20 Št. Maribor, petek 31.3.2023 OBČINA BRDA 492. Odlok o rebalansu 1. proračuna Občine Brda za leto 2023 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 A. I. 70 71 72 73 74 78 II. XIX ODLOK O REBALANSU 1. PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2023 1. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11-UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15–ZIPRS1617, 13/18 in 195/20-odl.US) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 4. redni seji dne 28. 3. 2023 sprejel Leto Splošna določba 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2021) in sicer tako, da se na novo glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 +78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) v EUR Rebalans 1. 2023 9.784.115 6.940.784 5.319.713 4.418.377 605.803 295.333 200 1.621.071 768.370 11.000 12.200 28.000 801.501 514.413 344.500 169.913 78.390 78.390 2.233.710 1.172.287 1.061.423 16.818 16.818 10.536.311 Št. 20/31.3.2023 40 41 42 43 III. B. IV. 75 V. 44 VI. C. VII. 50 VIII. 55 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSIKIH DELEŽEV (IV.-V.) RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500+501) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550+551) ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Spl. sklad za drugo) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Brda. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Spremeni se 11. člen Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2021) in sicer tako, da se na novo glasi: »Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v Stran 777 2.299.519 558.800 91.210 1.867.509 62.000 20.000 3.228.172 50.000 1.824.500 173.901 1.179.771 4.382.561 4.382.561 326.059 98.000 228.059 -752.196 0 0 0 0 0 23.299 23.299 0 0 0 23.299 -23.299 600.000 600.000 600.000 353.000 353.000 353.000 -528.495 247.000 752.196 528.495 računu financiranja se bo občina za proračun leta 2023 dolgoročno zadolžila do višine 600.000 Eur za investicije. Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5 % izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2023, o zadolžitvi pa odloča župan. Vsi neposredni in posredni uporabniki proračuna morajo na zahtevo Službe za finance prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotovitev likvidnosti oz. za izvrševanje proračuna.« 3. člen Vsa ostala določila Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2023, ostanejo nespremenjena in v veljavi. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 4100-01/2023 Datum: 28. 3. 2023 sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njihovo uresničevanje in obseg sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu lokalne skupnosti. Občina Brda Franc Mužič, župan 493. Letni program športa v Občini Brda za leto 2023 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 - ZDeb), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014 – 2023 (ReNPŠ 14-23) (Uradni list RS, št. 26/2014) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na svoji 4. redni seji dne 28. 3. 2023 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI BRDA ZA LETO 2023 1. Letni program športa v Občini Brda (v nadaljevanju: LPŠ) določa programe, ki se v letu 2023 sofinancirajo iz javnih 2. Občina z LPŠ omogoča in soustvarja pogoje za razvoj športa, ki je v javnem interesu in se sofinancira iz javnih sredstev. Občina iz javnih sredstev uresničuje javni interes na področju športa z:  zagotavljanjem sredstev za realizacijo izvedbe LPŠ in sofinanciranjem tistega dela nacionalnega programa športa, ki se izvaja v Občini,  spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti,  načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javnih športnih objektov. 3. Občina Brda v letu 2023, v skladu z Odlokom o Rebalansu I. Proračuna Občine Brda za leto 2023, namenja proračunska sredstva v višini 666.649,00 EUR za naslednje programe: 18059001 Programi športa 666.649,00 EUR 18043 Športne aktivnosti 4.000,00 EUR 18049 Šport v društvih – kakovostni šport 18051 18053 18052 18055 18091 18093 18096 Stran 778 41.600,00 EUR Šport v društvih – rekreacija Upravljanje in tekoče vzdrževanje športnih objektov Nakup opreme za urejanje in vzdrževanje športnih površin Investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov Pokritje obstoječega balinišča v Vipolžah Nogometno igrišče v športnem parku Vipolže – II. faza Fitnes na prostem v Vipolžah 4. V skladu z določili Zakona o športu in Pravilnika Občine Brda o sofinanciranju programov na področju športa bo Občina Brda objavila Javni razpis za sofinanciranje programov s področja športa, ki jih bo Občina Brda sofinancirala v letu 2023. V okviru razpisanih sredstev se bodo sofinancirali tisti programi ali aktivnosti, ki bodo izpolnjevali pogoje in merila iz javnega razpisa. Občina Brda bo v javnem razpisu v skladu s sprejetim LPŠ objavila merila kot sestavni del razpisne dokumentacije. Posameznemu društvu oz. klubu, ki bo izpolneval pogoje, se bo dodelilo sorazmerni delež, glede na število točk, ki jih bo posamezno društvo oz. klub dobil v razmerju do vsote točk vseh društev. Društvo oz. klub, ki bo tekmovalo v več kategorijah, lahko odda prijavo za vsako kategorijo posebej. Merila za ocenjevanje oz. vrednotenje: Številčnost ekipe (število članov kluba oz. društva, ki imajo s strani ZVEZE izdano licenco)  do 10 članov _____________ 200 točk  od 11 do 25 članov ________ 400 točk  od 26 do 50 članov ________ 600 točk  nad 51 članov ____________ 800 točk Območje tekmovanja:  Goriška ________________ 200 točk  zahodni del Slovenije______ 400 točk   4.050,00 EUR 47.300,00 EUR 7.500,00 EUR 58.000,00 EUR 128.699,00 EUR 330.000,00 EUR 45.500,00 EUR Slovenija _______________ 600 točk Tujina _______________¬___ 800 točk Nivo tekmovanja kluba:  medobčinska ___________ 200 točk  regijska ________________ 300 točk  III. državna liga __________ 400 točk  II. državna liga __________ 600 točk  I. državna liga __________ 800 točk Število tekem (samo prvenstvenih), ki jih je imel klub oz. društvo v preteklem letu:  do 10 tekem _____________ 200 točk  od 11 do 20 tekem ________ 400 točk  od 20 do 30 tekem ________ 600 točk  nad 30 tekem ____________ 800 točk Uspešnost ekipe (uvrstitev ekipe v prvenstvu):  1. ali 2. mesto ____________800 točk  3. ali 4. mesto ____________600 točk  5. ali 6. mesto ____________400 točk  7. ali nižje________________200 točk Upravičenost, izbor programov in višino sofinanciranja programov bo na podlagi meril vrednotila in predlagala Komisija za šport. Nadzor nad porabo javnih sredstev, pridobljenih v okviru javnega razpisa, ter nad vsebino izvedenih programov, vrši Komisija za šport. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 5. Sofinanciranje, soorganizacija in sodelovanje Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda pri drugih športnih programih in prireditvah:  Ujemi svoje sanje, demonstracija vožnje dirkalnih vozil  Pohod po poti miru  Pohod ob polni luni  Pohod med cvetočimi češnjami  Pohod od češnje do češnje  Kolesarski maraton Junaki vinogradov  Kolesarska dirka po Sloveniji  Tradicionalni balinarski turnir v igri trojic  Eco maratona Collio Brda, tekaški maraton  Martinov pohod s spoznavanjem kulturne dediščine in eno gastronomije Brd 6. LPŠ za leto 2023 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671-01/2023-02 Datum: 28. 3. 2023 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 494. Objava javnih razpisov Stran 779 Besedila navedenih javnih razpisov so od dne 31.3.2023 dalje objavljena na spletni strani Občine Črna na Koroškem: www.crna.si, pod rubriko Obvestila iz uprave. Datum: 30.3.2023 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja OBČINA DORNAVA 495. Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava, na svoji 2. redni seji, dne 23. 2. 2023, sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA Nepremičnini parc. št. 412/4, k.o. Polenšak (377), zemljišče v izmeri 232 m², se odvzame status javnega dobra. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnini iz prvega odstavka preneha status grajenega javnega dobra in postane polna last Občine Dornava. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1, 56/08,4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22– ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev v občini Črna na Koroškem ( Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/2016), Pravilnika o spremembi pravilnika o sofinanciranju dejavnosti kulturnih društev v občini Črna na Koroškem ( Uradno glasilo slovenskih občin št.18/2023), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 3/13, 81/16,11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22), 17. in 19. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18– ZNOrg, 82/20 in 3/22 – ZDeb), Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2021), Pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje izvedbe programov na področju socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti v Občini Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 127/03, 38/05 in Uradno glasilo slovenski občin, štev.: 24/2016 ) ter Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.18/2023), Občina Črna na Koroškem objavlja naslednje javne razpise (v nadaljevanju: javni razpis): Številka: 478-23/2022 Datum: 23. 2. 2023 1. Javni razpis za izbor programov ljubiteljske kulture, ki se bodo v letu 2023 sofinancirali iz proračuna Občine Črna na Koroškem, št.: 610-0001/2023, 2. Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v občini Črna na Koroškem v letu 2023, št.: 67100003/2023, 3. Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov na področju socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti v občini Črna na Koroškem v letu 2023, št.: 093-0001/2023. I. Za podžupana Občine Dornava se imenujeta:  Srečko Kondrič, ___ ________ _____________ __________  Jože Brumen, _______________________ _______ ___ __________ Občina Dornava Matej Zorko, župan 496. Sklep o Dornava imenovanju podžupana Občine Župan Občine Dornava izdaja na podlagi prvega odstavka 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 34. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) in 1. člena Spremembe Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2023) naslednji SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA OBČINE DORNAVA II. Podžupana opravljata svojo funkcijo nepoklicno. III. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Podžupana pomagata županu pri njegovem delu ter opravljata posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ju župan pooblasti. Podžupana nadomeščata župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravljata podžupana tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge za katere ju župan pooblasti. IV. Plačilo za opravljanje funkcije podžupana ureja Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2022) V. Podžupana nastopita funkcijo s 1. 3. 2023. VI. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 031-1/2023-1 Datum: 1. 3. 2023 OBČINA DUPLEK 497. Spremembe Duplek in dopolnitve Statuta Občine Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE) in 116. čl. Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je občinski svet Občine Duplek na 4. redni seji dne 28.3.2023 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE DUPLEK 1. člen Spremeni se šesta točka 68. člena Statuta občine Duplek tako, da glasi: » (6) Predsednik in člani sveta vaških skupnosti imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih organov in članov vaških skupnosti ter povračil stroškov.« 2. člen Vsa ostala določila Statuta ostanejo še naprej v veljavi nespremenjena. 3. člen Spremembe in dopolnitve Statuta pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-5/2023-7 Datum: 28.3.2023 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 498. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Korena Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) 40., 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 4. redni seji, dne 28.3.2023, sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA KORENA I. Občina Dornava Matej Zorko, župan Stran 780 Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ureja:  ime in sedež ustanovitelja,  ime in sedež zavoda,  dejavnosti zavoda,  organizacija zavoda,  določbe o organih zavoda,  način zagotavljanja sredstev za delo zavoda,  način razpolaganja s presežki,  pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,  določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda,  medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljem,  druge določbe, v skladu z zakonom. (2) Druge medsebojne odnose, pravice in obveznosti, ki niso urejene s tem odlokom, zavod ureja z neposrednimi pogodbami. 2. člen S tem odlokom Občina Duplek (v nadaljevanju: ustanovitelj), Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek, ustanavlja na področju osnovnega šolstva ter vzgoje in varstva predšolskih otrok Javni vzgojno izobraževalni zavod OSNOVNA ŠOLA KORENA (v nadaljevanju: zavod). 3. člen (1) Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in statutom zavoda. (2) Zavod se vpiše v sodni register. 4. člen Ime zavoda: Osnovna šola Korena Skrajšano ime zavoda: OŠ Korena Sedež zavoda : Zg. Korena 32, 2242 Zg. Korena 5. člen (1) Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano Osnovna šola Korena, Zg. Korena 32, 2242 Zg. Korena. (2) Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz 1. odstavka tega člena. 6. člen Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju ter vzgoji in varstvu predšolskih otrok na področju naselij: Zg. Korena, Sp. Korena, Zimica, Jablance in Žikarce. II. Dejavnosti zavoda 7. člen (1) Zavod opravlja naslednje dejavnosti:  A 01.490 Čebelarstvo  P 85.100 Predšolska vzgoja  P 85.200 Osnovnošolsko izobraževanje  P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje  R 91.011 Dejavnost knjižnic  N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj  P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje  G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah  H 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet  H 49.410 Cestni tovorni promet  I 56.290 Druga oskrba z jedmi  L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi. (2) Zavod lahko opusti opravljanje glavne dejavnosti in prične opravljati novo dejavnost samo s soglasjem ustanovitelja. Zavod lahko poleg javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitve na trgu (tj. tržno dejavnost). Dejavnost se lahko izvaja, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. Zavod bo kot tržno dejavnost izvajal dejavnost »Druge oskrbe z jedmi« in »Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi. III. Organizacija zavoda 8. člen (1) Organizacija zavoda se določi s statutom oziroma pravili zavoda. V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote. S statutom oziroma pravili zavoda je lahko določeno, da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu. Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda. (2) V okviru zavoda delujejo naslednje delovne enote:  osnovna šola Korena (izvajanje osnovnošolskega programa), s sedežem Zg. Korena 32, Zg. Korena,  enota vrtec Korenjaki (izvajanje programa predšolske vzgoje), s sedežem Zg. Korena 32, Zg. Korena. IV. Organi zavoda 9. člen (1) Organi zavoda so:  svet zavoda,  ravnatelj,  svet staršev,  strokovni organi. (2) Zavod lahko ima tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oz. imenovanja določi s pravili zavoda. (3) Za sestavo, pristojnosti in delovanje strokovnih organov zavoda se neposredno uporablja zakon. Stran 781 Podrobnejši način delovanja strokovnih organov lahko določi zavod z internimi akti oziroma pravili. 1. Svet zavoda 10. člen (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki pedagoških in drugih delavcev ter predstavniki staršev. (2) Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed delavcev občinskega urada ali občinskih organov ali občanov. Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda tako, da so v svetu zastopani predstavniki osnovnošolske dejavnosti in predstavniki predšolskega izobraževanja. (3) Predstavnike staršev volijo starši preko sveta staršev zavoda. 11. člen Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta. Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov. 12. člen (1) Svet zavoda šteje 11 članov:  3 predstavniki ustanovitelja,  5 predstavnikov delavcev zavoda,  3 predstavniki staršev. (2) Podrobnejšo organizacijo in način dela sveta zavoda urejajo pravila zavoda. 13. člen Svet zavoda:  Imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda  Odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov  Obravnava poročila o izobraževalni problematiki  Odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca  Odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja  Odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli oz. zavodu  Sprejema statut oz. pravila in druge splošne akte zavoda  Sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje  Določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda  Predlaga ustanovitelju spremembo ali razrešitev dejavnosti  Imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah  Daje ustanovitelju in ravnatelju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve 2. Ravnatelj 14. člen Poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj je pedagoški vodja zavoda. 15. člen Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda po postopku, določenem z zakonom. Mandat ravnatelja traja 5 leta. 16. člen Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin V zavodu se lahko imenuje eden ali več pomočnikov ravnatelja, ki pomagajo ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog, v skladu s pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. 17. člen Naloge ravnatelja in pomočnika ravnatelja podrobneje določajo pravila zavoda. 18. člen V vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja v skladu s pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. 3. Svet staršev 19. člen (1) Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev se oblikuje tudi v podružnici osnovne šole in v vzgojno varstveni enoti. Število članov sveta staršev zavoda ter način in postopek volitev se določi s statutom zavoda. (2) Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. (3) Svet staršev:  predlaga nadstandardne programe,  daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,  sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu;  daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,  razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojnoizobraževalni problematiki,  obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojnoizobraževalnim delom,  voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole;  lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje;  v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,  opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. 4. Strokovni organi 20. člen (1) Strokovni organi zavoda so:  učiteljski zbor,  učiteljski zbor podružnične šole,  vzgojiteljski zbor,  vzgojiteljski zbor enote,  oddelčni učiteljski zbor,  razrednik,  in drugi strokovni organi določeni s pravili zavoda. (2) Strokovni organi zavoda obravnavajo vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odločajo o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določajo strokovne predloge za programe dela in razvoj zavoda. V okviru pooblastil določenih v pravilih zavoda, dajejo svetu zavoda in ravnatelju mnenja in predloge glede organiziranja dela ter razvoja zavoda. V. Splošni akti zavoda Stran 782 21. člen (1) Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati v skladu z zakonu ali pravilniki, uredi svojo notranjo organizacijo in delo z internimi akti ali pravilniki. Statut oziroma pravila zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Druge splošne akte sprejme svet zavoda, če ni s statutom oz. pravili zavoda določeno, da jih sprejme ravnatelj oz. direktor zavoda. (2) Pravila iz tega člena ne smejo biti v neskladju z zakonom, pravilniki ali s tem odlokom. VI. Sredstva, ki so zavodu ustanovitev in začetek dela zagotovljena za 22. člen (1) Zavod pridobiva sredstva za svoje delovanje:  iz državnega proračuna,  od ustanovitelja zavoda,  prispevkov staršev in učencev,  s prodajo blaga in storitev na trgu  iz donacij, prispevkov, od sponzorjev in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki opredeljuje financiranje javnega zavoda. (2) Iz državnega proračuna zavod pridobiva sredstva za plače in druge osebne prejemke za zaposlene v okviru sistemiziranih delovnih mest v zavodu in druga sredstva za delovanje javnega zavoda, ki jih določa zakon. (3) Ustanovitelj zagotavlja pogoje za delo zavoda. Ustanovitelj zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje zavoda, ki so določena z zakonom in pogodbo o financiranju zavoda. (4) Zavod samostojno opravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično in premično premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. VII. Viri, način in pogoji za pridobivanje sredstev za delo zavoda 23. člen (1) Za področje osnovnošolskega izobraževanja se iz sredstev ustanovitelja zagotavljajo:  sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme za osnovno šolo in druge materialne stroške, razen materialnih stroškov iz 81. člena Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,  sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli, razen za prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih  sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme  sredstva za dodatne dejavnosti osnovne šole 24. člen (1) Programi predšolske vzgoje se financirajo iz:  javnih sredstev,  sredstev ustanovitelja,  plačil staršev ter  donacij in drugih virov. (2) Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo proračunska inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine ustanoviteljice vrtca. (3) Določila o financiranju predšolske vzgoje iz državnega proračuna so podrobneje opredeljena v Zakonu o vrtcih. 25. člen Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (1) Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev. (2) Cena programa iz prejšnjega odstavka vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo:  stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo,  stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in  stroški živil za otroke. (3) Podrobnejša pravila o oblikovanju cen programov vrtec so opredeljena v Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. 