168. številka. P Trst, v torek dne 28. julija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. ari pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične š evilke po 6 stot. (3nvč.); izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko. V edinosti je moč t Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., 9e računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprav- ništvo v ulici Molln plccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo In tiskarna ; ulica Cariutia. štev. 12 „Plezzo (Flitsch)" da v treh : v nemščini že zato, ker se v Avstriji niti izveličali ne moremo brez nemškega Mi sploh ne vtmo že, kaj naj bi sploh ! jezika, v italijanščini io slovenščini pa zatc\ še rekli. Sicer neopisnn dolgočasni »Osserva- ker sta to pri poznana deželna jezika. Morda tore Triestino« nas je začel zanimati v posebni se kdo kaj ujeda radi te namišljene trojezič-meri ia ogorčat:. Sicer pa nočemo reči, da nosti, izlasti pa proti nemščini-?, PotoGažen je bil kedaj bolji ; le mi smo postali neko liko pozorLeji nanj, iti marsikaj, kar smo nekdaj potrpežljivo prenašali v pobožni re-eigntciji, nas razburja sedaj in vzbuja se naj bo. Zastonj ^e razburja r^dmeajeni ištepis okrožnega sodišča v Gorici ne pozna nemščine, ali — slovenščine tudi ne! Da, gospoda slavna: mesto sodnika v nam zavesr, da pobožna resigcacija sicer res I n a š e m slovenskem Bovcu je diČi pobožnega človeka, nikari pa po jraz pisano samo v italijanskem 1 i t i k a, ki hoče kaj izvojevati. V politiki j j e z i k u ! treba, ali pravočasno zaustaviti roko, ki nam hoče dati kiofuto, ali pa — če emu klofuto že prejeli — vrnili jo z obresimi. To je najbolje sredstvo, da ne dobimo — priboduje klofute. A ravno v nzšem uradnem »Očserva toru« nam v zadn e čase kar dežuje klofut. In te nas pečejo. A ker resign rati vendar ne misl.mo, nam ne preostsje druztga, nego da se z vso energijo postavljamo po robu onim, ki nam preskrbljajo čtivo v sicer dolgočasnem »Osservatoru«. Kdo bi b:l mislil: dolgočasnost vladnega glasila zveni za nas provo katoriČno. In to tem bolj, č m bolj odpirano mi oči in se zavedamo, da smo mi Slovenci malce _ pregrešll; proti re80jci, ko smo tudi nekaj, ki smemo nekaj zahtevati in tudi reky^ rfizpi(J 0kr0ŽDega sodišča v Gorici v uradnih publikacijah. De pozna nPn.žgilje Kajti v večkrat ome- A čim glasneje zahtevamo mi, tem — njenem razpisu najdete vendar znamenje o brezobrazneje nam pravijo publikacije, da ni- potrebi _ nemščjne v našem Primorju, ker mamo ničesar zahtevati. Danes nam poroča besedam . j. r. giudizio distretuale to po »Osstrvatoruc kaka poštna, jutri d[ 1>Iezz0< _ Bled[ (menda v bolje umeva kaka 3nančna, pojutršnjim kaka — sodna nje) y oklepu krajevno ime »Flitsch«. V °blast.... tem nenQgkem pojasnilu v laškem razp su vi-Ravno sodne oblasti kakor da nas ho- j dimQ mi ravno _ demonstracijo ! Mi vsaj Sejo v zadnje čase posebno ostentativno opo- imamo občutek, kakor da se je s tem zarjati, da v Primorju še živi neki izvesta i nemškim označenjem k laškemu krajevnemu zistem, eegar smer vodi preko pravic in imeQU hotelo še p08ebn0 pokazati, kako da preko ekzistence slovenskega življa v našem ;e Bioven8ki jezik v tej deželi nekaka 4uan-Primorju. ti tč negligeable. To ogorča : ne le zapo9tav-Ravno v s noČDjem »Osservatoru« smo ljeni, ampak prezirani smo : na naših lastnih naleteli na casus, ki nam kaže na eklatantno, tleh se ignorira naša ekzistenca ! ostentativno, da, demonstrativno preziranje Dđ to ()gorČ8i Prigovora, da takov našega jezika od strani naših sod - razpjg filužbe je premalenkoeten dogodek, da n i h o b 1 a s t i. bi bil vreden tolike pozornosti in na t* m Čitamo namreč, da je v B >vcu podeliti mestu — tega prigovora mi ne pripozna-ncesto rkrajnega sodnika. Čitatelji menda varno veljavnim. Ni res, da je stvar malen-vedo, kje je Bovec in katere narodnosti je kostna. Imenovanje sodnih uradnikov je — in s f»er izključn > — prebivalstvo sod- važen akt. A opravičena je bojazen, da natega okraja bovškega ! A vedo menda tudi, zori, ki smatrajo opravičenim izključno ita-da je dežela Goriška, v kateri leži sodni lijansko razpisavanje sodnih mest v izključno okraj bovški, po veliki večini slovenska. slovenskih krajih, da ti nazori bodo vodilni, Dobro : za ta sodni okraj je razpisano tudi o imenovanju sodnih ■ uradnikov samih ! mesto okrajnega sodnika. Sedaj pa uganite, v V drugo pa treba uvaževati notorično katerem jeziku je sestavljen razpis te službe resnico, da je v nas tudi vsak malenkostni v uradnem »Osservatoru«! Morda porečete, ■ dogodek tipičen, da je vsaki mali čin le PODLISTEK. « Na svetlem obrežju. Novel*. Poljski t»pisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. II. »Torej«, je rekei Viadrovski, »bo moral imeti na grobu napis: »Bog mu daj večni mir in luč elektr.čaa naj mu sveti na veke vekov, amen«. Stari svetnik Kladski je začel na to napadati vso Riviero. Vse tukaj je zgolj pretveza in neč mnost, pričenši od ljudij inkon-čavši na izdelkih. Povsod so Bami »markizi, komti in vikomti«, toda paziti moraš, da ti kateri robca ne odnese izpred nosa. Kar se ugodnosti tiče, je temu ravno tako. V njegovi pisarni v Veproviskah bi imelo prostora pet takšnih lukenj, kakor je ta, ki so mu jo dali v hotelu. Zdravniki so ga odposlali v Nieo na sveži zrak, a »Promenade de An-glas« smrdi kakor krakovsko dvorišče. Istinito smrdi, njegov stričiiik, Zigmund, more to pritrditi. Toda Zigmundove oči so zlezle iz glave v ramena gcspe Klzen in on ni slišal, kaj se je govorilo. »Preselite se, gospod svetnik, v Bordi-ghiero«, je rekel Svirski, »laška nesnaga je vsaj artistična, francozka pa umazana.« »A vi vendar bivata v Niči ?« »Ker na oni strani Ventimilije ne bi našel delavnice. YT ostalem jaz, kadar se bom selil, se preselim rajše na nasprotno straa v Anti bes.