši: HARRY MEDVEŠ, brat. Cleveland. O.. 29. januarja 1947. OBVESTILO Do takrat, da bo naša družba in druge družbe, ki nas zalagajo z naravnim plinom, v stanu preskrbeti dovolj pripomočkov, da bomo lahko prevedli dovolj plina za vse sedanje zahteve, ne moremo dati plina za nobeno dodatno opremo za hišno gretje ali druga poslopja. • Obžalujemo, ker so nas razmere, nad katerimi nimamo kontrole, primorale k temu koraku. M EAST OHIO GAS COMPANY OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA < HE 2736. 1146 E. 61st St. r 8E PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAIN! (0. 8605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. Ne čakajte, kadar imate čut, se vas prijemlje starat, če težko kontrolirate vodo. če ra peče V mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja Pojdite k zdravniku, id Ima IS let. uspešne Izkušnje v bolnišnici v teh boleailh. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG. 850 EUCLID AVE. TELEFON MAih 6016 Uradne vre: 10 do 4 razen ob sredah in po dogovora UČITE SE AN6LESCINE iz Dr. Kanovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA -ENGLISH- SLOVENI BUDER” kateremu je znižana cena O A A in stane samo: 9 £iUU • Naročila sprejema f KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 SL Clair Ave. Cleveland, O. /