26. člen (1) Če je občina ustanoviteljica več vrtcev, lahko sprejme sklep, v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja za vse vrtce, kot osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena. (2) Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev. Občina zagotavlja tudi sredstva za otroke tujcev, če ima vsaj eden od staršev skupaj z otrokom na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. 27. člen (1) Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev. (2) Občina ustanoviteljica vrtcu zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa. Metodologijo določanja stroškov, ki so elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo. (3) Občina ustanoviteljica sklene z vrtcem pogodbo o financiranju. 28. člen (1) Del sredstev za dejavnost predšolske vzgoje se zagotavlja s prispevkom staršev. Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila vrtcem zagotavlja državni proračun. (2) Če iz evidence plačil staršev izhaja, da so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od zapadlosti, vrtec pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo, v katerem določi rok za poravnavo zapadlih neporavnanih obveznosti, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če obveznost ne bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel postopek za izterjavo neporavnanih obveznosti. 29. člen (1) Zavod ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Stran 783 (2) Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. (3) Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole. (4) Za delovanje sklada upravni odbor lahko sprejme pravila. VIII. Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda 30. člen (1) Vrtec, občini ustanoviteljici mesečno izdaja zahtevke za kritje stroškov iz 24. člena tega odloka. (2) Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova cen programov v vrtcu, se upošteva pri prvi naslednji določitvi cene programov. (3) Presežek prihodkov nad odhodki se ugotavlja ločeno po dejavnostih, ločeno za dejavnost osnovne šole, za dejavnost predšolske vzgoje in za tržno dejavnost. (4) O razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki oziroma pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu odloči občina ustanoviteljica. 31. člen (1) Presežek prihodkov nad odhodki, ki izvira iz lastne realizacije zavoda na trgu (neproračunska poraba) lahko uporabi zavod za stimulacije k plačam delavcev, ki so s svojim delom prispevali k prihodkom ter za opravljanje in razvoj osnovne dejavnosti. (2) Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastanejo pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovne dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila in standarde, krije ustanovitelj. 32. člen (1) Zavod mora ustanovitelju vsako leto najkasneje do 31. oktobra posredovati podatke za pripravo proračuna občine za naslednje leto. (2) Svet zavoda sprejme letni program dela in letni finančni načrt zavoda in ga v delu, ki se financira iz sredstev ustanovitelja uskladi s proračunom ustanovitelja v roku 30 dni po sprejetju proračuna občine. Del finančnega načrta, ki se financira iz državnega proračuna pa se uskladi s proračunom Republike Slovenije v roku 60 dni po sprejetju proračuna. Uskladitev s proračuni se v predpisanem roku opravi tudi v primeri sprememb in dopolnitev proračuna, v kolikor se spremembe nanašajo na financiranje zavoda. IX. Medsebojne pravice in zavodom in ustanoviteljico obveznosti med 33. člen Ustanoviteljica ima do zavoda naslednje obveznosti in pravice:  redno zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda za namene in v obsegu, ki jih v skladu z zakonom, normativi in tem odlokom določa njen proračun,  v okviru materialnih možnosti zagotavlja sredstva za ohranjanje in izboljševanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti zavoda,  spremlja skladnost uporabe sredstev, ki jih je zagotovila v svojem proračunu, z nameni, za katere so bila sredstva zagotovljena,  odloča o statusnih spremembah, Št. 20/31.3.2023    Uradno glasilo slovenskih občin daje soglasje k spremembi ali širitvi dejavnosti zavoda, daje pobude svetu zavoda in ravnatelju, izvaja druge naloge in obveznosti ustanoviteljice ter opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, statutom občine, tem odlokom in drugimi predpisi. 34. člen Zavod je v skladu z zakonom in tem odlokom v razmerju do ustanoviteljice dolžan:  zagotavljati namensko in racionalno rabo oz. uporabo vseh sredstev ustanoviteljice, ki jih ima zavod v upravljanju ali jih tekoče pridobiva za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen,  zagotavljati ustanoviteljici podatke in informacije, potrebne za spremljanje stanja, izvajanje njenih pravic, obveznosti in pristojnosti do zavoda in planiranje razvoja zavoda ter dejavnosti zavoda, ter druge podatke v skladu z zakonom,  na pristojnih organih obravnavati pobude ustanoviteljice in ji poročati o sklepih teh organov,  posredovati ustanoviteljici program razvoja in letni načrt ter finančni plan,  dvakrat letno, na zahtevo ustanoviteljice pa tudi večkrat med letom, poročati o izvajanju delovnega načrta, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi namenskih sredstev ustanoviteljice in o drugih zadevah, o katerih mora biti oz. bo želela biti ustanoviteljica seznanjena zaradi celovitega spremljanja stanja v zavodu,  dovoliti pooblaščenim osebam ustanoviteljice, da na licu mesta preverja namenskost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih za delo zavoda zagotavlja v proračunu,  izvajati druge naloge in obveznosti, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi. X. Odgovornost zavoda ustanovitelja za obveznosti 35. člen Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje zavoda. XI. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 36. člen Zavod samostojno upravlja s premoženjem, vendar lahko vstopa v pravne posle, katerih posledica je odtujitev nepremičnega premoženja ali obremenitev premoženja ustanoviteljice s stvarnimi ali drugimi bremeni, samo s predhodnim soglasjem ustanoviteljice. Zavod je dolžan upravljati in uporabljati premoženje ustanoviteljice s skrbnostjo dobrega gospodarja. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljici. XII. Statusne spremembe in prenehanje zavoda 37. člen (1) O vseh statusnih spremembah zavoda odloča ustanovitelj zavoda. (2) Zavod lahko preneha s svojim delovanjem v primerih, ki jih določa zakon. XIII. Varstvo osebnih podatkov 38. člen Stran 784 Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. XIV. Prehodne in končne določbe 39. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Korena (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije št. 24/2004, 36/2007; UGSO št. 9/2011, UGSO št. 30/2016, 26/2022). 40. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-5/2023-6 Datum: 28.3.2023 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 499. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Duplek Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) 40., 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 4. redni seji, dne 28.3.2023, sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA DUPLEK I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ureja:  ime in sedež ustanovitelja,  ime in sedež zavoda,  dejavnosti zavoda,  organizacija zavoda,  določbe o organih zavoda,  način zagotavljanja sredstev za delo zavoda,  način razpolaganja s presežki,  pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,  določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda,  medsebojne pravice in obveznosti med zavodom in ustanoviteljem,  druge določbe, v skladu z zakonom. (2) Druge medsebojne odnose, pravice in obveznosti, ki niso urejene s tem odlokom, zavod ureja z neposrednimi pogodbami. 2. člen Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin S tem odlokom Občina Duplek (v nadaljevanju: ustanovitelj), Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek, ustanavlja na področju osnovnega šolstva ter vzgoje in varstva predšolskih otrok Javni vzgojno izobraževalni zavod OSNOVNA ŠOLA DUPLEK (v nadaljevanju: zavod). 3. člen (1) Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in statutom zavoda. (2) Zavod se vpiše v sodni register. 4. člen Ime zavoda: Osnovna šola Duplek Skrajšano ime zavoda: OŠ Duplek Sedež zavoda : Korenska cesta 31, 2241 Spodnji Duplek 5. člen (1) Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano Osnovna šola Duplek, Korenska cesta 31, 2241 Spodnji Duplek. (2) Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz 1. odstavka tega člena. 6. člen (1) Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju ter vzgoji in varstvu predšolskih otrok na področju naselij: Zg. Duplek, Sp. Duplek, Dvorjane, Vurberk in Ciglence. (2) Matična enota je Osnovna šola Duplek, kjer je sedež zavoda in zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju naselij Sp. Duplek in Ciglence do vključno št. 35. (3) Podružnična šola v Zg. Dupleku zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju naselja Zg. Duplek, podružnična šola Dvorjane pa potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju dela naselja Ciglence od hišne št. 36 do hišne št. 66 ter na področju naselij Dvorjane in Vurberk. II. Dejavnosti zavoda 7. člen (1) Zavod opravlja naslednje dejavnosti:  P/ 85.100 Predšolska vzgoja  P/85./200 Osnovnošolsko izobraževanje  P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje  R 91.011 Dejavnost knjižnic  N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj  P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje  G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah  H 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet  H 49.410 Cestni tovorni promet  I 56.290 Druga oskrbe z jedmi  L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi. (2) Zavod lahko opusti opravljanje glavne dejavnosti in prične opravljati novo dejavnost samo s soglasjem ustanovitelja. Zavod lahko poleg javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitve na trgu (tj. tržno dejavnost). Dejavnost se lahko izvaja, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. Zavod bo kot tržno dejavnost izvajal dejavnost »Druge oskrbe z jedmi« in »Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi. III. Stran 785 Organizacija zavoda 8. člen (1) Organizacija zavoda se določi s statutom oziroma pravili zavoda. V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote. S statutom oziroma pravili zavoda je lahko določeno, da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu. Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda. (2) V okviru zavoda delujejo naslednje delovne enote:  Osnovna šola Duplek, Korenska c. 31, Sp. Duplek, s podružnico v Zg. Dupleku, Zg. Duplek 8/d in v Dvorjanah, Dvorjane 15/d,  Enota vrtca Spodnji Duplek pri OŠ Duplek, Korenska cesta 31¸  Enota vrtca Zg. Duplek, Zg. Duplek 8/d,  Enota vrtca Zg. Duplek, pri podružnici OŠ Duplek, Zg. Duplek 98,  Enota vrta Dvorjane pri OŠ Duplek, Dvorjane 15/a. IV. Organi zavoda 9. člen (1) Organi zavoda so:  svet zavoda,  ravnatelj,  svet staršev,  strokovni organi. (2) Zavod lahko ima tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oz. imenovanja določi s pravili zavoda. (3) Za sestavo, pristojnosti in delovanje strokovnih organov zavoda se neposredno uporablja zakon. Podrobnejši način delovanja strokovnih organov lahko določi zavod z internimi akti oziroma pravili. 1. Svet zavoda 10. člen (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki pedagoških in drugih delavcev ter predstavniki staršev. (2) Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed delavcev občinskega urada ali občinskih organov ali občanov. Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda tako, da so v svetu zastopani predstavniki osnovnošolske dejavnosti in predstavniki predšolskega izobraževanja. (3) Predstavnike staršev volijo starši preko sveta staršev zavoda. 11. člen Mandat članov sveta zavoda traja 4 leta. Svet zavoda odloča z večino glasov svojih članov. 12. člen (1) Svet zavoda šteje 11 članov:  3 predstavniki ustanovitelja,  5 predstavnikov delavcev zavoda,  3 predstavniki staršev. (2) Podrobnejšo organizacijo in način dela sveta zavoda urejajo pravila zavoda. 13. člen Svet zavoda:  Imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda  Odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov  Obravnava poročila o izobraževalni problematiki  Odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca Št. 20/31.3.2023         Uradno glasilo slovenskih občin Odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja Odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli oz. zavodu Sprejema statut oz. pravila in druge splošne akte zavoda Sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje Določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda Predlaga ustanovitelju spremembo ali razrešitev dejavnosti Imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah Daje ustanovitelju in ravnatelju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve 2. Ravnatelj 14. člen Poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj je pedagoški vodja zavoda. 15. člen Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda po postopku, določenem z zakonom. Mandat ravnatelja traja 5 leta. 16. člen V zavodu se lahko imenuje eden ali več pomočnikov ravnatelja, ki pomagajo ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog, v skladu s pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. 17. člen Naloge ravnatelja in pomočnika ravnatelja podrobneje določajo pravila zavoda. 18. člen V vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja v skladu s pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. 3. Svet staršev 19. člen (1) Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev se oblikuje tudi v podružnici osnovne šole in v vzgojno varstveni enoti. Število članov sveta staršev zavoda ter način in postopek volitev se določi s statutom zavoda. (2) Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. (3) Svet staršev:  predlaga nadstandardne programe,  daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,  sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu;  daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,       Stran 786 razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojnoizobraževalni problematiki, obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojnoizobraževalnim delom, voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole; lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje; v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine, opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. 4. Strokovni organi 20. člen (1) Strokovni organi zavoda so:  učiteljski zbor,  učiteljski zbor podružnične šole,  vzgojiteljski zbor,  vzgojiteljski zbor enote,  oddelčni učiteljski zbor,  razrednik,  in drugi strokovni organi določeni s pravili zavoda. (2) Strokovni organi zavoda obravnavajo vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odločajo o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določajo strokovne predloge za programe dela in razvoj zavoda. V okviru pooblastil določenih v pravilih zavoda, dajejo svetu zavoda in ravnatelju mnenja in predloge glede organiziranja dela ter razvoja zavoda. V. Splošni akti zavoda 21. člen (1) Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati v skladu z zakonu ali pravilniki, uredi svojo notranjo organizacijo in delo z internimi akti ali pravilniki. Statut oziroma pravila zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Druge splošne akte sprejme svet zavoda, če ni s statutom oz. pravili zavoda določeno, da jih sprejme ravnatelj oz. direktor zavoda. (2) Pravila iz tega člena ne smejo biti v neskladju z zakonom, pravilniki ali s tem odlokom. VI. Sredstva, ki so zavodu ustanovitev in začetek dela zagotovljena za 22. člen (1) Zavod pridobiva sredstva za svoje delovanje:  iz državnega proračuna,  od ustanovitelja zavoda,  prispevkov staršev in učencev,  s prodajo blaga in storitev na trgu  iz donacij, prispevkov, od sponzorjev in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki opredeljuje financiranje javnega zavoda. (2) Iz državnega proračuna zavod pridobiva sredstva za plače in druge osebne prejemke za zaposlene v okviru sistemiziranih delovnih mest v zavodu in druga sredstva za delovanje javnega zavoda, ki jih določa zakon. (3) Ustanovitelj zagotavlja pogoje za delo zavoda. Ustanovitelj zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje zavoda, ki so določena z zakonom in pogodbo o financiranju zavoda. (4) Zavod samostojno opravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično in premično premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja. Št. 20/31.3.2023 VII. Uradno glasilo slovenskih občin Viri, način in pogoji za pridobivanje sredstev za delo zavoda 23. člen (1) Za področje osnovnošolskega izobraževanja se iz sredstev ustanovitelja zagotavljajo:  sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme za osnovno šolo in druge materialne stroške, razen materialnih stroškov iz 81. člena Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,  sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli, razen za prevoze učencev s posebnimi potrebami ob pouka prostih dnevih  sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme  sredstva za dodatne dejavnosti osnovne šole 24. člen (1) Programi predšolske vzgoje se financirajo iz:  javnih sredstev,  sredstev ustanovitelja,  plačil staršev ter  donacij in drugih virov. (2) Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo proračunska inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine ustanoviteljice vrtca. (3) Določila o financiranju predšolske vzgoje iz državnega proračuna so podrobneje opredeljena v Zakonu o vrtcih. 25. člen (1) Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev. (2) Cena programa iz prejšnjega odstavka vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo:  stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo,  stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in  stroški živil za otroke. (3) Podrobnejša pravila o oblikovanju cen programov vrtec so opredeljena v Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. 26. člen (1) Če je občina ustanoviteljica več vrtcev, lahko sprejme sklep, v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja za vse vrtce, kot osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena. (2) Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev. Občina zagotavlja tudi sredstva za otroke tujcev, če ima vsaj eden od staršev skupaj z otrokom na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. 27. člen (1) Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev. (2) Občina ustanoviteljica vrtcu zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa. Metodologijo Stran 787 določanja stroškov, ki so elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo. (3) Občina ustanoviteljica sklene z vrtcem pogodbo o financiranju. 28. člen (1) Del sredstev za dejavnost predšolske vzgoje se zagotavlja s prispevkom staršev. Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila vrtcem zagotavlja državni proračun. (2) Če iz evidence plačil staršev izhaja, da so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od zapadlosti, vrtec pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo, v katerem določi rok za poravnavo zapadlih neporavnanih obveznosti, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če obveznost ne bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel postopek za izterjavo neporavnanih obveznosti. 29. člen (1) Zavod ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. (2) Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. (3) Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike šole predlaga svet šole. (4) Za delovanje sklada upravni odbor lahko sprejme pravila. VIII. Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda 30. člen (1) Vrtec, občini ustanoviteljici mesečno izdaja zahtevke za kritje stroškov iz 24. člena tega odloka. (2) Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova cen programov v vrtcu, se upošteva pri prvi naslednji določitvi cene programov. (3) Presežek prihodkov nad odhodki se ugotavlja ločeno po dejavnostih, ločeno za dejavnost osnovne šole, za dejavnost predšolske vzgoje in za tržno dejavnost. (4) O razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki oziroma pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu odloči občina ustanoviteljica. 31. člen (1) Presežek prihodkov nad odhodki, ki izvira iz lastne realizacije zavoda na trgu (neproračunska poraba) lahko uporabi zavod za stimulacije k plačam delavcev, ki so s svojim delom prispevali k prihodkom ter za opravljanje in razvoj osnovne dejavnosti. (2) Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastanejo pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovne dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila in standarde, krije ustanovitelj. 32. člen Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (1) Zavod mora ustanovitelju vsako leto najkasneje do 31. oktobra posredovati podatke za pripravo proračuna občine za naslednje leto. (2) Svet zavoda sprejme letni program dela in letni finančni načrt zavoda in ga v delu, ki se financira iz sredstev ustanovitelja uskladi s proračunom ustanovitelja v roku 30 dni po sprejetju proračuna občine. Del finančnega načrta, ki se financira iz državnega proračuna pa se uskladi s proračunom Republike Slovenije v roku 60 dni po sprejetju proračuna. Uskladitev s proračuni se v predpisanem roku opravi tudi v primeri sprememb in dopolnitev proračuna, v kolikor se spremembe nanašajo na financiranje zavoda. IX. Medsebojne pravice in zavodom in ustanoviteljico obveznosti med 33. člen Ustanoviteljica ima do zavoda naslednje obveznosti in pravice:  redno zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda za namene in v obsegu, ki jih v skladu z zakonom, normativi in tem odlokom določa njen proračun,  v okviru materialnih možnosti zagotavlja sredstva za ohranjanje in izboljševanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti zavoda,  spremlja skladnost uporabe sredstev, ki jih je zagotovila v svojem proračunu, z nameni, za katere so bila sredstva zagotovljena,  odloča o statusnih spremembah,  daje soglasje k spremembi ali širitvi dejavnosti zavoda,  daje pobude svetu zavoda in ravnatelju,  izvaja druge naloge in obveznosti ustanoviteljice ter opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, statutom občine, tem odlokom in drugimi predpisi. 