« Po teh besedah j3 pogledal gospo Elze-novo, ki se je smehljala v kotičkih svojih ust ter povesila oči. Crez trenotek zopet, hoteča očividno navesti razgovor na umeteljniški tir, je jela govoriti o razstavi pri Rumpelmajerju in o novih slikah, ki si jih je pred par dnevi ogledala in katere je njen spremljevalec, fran-cozki dnevnikar Krausa, imenoval impresionistično dekadentiČne. Na to je Viadrovski dvignil vilice kvišku ter vprašal z glasom Pirrona : »Kaj so dekadenti sploh?« »V nekem obziru so to ljudje«, odvrnil je Svirski, »ki si želč od umetnosti različnih Bokov, iz katerih je umetnost pripravljena.« Knez Porečki se je čutil neprijetno dir-njen s tem, kar je stari Kladski govoril o »markizih, komtih in vikomtih«. Celd klateži, ki dohajajo tu sfem, pripadajo h klate- člen velike verige nam sovražnega zistema. Zip je naša dolžnost, da točno beležimo, in ne vsprejemamo res gnirano ne velikih in ^e*malih zaušnic — da reagiramo marveč na 'Vs^Jk čin zapostavljala in negiranja naše eksistence. " 't " 1| To potrebo občutimo eedaj tem bolj, ker se nam zdi, da je tudi na našem deželnem sodišču nastopila recidiva že po kratkem in le rahlem zboljšanju, kakor je pokazala tudi razprava proti ricmanjskemu vaškemu županu. Ali o tem kaj več o drugi priliki. Kdo naš h ljudij, ki ima svoje posebne nsz^re o ravnopravnosti neredov v naši državi in izlasti o potrebni kvalifikaciji uradnikov, ki naj službujejo med in za naše ljudstvo, bo morda zn ajeval z glavo in bi hotel morda položiti roko na rano — v »Oaserva-tire triestino«. Vzame naj v roko sinočnji »Osservatore« in naj pogleda v začetek prve kolone na četrti strani. Tam bo eital razpis, ki se začenja z besedami »Avviso di con-corso«, in se zaključuje z besedami »Dalla Presid^nza deli i. r. Tribunale circolare, Go* rizia, 22. luglio 1903«. Ali stcjre ! Gori smo se malo — malce, Pred durmi konklava. Včeraj predpoludne je imel sveti kolegij svojo sedmo sejo. Predsedoval je, kakor vsem prejšnjim, kamerlengo kardinal Oreglia. V včerajšnji seji so bile izžrebane takozvane celica kardinalom za časa konklave. Moogo se govori, kdo bo izvoljen papežem. Najbolj se ponavljajo imena Ram-polla, Oreglia. Vannutelli, Gotti, Di Pietro in Capecelatro. Rampolla da ima zagotovljenih že več, nego 20 glasov. Na vsak način bo Rampolla odločeval v konklavu in bo od njega mnogo odvisna izvolitev novega papeža. Njemu so nasprotni vsi oni kard.nali, ki ne odobrujejo vatikanske polit ke zadnjih let. Mej temi je tud: ogrski primas, kardinal Vaezarv, kateri da bo v soglasju z ogrsko vlado oviral na vse mogoče načine izvolitev takega papeža, ki bi nadaljeval po papežu Ij3vu XIII. pričeto Slovanom prijazoo politiko. Ni dvoma pa, da ee smatra kardinala Rampollo, ki je bil L9va XIII. državni tajnik, kakor voditelja te politike in da se hoče ovirati njegovo izvolitev. A Rampolla ima na svoji straoi spanjske in Bkoraj vse francozke kardinale. Zanj da bodo glasovali tudi kardinali Bacilieri, FraEcica Nava, Respighi in Cavagnis in morda tudi Ferrari, Macchi in Segna. Rampolli nasproti da bo stal Oreglia. Opazilo se je, da Rampolla in Oreglia govorita le redkokedaj in jako kratko mej seboi, dočim sta z vsemi drugimi kardinali 'jako ljubeznjiva. Rampolla je posebno ijubezajiv s kardinalom Di Pietro, kateri ima tudi mnogo nade, da bo izvoljen. O kardinalu Di Pietro, ki je Btar721et, se pripoveduje, da je jako pobožen. Govori se, da bo Rampolla podpiral Di Pietrovo izvolitev, ako bo videl, da Bam ne bo mogel prodreti. Danes, jutri in pojutrajšnjem se bodo vršili trije zadnji slavnostni »novendialic de-vetdnevnice. ———m^mmmm———— žem višje vrste, ki se ne zadovoljujejo z odnašanjem robcev za nos. Tu naletiš na roparje v velikem »stilu«. Toda poleg njih zahaja semkaj vse, kar je na svetu fiiega in najbogatejšega. Da se zopet tu visoke finance Brečajo na enaki Btopinji z visokimi stanovi, kar je prav za prav dobro, zakaj svet se naj olika! Gospod Kladski bi moral prečitati takšno »Idvlle Tragique« in tedaj bi se pre pričal, da poleg sumljivih ljudij naleti tukaj tudi na najvišje »društvene sloje« — »uprav takšne, kakoršne najdemo na »Formidablu«, ki ima biti ob tej priliki a žur električno razsvetljen.« Porečki je očividno pozabil, da je no vico o razsvetljavi »Formidabla« navzočim že poprej povedal. Ona pa to pot tudi ni po stala os, okrog katere se vrti daljši razgovor, pač pa ho nasprotno jeli zdajci govoriti o »Idylle Trag que«. Mladi Kladski, govorečo junaku te povesti, je omeni), da »takšnemu je bilo dobro«, da je pa bil bedast, ker se je odrekel ženske prijatelju na korist in da on, Kladski, ne bi storil tega ni za deset prijateljev, niti za lastnega brata, ker »t» pojdi Bvojo pot, a jaz poj dem svojo« ! Toda Viadrovski mu je odvzel besedo, zakaj fran-cozki romani, ki jih je Čital, bo bili njegov Prvih šest novendialov opravljajo kanoniki in druga duhovščina vatikanskega kapi-teljna, a zadnje tri novendiale opravi sam sv. kolegij. Zadnji novendial bo torej v četrtek, a v petek zvečer se zapro kardinali v konklave. Konklave traja lahko ei satn dan pa tudi lahko več mesecev. Bilo je že slučajev, ko je konklave trajal preko 2 leti. Politični pregled. V Trstu, 28. julija 1903. Novi skupni finančni minister. Prišla je, kakor je bilo pričakovati i »posestno stanje«, kakor so si je konstiuirali Madiari v skupnih stvareh, je srečno ohranjeno. Ssup-nim finančnim ministrom in ob enem upraviteljem Bosno in Hercegovine je imenovan zopet Madjar. Štefan Burian mu je ime, baron je in služil je dosedaj v diplomatični službi. Zadnje njegovo mesto je bilo kakor avstro ogrski odposlanec v Atenah. Hvalijo ga, da pozna »orijentalske odnošaje« in »ori-jentalske jezike«. S tem hočejo menda reči, da pozna tudi jezik narod9, ki živi v Bo?ni in Hercegovini. Ali vsa ta dobra svojstva ne taorejo prikriti pred našimi o5mi dejstva, da je zopet Madjar imenovan upraviteljem okupiranih pokrajin in da se bo ta uprava tudi nadalje vodila Madjarom v prilog. Za to imenovanje je bržkone odločil strah pred Madjari. Niso jim hoteli dati povoda za kričanje. Ali ta večni strah nam mora poslati Biednjič usoden. V Bjsni in Hercegovini so angažirani ne le važni politični, ampak tudi življenski interesi trgovine in industrije. Ne treba praviti, kako trpe ti interesi, izročeni madjarskim upraviteljem Bosne in Hercegovine. Sdj nas u Si vsa minolost, kako nas ubija to madiarsko upraviteljstvo v železniški politiki. Že pokojni Kallay je zoai preprečiti gradnjo vsakega kilometra železnics, ki bi služil interesom naše polovice, to je, ki bi Bosno in Hercegovino in Dalmacijo spajal z notranjim naše polovice. Posledica temu večnemu strahu je ta, da je prepotenca Madjarov po=tala Ž3 brez-krajna, tolika, da bo postali že v osebnem občevanju b členi naše vlade naravnost nesramni. Ravno danes nam javlja brzojavka iz Bud mpešte, da je prišlo med ogrskim in našim finančnim ministrom do toli odurnega prizora, da bo odslej onemogočeno cel6 osebno občevanje med njima. Madjari se čutijo gospodarje in se Čutijo rešene vsake obzirnosti nasproti interesom te pol. monarhije. Iatakim ljudem je poverjena uprava takih in tolikih drugi konjiček, na katerem je uravnal šolo višje ježa po pisateljih in njih izdelkih. »Kar me najbolj' spravlja v jezo«, je dejal, »je predaja naslikanih listov za pristne. Ako so ti gospodje realisti, naj pišejo resnico. Ali ste, gospodje, že vzeli v misel njihove junakinje? Evo, pričn9 se tragedija: dobro! Takšna dama se bori sama s seboj ; zvija se na vse mogoče načine nad polovico zvezka, a jaz že od prve Btrani vem, kako se bo to končalo. Kako je to dolgočasno in kolikokrat se je že ponavljalo to ! Kakšna tragedija je to, ako vem, koliko ljubčkov js imela takšna razdrta duša pred tragedijo in koliko jih bo imela po tragediji ? Zvijala se bo a.cer vnovič, kakor poprej, a vse ee konča zopet ravno tako. Kakšna prevara j« to, kakšna ugonobi te v nravstvenega smisla, smisla resnice in kakšua zbeganost glav ! In treba je pomisliti, da se to pri n«B čita, da se vsprejema to blago za dobro. Na ta način se briše razlika med pošteno žensko in vlačugo, prireja se domovinsko pravo kukavicam, ki nimajo lastnih gnezd. Ne načel, ne značajev, ne ob-čutov dolžnoBti, niti nravstvene zavesti — ničeBar, marveč zgoli napačne aspiracije, napačen »model« za psihologično zagonetko! (Pride še.) interesov, kakoršni so angažirani v obeh okupiranih pokrajinah in s katerimi so tesao epojeni interesi toli važne pokrajine, kakor-inja je Dalmacija ! Ali ta madjarska prepon -deranca je vrhu tega tu'ii z narodnega eta lišća udarec v obraz ne le nam Jugoslovanom, ampak vsemu Slovanstvu monarhije, je tudi omalovaževanje Čtfcov in Poljakov. Odločilni krogi bi morali vendar enkrat začeti računat', kje je veča važnost, kje more monarhija nahajati več z^slombe in jamstva za bodočnost: aji v vsem Slovanstvu monarhije, ali pa v tistih par milijonov Madj&rov! In razmišljati bi morali začeti, da tako zapostavljanje milijonov kulturnih narodov radi naroda, ekscesi vnega m vrhu tega nesposobnega za vsako kulturno delo, mura končno v Slovanstvu ustvariti ozlovoljenje, ki bi moglo v resnih čas h delovati usodno. Končno pa 89 nam še usiljuje vprašanje : kje 83 tisti vzroki, kje tisti interesi, radi kater.h mora biti uprava Bosne in Hercegovine spojena s skupnim fiaančn m rnini-sterstvom ?! In zopet se človek ne more iznebiti misli, da sti ti dve oblasti združeni j«-dino zato, ker je skupni finančni minister nava Ino — Mndjar. Nova doba na Hrvatskem. Vrli »Ja :rau« označuje tiko-le prve nastope bana Pejačev 6a: »Novi ban gref Pejačevič je izrekel o slojem nastopu nekoliko besed da bi preslepil lahkoverne ljudi. In ti ljudje se puščajo preslepljati in veselje vlada v Izraelu zbog ne-toliko fraz, v katerih se od daleč svetli nekaj duha ustavnosti. Svobodni narodi bi se čudili, s čim se zadovoljava hrvatski narod. Svobcdai narodi bi planili v srdu najglobljega ogorčenja, ko bi čitali, da kakov ustaven vladar govori sodstvu, da v težkih dnevih sedanjosti in bodočnosti pričakuje od njega pedpore na delu. Moč banska more po-sszati povsjdi, ali sodnik, čim je zaprisežen, nima več bana nad seboj, niti druzega gospodarja, razun svoje vesti in zakona. Ban je pod sodnikom, istetako ka-ker zadnji kmet, in ban nima ničesar zahtevati ali pričakovati od s o d n i k a. Grof Pejačević pa zahteva in pričakuje! A dobričine se vesele novega bana !< Te btsede v »Jadranu« naj bi slušali Hrvatje. Stara ret-nica je, da ob vsaki nevarnosti je največa nevarnost v tem, ako nas je zalotila nepripravljene. Nevarnost spoznana o pravem času, je — na pol odvrnena. Prav ima »Jadran«, ko svari svoje rojake, naj ne slušajo lepih besed, ampak naj sodijo po dejanjih. Prvi važni politiški čin novega bana pa ie bil — kakor smo povda-rili včeraj — čin nezakonitosti, kršeDja v državnih pogodbah zajamčenega prava jezika hrvatskega. Nagodba od leta 1868. določa glede službenega jezika : »§ 56. V vsem obsegu kraljevin Hrvatske in Slavonije j e službeni jezik hrvatski toliko v zakonodajetvu, kolikor v sodstvu in upravi«. »£ 57. Zi organe skupne vlade s e d o ločuje istotako hrvatski jezik v mej&h kraljevin Dalmacje, Hrvatske n Slavonije«. Zakon govori torej tako jasno, da ga ni »nežno krivo umeti, niti mu kaj vinterpretirati notri med vrste. Ta zakon ne pozna madjarskega jezika na hrvatskem ozemlju. Vsaki madjarski napis torej na uradnih poslup^ih je atentat na na-goibeni zakon. A grofa Pejačsvica je bil prvi čin ta, da je na javnem poslopju v Zagrebu dal razobesiti dvojezičen napis z madjaršSino na prvem mestu ! Začel je torej z nezakonitostjo, kar bodi narodu hrvatskemu v nujen opomn, naj se ne udaja nikakim iluzijam ! Zadnji »Jadran« opaža na nekem me?tu, da »o neoboroženi kmetje več storili v par dneh, nego tisoči govorov najveČih patrijotov skozi petintrideset let. Kmetje eo dosegli se svojim junaštvom, da danes vsa Evropa govori o hrvatsaem vprašanju. »Jadran« je pokazal na pot, ki vodi do etretja sedanjega zistema in do svobode naroda. Ta poslednji sam mora stati na braniku. Narod naj se združi v protest, narod naj zakače svoj »ijuos tgo« onim, ki so hlapci