34. člen Zavod je v skladu z zakonom in tem odlokom v razmerju do ustanoviteljice dolžan:  zagotavljati namensko in racionalno rabo oz. uporabo vseh sredstev ustanoviteljice, ki jih ima zavod v upravljanju ali jih tekoče pridobiva za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen,  zagotavljati ustanoviteljici podatke in informacije, potrebne za spremljanje stanja, izvajanje njenih pravic, obveznosti in pristojnosti do zavoda in planiranje razvoja zavoda ter dejavnosti zavoda, ter druge podatke v skladu z zakonom,  na pristojnih organih obravnavati pobude ustanoviteljice in ji poročati o sklepih teh organov,  posredovati ustanoviteljici program razvoja in letni načrt ter finančni plan,  dvakrat letno, na zahtevo ustanoviteljice pa tudi večkrat med letom, poročati o izvajanju delovnega načrta, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi namenskih sredstev ustanoviteljice in o drugih zadevah, o katerih mora biti oz. bo želela biti ustanoviteljica seznanjena zaradi celovitega spremljanja stanja v zavodu,  dovoliti pooblaščenim osebam ustanoviteljice, da na licu mesta preverja namenskost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih za delo zavoda zagotavlja v proračunu,  izvajati druge naloge in obveznosti, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi. X. Odgovornost zavoda ustanovitelja za obveznosti Stran 788 35. člen Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje zavoda. XI. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 36. člen Zavod samostojno upravlja s premoženjem, vendar lahko vstopa v pravne posle, katerih posledica je odtujitev nepremičnega premoženja ali obremenitev premoženja ustanoviteljice s stvarnimi ali drugimi bremeni, samo s predhodnim soglasjem ustanoviteljice. Zavod je dolžan upravljati in uporabljati premoženje ustanoviteljice s skrbnostjo dobrega gospodarja. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljici. XII. Statusne spremembe in prenehanje zavoda 37. člen (1) O vseh statusnih spremembah zavoda odloča ustanovitelj zavoda. (2) Zavod lahko preneha s svojim delovanjem v primerih, ki jih določa zakon. XIII. Varstvo osebnih podatkov 38. člen Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. XIV. Prehodne in končne določbe 39. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/2020, 26/2022). 40. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-5/2023-5 Datum: 28.3.2023 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 500. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 ZIUOOPE), 3. ter 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 4. seji, dne 28.3.2023 sprejel Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI DUPLEK 1. člen Peti odstavek 11. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/11, 18/11, 23/13, 26/13, 20/15 in 8/21) se spremeni tako, da se glasi: » (5) Občina zagotavlja preko javnega podjetja gospodarsko javno službo iz 1. in 9. točke prvega odstavka 5. člena.« 2. člen Peti odstavek 12. člena odloka se spremeni tako, da glasi: » (5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena.« 3. člen Ostala določila Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek ostanejo nespremenjena. 4. člen Ta Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-5/2023-3 Datum: 28.3.2023 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 501. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja enote urejanja prostora VF-3 v k.o. Vurberk, v Občini Duplek Stran 789 (2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-071. (3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2682. 2. člen (vsebina odloka) (1) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in spremljajoče gradivo. Kartografski del: 1. Prikaz namenske rabe prostora 1.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN M - 1 : 5000 2. Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcelacije 2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M - 1 : 500 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 3.1 Načrtovana ureditev s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji M - 1 : 5000 4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor 4.1 Ureditvena situacija M - 1 : 500 4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji M - 1 : 500 4.3 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M - 1 : 500 4.4 Prometno tehnična situacija M - 1 : 500 5. Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel 5.1 Načrt parcelacije M - 1 : 500 6. Prikaz območja OPPN in ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 6.1 Ureditvena situacija s prikazom varovanja okolja in naravnih virov M - 1 : 1000 ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA ENOTE UREJANJA PROSTORA VF-3 v K.O. VURBERK, V OBČINI DUPLEK (ID 2682) Spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta:  Utemeljitev upoštevanja smernic in pravil urejanja prostora ter izvleček iz nadrejenega prostorskega akta  Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta  Seznam nosilcev urejanja prostora, konkretne smernice, odločba, mnenja  Seznam izdelanih strokovnih podlag in priloge (Strokovne podlage za pripravo OPPN, Elaborat ekonomike, načrt geotehnologije-geotehnični elaborat, geodetski načrt, idejna zasnova stanovanjske stavbe )  Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta  Izhodišča  Sklep  Povzetek za javnost I. II. Na podlagi druge alineje četrte točke 289. člena, v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je občinski svet občine Duplek na svoji 4. redni seji dne 28.3.2023 sprejel Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja enote urejanja prostora VF-3 v k.o. Vurberk, v občini Duplek« v nadaljevanju: OPPN. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) (1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo treh (3) enostanovanjskih stavb na lastni parceli, s predvidenim dovozom do parcele in z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo. (2) Predvidene ureditve obsegajo: Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  gradnjo stanovanjskih stavb (3) z vso potrebno zunanjo ureditvijo,  gradnjo potrebne prometne infrastrukture,  gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti. (2) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 313/12, 313/38, 313/37, 313/11, 313/5, vse v k.o. Vurberk. (3) Velikost območja OPPN je 4751 m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) (1) Območje se nahaja v jugovzhodnem delu občine Duplek, v središču katastrske občine Vurberk, severno od lokalne ceste št. LC 081130, odsek 081131 Dvorjane Vurberk - Čreta - Farošak. Preko lokalne ceste je območje OPPN povezano s širšim območjem, s sosednjimi naselji, predvsem z osrednjim naseljem Spodnji Duplek, ki predstavlja glavno oskrbno in družbeno središče, kjer se nahaja glavna družbena infrastruktura, ki vključuje objekte za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport, kulturo ter državno-upravne objekte in verske objekte, skupaj s spremljajočimi gospodarskimi ter storitvenimi dejavnostmi. Z lokalne ceste se južnem delu odcepi JP-javna pot, številka odseka 583011, Vurberk (Plesnik - Kociper), s katere se na vzhodni strani meje OPPN omogoča dovoz in dostop do predmetnih parcel v OPPN. Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni tudi iz karte 3.1. 6. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje OPPN je delno pozidano. Na vzhodni strani območja, ob javni poti, se nahajata obstoječi stanovanjski stavbi, z gospodarskimi objekti. Preostali zahodni del območja je nepozidan. Območje na jugozahodni strani meji na gozdne površine, na severozahodu meji na proste, nepozidane parcele, površine. Na sosednjih parcelah, severno in južno meji območje na obstoječe stanovanjske stavbe. Na jugozahodu meji območje na prosta stavbna zemljišča. Dostop do nepozidanih parcel z javne poti je mogoč preko funkcionalnega zemljišča z obstoječimi objekti. (2) V območju OPPN, na nepozidanih parcelah, se načrtuje gradnja treh (3) enostanovanjskih stavb, z izgradnjo pripadajoče prometne infrastrukture, zunanjo ureditvijo in izgradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. 7. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) (1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) Stran 790 enote VF – 3 in VF – 4, z osnovno namensko rabo območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi, ki je namenjeno enodružinski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. (2) Načrtovane stavbe so pretežno namenjene bivanju, vanje se lahko v manjšem obsegu umestijo dejavnosti:  trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (razen trgovina na debelo); posredništvo;  gostinska dejavnost (prenočišče, oddajanje zasebnih sob gostom, dejavnost strežbe in pijač);  storitvena dejavnost;  poslovna dejavnost. (3) Dopustne gradnje in posegi:  rekonstrukcije,  nadzidave in dozidave,  spremembe namembnosti,  odstranitev obstoječih objektov in/ali druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,  nadomestna gradnja v okviru obstoječih gradbenih parcel,  vzdrževanje,  postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z veljavnimi predpisi (4) Dopustni objekti:  enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe  nezahtevni in enostavni objekti. 8. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Območje OPPN obsega zemljiške parcele jugovzhodnem delu občine Duplek, v središču katastrske občine Vurberk, severno od lokalne ceste št. LC 081130, odsek 081131 Dvorjane - Vurberk - Čreta - Farošak. Območje je dostopno iz severovzhodne strani, z javne poti, odsek 583011. Do novih načrtovanih stanovanjskih stavb se z obstoječe javne poti, preko obstoječega funkcionalnega zemljišča, omogoča in načrtuje dovoz in dostop, ki je edina možna rešitev priključevanja na obstoječe prometno omrežje. (2) V kartografskem delu je prikazana zasnova, kjer je prikazana tlorisna velikost stanovanjskih stavb (1,2,3) in lokacija ter velikost garaže ali nadstrešnice. Prikazan je načelni tloris objektov znotraj gradbene meje, dovoljena so manjša odstopanja glede oblike in dolžine stranice stanovanjske stavbe. Zarisana je gradbena meja, katero tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Stavba se lahko gradbene meje dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost, presega jo lahko le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. (3) Načrtovane stanovanjske stavbe so maksimalne etažnosti klet, pritličje, mansarda (K+P+M). V primeru ravne strehe je etažnost klet in pritličje (K+P). V primeru izvedbe kleti je pri temeljenju objekta potrebno upoštevati določila geotehničnega mnenja. (4) Stanovanjski stavbi 1 in 2 imata enotno gradbeno parcelo. Na gradbeni parceli je prikazana enotna gradbena meja, znotraj katere se lahko stavbi poljubno premikata. Možna je postavitev samo ene stanovanjske stavbe znotraj gradbene meje, pri tem je dovoljena 30 odstotna pozidanost območja znotraj prikazane gradbene meje. Razmik med stanovanjskima stavbama mora zagotavljati požarno varnost. Do stavb 1 in 2 vodi skupna dovozna cesta. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhodi v objekte so orientirani h glavni dovozni cesti. (6) Maksimalna pozidava gradbene parcele, skupaj z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ne sme preseči 40 odstotkov velikosti parcele. (7) Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti. (8) Strehe so dvokapne, enokapne, štirikapne z rahlim naklonom ali ravne strehe, dopustna je kombinacija streh. Dopusta je izvedba zelene strehe. Dopustna je namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, položenih na streho, pri čemer ne smejo presegati višine slemena. Na nadstrešnicah in garažah je streha ravna (lahko pohodna) ali v podaljšku strešine stanovanjske stavbe. Barva kritine je črna, siva do grafitno sive, rjave, rdeče ali opečne barve in nereflektivne. Dopustne so različne odprtine za okna, vrata. (9) Pri fasadah je zaželena poenotena enostavna uporaba materialov v barvni lestvici svetlih, sivih in/ali pastelnih barv. Z drugimi barvami jih je dopustno kombinirati do 1/3 površine posamezne fasade. (10) Pri ureditvi okolja je dovoljena postavitev objektov in naprav (prezračevanje, hlajenje, gašenje požara…) za potrebe funkcioniranja objekta ter drugih objektov in vodov energetske in komunalne infrastrukture. (11) Površine za parkiranje morajo biti v skladu z veljavnim odlokom o varovanju podtalnice izvedene vodotesno (položitev vodotesne folije ipd.). (12) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele. (13) Teren v območju gradnje ima zelo položen – skoraj horizontalen nagib in je kot tak stabilen in tudi ni v nobenem primeru erozijsko ogrožen. Na celotnem območju OPPN se naj preoblikovanje terena, postavitev opornih zidov, vsa dela pri temeljenju novih objektov in urejanju okolja, v kolikor se pojavi želja ali potreba po tem, izvajajo le s sodelovanjem pooblaščenega nadzornega geomehanika v skladu z ugotovitvami izdelanega geotehničnega mnenja - NAČRT GEOTEHNOLOGIJE – GEOTEHNIČNI ELABORAT, (MBL inženiring, Branko Muršec s.p., št. 50-03/2022, marec 2022). (14) Načrtovani dovozni cesti do novih objektov predstavljata začasno ureditev in dovoz. V kolikor se bodo načrtovale ureditve v novem OPPN, južno od predmetnega in omogočale dovoze in dostope do predmetnih parcel, je možna priključitev na novo dovozno cesto, začasni dovozi se lahko opustijo. Razen za objekt številka 3, kjer druge možnosti dovoza ni. 9.člen (pogoji za obstoječe objekte) (1) Za obstoječe objekte v območju OPPN veljajo isti pogoji kot za načrtovane po tem odloku. 10. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi. (2) Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Stran 791 (3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu. (4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 11. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 12. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Dostop in dovoz je omogočen iz obstoječe lokalne ceste št. LC 081130, odsek 081131 Dvorjane - Vurberk Čreta - Farošak, ki se navezuje preko javne poti št. JP 583010, odsek 583011 Vurberk (Plesnik - Kociper) in poteka na severovzhodni strani obravnavanih parcel. Z javne poti sta načrtovani dovozni poti, dostopa, preko obstoječih funkcionalnih zemljišč z obstoječimi stanovanjskimi objekti. Do parcele 313/38 se dostopa preko parcele 313/12, do parcele 313/37 pa preko parcele 313/5 in 313/11, kjer je predvidena rušitev obstoječega gospodarskega objekta. Dovoz do parcele 313/37 je načrtovan za obe stavbi (1 in 2) in je lahko začasen, dokler se z drugim OPPN ne najde drugačna rešitev. (2) Parkiranje se zagotovi znotraj gradbene parcele in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto. (3) Ob stanovanjskih stavbah je možna postavitev nadstrešnice ali garaže, prav tako je načrtovanega dovolj prostora za dostavo avtomobila na lastni parceli v primeru obiska. Natančna lokacija postavitve nadstrešnice ali garaže se določi v projektni dokumentaciji. 13. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. 14. člen (vodovodno omrežje) (1) Tik ob območju OPPN ob cesti se nahaja obstoječe vodovodno omrežje. Predvideni objekt se naveže na obstoječe omrežje. (2) Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara. 15. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN ni zgrajeno kanalizacijsko omrežje. obstoječe Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Celotno območje se ne nahaja v širšem območju zalog pitne vode. (3) Za predvidene objekte se zgradijo individualne male čistilne naprave. Odtok prečiščenih odpadnih vod se spelje v lokalno ponikovalnico, ki mora biti locirana izven utrjenih in povoznih površin. V skladu z izdelanim geotehničnim mnenjem - NAČRT GEOTEHNOLOGIJE – GEOTEHNIČNI ELABORAT, (MBL inženiring, Branko Muršec s.p., št. 50-03/2022, marec 2022) je potrebno izvesti globinske ponikovalnice, ki morajo segati do prodnatih površin. (4) Padavinsko vodo iz strešin se vodi v zbiralnik ustrezne prostornine, višek se spelje v lokalno ponikovalnico, ki se izvede v skladu z izdelanim geotehničnim mnenjem. 16. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje oz. v njegovi neposredni bližini so naslednji elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektro Maribor d.d.:  20 kV daljnovod D-106 VURBERK 1,  nizkonapetostno omrežje (nadzemno, podzemno) iz TP 20/0,4 kV T-106 VURBERK 1. (2) Tehnični pogoji za priključitev predvidenega objekta na distribucijsko omrežje se pridobijo z nadaljnjim pridobivanjem dokumentov in odločb pri Elektro Maribor d.d.:  pred priključitvijo predvidenih objektov na distribucijsko omrežje je potrebna rekonstrukcija NN izvoda I-05 DVORJANE DESNO oz. izgradnja novega izvoda iz T-106 VURBERK 1 ter zamenjava transformatorja v TP T-106 VURBERK 1 z transformatorjem ustrezne moči;  zgraditi nove NN kabelske priključke iz NN omrežja TP 20/0,4 kV T-106 VURBERK 1 do nove priključno merilne omarice predvidenega objekta, traso predvidenega NN kablovoda določiti v sodelovanju z OE Maribor z okolico, Elektro Maribor d.d;  pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nove nizkonapetostne kabelske izvode;  pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase novih nizkonapetostnih kabelskih izvodov. (3) Objekte, ki so predvideni pod oz. nad elektroenergetskimi vodi je potrebno prestaviti na novo lokacijo za kar je potrebno pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov in objektov in pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bo potekala trasa elektroenergetskih vodov. (4) V območju varovalnega pasu, ki znaša 10 m od osi 20 kV daljnovoda na obe strani je prepovedana gradnja, razen če se naroči elaborat o približevanju in meritev elektromagnetnega sevanja. Elaborat se naroči pri Elektro Maribor d.d. v postopku izdelave projektne dokumentacije in se predloži k vlogi za pridobitev mnenja pristojnih mnenjedajalcev. V kolikor se po izdelanem elaboratu in opravljenih meritvah izkaže, da gradnja predvidenega objekta ni možna, je potrebno daljnovod prestaviti. (5) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (6) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektra Maribor d.d., ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz pogojev. Stran 792 17. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Obstoječe omrežje se po potrebi zaščiti ali prestavi. (2) Možni točki navezave na omrežje Telekoma Slovenije sta bakreni kabel ob cesti v bližini naslova Vurberk 36a in PE cev na južnem delu parcele številka 300, k.o. Vurberk. (3) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. (4) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 18. člen (plinovodno omrežje) (1) Na območju OPPN se ne nahaja plinovodno omrežje. obstoječe 19. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje bo urejeno individualno v sklopu ureditve načrtovane stavbe. (2) Zaželena je uporaba obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije. (3) V primeru ogrevanja stavbe s toplotno črpalko voda – voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je investitor dolžan pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. (3) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka. (4) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi. 20. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. VI. Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 21. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov, ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. Vzhodni rob načrtovanih ureditev se dotika roba vplivnega območja kulturnega spomenika Vurberk-Grad Vurberk (EŠD 8947; Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor, MUV 5/92). V bližini se nahaja arheološko najdišče Vurberk-Gradišče (EŠD 8983), ki je razglašeno kot kulturni spomenik (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor, MUV 5/92). Glede na oddaljenost načrtovanih ureditev od obeh kulturnih spomenikov ni verjetnosti pomembnejših vplivov plana na kulturno dediščino. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 22. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. (2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. 23. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. (2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. 24. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Območje se nahaja izven vodovarstvenega območja. (2) Na območju ni obstoječega kanalizacijskega omrežja, zato je potrebno fekalne odpadne vode čistiti na lastni mali čistilni napravi. (3) Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca. Na območjih kjer to ni možno, so do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja obvezni individualni ali skupinski sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija). Tehnološke odpadne vode se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno ustrezno očiščene in ustrezajo pogojem, določenim s predpisi. (5) Neonesnaženo padavinsko vodo se odvaja v ponikovalnice. (6) Čistilne naprave se umešča v prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin. Lokacija mora omogočati morebitno razširitev ali nadgradnjo čistilne naprave. Območje čistilne naprave je treba ograditi in deloma vizualno zakriti z vegetacijo ter zaradi preprečevanja širjenja vonjav pri načrtovanju in obratovanju čistilne naprave uporabljati najboljšo razpoložljivo tehnologijo. (7) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki…). (8) Stremeti je potrebno k zbiranju padavinske vode in njeni ponovni uporabi (sanitarna voda, zalivanje). V primeru javnih objektov je takšna raba obvezna. Stran 793 25. člen (ohranjanje narave) (1) Na obravnavanem območju ni zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, prav tako na območju ni evidentiranih habitatov varovanih vrst oz. habitatnih tipov. (2) Območje OPPN ne posega na zavarovana območja naravnih vrednot in območja pomembnih za biotsko raznovrstnost, zato ni prikazanih ureditev ali ukrepov, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave. 26. člen (varovanje gozda) (1) Območje OPPN ne vsebuje zemljišč z namensko rabo gozdna zemljišča. (2) Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10,0 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja OPPN, vsaj 1,0 m. (3) Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. (4) Kakršnikoli posegi izven območja predmetnega OPPN niso dovoljeni. (5) Odvečni odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, s ene sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip. (6) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. 27. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 28. člen (rešitve in ukrepi za obrambo) (1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe. 29. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena, kar je razvidno iz izdelanega in priloženega geomehaničnega elaborata. Iz elaborata izhaja, da ima teren v območju gradnje zelo položen – skoraj horizontalen nagib in je kot tak stabilen in ni v nobenem primeru erozijsko ogrožen. Na osnovi geotehničnega elaborata se da razbrati, da s predvidenimi gradnjami oziroma s predvidenimi gradbenimi posegi ob upoštevanju podanih priporočil za temeljenje in odvajanje vod v predvidljivih razmerah ne bo ogroženo obstoječe stabilno ravnovesje terena in s tem tudi na območju gradnje. (2) Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 3,5-4,5 stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 30. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. (2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje. (4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 31. člen (etapnost gradnje) (1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Možna je izgradnja vsake stanovanjske stavbe posebej, pri čemer morajo biti rešitve vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami celovito rešene. (2) Načrtovani dovozni cesti do novih objektov predstavljata začasno ureditev in dovoz. V kolikor se bodo načrtovale ureditve v novem OPPN, južno od predmetnega in omogočale dovoze in dostope do predmetnih parcel, je možna priključitev na novo dovozno cesto, začasni dovozi se lahko opustijo. Razen za objekt številka 3, kjer druge možnosti dovoza ni. X. Dopustna odstopanja 32. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja glede prometne, energetske in komunalne ureditve od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, Stran 794 če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. 33. člen (odstopanja glede prometne ureditve) (1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. (2) Mikrolokacijo dovoza in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji. 34. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) (1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 35. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. 36. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. 37. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,  med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),  skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,  med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,  po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. 39. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-5/2023-4 Datum: 28.3.2023 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA GORJE 502. SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJNO– IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA GORJE – ENOTA VRTEC GORJE 1. člen Cena dnevnih programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorje – enota Vrtec Gorje od 1. 4. 2023 dalje znaša na mesec: I. starostno obdobje Kombiniran oddelek II. starostno obdobje Sklep o določitvi cen programov Vzgojno– izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje – enota Vrtec Gorje Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 94/10 – ZIU, 62/2010 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A in 40/12 – ZUJF, 14/2015 – ZUUJFO, 55/17) in na podlagi 7. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2017) je Občinski svet Občine Gorje na 3. redni seji dne 22. 3. 2023 sprejel naslednji 626,51 EUR 452,90 EUR 452,90 EUR 2. člen Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 2,64 EUR. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov Vzgojno–izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje – enota Vrtec Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020). 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 4. 2023. Številka: 032-6/2023 Datum: 22. 3. 2023 Končne določbe 38. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu občine Duplek v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. Stran 795 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA KIDRIČEVO 503. Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2022 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20odl. US) in 24. ter 68. člena Statuta Občine Kidričevo ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16) je občinski svet na 4. redni seji, dne 30.3.2023 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2022 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2022. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2022 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Kidričevo za leto 2022. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 796 spremembah tekom leta 2022 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Proračun občine Kidričevo je bil realiziran v naslednjih zneskih: 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2022 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni in posebni del, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov ter dodatne obrazložitve s prilogami, se objavijo na spletni strani Občine Kidričevo. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS , št. 11/11- UPB4, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF), in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 4. redni seji dne 29. 03. 2023 sprejel Številka: 007/1-2023 Datum: 31.3.2023 ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2023 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA MAKOLE 504. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2023 Konto 70 700 703 704 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2022) tako, da se splošni del proračuna določi v naslednjih zneskih: OPIS A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Plan 2023 (v EUR) 2.562.488 2.171.057 1.996.557 1.895.400 55.757 45.400 Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 71 710 711 712 714 NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Drugi nedavčni prihodki 72 722 KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov 74 740 TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 78 787 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) Stran 797 174.500 135.250 3.000 11.500 24.750 30.000 30.000 336.431 336.431 25.000 25.000 2.604.423 40 400 401 402 403 409 TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve 903.553 234.100 37.190 549.614 19.500 63.149 41 410 411 412 413 TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi 936.395 30.400 576.820 74.325 254.850 42 420 INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev 689.600 689.600 43 431 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 81.375 23.375 58.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 750 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) Prejeta vračila danih posojil 0 0 44 440 441 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 550 Odplačila domačega dolga -48.435 0 0 148.400 148.400 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -196.835 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -148.400 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 48.435 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 2. člen 196.835 Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin V prvem odstavku 7. člena Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2023 se črta besedilo »ali za več kot 5.000 EUR«. 3. člen Spremeni se drugi odstavek 8. člena Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2023 tako, da se glasi: Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 28.431 EUR. 4. člen Spremeni se prvi odstavek 13. člena Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2023 tako, da se glasi: Javno podjetje Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. se lahko v letu 2023 dolgoročno zadolži do višine 5.500.000 EUR za izgradnjo poslovne cone z upravno stavbo, za obdobje največ do 25 let od dneva sklenitve kreditne pogodbe. Soglasje izda občinski svet. Drugi posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2023 ne bodo zadolževala. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Stran 798  subvencija omrežnina (38,49 %): 1,1271 €/ DN ≤ 20/mesec (brez DDV) (v veljavi ostaja obstoječa potrjena subvencija) 2. Čiščenje komunalne odpadne vode:  cena storitve: 1,2952 €/m3 (brez DDV)  subvencija cena storitve (41,51 %): 0,5376 €/m3 (brez DDV)  omrežnina: 5,9252 €/ DN ≤ 20/mesec (brez DDV) (v veljavi ostaja obstoječa potrjena cena)  subvencija omrežnina (79,73 %): 4,7242 €/ DN ≤ 20/mesec (brez DDV) (v veljavi ostaja obstoječa potrjena subvencija) 3. Storitve povezane z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami:  cena storitve greznice in MKČN: 0,5283 EUR/m3 (brez DDV)  cena omrežnine: 1,0920 EUR / DN 20/mesec (brez DDV) (v veljavi ostaja obstoječa potrjena cena) 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati 1. 4. 2023. Številka 900-2/2023-22 Datum: 29. 3. 2023 Številka: 900-2/2023-31 Datum: 29. 3. 2023 Občina Makole Franc Majcen, župan Občina Makole Franc Majcen, župan 506. 505. Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2) in določil Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45 2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 4. redni seji, dne 29.03.2023, sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE 1. člen Občinski svet Občine Makole potrjuje Elaborat oblikovanje cen izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga je predložila Komunala Slovenska Bistrica d.o.o.. 2. člen Potrdijo se naslednje cene storitev javne gospodarske službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode: 1. Odvajanje komunalne odpadne vode:  cena storitve: 0,9333 €/m3 (brez DDV)  subvencija cena storitve (46,69 %): 0,4358 €/m3 (brez DDV)  omrežnina: 2,9284 €/ DN ≤ 20/mesec (brez DDV) (v veljavi ostaja obstoječa potrjena cena) Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti Na podlagi 3. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe (Uradni list RS, št. 5/18) in določil Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45 2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 4. redni seji, dne 29.03.2023, sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE POGREBNE DEJAVNOSTI 1. člen Občinski svet Občine Makole potrjuje Elaborat oblikovanje cene izvajanja storitev občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti, ki ga je pripravila Komunala Slovenska Bistrica d.o.o.. 2. člen Potrdi se naslednja cena storitev 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti:  cena storitve: 205,18 € (brez DDV) 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati 1. 4. 2023. Številka: 900-2/2023-23 Datum: 29. 3. 2023 Občina Makole Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 799 Franc Majcen, župan 507. Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Franc Majcen, župan 508. Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe oskrba s pitno vodo Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2) in določil Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45 2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 4. redni seji, dne 29.03.2023, sprejel naslednji Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2) in določil Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45 2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 4. redni seji, dne 29.03.2023, sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO 1. Občinski svet Občine Makole potrjuje Elaborat oblikovanje cen izvajanja storitev gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki na območju Občine Makole, ki ga je predložil izvajalec javne službe Komunala Slovenska Bistrica, d.o.o.. 1. člen Občinski svet Občine Makole potrjuje Elaborat oblikovanje cen izvajanja storitev gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, ki ga je predložila Komunala Slovenska Bistrica d.o.o.. 2. Potrdijo se naslednje obračunske cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki: 1. Cene storitev ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki: Cena zbiranja komunalnih odpadkov: 0,16551 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture zbiranja komunalnih odpadkov: 0,00177 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena obdelave komunalnih odpadkov: 0,10704 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture obdelave komunalnih odpadkov: 0,02241 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena odlaganja komunalnih odpadkov: 0,08118 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture odlaganja komunalnih odpadkov: 0,06667 EUR / kg / mesec (brez DDV). (v veljavi ostaja obstoječa potrjena cena) 2. Storitve ravnanja z biološkimi odpadki: Cena zbiranja in obdelave biološko razgradljivih odpadkov: 0,08188 EUR / kg / mesec (brez DDV). Cena stroškov javne infrastrukture zbiranja in obdelave biološko razgradljivih odpadkov: 0,02533 EUR / kg / mesec (brez DDV). (v veljavi ostaja obstoječa potrjena cena) 3. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati 1. 4. 2023. Številka. 900-2/2023-20 Datum: 29. 3. 2023 Občina Makole 2. člen Potrdijo se naslednje cene storitev javne gospodarske službe oskrba s pitno vodo:  cena storitve: 1,0532 €/m3 (brez DDV)  omrežnina: 7,9894 EUR / DN ≤ 20/mesec (brez DDV) (v veljavi ostaja obstoječa potrjena cena) 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati 1. 4. 2023. Številka: 900-2/2023-21 Datum: 29. 3. 2023 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA MISLINJA 509. Zaključni račun Občine Mislinja za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US in 69/15- odl.US), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJFUPB4 in 101/13), 13. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98, 123/06, 57/2008 in 36/11) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 5.seji, dne 30.03.2023 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE MISLINJA ZA LETO 2022 1. Splošna določba 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2022. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2022 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Mislinja za leto 2022. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2022 ter o njihovi realizaciji v tem letu. V splošnem delu zaključnega računa so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2022 so naslednji: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. Stran 800 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) Zaključni račun 2022 v evrih 6.570.859,34 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 740 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 741 Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz kohezijskega sklada PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 780 Prejeta sredstva ISPA 4.463.206,62 3.809.755,13 3.377.523,00 214.263,35 221.767,23 -3.798,45 653.451,49 457.717,84 4.020,86 7.542,75 0 184.170,04 17.517,50 6.550,00 10.967,50 9.050,00 9.050,00 0,00 2.081.085,22 1.905.437,83 53.020,81 0,00 122.626,58 II. SKUPAJ ODHODKI 6.992.005,84 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 70 71 72 73 74 78 41 42 43 III. (40+41+42+43) PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 0,00 0,00 1.742.205,31 355.202,53 57.564,82 1.255.970,09 9.856,56 63.611,31 1.899.061,34 36.524,36 1.152.561,59 203.813,99 506.161,40 0,00 3.317.058,42 3.317.058,42 33.680,77 33.680,77 -421.146,50 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB ________________________________________________________________________________________________ _______ Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2022 Št. 20/31.3.2023 IV. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 801 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 0,00 V. 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 0,00 0,00 VI. (440+441+442+443) 440 Dana posojila PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0,00 0,00 75 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2022 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.200.000,00 50 (500) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 1.200.000,00 1.200.000,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA 218.476,81 (550) 55 IX. ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH 218.476,81 218.476,81 560.376,69 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE 981.523,19 XI. (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE 421.146,50 XII. (VI.+X.-IX) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 115.048,35 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja proračuna Občine Mislinja za leto 2022 so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Šifra: 410-07/2022 Datum: 30.03.2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah - (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O) in 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) je Občinski svet Občine Mozirje na 2. redni seji, dne 28.03.2023, sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 2022 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mozirje za leto 2022, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja (valuta EUR). OBČINA MOZIRJE 510. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje za leto 2022 2. člen Zaključni račun proračuna za leto 2022 obsega: Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 802 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki) III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)(I. - 7102) - ( II. - 403 - 404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)(70 + 71) - (40 + 41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 3. člen Potrdi se presežek odhodkov 777.661,02 EUR. nad prihodki v višini -777.661,02 -752.661,67 923.488,18 0 0 0 0 1.771.034,47 1.771.034,47 1.771.034,47 365.958,69 365.958,69 365.958,69 627.414,76 1.405.075,78 777.661,02 817.613,33 Številka: 032-0002/2023 Datum: 28.03.2023 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan 4. člen Posebni del zaključnega računa z obrazložitvami in bilanca stanja so sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati 15. (petnajsti) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 6.771.437,44 6.771.437,44 3.456.982,37 2.961.540,00 311.336,35 184.106,02 377.372,11 219.297,13 5.010,19 3.236,51 149.828,28 96.500,00 96.500,00 2.840.582,96 2.684.610,84 155.972,12 7.549.098,46 1.336.813,04 269.657,98 40.360,12 904.992,56 25.926,61 95.875,77 1.574.053,26 66.261,39 1.000.118,86 122.577,68 385.095,33 4.594.335,42 4.594.335,42 43.896,74 19.578,86 24.317,88 511. Odlok o spremembi Odloka o priznanjih Občine Mozirje Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 58/18) je Občinski svet Občine Mozirje na 2. redni seji dne 28.3.2023 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE MOZIRJE 1. člen V Odloku o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 7/98 in Uradni list RS, št. 69/02, Uradni list RS, št. 112/04, Uradni list RS, št. 54/10), se spremeni 7. člen in se glasi: Naziv častnega občana se lahko podeli enkrat v štiriletnem mandatnem obdobju občinskega sveta, praviloma zadnje leto mandata. Denarna nagrada Občine Mozirje in več zlatih plaket Občine Mozirje s priznanjem pa se lahko podelijo vsako leto. Plaketa se lahko podeli tudi posthumno. Sklep o razpisu nagrad in priznanj sprejme Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Mozirje. 2. člen Vse ostalo določbe odloka ostanejo nespremenjene. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati takoj po objavi. Številka: 032-0002/2023 Datum: 28.03.2023 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan 512. Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Rečica ob Savinji in Občini Mozirje Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 233. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-2/ (Uradni list RS, št. 44/22), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18, 44/22 – ZVO-2), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10, 44/22 – ZVO-2), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21, 44/22 – ZVO-2), 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16), 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) sta Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na svoji Stran 803 25. seji dne 17.11.2022 in Občinski svet Občine Mozirje na svoji 2. seji dne 28.3.2023 sprejela ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI REČICA OB SAVINJI IN OBČINI MOZIRJE 1. Splošne določbe 1. člen (javna služba) Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Rečica ob Savinji in Občine Mozirje (v nadaljevanju: občini). 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:  organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,  vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,  pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,  pravice in obveznosti uporabnic in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) storitev javne službe,  vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,  vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,  cene storitev javne službe,  javna pooblastila izvajalca javne službe,  nadzor nad izvajanjem javne službe,  kazenske določbe,  druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe. 3. člen (cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:  omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;  zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;  zagotoviti obdelavo mešanih komunalnih odpadkov predno se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov ali preda v sežig;  zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov, predvsem pa odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek;  uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov';  zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. 4. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin uporabljajo republiški predpisi s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. 5. člen (pojmi) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. 6. člen (strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:  razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,  investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe,  strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe,  financiranje dejavnosti javne službe,  opravljanje drugih nalog določenih z zakonom. (2) Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ občinske uprave. (3) Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se lahko poveri izvajalcu javne službe. 7. člen (subsidiarno ukrepanje) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja ter krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic čezmerne obremenitve okolja ni mogoče drugače odpraviti. 