nesrečnega zistema. Dober izgled so dali ravnokar volilci 44. volilnega okraja bišku-peškega, ki so svojemu »zastopniku« grofu M. Bombellesu po«lali sijajno nezaupnico in ga pozvali, naj piloti svoj mandat. YT posebnem pismu, ki je spremljalo nezaupnico, pa so mu našteli vse, česar — ni storil za svoje volilce in so mu naveli kakor najveći greh, da pripada stranki, ki od leta 1868. stm ni nič storila za hrvatski narod, marveč je mirno dopuščala, da se je kršil kos za kosom svobode in prava naroda hrvatskega, in je konečuo pokopala zadnjo svobodno institucijo vseh modernih držav, ko je glasovala za suspenzijo porote. Zaključujč svoje pismo so volilci izrekli gospodu gr< fu nado, da se bo pokoril temu pozivu, da ne bo potrebno objavljati te nezaupnice. G<«sp )d grof se — to se umefe — ni pokori in nezaupnica je prišla v javnost. Pa je bilo malce najivno od volilcev v vol 1 nem okraju b škupeškem, da so se nadejali od Člena K b u e n o v e stranke, da bo slušni glas naroda. Takim ljudem mora volja naroda j — iztrgati mandat iz rok ! * * # V Z grebu s> zaplenili na Reki tiskano brršuro dr. Potočnjaka, naslovljeno : »Iz zemlje brezpravlja in demoralizacije«. Brošura govori o borbi hrvatskega naroda in o telesn;h in moralnih mukah, katere mora dr. Potočnjak trpeti v zap kjer se nahaja že tri mesece, dasiravno neprenehoma zahteva, naj ga odvedejo pred sodišče. Po publikaciji te brošure se v zaporu še strožje postopa proti dr. Potočojaku, tako, da je resno pretreseno njegovo zdravje. Prepovedalo se mu je čitati in pisati, vsprejemati obiske ter vsprejemati hrano od zunaj. * Radi dinamitnih atentat »v so v Zagrebu aretirali še dve osebi in s cer nekega vodjo odvetniške pisarne in nekrga dijaka. Policija da je prišla na sled organiziranemu klubu dinamitardov. * * # Zadoščenje vrlemu možu. Na poti iz jtče je župnik Jenoersid bil do svoje župnije v Grub šnjevo polje predmet srčnih ovac j. Na vseh kolodvorih ga je pričakovalo občinstvo, dame so mu metale v voz cvetje, v Pakracu pa so ga pričakovali Srbi in ga v znamenje hrvatsko si b-.ke *lige iskreno pf zdravili. Rakoczijeva razsfava v Košicah. V Koš.cah na Ogrskem se je odprla predvčerajšnjim Rakoczijeva razstava. O tej priliki ee je vršil banket, m-j katerim so se govorili razni govori, Blaveči Rikoczija, čegar ime nosi razstava. Grof App >nyi je izjavil v svojem govoru, da so se narodni zastopniki udeležili v velikem številu te slavnosti, zato, da popravijo krivici, katero je storil ogrski parlament leta 1715., ko je odobril z-ikon, ki je Rakoczja proglasil izdajalcem.' Udeležba narodnih zastopnikov dokazuje — dejal je Apponvi — da Be ves narod strinja v proslavljanju junaškega Rakoczija, in tej soglasno3ti ne more manjkati cesarjevo priznanje. Za grofom Apponvi-jem govoril je poslanec Btoihy, kateri je najprej vzbujal histo-r.čne spomine in povdarjal pomen govora, s katerim je slavil Rakoezi-ja grof Apponv »sedanji predsednik poslanske zbornice, ponos naroda, poslednja nada Ogrske, kateri j a v zadnjih dneh povdarjal pravo naroda, da mora ogrska vojska imeti madjarski poveljni jezik«. »\V. Allg. Zaitung« pravi, da bodo Madjari odslej romali v Kosice, v to »ma-djarsko Meko« in tam Častili Rakoczijeve ostanke, kateri so pa sedaj še na Turškem. »Tej slavnosti — pravi omenjeni list — je prisutvoval duh Rakoczija, kateri se je bil pridruž 1 za svojega življenja najhujšim so vražnikom Avstrije, da bi Ogrsko iztrgal Habsbuiškemu gospodstvu. Udeležba ogrskih državnih poslancev na proslavljanju sovražnika Habsburške vladarske h še — pov darja dunaj-ki list — ima poseben pomen, katerega Avstrija ne more prezreti«. Last zaključuje tako le : »Mi v Avstriji bomo pa že vedeli, kaj nam je storiti, ako bi Rakoczijev duh postal premogočen !« Mi pa duBtavljamD : Sij so ravno Nemci krivi, da je madjarska objestnost začela pre-sezati že vse meje. Dogodki na Balkana. Kljubu vsemu dement ranju, Turčija vendarle nadaljuje oboroževanje proti Bolgariji. Istotako se nadaljuje preganjanje Macedoncev. Blizu Carigrada so brez vsakega povoda aretirali 15 makedonskih vrtnarjev. Na zahtevo eksarhata bili so sicer zopet izpuščeni na Bvobodo a policija pobrala jim je ves denar, in sicer vsakemu kakih 500 K vrednosti. Tajnik kneza Ferdinanda Bolgarskega je v »Berliner Tagblattu« oficijelno demeati- ral vest, da je knez Ferdinand pobegnil iz Bolgarije, kamor se ne povrne več. Bolgarski odbor za prireditev slavnosti v proslavo carja osvoLoditelja dobil je od carja Nikolaja v dar 100 topov, 5000 pušk in več drugih sporni nov iz rusko-turške vojne 1. 1877. Vsi ti predmeti izpostiviti se bodo morali po onih hišah v Bolgariji, kjer so bdi za časa rusko-turške vojne nn-tanjeni osvoboditelji B >lga rije in katere hiše se v ta namen spremene v muzeje. Vre Inost darovanih pre Imetov znaša kake tri milijone frankov. Tajnik srbskega kralja, dr. Nenadovic, odpotoval je predvčerajšnjem v Petrograd po sinova kralja Petra. Dr. Nenadov:d ica pri sebi ročno pismo kralja Petra na carja Nikolaja. Tržaške ve- Gospodu poštnemu ravnatelju na znanje. PredvČerašujem je neki si »venski abonent tržtšktga tehf>na pozval t Kf-nsko centralo in pove lal potem v s'ovensk^m je ziku številko one teltfonske postaje, s katero je žtlel govoriti. Da bi ne bil tega nikoli storil ! Gospodična, ki je bila pri teiefiuu ni hotela razumeti slovenski in je potem začela nasproti svojim koleginjam norce briti iu smejati se onemu predrznežu, ki si je upal v svojem jeziku nagovoriti mogočno damo na telefonski centrali. Slovenski abonent, kateremu ni šlo v glavo, da bi bile te efouistinje za to v službi, da bi zasmehovale slovenski govoreče stranke, zahteval je od telefonisti nje, naj ga takoj teiefouično zveže s kontrolorjem telefonske centrale. Gospodična ni na to ničesar odgovorila, marveč je abonenta takoj spojila, a ne s kontrolorjem, kakor je ta zahteval, marvfč z ono številko, katero je abonent prvič zahteval in sicer — v slovenskem jeziku. Gospića telefonistinja se je torej v tem slučaju trikrat težko pregrešila: prvič, ni hote'a abonenta, ki je v slovenskem jeziku povedal zahtevano številko, spojiti z dotično postajo, dasiravno je raitimela, kar je isti zahteval, ker sicer bi ga n« bila mogla pozneje samovoljno spojiti, dasiravno je takrat zahteval, naj ga spoji s kontrolorjem ; drugič, se je norčevala in zasmehovala abonenta in njegov materini jezik; in tretjič ni spojila abonenta s kontrolorjem, čim je abo nent to zahteval, marveč ga je spojila z drugo telefonsko postajo, dasiravno takrat iste ni zahteval. ^ Nadejamo se, da dobi dotična go3pica za Bvoje škandalozno postopanje nasproti slo venskemu abonentu primerno planilo ter da gospod p« štni ravnatelj ukrene vse potrebno, da Be taki škandali za vselej odpravijo. Mi se ne bomo puščali več zasmehovati in za-sramovati od funkcijonarjev v javnih državnih službah. Ako imajo gospice telefonisti nje tako občutne živce, da jih že par slovenskih besed spravlja iz ravnotežja, pa naj si po iščejo službo kje drugje, kjer ne bodo v nevarm sti, da pridejo v dotiko — pa bodisi tudi teltfunično — se slovenskimi strankami. Cerkvene žalovalne slavnosti po pokojnem papežu. Včeraj so se začeli v baz liki sv. Jusra žalovalni obredi povodom smrti Leona XIII. Včeraj je opravil službo božjo kat onik Sincich, danes prošt Petronio, jutri pa opravi škof Nagi. Vsa cerkev je opremljena s črnino, a v sredi cerkve je prirejen velik katafalt z mnogimi svečami. Na katafalku so prirejeni papežki emblemi in rodbinski grb papežev. Včeraj so javna poslopja in veči del ladij spustile zaBtave na pol droga. Pasji dnevi ! Pišejo nam : Ako se ne motimo, so sedaj oni pasji dnevi, katere smo, še ko smo bili mali dečk', opazovali na stra nicah »Male« in »Velike« pratike. Ti dnevi so bili — in so menda še, (v prat kali) zaznamovani z pasjo podobo. Jako občutno delujejo ti pasji dnevi sedaj tudi na židovsko časopisje, ki se na dolgo in široko bavi z mogočnostjo vojne med Rusijo in Japanom. V enem in ' istem časniku moreš citati o — gotovem porazu Rusije, o premoči japonske nad rusko vojsko o porazu Japonske po isti — nepripravljeni RuBiji ! Čitati moreš o neizogibnosti te vojne in čitati moreš tudi o pomislekih, ki jih imajo Japonci pred začetkom tega rusko-japonskega, krvavega plesa ! Ko si pa prečital celo vrsto teh židovskih modrovanj, si prišel do zaključka, da vrjne ne bo, ker si Japonska — na vsa prigovarjanja Angležke, ne Jupa napasti severnega kolosa. Za »pasje dneve« in za časnikarje, ki so v zadregi za gradivo eo pa te židovske kombinacije vredne — toliko zlata ! Neumnost ali hudobija? Včeraj se je vršila pred tuk. deželnim sodiščem kaz. obravnava proti nekemu Vekoslavu Z. Taje svoječasao zaupal nekemu redarju, da pozna onega, ki je ustrelil, o pr.liki lanjskih febru-varskih nemirov redarja Micheluaa. Redar je stvar sporočil na višje mesto. Z. je bil zaslišan in na to je redarstveno ravnateljstvo dalo zapreti nekega Turko-ta. Temu zadnjemu se je posrečilo dokazati svojo nedolžnost in je bil po enem me?ecu preiskovalnega zapora spoznan nekrivim in je b 1 toraj izpuščen. — Turko je tožil Z. radi obrekovanja in vsled tega je sedel včeraj Z. na zitožni klopi. Obravnava se je odložila zato, da se zaBlišite ee dve priči. Nam ne gre v glavo kako je včerajšnji toženec mogel tolikokrat premeniti svojo izpoved. Prvotno je namreč trdil, da je (vsaj tako stoji v zapisniku) T. izjavil kakor bi bil on sam ustrelil omenjenega redarja. — Drugič, da je rekel, da p&zna zločince in tretjič je prišel ven z neko mešanico iz katere se ne da posneti nič konkretnega ! Po našem mnenju je tu delovala neumnost — ali hudobija. Razpisani službi v finančni stroki. V območju c. ki. fiaančn*ga ravnateljstva v Trstu je razpisana služba vieega finančnega komisarja II. razreda v IX plačilnem razredu, eventuvelno služba finančnega komisarja v X. plačilnem razredu. Prošnje z dokaiili zahtevane vsposobljenosti je uložiti v 4 ted-n h (računjeno od 14. julija) na predsedništvo finančnega ravnateljstva za Primorje. Ribji trg Mestni magistrat razglaša, da je rib i trg ob nede^ah odprt do 1. ure popoludne. O priliki veselice otroškega vrtca lia Greti preplačali so vstopnino sledeči gospodje : Iv. Marija Vatovec, Fran Dollenz po 4 K; Ferdo Pertot pevovodja 3 K; Anton Kjuder župnik 2 K ; Ivan Gerdjl, Anton Vrabec po l K 60 st.; Fran Ščuka 1 K 40 st. ; Marija Dekleva, Ferdo Guštinčič, J ust Martelanc, Ivan Crrgol, Anton Ščuka, Leopold Martelanc, X. Zafred po 1 K; M. Ferluga, Ivan Gorup, Ivan Pertot, Ljudmil Xabergoj, dr. Ferdo Čeme- po 60 st. ; Martin Znidaršič, N. X., Josip Pegan, X. X., Dragotin Pertot, X. X. po 20 st. ; X. X. X. X. 1 K. Skupaj 30 K 60 st. Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-ljah priredi dne 30. avgusta t, 1. v prostorih »Xarodnega doma« svoj letošnji koncert z jako zanimivim vapor^dom. — Toliko na znanje brat?k m društvom. Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Jletodija v Trstu vršil se bo v soboto dne 1. avgusta 1903. ob 8. uri zvečer v preštorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« (Via Stadion 19.) — Dnevni red : 1. Pozdrav predsadmka. 2. Letno poreč.lo tajnika. 3 Letno poročilo blagajnika. 4. Volitev: a) podružničnega načelništva t. j. predsednika, zapisnikarja, blagajnika in vsakemu po enega namestnika (§ 9. podruž. pravil), b) 2 pregledovalcev računov, c) podružničnih zastopnikov za veliko skupščino. 5. Posamezni predlogi, želje in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi Xačelništvo. Poskus samomora. Včeraj pre ?p>ludne okolu 11. ure, je šla 34-letna Santina D., stanujoča v ul ci Broletto, v neko mirodil-nico in hotela kupiti ktrbolne kisline. Ker je pa mirodilničar videl, da je kupovalka jako razburjena, jej ni hotel dati zahtevane tekočine. Videč, da jej noče dati karbolne kisline, zahtevala je ženska, naj jej da ter-pentina in tega jej je mirodilničar dal. A ko se je ženska vrnila domov je takoj izpila kupljeni terpentin. Xekaj časa pozneje so njene sosedinje zapazile, da jej je hudo. Ker se je pa bila zaklenila v svojo sobo, so morale ženske ulomiti vrata. V sobi našle so Santino D. zvijajočo se v bolečinah na postelji. Xa to so poslale hitro na zdravniško postajo po zdravnika, kateri je kmalu prišel na lice mesta in spravil žensko iz nevarnosti. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.2, ob 2. uri popoludne 26 8 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754.5 — Danes plima ob 0.3 predp. in ob 11 53 pop.; oseka ob 6.29 predpoludne in ob 6.20 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X Iz Sežane nam pišejo : Letošnje poletje imamo na Krasu nenavadno vreme. Običajno smo v tem letnem času trpeli sušo in smo prosili za dež, letos pa nam pada dež v toliki meti, da ga je že odveč. Zadnji čas je bilo malo dni, da ne bi deževalo. Ljudje tožijo že, da ne morejo sušiti žita. Tudi za pridelek na vinu — ki je na Krasu glavni pridelek — je to vreme jako neugodno. Grozdje je za sedanji ča* veliko predrobno, ker si radi p* manjkanja toplote ne more opo-moči. Poleg tega bo se začeli na trtah pojavljati neki črvi, ki uničujejo grozd in ovirajo dainje razvijanje. Pojavila se je tudi perono-epera in bati se je, da se radi letošnjega vremena razvije ista v toliki meri, kakor se navadno še le pozneje, ako ne nastane trajno lepo vreme. Letošnje vreme je zahtevalo tudi človeško žrtev. V petek zvečer smo imeli hudo aro — padal je hud dež, pomešan s točo, ki pa m napravila iz latne Škode — in v bližnjih Danah je strela ubila nekega pastirja — moža kakih 26 let — in enega vola in eno kravo. Pastir se je namreč z živino vračal domov s pase. V vasi sami pa je strela udarila v neki dimnik ter švign 1j iz h še v bližnji hlev, kjer je u:»ila enega prašiča. X >* arimnazij v (joriei pride baje za ravnatelja ali pr< les >r Bmder ali profesor dr. Grraizv. Oba ta dva moža osrečujeta sedaj L ubrano se svojo nemško nacijonalao navzočnost o. »S ovenee« meni, da profesor Binder računa, da dobi mesto v Gorici v zahval » za njeg jvo germanizatorično delovanje v Ljubljani. »Binder hc če sedaj, ko je kranjsko nem-stvo precej doUro organiziral in ga sedaj tu lahko nadomeščajo mlajše moči, zbrati tudi Nemce na Primorskem v vsenemško organizacijo in pripraviti tudi on d i tla za »nemški mest do Adrije«. Imenovanje dr. Bmderja ravnateljem goriške gimnazije bi pomenilo, dajevladaz obema nogama v nemškonacijonalnem taboru in da hoče biti očiten boj proti Slo vence m.c Gotovo je tako. Ali to znamenje nem-škonacjonalnega mišljenja K »erberjeve vlade je le fden več v dolgi vrsti dogodkov in činov. X Iz Klanca nam pišejo: O županu naše o »čine, g. Metliki, o katerem ste v so-botai števdki poročali, da je ponesrečil in si zl- mil nogo ter bil prepeljan v tržaško bolnišnico, naznanjam Vam nadalje, da je bil pozneje zopet prepeljan na svoj dom v Klanec, kjer se zdravi. G. Metliki je sedaj mnrgo boljše in je upati, da v kratkem ozdravi. X Trtna uš. V vinogradih rovinjskih, ki n so bili okuženi do sedaj, a; je pojavila trtna uš. X Konsumno društvo pri Babici h, reg strovana zadruga z omejenim poroštvom, naznanja svojim udom, da bo imelo svoj i redni občni zbor dne 9. avgusta t. 1. ob 5. ' uri pop ludne v društvenih prostorih se sledečim d jevnim redom : 1. poročilo predsed- j nika; 2. poročilo tajnika ; 3. odobrenje letnih računov za 1. 1902.; 4. razno. Vesti iz Kranjske. * Čitalnica v Šiški bo praznovala v nedeljo 25-letnicj svojega obstanka. Slavja se u lel«-ži več društev. * Zupanom v Dolenji vasi pri Ribnici ie izvoljen Ignacij Mrbar. »Letoviški list«. Zdraviška komisija na Bledu je leus začela iz lajati svoj list, imenovan »Letoviški list zdravišČa Bled na Goren skem«. List je dvojez čen, slovenski in nemšk', in prinaši imenik v§eh obiskovalcev Bleda. L st pimenja velik napredek za Bled. Opozarjamo vse Slovence in Slovane sploh, naj se v glasilnice zapisujejo v svojem jeziku, ker se potem tudi v »Letoviškem listu« zabeležijo v slovenskem jeziku. Le če se bo tako delalo, se spozna, kake narodnosti so ob.skovalci Bleda. namreč, da si prebivalci one ulice, v kateri je rečena Šola, ne vedo pomagati drugače v svojem obupu, nego da z oken uli vajo vodo na pehajoče se učence. Njihov ,obup* pa prihaja od todi, ker so učenci tako drzni, da govore slovenski in na glas. Torej niti v svojem materinem jeziku naj bi ne smela govoriti naša mladina, ako noče, da b«* usuva nanjo nemška voda z nemškimi psovkami vred. Potem pa naj ee čudi kdo, ako se ta mladina v poznejih let h z ogorče njem spominja takega zasramov8nja in ne vsplamteva ravno v ljubezni do take — kulture ! Vesti iz štajerske. — Kadi slovenske govorice vodo na slavo! Sovražtvo do Slovencev poganja v Celju najgrše izrast se. Učence iz slovenske va<1n ce, idoče iz šole domov, oblivajo celjski kulturonosci z vodo!! A veste, kako proslula »Deutsche \Vachtc opravičuje to — kulturno postopanje !! Pravi Razne vesti. Grozne posledice vojaških vaj. O ža lostnih posledicah vojaških vaj pri Trebinjnb v Hercegovini manjkajo še sedaj nabanj^ni uradni podatki in še sedaj ni izdana lista onih vojakov, ki so vsled solnčarice umrli. Prebivalstvo v Komornu, kjer je dopolnilni vojaški okraj onega regimenta, ki je nastanjen v Hercegovini, je vsled tega silno vznemirjeno. Neki rezervist, ki je bd na omenjen h vojaških vajah v Trebinju. pisal je svojemu bratu v Budimpešto, da je 21 mož vsled solnčarice umrlo, 9 njih je znorelo in 27 jih je v smrtni nevarnosti. Razun tega je še 57 bolnih, kateri so bili prenešeni v bolnišnico. Tudi pisec dotičnega p sma je po povrfctku v bolnišnico pal v nezavest in je komaj po 24 urah prišel zopet, k zavesti. Grozna elementarna katastrofa je zadela celo vrsto okrajev v južuem delu kraljestva Češkega. Cele, neizmerne, nepregledne planjave so spremenjene v puščavo. Vse obsežje, ki je bilo, v pravem pomenu besede, zasuto od grozne toče, meri 6400 kvadratnih kilometrov, a prizadetih je po katastrofi kac h 500.O00 duš. Jedro