2. Organizacijska in prostorska opravljanja javne službe zasnova 8. člen (oblika opravljanja javne službe) (1) Javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov opravlja Javno podjetju Komunala d.o.o. Mozirje (v nadaljevanju: izvajalec) na celotnem območju obeh občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. (2) Javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov opravlja … (v nadaljevanju: izvajalec) na celotnem območju obeh občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. 3. Vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev 3.1 Vrsta in obseg storitev javne službe 9. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer:  storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi;  storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;  storitve odlaganja ostankov obdelanih komunalnih odpadkov. Stran 804 (2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. 10. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. (2) Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:  pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;  pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;  pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. (3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev. (4) Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. (6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku. (7) Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece. 3.1.1 Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 11. člen (dejavnost zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajalec javne službe zagotavlja, da se v okviru javne službe zagotavlja zbiranje:  ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov ,  kosovnih odpadkov,  odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč,  odpadkov s tržnic,  odpadkov iz čiščenja cest,  mešanih komunalnih odpadkov in  izrabljenih gum v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (3) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zagotavlja:  zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,  zbiranje kosovnih odpadkov v zbirnih akcijah ali na poziv uporabnika,  zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,  zbiranje odpadkov v zbirnem centru,  predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,  izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,  oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,  ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. (4) Izvajalec javne službe zagotavlja zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov iz drugega odstavka tega člena in nalog iz tretjega odstavka tega člena v skladu z veljavno uredbo, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov in določili tega odloka. (5) Izvajalec vodi evidence odjemnih mest in izvaja poročanja. 12. člen (prepuščanje komunalnih odpadkov) (1) Uporabniki morajo mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov prepuščati izvajalcu javne službe v zabojnikih, s katerimi izvajalec javne službe opremi vsako prevzemno mesto. (2) Velikost in število zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe. Glede na pogostnost prevzemanja komunalnih odpadkov od vrat do vrat se število obveznih zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (3) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje komunalni odpadkov od vrat do vrat določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. (4) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih zabojnikov za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. (5) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oz. povečanje števila posod ali zabojnikov. 13. člen (prevzemna mesta) (1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. (2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ pet metrov od roba prometne poti smetarskega vozila. (3) Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. 14. člen (zbirna mesta) Stran 805 (1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v zaprtih posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice. (2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa zavezane. (3) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnega in prevzemnega mesta ter dovozne poti do mesta prevzema skrbi uporabnik. (4) Če s tem soglaša izvajalec, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta. (5) Za zbirna mesta povzročiteljev iz večstanovanjskih stavb (bloki, večstanovanjske hiše), poslovnostanovanjskih ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča več različnih povzročiteljev odpadkov, za katere je na podlagi posebnih predpisov določen upravnik take stavbe, je za izvajanje določb iz prvega do tretjega odstavka tega člena in ostalih določb tega odloka dolžan skrbeti upravnik stavbe. (6) Izvajalec je dolžan izprazniti le zabojnike, ki so vključeni v sistem zbiranja oziroma odpeljati le tipizirane vreče. Praznjenje zabojnikov mora izvesti varno, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta, ter ne poškoduje zabojnikov ali okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti. 15. člen (javne prireditve) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za vsaj: 1. odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, 2. odpadno embalažo iz stekla, 3. odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, 4. mešane komunalne odpadke ter 5. biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega odstavka, nosi organizator. (3) Izvajalec javne službe prevzame odpadke iz prvega odstavka tega člena na mestu javne prireditve. (4) Ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi za svoje biološke razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. 3.1.2 Obdelava komunalnih odpadkov 16. člen (obdelava komunalnih odpadkov) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov v skladu z republiškimi predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. Št. 20/31.3.2023 3.1.3 Odlaganje odpadkov Uradno glasilo slovenskih občin ostankov obdelanih komunalnih 17. člen (odlaganje ostankov obdelanih odpadkov) (1) Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. (2) Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava, s katero se zmanjša količina ali nevarnosti za človekovo zdravje ali okolje, ne prispeva k namenu, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in preprečijo tveganja za zdravje ljudi. (4) Za obdelane komunalne odpadke se štejejo mešani komunalni odpadki, ki so obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 18. člen (pogoji obratovanja) (1) Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:  nabavo in vzdrževanje opreme iz 27. člena tega odloka;  redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;  urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;  zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;  evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov;  vodenje evidenc o odpadkih,  druge pogoje obratovanja v skladu s tem odlokom in predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Izvajalec javne službe mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da ravnanje ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, zlasti:  čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,  čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,  škodljivih vplivov na območje, na katerih je predpisan poseben pravni režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave,  škodljivih vplivov na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo kulturno dediščino. (3) Izvajalec javne službe zagotavlja zbirni center v skladu s predpisi, ki urejajo področje obvezne občinske gospodarske javni službe zbiranja komunalnih odpadkov. 19. člen (register prevzemnih mest) (1) Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:  lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke, Stran 806  identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki,  ulica in hišna številka stavbe. (2) V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:  firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov,  število članov posameznega gospodinjstva v stavbi,  število zaposlenih in dejavnost za pravne osebe in fizične osebe (s.p.), ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost;  velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku,  količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov po posameznem uporabniku. (3) Občina je dolžna v okviru svojih izvirnih pristojnosti omogočiti izvajalcu pridobitev potrebnih podatkov o povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Potrebni podatki so:  število oseb s stalnim in začasnim prebivališčem po naslovu bivanja na območju občine,  podatki o nosilcu posameznega gospodinjstva. 20. člen (javna obvestila) Izvajalec javne službe mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na način, kot je to določeno z predpisom vlade, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov. 5. Pravice in obveznosti uporabnikov javne službe 21. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo pravico:  do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je, pod pogoji, ki jih določa ta odlok, enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,  do uporabe skupnega zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupnega zabojnika,  do uskladitve velikosti ali števila zabojnikov skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno. (2) Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prejšnjega odstavka pod pogojem, da:  prostornina obstoječega zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi tehničnega pravilnika oziroma če število zabojnikov ni manjše od števila zabojnikov, določenega na podlagi istega pravilnika, in če  ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih zabojnikih. 22. člen (obveznosti uporabnikov) (1) Uporabniki imajo obveznost: Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  obvestiti izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe na posebnem obrazcu najkasneje v osmih dneh po nastanku spremembe;  redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;  zagotoviti, da so zabojniki na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu;  zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti;  vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, razen kadar izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto;  zagotoviti izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta;  uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Uporabnik, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, mora svoje komunalne odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v skladu z republiškimi predpisi in tem odlokom. 23. člen (novi uporabniki) (1) Novi povzročitelj komunalnih odpadkov mora izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje osem dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. (2) Do začetka uporabe nepremičnine ali druge oblike povzročanja odpadkov mora bodoči uporabnik oziroma lastnik objekta (objekt se oddaja v najem) odjemno mesto opremiti z zabojniki oziroma tipiziranimi vrečami in izvajalca o tem obvestiti. (3) Izvajalec povzročitelja vpiše v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik. (4) Izvajalec podatke o uporabniku pridobi od lastnika objekta oziroma iz uradnih evidenc. (5) Novi uporabniki morajo izvajalcu posredovati vse zahtevane podatke, ki so po tem odloku potrebni za določitev velikosti zabojnikov in obračuna storitev. (6) Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitev javne službe, v skladu s tem odlokom. (7) Če se ugotovi, da je uporabnik izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne navedbe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec uporabniku oziroma lastniku objekta zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedeno velja tudi, če podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe. (8) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati nepremičnino ali na njej povzročati nastanek odpadkov, ki so predmet tega odloka. (9) Občasna neuporaba oziroma začasni izostanek od uporabe nepremičnine, uporabnika ne odvezuje plačila stroškov storitev izvajanja javne službe. Stran 807 (10) V primeru, da uporabnik v skladu s tem odlokom ni lastnik, mora takšne objekte z opremo za zbiranje opremiti lastnik objekta oziroma nepremičnine, če se z izvajalcem drugače ne dogovori. 24. člen (prepovedi) (1) Imetnikom odpadkov je prepovedano:  prepuščati odpadke v zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;  mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;  prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;  prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;  sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;  nameščati zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;  odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;  prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;  brskanje po zabojnikih ter razmetavanje odpadkov;  pisati na zabojnike ter lepiti plakate nanje;  opustiti uporabo storitev javne službe,  ravnati s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki. (2) Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov je prepovedano, vključno z vrtnimi odpadki iz gospodinjstev. 6. Financiranje javne službe 25. člen (viri financiranja storitev javne službe) Viri financiranja storitev javne službe so:  plačila uporabnikov za storitev javne službe,  sredstva od prodaje ločenih frakcij,  drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu. 26. člen (viri financiranja javne infrastrukture) Viri financiranja infrastrukture so sredstva:  iz plačil uporabnikov storitev javne službe,  iz proračuna občine,  iz dotacij, donacij in subvencij,  iz dolgoročnega kreditiranja,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 7. Vrsta in obseg objektov in opreme, potrebnih za izvajanje javne službe 27. člen (infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine) (1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavljajo:  zemljišča in objekti zbiralnic;  zemljišča in objekti zbirnih centrov;  zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah;  zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo. (3) Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe. 28. člen (oprema izvajalca javne službe) Opremo, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca javne službe, sestavljajo:  vozila za prevoz vseh vrst komunalnih odpadkov,  delovni stroji,  premične zbiralnice nevarnih frakcij,  posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,  druge premične in nepremične stvari, namenjene izvajanju storitev javne službe. 8. Cene storitev javne službe 29. člen (oblikovanje cen) (1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (2) Uporabniki so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe. 9. Javna pooblastila in evidence izvajalca javne službe 30. člen (javna pooblastila izvajalca javne službe) (1) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje in mnenja k projektu v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Za izdajo smernic in mnenj mora vlagatelj predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. (3) Stroški za izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi potrjenih cen s strani Sveta ustanoviteljev in sklenjene pogodbe med izvajalcem in občino. 31. člen (evidence) (1) Izvajalec je dolžan voditi evidenco o uporabnikih po tem odloku. (2) Uporabniki so dolžni izvajalcu v rokih po tem odloku posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe. (3) Uporabniki so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku. (4) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec. 32. člen (kataster javne infrastrukture) (1) Vodenje katastra komunalnih naprav občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, Stran 808 podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne baze podatkov. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Stroški vodenja katastra vključujejo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov. Stroški se določijo v planu poslovanja, ki ga potrdita Sveta ustanoviteljic. (2) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. (3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi. 10. Nadzor 33. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 34. člen (strokovni nadzor) (1) Strokovni nadzor nad izvajalcem javne službe opravlja občina. (2) Strokovni nadzor obsega zlasti nadzor nad:  gospodarjenjem z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje občinske javne službe;  poslovanjem in učinkovitostjo, racionalnostjo in namensko porabo proračunskih sredstev in sredstev, ki jih za storitve občinske javne službe plačujejo uporabniki. (3) Pri izvajanju strokovnega nadzora ima občino pravico:  pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo izvajalca javne službe ter zahtevati izdelavo pisne oblike dokumentacije, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, če se hrani v elektronski obliki;  ugotavljati način izvajanja storitev občinske javne službe pri izvajalcu javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku;  brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav;  fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete izvajalca občinske javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku, ter jih pozneje reproducirati;  opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom strokovnega nadzora. (4) Občina lahko v postopku strokovnega nadzora naloži izvajalcu javne službe, da v določenem roku odpravi Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin nepravilnosti, ugotovljene v okviru strokovnega nadzora iz tretjega odstavka tega člena. 11. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka 35. člen (tehnični pravilnik) (1) Na predlog izvajalca javne službe sprejme občinski svet tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). (2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:  opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;  tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;  tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;  tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;  minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;  podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;  podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;  druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. (3) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 12. Kazenske določbe 36. člen (prekrški uporabnikov) (1) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:  v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 10. člena);  ne odstrani prazne posode ali zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (prvi odstavek 12. člena),  na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (četrti odstavek 12. člena);  če redno ne prepušča komunalnih odpadkov in jih ločuje v skladu z zagotovljenimi storitvami javne službe (druga alineja prvega odstavka 22. člena),  ne zagotovi neoviranega dostopa izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (šesta alineja prvega odstavka 22. člena),  prepušča odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (prva alineja prvega odstavka 24. člena),  meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (druga alineja prvega odstavka 24. člena),  prepušča odpadne prenosne baterije ali akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (tretja alineja prvega odstavka 24. člena),  prepušča odpadno električno ali elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (četrta alineja prvega odstavka 24. člena),  sežiga ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje Stran 809 komunalnih odpadkov (peta alineja prvega odstavka 24. člena),  namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega mesta (šesta alineja prvega odstavka 24. člena),  odlaga odpadke ob posodah ali zabojnikih (sedma alineja prvega odstavka 24. člena),  prepušča odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov (osma alineja prvega odstavka 24. člena),  brska po posodah ali zabojnikih ter razmetava odpadke (deveta alineja prvega odstavka 24. člena),  piše na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje (deseta alineja prvega odstavka 24. člena),  opusti uporabo storitev javne službe (enajsta alineja prvega odstavka 24. člena),  ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (dvanajsta alineja prvega odstavka 24. člena),  ne obvesti izvajalca javne službe o vsaki spremembi, ki vpliva na obračun storitev javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe (drugi odstavek 29. člena). (2) Z globo 40 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 40 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. 13. Prehodna in končna določba 37. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati  Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 57/18) in  Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 6/97). 38. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po zadnji objavi v uradnih glasilih občin. Številka: 032-0004/2018-129 Datum: 17.11.2022 Občina Rečica ob Savinji Ana Rebernik, županja Številka: 032-0002/2023-10 Datum: 28.03.2023 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan OBČINA PESNICA 513. Sklep o začasnem financiranju Občine Pesnica za mesec april 2023 Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) in 77. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 28/19) je Občinski svet Občine Pesnica na 2. izredni seji, dne 28. 03. 2023 sprejme SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE PESNICA ZA MESEC APRIL 2023 Stran 810 2. člen Začasno financiranje temelji na proračunu Občine Pesnica za leto 2022. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) in Odlokom o proračunu Občine Pesnica za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občine št. 17/21, 8/22 in 28/22). V obdobju začasnega financiranja so prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Pesnica za mesec april 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). Selekcija/Podsekcija/K2/K3 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davek na dohodek in dobiček 703 Davek na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki in prispevki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. III./1 III./2 B. IV. 75 750 VI. C. Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU… SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski… Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMAJNKLJAJ) (I.-II.) PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-7102)-(II.