tega ozemlja, na saterem je letina popolnoma uničeno meri v dolgo-ti 160 km, v širini 24 km, a površje 3840 kvadratnih kilometrov. To je 13. del vs» ga prebivalstva Češkega. Na tem ogromnem ozemlju je vse uničeno; katastre fa je bila tako silna, da ostane nepozabna v gospodar skem življenju Češke. Takega naravnega fenomena morda ne pozoa zgodovina Češke. Ali ni bila uničena s£.mo žetev, ampak tla sama so tako razdejana, da po katastrofi ne bi bil mogel nikdo uganiti, kaj je bilo na-sejano. Tcča je padala kakor jajca debala po vsem tem ogromnem ozemlju. VTihar pa je bil tolik, da je ruval drevje iz zemlje. Samo v političnem okraju Strakoniškem so izvedenci cenili škodo na šest milijonov kron. V okraju Pisek znaša škoda več milijonov. Škodo na vsem ozemlju seveda ni možno preceniti, ali to je gotovo, da bo znašala več — deset-milijonov. V mestu Pisek znaša n. pr. škoda samo na ohčinskem imetju kacih 200.000 K. Z eno besedo : katastrofa je bila to, čije posledice bo prebivalstvo občutilo mnogo let. Podpora od strani države, dežele in javnega usmiljenja ne more sicer popraviti škode ; to bo mogel le čas. Ali dolžnost je vsem poklicanim faktorjem, da z izdatno pomočjo po mož-liosti vsaj ublažijo bedo. Kneippovo zdravilišče v Krapini. Pišejo nam : V tukajšnjem mrzlem kopališču, katero je ustanovil in katero vodi znani bivši urednik Kneippovih listov gospod Okic, sta se pripetila v kratkem presledku dva izredna slučaja ozdravljenja, katera ne vzbujata samo med tukajšnjimi, iz vseh dežel širne Avstrije prišedšimi kopališčnimi gosti, ampak tudi v tukajšnjem trgu veliko zanimanje in katera sta vredna, da jih zabeležimo. Pred dvanajstimi dnevi je došel sem vpokojeni železniški nadsprevodnik g. Jagič. Pred osmimi leti sta mu pri trčenju dveh vlakov vsled strahu obe nogi popolnoma otrpnili. Tu je pričel takoj s poli v i in glej — peti dan po tem je prišel Bam brez tuje pomoči, opirajoč ee na palice, v kopališče, katero je 300 metrov od trga oddaljeno. Evo drugi slučaj : Župnika Kovač.ća iz Koprivnice je zadel pred sedmimi tedni na levi strani mrtvoud in na svetovanje zdravnika je pred 10 dnevi došel sem. Z levo nogo ni mogel popolnoma nič ganiti, toda že osmi dna tukajšnjega bivanja je zamogel brez vsake opore hoditi. podite več, gospod, dajte mi dela«, jecljal je plašno. »Poberi se, lenuh !« se je zadri nad njim debelotrebušni podjetnik. »Ze poznamo take ljudi; — za vas nimamo dela !« In pokazal mu je vrata. »Prosim. pro...!« »Le hitro ven nesramni capin!« Z vso silo ga je pahnil skozi vrata ven na cesto, da se je ubogi revež komaj vzdržal po koncu. Pokril se je in ee počasnih korakov oddaljil iz vasi. Ali bil je tako slab, da ni mogel naprej. Sedel je na cestni kamen, pokril si z rokama obraz in nemo zrl proti jasnemu nebu.... Noč je bila tako krasna. Povsod je bilo vse skrivnostno tiho, le iz daljave se je glasil hreščeči glas haimonike in vmes se je čulo veselo vriskanje. Od daleč sem mu je donelo na uho divje veselje, njega se je pa polaščevala obupna žalost... In zdelo se mu je, da se zvezde na nebu posmehujejo njegovi nesreči, da se vse krog njega škodoželjno veseli njegove žalosti... Zakril si je obraz. Na srce mu je legila svinčen jtežka mora. Kako rad bi ee zjokal, ali ni si mogel iztisniti iz očesa ni jedue solze. Z*čel ga je moč ti glad in pred obrazom so mu vstaja!** mučne slike... Videl je pred seboj svojo upadlo in bledo ženo in krog nje čvetero gladu.h otroč čev. Ka«o proseče iztezajo proti njemu svo,e nedolžne ročice, da bi jim dal krubeka... in on ga jim ne more dati; sam ga n ma. Brez dela, brt-z zaslužka je... Pred štirinajstimi dievi je b i zapustil svojo družino s trdno nado, da dobi tu'.saj dela. Od daleč je prišel semkaj in profil je tukaj onega neusmi ljenoa, da ga sprejme na delo. Pa bil je zavrnjen. In nocoj je bil že v petič pri njemu, a vse je zaman... Poprej bi bil s svo imi prišnjami omečil trdi kamen, kakor tega trdosrčneža. — Globok vzdih se mu je izvil iz srca. Kaj ko bi šel še jedenkrat pred n ega ? Prosil bi ga v imenu svojih milih otročičev, morda bi se j'h usmilil ? Tu it č?) bi ga imel za zadnjega delavca, samo da bi nekaj zaslužil... »Ali ne, ne«, dejal si je, »to ni človek, krvoloč-nejši je, nego zver. Ce gre zopet k njemu, ga zopet pahne na cesto... Slednjič je vstal i a šel naprej po cesti. Ia z »pet je zaslišal vriskanje iz vasi... Zopet s« mu je zdelo, da ga zasmehujejo zvezde... Tako težko mu je postajalo... Jel je preklinjati brezsrčni svet jel je preklinjati samega sebe... Pospešil je korake ter priše! kmalu do mostiča. Začutil je veliko utrujenost in naslonil se je na mostno ograjo. Divje je zrl v iumljajoče valove, globoko doli pod most. Polotil se ga je kakor noč črn obup... Ha, ha ! biez kruha sem... Dmgi ga imajo, in še kakega, a meni ga nočejo dati, ker nočejo, da žirim... In čemu naj Živim, čemu ? ! Da bi stradal ! Prokleto življenje... Kako šumi tu doli reka. In zvezde se že zopet smejejo iz nje. In meni se smejejo, mojemu življenju se nmj^jo... Ali ne bodete se mi dolgo smejale, ne bodt-te zasmehovale tega mojega življenja... Motite se zvezde, motite, če mislite, da bom se dolgo živel to življenje. Konec mu etorim ; doli k vam v vodo pojdem... In hotel se je popeti črez ograjo. A zopet je zhzrl pred seboj sliko svoje gladns družine... Ia videl je na obrazu svoje žene i7* na licih svojih otrok zarisan glad. — Neznansko ga je zaskelelo v srcu in še bolj divje je uprl svoj pogled v šumečo reko. Stemnilo se mu je pred cčmi. Krčevito se je oprijel ograje in se dvignil črez njo. Valovi so se divje vzburili, potem so se pa zopet mirno zagrnili. In zvezde so se spet lesketale v šumeči reki ter razlivale mestj) mrtvaških sveč svoj bledi svit nad utopljencem... sanja. Govori se, da pride dane3 v Ischl tudi finančni minister Bohm-Bawerk. ISCHL 28. (B.) Ministerski predsednik dr. Koerber, vojni minister pl. Pietreich in finančai minister pl. B6hm-Ba\verk so dospeli semkaj. — Ministerski predsednik