-403-404) TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)-(40+41) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.V.) RAČUN FINANCIRANJA Začasno financiranje april 2023 v EUR 617.166,80 509.836,68 447.188,85 408.444,00 24.537,11 12.854,32 1.353,42 62.647,83 24.364,92 1.214,89 704,87 36.363,15 18.460,66 18.460,66 0,00 0,00 88.869,46 64.093,90 24.775,56 738.388,72 212.708,78 41.924,64 7.065,81 163.007,32 711,01 0,00 193.857,01 12.954,29 144.536,47 500,00 35.866,25 330.960,60 330.960,60 862,33 0,00 862,33 -121.221,92 -120.510,91 103.270,89 0,00 0,00 0,00 0,00 Št. 20/31.3.2023 VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 811 ZADOLŽEVANJE (500+501) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (500+551) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 3. člen V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 4. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44 člena ZJF. 5. člen V obdobju začasnega financiranja se lahko občina likvidnostno zadolži, če predvideva, da bo obseg prihodkov in drugih prejemkov v obdobju začasnega financiranja manjši od obsega prihodkov in drugih prejemkov, kot je navedeno v drugem odstavku 32. člena ZJF. 6. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. aprila 2023 dalje. Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan OBČINA POLJČANE 514. Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07– UPB2, 76/08,100/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10 – odl US, 40/12 – ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/1, 61/20 – ZIUZEOU-A in 80/20 – ZIUOOPE), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 in 195/20- odl. US) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Ur. l. RS, št. 93/2011 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021) je Občinski svet Občine Poljčane na 4. redni seji dne, 30. 3. 2023 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE POLJČANE ZA LETO 2022 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2022, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki zaključnega računa proračuna Občine Poljčane so v letu 2022 realizirani v naslednjih zneskih: Številka: 410-0001/2023 Datum: 28. 03. 2023 KONTO 0,00 0,00 0,00 5.833,34 5.833,34 5.833,34 -127.055,26 -5.833,34 121.221,92 949.516,45 OPIS A BILANCA PRIHODKOV IN ODHKODKOV I. 70 700 703 704 706 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki 71 710 711 712 714 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+714) Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Denarne kazni Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) ZAKLJUČNI RAČUN 2022 4.043.232 3.705.150 3.223.262 2.808.425 295.421 119.310 106 481.888 414.078 10.425 13.706 43.679 18.638 Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 812 KONTO OPIS 720 722 74 740 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU in drugih držav 741 II. ZAKLJUČNI RAČUN 2022 308 18.330 319.444 319.444 0 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.037.204 40 400 401 402 403 409 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve 1.562.634 334.476 51.961 1.112.430 21.641 42.126 41 410 411 412 413 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi 1.443.035 56.053 817.979 102.615 466.388 42 420 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 431 432 946.309 946.309 III. III./1 III./2 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.) PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-7102)-(II.-403-404) TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71)-(40+41)) B. IV. V. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV VI. C. VII. 500 VIII. 550 85.226 39.335 45.891 6.028 24.921 699.481 0 0 0 0 RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) Domače zadolževanje 0 0 ODPLAČILO DOLGA Odplačilo domačega dolga 229.205 229.205 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.V.-VII) -223.178 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -229.205 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA (31. 12. 2021) Priloge k zaključnem računu proračuna Občine Poljčane so bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, ki so izkazani v splošnem delu zaključnega računa proračuna Občine Poljčane. Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Poljčane je tudi posebni del zaključnega računa proračuna, sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov proračunske porabe. -6.028 po 1.025.344 posameznih področjih 3. člen Neporabljena sredstva Občine Poljčane v letu 2022 se prenesejo in uporabljajo za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Poljčane za leto 2023. Neporabljena Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin namenska sredstva in sredstva rezerv Občine Poljčane se za isti namen prenesejo v proračun Občine Poljčane za leto 2023. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2022 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0034/2023-1 Datum: 30. 3. 2023 Občina Poljčane dr. Petra Vrhovnik, županja Stran 813 IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 4. 2023 dalje. V. Z dnem uporabe tega sklepa, preneha veljati Sklep o določitvi cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, številka 900-0003/2019-24 (17-T10), z dne 14. 4. 2021, objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 21/21 z dne 16. 4. 2021. Številka: 900-0004/2023-1 (4-T8) Datum: 30. 3. 2023 515. Občina Poljčane dr. Petra Vrhovnik, županja Sklep o soglasju k predlogu za uskladitev cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu Na podlagi določil Zakona o socialnem varstvu - uradno prečiščeno besedilo Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 46/19, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 - ZDOsk, 17/22, 163/22 - ZDOsk-A, 18/23 ZDU-1O), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19, 81/19, 203/21, 54/22 in 159/22), Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za plačilo storitev (Uradni list RS, št. 94/11) in Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/21 – UPB1), je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 4. redni seji, dne 30. 3. 2023 sprejel SKLEP O SOGLASJU K PREDLOGU ZA USKLADITEV CENE SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU I. Občinski svet Občine Poljčane daje soglasje k predlogu za uskladitev cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo predlaga izvajalec Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, v višini 22,40 € za uro opravljene storitve ob delavnikih, 26,36 € za uro opravljene storitve ob nedeljah in nočnem času ter 28,55 € za uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dneva. II. Občina Poljčane subvencionira ceno urne postavke pomoč družini na domu v višini 14,66 € za uro opravljene storitve ob delavnikih in sobotah in ob nedeljah in nočnem času ter v višini 15,48 € € za uro opravljene storitve ob praznikih; razliko do polne cene prispevajo uporabniki storitve. III. Ob upoštevanju subvencije Občine Poljčane znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve ob delavnikih in sobotah 7,74 €, za uro opravljene storitve v nedeljo in nočnem času 11,70 € ter za uro opravljene storitve na dan državnega praznika in dela prostega dne 13,07 €. OBČINA RADENCI 516. Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci za obdobje od 1. 4. 2023 do 30. 4. 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), 81. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/15, 32/16 in 40/16) in Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 1. izredni seji, dne 28.3.2023 sprejel naslednji SKLEP o začasnem financiranju občine Radenci za obdobje od 1. 4. 2023 do 30. 4. 2023 z naslednjimi prilogami:  Splošni del proračuna za mesec april 2023;  Posebni del proračuna za mesec april 2023;  Načrt razvojnih programov za mesec april v obdobju 2023 – 2026. Številka: 4100-0020/2022-4 Datum: 28.3.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan 517. Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci za obdobje od 1. 4. 2023 do 30. 4. 2023 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18-JZF in 195/20 - odl. US) in 110. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11, 67/15) je župan Občine Radenci, dne 28. 3. 2023 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE RADENCI ZA OBDOBJE OD 1. 4. 2023 do 30. 4. 2023 Št. 20/31.3.2023 1. Uradno glasilo slovenskih občin Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Radenci (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. 4. 2023 do 30. 4. 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). Stran 814 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2022. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18-JZF in 195/20 – odl. US), Odlokom o proračunu Občine Radenci za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 71/20, 5/22, 12/22, 28/22 in 47/22). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davek na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osn. sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Transferni prihodki iz drž. proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVR.UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz Evr. sklada za reg. razvoj II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalca za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačilo domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 800.129 607.119 291.698 246.980 8.992 31.786 3.939 315.421 78.850 583 510 86.231 149.246 126.667 37.721 88.946 0 0 35.909 21.163 14.746 30.432 30.432 1.031.789 265.849 48.871 8.213 203.767 1.281 3.715 154.072 0 84.577 7.996 61.498 584.003 584.003 27.863 25.000 2.863 -231.659 0 Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 815 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.03.2023 0 0 0 0 0 0 0 23.516 23.516 23.516 -255.175 -23.516 231.659 1.450.000 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom Zakona o javnih financah oziroma Odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 518. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 1. izredni seji dne 28.3.2023 sprejel naslednji 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo Zakon o javnih financah, Pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, Zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in Odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah. 4. Končna določba 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 4. 2023 dalje. Številka: 4100-0020/2022-3 Datum: 28.3.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Sklep o določitvi višine subvencionirane cene omrežnine za izvajanje storitev obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Radenci SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANE CENE OMREŽNINE ZA IZVAJANJE STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA LETO 2023 V OBČINI RADENCI 1. Občina Radenci bo subvencionirala ceno omrežnine:  za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Radenci - 0%, kar znaša na priključek do DN20 6,470 EUR/mesec (brez DDV).  za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Radenci 82,5%, kar znaša na priključek do DN20 2 EUR/mesec (brez DDV). Subvencija omrežnine za priključek ostalih zmogljivosti se bo izračunala v enakem odstotku od cene omrežnine za posamezni priključek. Občina Radenci bo subvencionirala ceno uporabe javne infrastrukture samo za gospodinjstva in neprofitne organizacije, subvencije bo pokrila iz sredstev občinskega proračuna. Za vse pridobitne uporabnike javne službe v občini se potrdijo in veljajo predračunske cene javne službe. 2. Ta sklep stopi v veljavo 1.4.2023. Številka: 355-0006/2023-5 Datum: 28.3.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 20/31.3.2023 519. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2023 520. Stran 816 Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2023 Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 1. izredni seji dne 28.3.2023 sprejel naslednji Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 1. izredni seji dne 28.3.2023 sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI RADENCI ZA LETO 2023 SKLEP O POTRDITVI ELABORATA O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER PRIPADAJOČE OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI RADENCI ZA LETO 2023 1. Občinski svet Občine Radenci potrjuje predračunske cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, varstva okolja in sicer:  Izračun predračunske enotne cene storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode: 1. Občinski svet Občine Radenci potrjuje predračunske cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, varstva okolja in sicer:  Izračun predračunske enotne cene storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode: obračunska cena 2022. obračunska cena 2022: gospodinjstva (ostalo) 0,3500 €/m3 gospodarstvo 0,8500 €/m3 predračunska cena 2023: gospodinjstva (ostalo) 0,3500 €/m3 gospodarstvo 1,2000 €/m3 omrežnina odvajanja do DN20 za leto 2022: €/vodomer/mesec 1,7000 omrežnina odvajanja do DN20 za leto 2023: vodomer /mesec 11,4200 €/ gospodarstvo predračunska cena 2023: gospodarstvo gospodinjstva (ostalo) 0,2520 €/m3 0,4000 €/m3 gospodinjstva (ostalo) 0,2500 €/m3 0,6000 €/m3 omrežnina odvajanja do DN20 za leto 2022: 6,5378 €/vodomer/mesec omrežnina odvajanja do DN20 za leto 2023: 6,4700 €/vodomer/ mesec Cene so brez DDV. 2. Ta sklep stopi v veljavo 1.4.2023. Cene so brez DDV. 2. Ta sklep stopi v veljavo 1.4.2023. Številka:355-0006/2023-3 Datum: 28.3.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Številka: 355-0006/2023-4 Datum: 28.3.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 521. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske zazidave Kotlje IV (EUP KO 13) Na podlagi 163., 164. in 165. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21), 3., 13., 15., 17. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19 in 30/19 – popr. in 34/19) in 19. člena Statuta občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/16) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 3. redni seji dne 15.2.2023 sprejel Stran 817 4. obračunska območja po posameznih vrstah nove komunalne opreme. (3) Elaborat programa opremljanja je objavljen na spletni strani občine Ravne na Koroškem. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora, in v uredbi, ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračun in odmero komunalnega prispevka. II. Območje opremljanja ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE STANOVANJSKE ZAZIDAVE KOTLJE IV (EUP KO 13) 4. člen (območje opremljanja) (1) Območje opremljanja obsega enoto urejanja prostora KO 13. (2) Območje opremljanja je prikazano na grafičnem prikazu slika 1. I. III. Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske zazidave Kotlje IV (EUP KO 13) (v nadaljevanju: program opremljanja). (2) Ta odlok določa:  območje opremljanja,  novo komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo,  roke za izvedbo in etapnost opremljanja,  finančna sredstva za izvedbo opremljanja in  podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo. (3) S tem odlokom določene podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz prejšnjega odstavka so:  obračunska območja nove komunalne opreme,  skupni in obračunski stroški nove komunalne opreme,  preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere in  merilo za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo: razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN) pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo. 2. člen (sestavni deli programa opremljanja) (1) Program vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Grafični del programa opremljanja vsebuje naslednje grafične prikaze: 1. območje opremljanja, 2. prikaz nove komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, 3. prikaz zemljišč, ki jih je bilo ali jih je potrebno pridobiti za opremljanje stavbnih zemljišč, Nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura 5. člen (nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura) (1) Za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja KO 13 je načrtovana gradnja naslednje komunalne opreme:  prometno omrežje,  vodovodno omrežje,  kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo,  javna razsvetljava. (3) Za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja KO 13 je načrtovana gradnja naslednje druge gospodarske javne infrastrukture:  elektroenergetsko omrežje,  IKT omrežje. (5) Načrtovana komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura je prikazana na grafičnih prikazih slike 2, 3, 4 in 5. IV. Roki za izvedbo in etapnost opremljanja 6. člen (roki za izvedbo in etapnost opremljanja) (1) Opremljanje stavbnih zemljišč je načrtovano v eni etapi. (2) Rok začetka gradnje nove komunalne opreme je leta 2022. Rok za predajo komunalne opreme v upravljanje oziroma rok možne priključitve na novo komunalno opremo je najkasneje december 2022. V. Finančna sredstva za izvedbo opremljanja 7. člen (finančna sredstva za izvedbo opremljanja) (1) Potrebna finančna sredstva za izvedbo opremljanja, razdeljena po posameznih vrstah nove komunalne opreme in virih financiranja, znašajo: Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Finančna sredstva za izvedbo opremljanja (EUR) 150.000 80.000 106.000 13.500 35.000 384.500 Nova komunalna oprema Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški Skupaj VI. Stran 818 Vir financiranja Občinski Drugi viri proračun (EUR) (EUR) 150.000 80.000 26.000 80.000 13.500 35.000 304.500 80.000 Podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo 8. člen (obračunska območja nove komunalne opreme) (1) Obračunska območja posamezne vrste nove komunalne opreme so: Nova komunalna oprema Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški Obračunsko območje KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA KO 13_JP KO 13_OST (2) Obračunska območja iz prejšnjega odstavka so prikazana na grafičnem prikazu slika 11. 9. člen (skupni stroški nove komunalne opreme) Skupni stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih obračunskih območjih znašajo: Nova komunalna oprema Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški Obračunsko območje KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA KO 13_JP KO 13_OST Skupni stroški nove komunalne opreme (EUR) 150.000 80.000 106.000 13.500 35.000 10. člen (obračunski stroški nove komunalne opreme) Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih obračunskih območjih znašajo: Nova komunalna oprema Obračunsko območje KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA KO 13_JP KO 13_OST Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški Obračunski stroški nove komunalne opreme (EUR) 112.500 57.000 19.500 10.125 26.250 11. člen (preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere) Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih obračunskih območjih, preračunani na enoto mere, znašajo: Nova komunalna oprema Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški Obračunsko območje KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA KO 13_JP KO 13_OST 12. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN)) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dp N) in CpN (EUR/m2) 12,97 6,57 2,25 CtN (EUR/m2) 36,06 18,27 6,25 1,17 3,03 3,25 8,41 deležem površine objekta (DtN), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je 0,35 : 0,65. Št. 20/31.3.2023 VII. Uradno glasilo slovenskih občin Prehodne in končne določbe Stran 819 izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 13. člen (vpogled v elaborat programa opremljanja) Elaborat programa opremljanja je na vpogled na sedežu občine Ravne na Koroškem in na spletni strani občine Ravne na Koroškem. 3. člen Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 14. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 4. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzamejo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah. 15.člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske zazidave Kotlje IV (EUP KO 13) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2021). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0321-2/2023-14, 410-4/2023-3 Datum: 30.3.2023 16. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Veržej Drago Legen župan Številka: 3500-0002/2022-135 Datum: 30.3.2023 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA VERŽEJ 522. Sklep o začasnem financiranju Občine Veržej za obdobje april-maj 2023 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah ((Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) in 64. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/21) je Občinski svet Občine Veržej na 3. redni seji, dne 30.3.2023 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE VERŽEJ ZA OBDOBJE APRIL-MAJ 2023 OBČINA VIDEM 523. Odlok o proračunu Občine Videm za leto 2023 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl.US in 18/23 – ZDU-1O) in 16. člena Statuta občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 11/2016 – UPB2, 45/2017 in 10/2019) je občinski svet Občine Videm na svoji 4. redni seji, z dne 28.3.2023 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VIDEM ZA LETO 2023 I. Splošna določba 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Veržej v obdobju 1. aprila do 31. maja 2023 oz. do pričetka veljave Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2023. 1. člen S tem odlokom se za proračun občine Videm za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun). 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2022, prav tako se lahko nadaljuje z izvajanjem investicij, ki so bile vključene v proračunu v letu 2022. Za izvrševanje začasnega financiranja se uporabljajo zakon o javnih financah, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja II. Konto I. 70 Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Znesek v EUR 9.177.279,51 6.129.716,97 5.148.029,07 Št. 20/31.3.2023 700 703 704 71 710 711 712 714 72 720 722 73 7300 74 740 741 78 782 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 V. 44 440 441 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del občinskega proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Stran 820 4.798.666,00 231.683,00 117.680,07 981.687,90 708.200,00 10.000,00 10.000,00 253.487,90 589.774,43 114.803,04 474.971,39 21.899,00 21.899,00 2.435.889,11 1.681.549,71 754.339,40 0,00 0,00 11.729.950,64 2.439.715,17 648.961,00 101.683,00 1.541.899,12 40.000,00 107.172,05 2.397.025,62 38.100,00 1.595.381,00 372.505,63 391.038,99 6.636.879,29 6.636.879,29 256.330,56 235.000,00 21.330,56 -2.552.671,13 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1.786.000,00 1.786.000,00 1.786.000,00 236.095,80 236.095,80 236.095,80 -1.002.766,93 1.549.904,20 2.552.671,13 1.002.766,93 Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga tega odloka in se objavita na spletni strani Občine Videm. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. člen V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Proračun se izvršuje skladno z določbami tega zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki:  prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007UPB1, 9/2011, 83/2012, 61/2017 – GZ, 189/20 – ZFRO in 43/22), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu,  prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti,  prihodki režijskega obrata,  prejeta sredstva za sofinanciranje projektov,  okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in  okoljska dajatev zaradi odlaganja odpadkov  koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo  prihodki od komunalnega prispevka, ki so namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 5. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar – junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. Med izvrševanjem proračuna Občine Videm se lahko odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke in v okviru sredstev proračunske postavke na predlog skrbnika postavke. Skrbniki proračunskih postavk lahko samostojno razporejajo pravice porabe med konti in podkonti v okviru iste proračunske postavke. Župan lahko med letom odpira nove proračunske postavke v skladu z veljavno zakonodajo. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v veljavni načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za Stran 821 investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Zgoraj omenjene omejitve ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti je potrebno vključiti v finančni načrt neposrednega uporabnika in načrt razvojnih programov. 7. člen Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Predstojnik neposrednega uporabnika – župan, po preteku roka iz prejšnjega odstavka, lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20% vrednosti. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijsko dokumentacijo (DIIP), ki je pripravljena na podlagi uredbe, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije do 100.000,00 € brez DDV, potrjuje župan s sklepom. Vso ostalo investicijsko dokumentacijo potrjuje občinski svet. 8. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF lahko župan dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Terjatve, ki jih imajo dolžniki do občine lahko odpiše do največ skupne višine 420,00 €. V primeru odpisa dolgov, ki presegajo zgoraj navedeno višino, mora o odpisu odločiti občinski svet. Obseg sredstev se v primeru, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. III. Izvrševanje proračuna 9. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. 10. člen 1. Proračunski skladi so:  sklad proračunske rezerve, oblikovan po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2023 na novo oblikuje v višini 71.980,00 €. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 16.000,00 € odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primeru uporabe proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek odloča občinski svet občine Videm. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 2. V proračunu se oblikujejo sredstva proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov proračuna. Proračunska rezervacija v letu 2023 se oblikuje v višini 35.192,05 €. 11. člen Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. zadolži do višine 1.786.000,00 € in daje poroštva v skladu z veljavno zakonodajo. 18. člen Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se smejo v letu 2023 zadolžiti do skupne višini 400.000,00 €, po vsakokratnem sklepu sveta občine Videm. Navedena zadolževanja se ne štejejo v največji obseg zadolževanja občine in za odplačilo dolga morajo imeti zagotovljene neproračunske vire. V. 12. člen Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. 13. člen Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Župan lahko posebej pisno pooblasti direktorja občinske uprave ali podžupana za odredbodajalca. Pooblastilo je lahko generalno ali za čas njegove odsotnosti. Za izvrševanje proračuna Občine Videm je odgovoren župan. 14. člen Župan lahko zmanjša obseg sredstev razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O svoji odločitvi in predlaganih ukrepih mora predhodno obvestiti svet občine. 15. člen Župan je pooblaščen, da odloča o:  o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet,  prenosih sredstev med različnimi postavkami, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar – junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji.  uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna,  kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.  o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. 16. člen Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. IV. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 17. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilom dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2023 lahko Stran 822 Prehodne in končne določbe 19. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Videm v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 20. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-6/2022-30 Datum: 28.3.2023 Občina Videm Brane Kolednik, župan 524. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Videm Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 11/2016UPB2, 45/2017 in 10/2019) v zvezi s 24. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2 in 18/23) je Občinski svet Občine Videm na 4. redni seji dne, 28.3.2023 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI VIDEM I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Videm za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja. (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:  državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Uradni list EU L št. 327, z dne 21. 12. 2022, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472),  pomoči de minimis v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske Št. 20/31.3.2023  Uradno glasilo slovenskih občin unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L št. 352, z dne 24. 12. 2013 in UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter druge ukrepe občine. 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Videm (v nadaljnjem besedilu: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev. 4. člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: (1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Uradni list EU C 326 z dne 26. 10. 2012; v nadaljnjem besedilu: Pogodba); (2) "MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (3) "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; (4) "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list EU L 354/1 z dne 29. 12. 2013); (5) "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; (6) "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; (7) "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih; (8) "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; (9) "nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je odgovorna oseba za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; (10) "podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 58. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (11) "opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, poslopja in obrati, stroji in oprema; (12) "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; Stran 823 (13) "standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti; (14) "naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Evropske unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Evropske unije; (15) "nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč; (16) "mladi kmet" pomeni kmeta v skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in sveta (Uradni list EU L 435/1 z dne 6. 12. 2021; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2021/2115); (17) "enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. (18) ''spodbujevalni učinek pomoči'' pomeni, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (19) ''slabe vremenske razmere'' so zmrzal, neurje, led, toča, močno ali obilno deževje, orkan, huda suša. 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov: Vrste pomoči Ukrepi: Državna pomoč UKREP 1: Pomoč za naložbe na po skupinski kmetijskih gospodarstvih v zvezi s izjemi v primarno kmetijsko proizvodnjo kmetijstvu in UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s gozdarstvu v premestitvijo kmetijskih poslopij skladu z Uredbo UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s Komisije (EU) št. predelavo in trženjem kmetijskih 2022/2472 proizvodov UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih UKREP 6: Pomoč za dejavnosti izmenjave znanja in informiranja UKREP 7: Sofinanciranje nakupa Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin gozdarske mehanizacije UKREP 8: Pomoč za dejavnosti izmenjave znanja in informiranja v gozdarskem sektorju Pomoč de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 UKREP 9: Šolanje v srednjih poklicnih Ostali ukrepi občine in srednjih strokovnih izobraževalnih programih s področja kmetijstva in gozdarstva UKREP 10: Sofinanciranje dejavnosti društev na področju kmetijstva 6. člen (upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) Upravičenci do pomoči so:  pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma v primerih ukrepov po 17. in 29. členu Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 dejavne v kmetijskem sektorju;  pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo stalno prebivališče oz. sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev;  pri ukrepih 3, 5 in 6 so lahko upravičencih iz kmetijskega sektorja, pri ukrepih 1, 2 in 4 so upravičenci lahko le iz primarne kmetijske proizvodnje;  certificirani ponudniki izobraževalnih programov in usposabljanj s področja kmetijstva, prehrane in gozdarstva, v katere so vključeni kmetje s kmetijskim gospodarstvom v občini;  registrirana stanovska in interesna združenja, organizacije in zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;  dijaki s stalnim bivališčem v občini, ki se šolajo v srednjih poklicnih in srednjih strokovnih izobraževalnih programih s področja kmetijstva, prehrane in gozdarstva. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki so:  naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, odobreno od iste države članice Evropske unije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;  podjetja v težavah. (2) Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli za:  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;  pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. Stran 824 (3) Pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv. 8. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na občinski internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Podrobnejša merila za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se določijo v javnem razpisu. 9. člen (spodbujevalni učinek) (1) Za ukrepe v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 2022/2472 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:  ime fizične osebe oziroma naziv pravne osebe;  velikost podjetja;  opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;  lokacijo projekta ali dejavnosti;  seznam upravičenih stroškov;  vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter  izjave vlagatelja glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 10. člen (dodelitev sredstev) (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča pooblaščena oseba na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje župan. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. (4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe. 11. člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:  dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),  druga dokazila, določena z javnim razpisom. 12. člen (združevanje pomoči) (1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13. do vključno 19. tega pravilnika, ne smejo preseči najviše intenzivnosti pomoči, določenih v 14., 16., 17., 28. in 29. členu Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Pomoč po tem pravilniku, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472, se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s takim združevanjem ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472. (3) Pomoč po tem pravilniku se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) št. 2021/2115 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472. (4) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472. II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (EU) št. 2022/2472 13. člen UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:  izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;  izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobro počutje živali;  vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem s trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo, oskrbo in varčevanjem z vodo;. (2) Pomoč se ne dodeli za:  nakup plačilnih pravic;  nakup in zasaditev letnih rastlin;  dela v zvezi z odvodnjavanjem;  nakup živali;  ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine;  že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;  investicije, ki se izvajajo izven območja občine;  investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;  obratna sredstva. (3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. 14. člen Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Stran 825 (2) Upravičeni stroški:  stroški gradnje, nakupa ali izboljšanja nepremičnin na kmetijskem gospodarstvu;  stroški nakupa strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;  stroški honorarjev arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti;  pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;  stroški namakanja, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472. (3) Upravičenci do pomoči so:  kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev;  dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha kmetijskih površin v uporabi. (4) Pogoji za pridobitev pomoči:  predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;  projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;  za naložbo, ki mora biti v skladu z določili petega odstavka 14. člena Uredbe 2022/2472, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le-ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;  ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;  predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;  mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (5) Intenzivnost pomoči:  do 65 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naložbe:  povezane z enim ali več posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (e), (f) in (g) tretjega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;  naložbe mladih kmetov;  največ 100% za neproizvodne naložbe, povezane z enim ali več posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (e), (f) in (g) tretjega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472; (6) Intenzivnost pomoči za namakanje:  80 % upravičenih stroškov za naložbe v namakanje na kmetiji iz točke (a) petnajstega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;  100 % upravičenih stroškov za naložbe v infrastrukturo v kmetijstvu, ki se uporablja za namakanje, zunaj kmetij, iz točke (b) petnajstega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;  65 % upravičenih stroškov za druge naložbe v namakanje na kmetiji iz točke (c) petnajstega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472. (7) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 4.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (8) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 15. člen Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov (1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. (2) Upravičeni stroški:  stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);  stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;  stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;  stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. (3) Upravičenci do pomoči:  posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo;  kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine;  urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov se mora izvajati najmanj na 0,5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. (4) Pogoji za pridobitev pomoči:  ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;  predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;  kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;  dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;  drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. (5) Intenzivnost pomoči:  v skladu s četrtim odstavkom 14. člena tega pravilnika. (6) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 4.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. 16. člen UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Premestitev kmetijskega poslopja mora biti povezana z doseganjem cilja javnega interesa. (2) Upravičeni stroški:  razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev obstoječih stavb;  razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev obstoječih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega poslopja;  razstavljanje, odstranitev in ponovna postavitev s povečanjem proizvodne zmogljivosti. (3) Upravičenci so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih dejavnosti in dejavna v primarni kmetijski proizvodnji. (4) Pogoji upravičenosti:  premestitev na podlagi javnega interesa mora biti opredeljena v določbah občinskega predpisa. (5) Intenzivnost pomoči:  do 100 % dejanskih nastalih stroškov, kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema Stran 826 razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov;  do 100 % dejanskih stroškov, če se premestitev nanaša na dejavnost blizu podeželskih naselij, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ali povečati okoljsko učinkovitost podeželskega naselja;  če ima premestitev poslopja v javnem interesu za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodne zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči, kot veljajo za podukrep 1.1 iz 14. člena tega pravilnika. Zamenjava obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo. (6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 17. člen UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. (2) Upravičeni stroški:  gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov,  nakup novih strojev in opreme;  splošni stroški (stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti);  nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. (3) Pomoč se ne dodeli za:  obratna sredstva;  že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;  naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;  naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije. (4) Pogoji za pridobitev pomoči:  dokazila o registraciji dopolnilne dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči);  predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;  projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;  naložba mora biti skladna z zakonodajo Evropske unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja;  za naložbo, ki mora biti v skladu s četrtim odstavkom 17. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;  ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo;  mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;  dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Upravičenci so kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev. (6) Intenzivnost pomoči ne sme presegati 65 % upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 4.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 18. člen UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Cilj pomoči je sofinanciranje dela stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:  naravnih nesreč;  slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in  drugih slabih vremenskih razmer;  bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin; ter  zaščitenih živali. (2) S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. (3) Upravičeni stroški so sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. (4) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto. (5) Pogoj za pridobitev je veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja. (6) Intenzivnost pomoči:  pomoč po tem pravilniku skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 70% stroškov zavarovalne premije. 19. člen UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (36. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Cilj pomoči so naložbe, katerih cilj je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. (2) Upravičeni stroški:  stroški naložbe v opredmetena sredstva,  investicijska dela. (3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. (4) Pogoji za pridobitev:  stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;  ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno;  ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (5) Intenzivnost pomoči:  do 100% upravičenih stroškov. (6) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 4.000,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Stran 827 20. člen UKREP 6: Pomoč za dejavnosti izmenjave znanja in informiranja (21. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Namen pomoči je kritje dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in mentoriranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo in trženjem kmetijskih proizvodov; (2) Predmet podpore so izobraževanja, usposabljanja in informiranje nosilcev registriranih kmetijskih gospodarstev. (3) Upravičeni stroški so stroški izvedbe programov usposabljanja, ki jih izvede za izobraževanje registrirani izvajalec. (4) Upravičenci do pomoči so kmetje oz. kmetijska gospodarstva. (5) Pomoč se ne dodeli:  za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov;  za stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve, oglaševanje ali obveščanje kmetov;  za strokovne ekskurzije. (6) Finančne določbe:  pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov usposabljanja.  pomoč se dodeli v obliki subvencionirane storitve in ne vključuje neposrednih plačil upravičencev. (7) Izvajalci dejavnosti izmenjave znanja in informiranja zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenega in rednega izobraževanja osebja za opravljanje teh dejavnosti, kot določa šesti odstavek 21. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472. (8) Pomoč je dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju, kot določa sedmi odstavek 21. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472. 21. člen UKREP 7: Pomoč (42. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Cilj podpore je izboljšati učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi z uvajanjem proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa in povečati varnost pri delu v gozdu. (2) Upravičeni stroški:  stroški nakupa strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;  pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;  stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov. (3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev. (4) Pogoji za pridobitev:  ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;  predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;  mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. (5) Intenzivnost pomoči: Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  do 100 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. (6) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. (7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 22.člen UKREP 8: Pomoč za dejavnosti izmenjave znanja in informiranja v gozdarskem sektorju (47. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472) (1) Namen pomoči je kritje dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in mentoriranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v povezavi z gozdarskim sektorjem; (2) Predmet podpore so izobraževanja, usposabljanja in informiranje nosilcev registriranih kmečkih gospodarstev. (3) Upravičeni stroški so stroški izvedbe programov usposabljanja, ki jih izvede za izobraževanje registrirani izvajalec. (4) Upravičenci do pomoči so kmetje oz. kmetijska gospodarstva. (5) Podpore se ne dodelijo:  za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov;  za stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve, oglaševanje ali obveščanje kmetov;  za strokovne ekskurzije. (6) Pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov usposabljanja. Stran 828 (5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. 23. člen (splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) 24. člen (kumulacija de minimis pomoči) (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz. 100.000 EUR). (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:  ribištva in akvakulture;  primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;  predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. 25. člen (obveznosti prejemnika pomoči in občine) (1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti:  pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;  pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;  seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;  izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 18. člena tega pravilnika. (3) Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika:  da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013,  o odobrenem znesku de minimis pomoči. III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013 Št. 20/31.3.2023 IV. Uradno glasilo slovenskih občin Ostali ukrepi občine 26. člen UKREP 9: Šolanje v srednjih strokovnih in srednjih poklicnih programih s področja kmetijstva in gozdarstva (1) Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov v programih, povezanih s kmetijstvom. (2) Pogoj za pridobitev pomoči je, da ima dijak stalno prebivališče v občini. (3) Za pridobitev pomoči je potrebno vlogi priložiti ustrezno potrdilo o vpisu. (4) Upravičenci do pomoči so dijaki, ki se šolajo v srednjih strokovnih in srednjih poklicnih programih, povezanih s kmetijstvom. (5) Višina pomoči znaša 400 EUR neto na dijaka v šolskem letu. pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma dodelitve pomoči. VII. V. Nadzor in sankcije 28. člen (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe lahko preverja tudi Nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:  da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;  da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;  da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. (4) V primeru, da upravičenec odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. VI. Hramba dokumentacije 29. člen Občina bo hranila evidence in vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev državnih pomoči in de minimis Končne določbe 30. člen Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Videm za programsko obdobje 20182020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2018, 15/2021). 31. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-02/2023-1 Datum: 28.3.2023 27.člen UKREP 10: Sofinanciranje dejavnosti društev s področja kmetijstva (1) Namen ukrepa je finančna pomoč pri letnem delovanju društev, povezanem s kmetijstvom, z namenom spodbujanja razvoja podeželja v občini. (2) Upravičenci do pomoči so društva, ki imajo v svojih temeljnih aktih opredeljeno dejavnost kmetijstva. (3) Upravičenci do pomoči so društva, ustanovljena v skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg). (4) Višina pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov finančnega programa društva v koledarskem letu. (5) Podrobnejša merila za dodelitev sredstev po ukrepu iz tega člena se določi z razpisom. Stran 829 Občina Videm Brane Kolednik, župan 525. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 4. redni seji, dne 28.3.2023 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra parc.št. 407/5 (ID 7283338), k.o. 449 – Ljubstava in se pri navedeni parceli vknjiži lastninska pravica v korist Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, MŠ: 5883423. 2.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-03/2023-10 Datum: 28.3.2023 Občina Videm Brane Kolednik, župan Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA ZREČE 526. Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za območje moeup UN1/074 širitev športa in rekreacije v naselju Zreče v Občini Zreče Na podlagi drugega odstavka 147. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 ZDU-1O) in 19. člena Statuta občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 18/23 in 2/23) je Občinski svet Občine Zreče na 5. redni seji dne 29. 03. 2023 sprejel ODLOK O ZAČASNIH UKREPIH ZA ZAVAROVANJE UREJANJA PROSTORA ZA OBMOČJE MOEUP UN1/074 - ŠIRITEV ŠPORTA IN REKREACIJE V NASELJU ZREČE V OBČINI ZREČE 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: začasni ukrepi) za manjše območje enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: MOEUP) UN1/074 – širitev športa in rekreacije v naselju Zreče v občini Zreče. 2. člen (namen sprejetja začasnih ukrepov) Začasni ukrepi za območje iz 4. člena tega odloka se sprejmejo z namenom, da se preprečijo ravnanja, s katerimi bi bila bistveno otežena priprava in izvajanje predvidenega Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje MOEUP UN1/074 – širitev športa in rekreacije v naselju Zreče v občini Zreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Brez sprejetja začasnih ukrepov bi se lahko bistveno zvišali stroški načrtovanja prostorskih ureditev oziroma bi bili za njihovo izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. 3. člen (podlaga za sprejem začasnih ukrepov) Pravni podlagi za sprejem tega odloka in začasnih ukrepov sta:  Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-1O);  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje MOEUP UN1/074 – širitev športa in rekreacije v naselju Zreče v občini Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/23). 4. člen (območje začasnih ukrepov) (1) Območje začasnih ukrepov obsega naslednje parcele ali njihove dele: 135/1, 136, 137, 138/1, 138/2, 138/3, 138/4, 141/2, 142/4, 143/2, 144/1, 144/2, 144/3, 146/1, 146/2, 148/1, 148/2, 532/6, 532/7, 535/1, 535/2, 536/2, 536/3, 536/4, 536/5, 536/6, 536/7, 537/2, 540/3, 540/4, 540/5, 543/3, 543/4, 545/4, 545/7, 545/8, 550/4, 550/5, 550/6, 552/1, 552/2, 1364/1 – del, 1365/1 – del, 1380/9, 1384/7, 1468/1 – del, 1468/2 – del, 1470/1, 1470/2, 1470/3, 1470/4, 1470/5 in 1471, vse k.o. 1100 Zreče. (2) Območje začasnih ukrepov iz prejšnjega odstavka je popisano po stanju katastrskega načrta iz marca 2023. V kolikor se na območju izvedejo parcelacije, veljajo ukrepi tudi za novonastale parcele. (3) Območje začasnih ukrepov je grafično prikazano v Prilogi, ki je sestavni del tega odloka. Stran 830 5. člen (vrste začasnih ukrepov) (1) Na območju iz 4. člena tega odloka so prepovedana naslednja dejanja:  izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj, vezanih na gradnjo in uporabo objektov, ter izvajanje drugih gradbenih posegov;  urejanje trajnih nasadov. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na območju iz 4. člena tega odloka dovoljene:  gradnje, s katerimi se izboljšuje obstoječa komunalna oprema in druga infrastruktura, pod pogojem, da se gradnje izvajajo tako, da ne ovirajo izvedbe načrtovane prostorske ureditve;  gradnje v zvezi z varovanjem pred naravnimi in drugimi nesrečami;  rekonstrukcije na obstoječih objektih v uporabi, nujno potrebne za vzdrževanje objektov ter bivanje in delo prebivalcev v njih; za obstoječi objekt v uporabi se šteje objekt, na katerega naslovu ima na dan uveljavitve tega odloka stalno ali začasno prebivališče vsaj en prebivalec, ki v objektu tudi dejansko živi oziroma je na dan uveljavitve tega odloka na naslovu objekta prijavljen sedež vsaj enega gospodarskega subjekta;  geodetska in druga pripravljalna dela, potrebna za izdelavo OPPN. 6. člen (čas veljavnosti začasnih ukrepov) Začasni ukrepi iz prvega odstavka 5. člena tega odloka veljajo do uveljavitve OPPN oz. največ štiri leta od uveljavitve tega odloka. 7. člen (evidentiranje začasnih ukrepov) (1) Začasni ukrepi iz druge in tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega odloka se evidentirajo v prostorskem informacijskem sistemu. (2) Vsi začasni prostorski ukrepi iz 5. člena tega odloka se evidentirajo v prostorskem informacijskem sistemu občine. (3) Za ustrezno evidentiranje začasnih ukrepov je zadolžena Občinska uprava Občine Zreče. 8. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) Odlok se objavi na spletni strani občine, z njim pa se posebej seznani Upravno enoto Slovenske Konjice. Številka: 3509-0002/2023 Datum: 30.3.2023 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 831 Št. 20/31.3.2023 527. Uradno glasilo slovenskih občin Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Zreče Na podlagi 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18 in 2/23) je Občinski svet Občine Zreče na 5. redni seji, dne 29.03.2023 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV OBČINE ZREČE 1. člen V Pravilniku o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Zreče (Uradni list RS, št. 93/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/12 in 27/20) se v 5. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za opravljanje funkcije župana Občine Zreče, ki sodi v V. skupino občin (od 5.001 do 15.000 prebivalcev), je z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju določen 52. plačni razred.«. 2. člen V 6. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Podžupan Občine Zreče, ki opravlja funkcijo nepoklicno, se na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uvrsti v razponu od 37. do 44. plačnega razreda (podžupan V).«. 3. člen 16. člen se spremeni tako, da se glasi: »16. člen Plača župana in podžupana, nadomestilo plače, povračila stroškov in drugih prejemkov se izplačajo mesečno, in sicer peti delovni dan tekočega meseca za pretekli mesec, vendar ne kasneje kot 10. dan v mesecu. Prejemki ostalih občinskih funkcionarjev iz tega pravilnika se izplačajo 15. dan tekočega meseca za pretekli mesec.«. 4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 1. in 2. člen tega pravilnika se začneta uporabljati 1. aprila 2023. Številka: 007-0002/2023-3 Datum: 29.3.2023 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Stran 832 120/05, 93/15 in 59/19) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18 in 2/23) je Občinski svet Občine Zreče na 5. redni seji dne 29.3.2023 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V JZ VRTEC ZREČE 1. člen Cene programov predšolske vzgoje v javnem zavodu Vrtec Zreče so:  I. starostno obdobje – dnevni program 568,92 EUR  I. starostno obdobje – poldnevni program 512,03 EUR  II. starostno obdobje – dnevni program 434,81 EUR  II. starostno obdobje – poldnevni program 391,33 EUR  otroci od 3-4 let – dnevni program 479,29 EUR  otroci od 3-4 let – poldnevni program 431,36 EUR  kombinirani oddelek – dnevni program 479,29 EUR  kombinirani oddelek – poldnevni program 431,36 EUR  podaljšano bivanje (1 ura) 7,00 EUR  en oskrbni dan 23,00 EUR. 2. člen Dnevni strošek živil v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 2,00 EUR. Za čas, ko je otrok odsoten, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil za vsak dan odsotnosti, v sorazmerni višini plačila za program vrtca. Staršem, ki do devete ure obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti, se zniža cena programa za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v JZ Vrtec Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/22). 4. člen Nove cene programov, določene s tem sklepom, veljajo od 1. aprila 2023 dalje. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0001/2023-3 Datum: 30.3.2023 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 528. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v JZ Vrtec Zreče Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, Št. 20/31.3.2023 529. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi Na podlagi prve alineje 127. člena ter 128. in 131. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18 in 2/23) je Občinski svet Občine Zreče na 5. redni seji dne 29. 03. 2023 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI 1. člen Potrdi se lokacijska preveritev za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 186, 187/1, 188 in 189, vse k.o. 1100 – Zreče. Lokacijska preveritev ima v zbirki prostorskih aktov identifikacijsko številko 2862. 2. člen Po določilih Odloka o prostorskem načrtu Občine Zreče (OPN Občine Zreče – UPB1) (Uradno glasilo slovenskih Stran 833 občin, št. 27/21 – uradno prečiščeno besedilo) se obravnavana zemljišča nahajajo v enoti urejanja prostora z oznako OP8. Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnega zemljišča je grafično prikazana v Prilogi sklepa. 3. člen Lokacijska preveritev ne nadomešča projektnih pogojev, ki jih je potrebno pridobiti v postopku priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje. 4. člen Sklep o lokacijski preveritvi se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Vnese se v evidenco lokacijskih preveritev in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu. Sklep s podatki o lokacijski preveritvi se posreduje Upravni enoti Slovenske Konjice in Ministrstvu za okolje in prostor. Številka: 3505-0001/2022 Datum: 30. 03. 2023 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 834 Št. 20/31.3.2023 530. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 835 Sklep o ukinitvi statusa zemljišč javno dobro Na podlagi 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18 in 2/23) in 262. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21 in 1/23 – ZDU-10) je Občinski svet Občine Zreče na 5. redni seji dne 29.3.2023, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČ JAVNO DOBRO 1. člen Ukine se status zemljišča grajeno javno dobro lokalnega pomena, za naslednje nepremičnine:  parc. št. 1534 z ID znakom parcela 1099 1534, k.o. 1099 – Gorenje pri Zrečah,  parc. št. 1535 z ID znakom parcela 1099 1535, k.o. 1099 – Gorenje pri Zrečah,  parc. št. 1350/4 z ID znakom parcela 1100 1350/4, k.o. 1100 – Zreče,  parc. št. 1353/11 z ID znakom parcela 1100 1353/11, k.o. 1100 – Zreče,  parc. št. 1350/6 z ID znakom parcela 1100 1350/6, k.o. 1100 – Zreče. 2. člen Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa prenehajo imeti značaj zemljišča – grajeno javno dobro lokalnega pomena. Po izbrisu zaznambe javnega dobra, nepremičnine ostanejo last Občine Zreče, Cesta na Roglo 13/b, 3214 Zreče, matična številka: 5883342000. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan 531. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Zreče Na podlagi 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18 in 2/23) in 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22-ZVO-2) je Občinski svet Občine Zreče na 5. redni seji dne 29. 3. 2023 sprejel SKLEP I. Občinski svet Občine Zreče potrdi Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Zreče, ki je bil izdelan v sodelovanju z Inštitutom za Javne službe, Ljubljana, z datumom izdelave marec 2023. II. Občinski svet Občine Zreče določi in potrdi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Zreče. Številka: 478-15/2023-7 Datum: 29.3.2023 1. Predračunska lastna cena oskrbe s pitno vodo z vodnim povračilom za leto 2023 za vse uporabnike: Presek obračunskega vodomera DN ≤ 20 20 < DN < 40 40 ≤ DN < 50 50 ≤ DN < 65 65 ≤ DN < 80 80 ≤ DN < 100 100 ≤ DN 150 Vodarina v EUR/m3 Cena v EUR brez DDV Cena v EUR z 9,5 % DDV 6,8871 7,5414 20,6614 22,6242 68,8716 75,4144 103,3074 113,1216 207,2638 226,9539 344,3581 377,0721 688,7163 754,1443 0,7746 0,8482 2. Predračunska lastna cena odvajanja komunalne odpadne vode za leto 2023 za vse uporabnike: Presek obračunskega vodomera DN ≤ 20 20 < DN < 40 40 ≤ DN < 50 50 ≤ DN < 65 65 ≤ DN < 80 80 ≤ DN < 100 100 ≤ DN 150 Stroški izvajanja storitve v EUR/m3 Cena v EUR Cena v EUR z 9,5 % DDV 8,6288 9,4485 25,8864 28,3456 86,2879 94,4853 129,4319 141,7279 258,8641 283,4562 431,4397 472,4265 862,8795 944,8531 0,1238 0,1356 3. Predračunska lastna cena odvajanja padavinske odpadne vode za leto 2023 za vse uporabnike: Cena storitve odvajanja padavinske odpadne vode znaša 0,1313 EUR/m3 brez DDV. Št. 20/31.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 836 Cena omrežnine – odvajanja padavinske odpadne vode znaša 0,5081 EUR /m3 brez DDV. 4. Predračunska lastna cena čiščenja odpadne komunalne vode za leto 2023 za vse uporabnike: Stroški omrežnine DN ≤ 20 20 < DN < 40 40 ≤ DN < 50 50 ≤ DN < 65 65 ≤ DN < 80 80 ≤ DN < 100 100 ≤ DN 150 Stroški izvajanja storitve v EUR/m3 III. Cene določene s tem sklepom se uporabljajo od 1. aprila 2023 dalje. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne od 1. aprila 2023 dalje. Številka: 3545-0024/2023-1 Datum: 30.3.2023 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Cena v EUR Cena v EUR z 9,5 % DDV 9,8711 10,8089 29,6134 32,4267 98,7112 108,0888 148,0669 162,1333 296,1335 324,2662 493,5562 540,4440 987,1124 1080,8881 1,1967 1,3104 Št. 20/31.3.2023 492. 493. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA BRDA Odlok o rebalansu 1. proračuna Občine Brda za leto 2023 Letni program športa v Občini Brda za leto 2023 Stran 776 513. 495. 496. 497. 498. 499. 500. 501. 502. 503. 504. 505. 506. 507. 508. 509. 510. 511. 512. OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Objava javnih razpisov Stran 779 OBČINA DORNAVA Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra Sklep o imenovanju podžupana Občine Dornava Stran 779 779 516. OBČINA DUPLEK Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Duplek Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Korena Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Duplek Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja enote urejanja prostora VF-3 v k.o. Vurberk, v Občini Duplek Stran 780 517. 780 518. OBČINA GORJE Sklep o določitvi cen programov Vzgojno–izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje – enota Vrtec Gorje Stran 795 OBČINA KIDRIČEVO Zaključni račun proračuna Kidričevo za leto 2022 Stran 795 Občine OBČINA PESNICA Sklep o začasnem financiranju Občine Pesnica za mesec april 2023 Stran 810 OBČINA POLJČANE Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2022 Sklep o soglasju k predlogu za uskladitev cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu Stran 811 OBČINA RADENCI Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci za obdobje od 1. 4. 2023 do 30. 4. 2023 Sklep o začasnem financiranju Občine Radenci za obdobje od 1. 4. 2023 do 30. 4. 2023 Sklep o določitvi višine subvencionirane cene omrežnine za izvajanje storitev obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Radenci Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2023 Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Radenci za leto 2023 Stran 813 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske zazidave Kotlje IV (EUP KO 13) Stran 817 OBČINA VERŽEJ Sklep o začasnem financiranju Občine Veržej za obdobje april-maj 2023 Stran 819 OBČINA VIDEM Odlok o proračunu Občine Videm za leto 2023 Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Videm Sklep o ukinitvi javnega dobra Stran 819 OBČINA ZREČE Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za območje moeup UN1/074 - širitev športa in rekreacije v naselju Zreče v Občini Zreče Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Zreče Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v JZ Vrtec Zreče Stran 830 778 514. 494. Stran 837 515. 784 789 519. 789 OBČINA MAKOLE Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2023 Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe 24-urne dežurne službe pogrebne dejavnosti Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Sklep o potrditvi cen storitev izvajanja javne službe oskrba s pitno vodo Stran 796 OBČINA MISLINJA Zaključni račun Občine Mislinja za leto 2022 Stran 799 OBČINA MOZIRJE Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mozirje za leto 2022 Odlok o spremembi Odloka o priznanjih Občine Mozirje Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Rečica ob Savinji in Občini Mozirje Stran 801 520. 521. 813 813 815 816 816 798 522. 798 523. 799 524. 799 525. 526. 527. 803 803 528. 822 829 832 832 Št. 20/31.3.2023 529. 530. 531. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi Sklep o ukinitvi statusa zemljišč javno dobro Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2023 v Občini Zreče 833 835 835 Stran 838