dr. Koerber in novi državni finančni minister Burian sta bila vsprejeta od cesarja ob 10. uri predpoludne. Ista in pa finančni minister Bohm-Bawerk so bili pozvani na obed v cesarski rodbini. Po smrti Leona XIII. RIM 28. (B) Kardinal Fischer je dospel semkai. KOLON J A 28. (B) Listu »Kdlnische Zeitung« poročajo iz Berolma : Inozemski listi so ponovno trdili, da bo Nemčija svoj vpliv vporabila v preprečenje izvolitve kardinala Kampolle papežem. Pred kratkim je tudi kardinal Nova trdil, da Nemčija deluje preti izvolitvi kardinala Rampolle, med tem ko je znano, da se je v Nemčiji odobravalo politiko pok. papeža, s katero politiko je v tesni zvezi kardinal Rampolla. »Kelnische Zeituogc javlja na to, da so vse trditve neosnovane, ker Nemčija ne bo ne p >dp rala, ne nasprotovala izvolitvi nobenega kardinala. SREDEC 28. (B.) Danes zjutraj se je v tukajšnji katol ški cerkvi darovala maša-zaduša ca za p k. papeža Leva XIII. Rnslja in Japonsko. LONDON 28. (B.) Reuterjeva p:sarna javlja iz Pekinga : Ruska uprava v Niu-švangu je prepovedala izvažanje pšenice v Japonsko. Izvažanje žita je v kitajskih pristan ščih sploh prepovedano. Vendar pa ee Rusiji v zadnjem mesecu ni brigala za to določilo, vsled česar je bilo Japonski mogočp, da si je naročila mnogo ladij tega žita, oči-vidno v namene vojnih priprav. To prepoved smatrajo za novo znamenje o namenu Rusije, da si obdrži Niu Švang in gospodstvo nad reko. V Mandžurijo je došlo mnogo ruskih civilnih ossb in vojakov z družiuami vred, to pa očividno vsled n-ičrta Rusije, da ee ta pokrajina kolon'zira čim prej. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNI*. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta xx*xxx x X X X X X x x x x x x x x x x Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zadr m y Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. NajTečja tovarna poništva priinorste dezeie. Solidnost zajamčena, kaj d les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BC Album pohištev brezplačen. "VI X X tt X X X X X X X X st * X H X X Brez dela. Spisal I. B. Vesel. Boječe je vstopil b klobukom v roki. Prosim, prosim, brez dela sem. Nikar me ne Brzojavna poročila. Dr. Koerber pred cesarjem. DUNAJ 28. (B.) Kakor javlja »Fremden-blatt«, je bil potovanju ministerskega predsednika Koerberja v Ischl, pričakovan v parlamentarnih krogih za pozneji čas, povod la, da mu je sporočiti cesarju o nekaterih nujnih stvareh. Izlasci se imenuje beda, nav-stala vsled elementarnih katastrof, ki neiz ogibno zahtevajo državno pomoč. Nadaljni povod, da je tudi želja več deželnih odborov, da se skliČejo deželni zbori, ki naj tudi dovole sredstva za lajšanje bede. Morda da ministerski predsednik porabi svoje bivanje v Ischlu tudi v to, da sporoči cesarju o sedanjem stanju sladkornega vpra- XXXXXXXXXXX XX *X 3 Volilfonclta množina meglenega in svetlega, W CIII\ClMOl\d tapetovanega ali kuhinskega pohištva se prodaja In nekaj ća-a p> najugod lejših penih v krasni dvorani Tcrsicore, ul. Cliiozza 5. I. Slavno o očinstvo se najuljudneje vabi si ogle-cati rastavljene predmete od y—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikafee konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hu« trovan cenik brezplačno in franko. Osvežljiva* pijača prve vrste jesama na sebi, kakor pomešana z vinom ali sadnim sokom staroznana Mattonijeva kislica SanerUm Umetno napravljena voda z ogljenčevo kislino ali drugimi dodatki ne more na-- domestiti prave kislice Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure samo ob delavmkikih) zjutraj od 8. ure <»e #k ede žfrbzoe, kozice loDci za jub<». ži ce 28 jubo, škafi, poseda za voio, £»l«-zm m stekleni krožniki in mnogo drug h ra?n -vratnih železn h rečii. V sol h* to i. avgusta oh 9. uri predp. Poh sto, šivalni stroj, mizar-ka m z* prdobr, tehtnice, feliuk* za oln'š-t' m*»-o. Šunka s kožo i>o gld. 1.—. br»»z k< že 90 k', eulo mes; kr, ^bnina kr, prcšir st*n ekib ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - uliea delKIodustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod si glede cene ali kakovoeti blaga. Stavbišče se proda na < >pčinah nasproti gostilne <•;. Mieela. ^ Vet* se izve v društveni krčmi zraven ^ cerkve na Opčinah. Št. Peter■ Omnibus k vsakemu večernemu vlaku. Na razpolago kočije, karete in sploh vozovi . za prepcljevanje oseb in prtljage. Postelje od K 1.60 do K 2.—j Dobra kuhinja. Točna postrežba. \ Cenjenim potovalcem se priporoča za obilen obisk Fran Geržina lastnik. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v uajKrajšem Čaeu in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imisiu gesla : Svoji k svojim ! X X X X X X X X TRGANJE v rokah in nogah preneha vsakemu v treh dneh ako se po- , želodčne bolezni, težka prebavljanja pri po manjkanju teka, končanju, rezavic1 in bruhanju grče in prenapeti želodec, zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni služi antirheuminega mazila. Cena steklenici s točnim navodilom in s poštnino, ako ee ••0000 zdravi o o o o o S ŽIVOTNI BALZAM A L VAT O On čisti tri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O Cena omotu 12 Btekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič 08 afiso^S. 4 &ld- 50 nv6-> 9 poštnino. ako se denar naprei^.pi3 pošlje lekarni ^^r^ (Mđtja 4Enop »s S A 1 \/ A T O R" OJIT! 'oaiuj^od ut oiira t\ L V t\ 1 W H ^^^ ojofuptidud s noinnoi v Varaždinu -ajsi oqujodn z jABjd fajd'en jenap »e o^r oninj^od ui mojTpoitrn z n.pijnoj -ofiaTni aj poj a&njp ui 9|nz 'aBad auojos 'oijoj 'oon bz vovwod vAONvnn I E3i>>,JUTv TKST Corso štv. 10. TRST. Rokovice glade, prve vrste za gospe, 2 gumba po.....gld 1. — 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice IZ švedske ali bele keže za prati, 3 gumbi pi .... gld 1.20 Rokovice iz kineske svile p> . . gld —.80 Rokovice iz ponarejene kože, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice giacć za gosp ;de f^neleške vrste) po . . ^ . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne anglež