Leto IV - Štev. 16 (89) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD. 15.-31. avgusta 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ^ Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - 2iro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Nova pomoč ■ iz logoslovije Za potreseno Benečijo bo dala Jugoslavija novo pomoč v znesku šest milijard dinarjev (3 milijarde lir) O tem bomo pisali v prihodnji številki Predsednik vlade Andreotti sprejel delegacijo Slovencev v Italiji RIM — Stvarnost in konkretnost: to sta nedvomno glavni in pozitivni značilnosti srečanja v palači Chigi med predsednikom vlade Andreottijem in delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To sta značilnosti, ki sta označevali ne samo potek pogovora, ampak tudi njegove zaključke. Od teh je najbolj vidna obveza - ki jo izrecno omenja tudi tiskovno poročilo predsedstva vlade - o sestavi komisije, ki naj bi od sodelovanju predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v točno določenih rokih izdelala osnutek zakonskega predloga o globalni zaščiti. Komisija, ki naj bi jo po besedah ministrskega predsednika sestavili že takoj ob obnovitvi parlamentarnega delovanja po počitnicah, naj bi svoje delo zaključila v najkrajšem času s pripravo osnutka, ki bo upošteval vse dosedanje zakonske predloge o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, in ki naj bi bil potem dokončno odobren v roku, ki ga izrecno predvidevajo osimski sporazumi, se pravi do jeseni prihodnjega leta. Pogovor s predsednikom vlade v palači Chigi je trajal točno eno uro. Slovensko delegacijo so sestavljali senatorka Jelka Gerbec za KPI, deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka, predstavnik PSI Marko Waltritsch, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik Sveta slovenskih organizacij Damjan Pavlin in predstavnik kulturnih krožkov Beneške Slovenije Viljem Černo, Andreotti pa je prišel na razgovor sam. V začetku srečanja je senatorka Gerbec obrazložila ministrskemu predsedniku glavne točke pisma, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu, še posebno pa se je ustavila ob treh glavnih zahtevah, s katerimi se zaključuje dokument slovenskih predstavnikov. Besedo so nato prevzeli še ostali člani delegacije, ki so predvsem iz različnih zornih kotov utemeljevali nujno potrebo po vsedržavnem zakonu o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Poudarjeno je bilo med drugim, da ta nujnost izhaja ne samo iz določil republiške ustave in iz črke in duha osmiskih sporazumov, ampak tudi iz novega položaja v Italiji, ko beležimo čedalje večjo pozornost za vprašanje človečanskih pravic in ko se rešujejo s čedalje večjo učinkovitostjo tudi socialni problemi. V takem položaju — so poudarili slovenski predstavniki — je povsem nepojmljivo, da se na primer slovenski otrok iz Beneške Slovenije ne sme vzgajti v materinem jeziku, da raba slovenščine ni povsod dovoljena, skratka, da prihaja do diskriminacij, zaradi katerih, se pripadniki slovenske narodnostne skupnosti čutijo drugorazredne državljane. Nujno je, da je tu prišel še posebno do izraza težaven položaj beneških Sloven- cev — ne samo iz nacionalnega, ampak tudi iz gospodarskega vidika — in da je bila poudarjena vsa nesmiselnost dejstva, da se s Slovenci drugače ravna, če živijo v tržaški, videmski ali goriški pokrajini. Tudi ta neenakost je še en vzrok več, da se Slovencem v Italiji zagotovi globalna zaščita, ki naj bo enaka za vse pripadnike manjšine ne glede v kateri od pokrajin dežele Furlanije-Julijske krajine živijo. Stvarnim argumentom slovenskih predstavnikov je predsednik Andreotti odgovoril prav tako konkretno in ob dobrem poznavanju manjšinske problematike. Začel je z ugotovitvijo, da je treba obvarovati vrednote, katerih nosilke so nacionalne manjšine, ker nikakor ne šibijo širše skupnosti, ampak jo nasprotno bogatijo. Glede osimskih spo-tazumov, ki iz, juridičnega vidika rešujejo vprašanje meje med Jugoslavijo in Italijo, je Andreotti dejal, da vzpostavljajo nove razmere, v katerih je mogoče z večjo širino in večjim razumevanjem reševati vprašanja narodnostnih skupnosti. Andreotti je osvojil predlog o sestavi komisije, ki naj ob sodelovanju predstav nikov manjšine izdela najbolj ustrezne rešitve in jih predlaga parlamentu. V tej zvezi — kot smo že omenili — je predsednik vlade predvidel zelo kratke roke za sestavo tega organa, ki naj bi ga ustanovili že jeseni, tako da bi imel na razpolago približno e-no leto časa za izpolnitev svojih nalog. Po mnenju ministrskega predsednika bo to razdobje zadostovalo za iskanje najboljših rešitev, ker obstajajo že bogate izkušnje z reševanjem problemov drugih nacionalnih skupnosti v Italiji, se pravi nemške v Gornjem (Nadaljevanje na 2. strani) Slovenska delegacija v Rimu na dvorišču palače Chigi DELEGAZIONE UNITARIA SLOVENA RICEVUTA DAL PRESIDENTE DEL CONSIGLIO All'On. Andreotti è stato consegnato un promemoria con precise richieste per la minoranza slovena in Italia Il presidente del Consiglio dei ministri, On. Giulio Andreotti ha ricevuto a Roma martedì 9 agosto una delegazione unitaria degli sloveni della regione Friuli-Venezia Giulia. La delegazione era composta dalla senatrice Gabriella Gerbec del PCI, dal consigliere regionale Drago Štoka deM’Unione slovena, Marko Waltritsch del PSI, Boris Race dell’Unione economico-culturale slovena, Damian Paulin del Consiglio delle organizzazioni slovene e Viljem Černo, rappresentante dei Circoli culturali sloveni della Provincia di Udine. Un comunicato di Palazzo Chigi informa che sono stati discussi i problemi di interesse della minoranza slovena nel quadro della Costituzione della Repubblica e che il presidente ha preannunciato la formazione di una commissione speciale per preparare le opportune normative da sottoporre al Parlamento. I rappresentanti della Comunità slovena in Italia che si sono incontrati con il presidente del Consiglio gli hanno consegnato la seguente lettera-promemoria. EGREGIO SIGNOR PRESIDENTE DEL CONSIGLIO DEI MINISTRI ON. GIULIO ANDREOTTI PALAZZO CHIGI ROMA Signor Presidente, in riferimento al Suo incontro con i rappresentanti della minoranza slovena in Italia il 3 settembre 1976 a Udine, ed alla tematica che in quell'occasione Le è stata esposta, ci permettiamo di illustrale le richieste della comunità slovena nella Regione Friuli-Venezia Giulia. Facendo seguito a quanto già succintamente esposto nella lettera che abbiamo avuto l’onore di inviarLe il 27 giugno 1977 ed a quanto già illustrato il 2 dicembre 1971 all’allo-ra Presidente del Consiglio Colombo che ha ricevuto in questa sede una rappresentanza della comunità slovena, desideriamo rilevare ora soltanto alcuni degli aspetti che sono per noi di fondamentale importanza. Dall'incontro con Fon. Colombo sono passati quasi sei anni, e mentre nel Paese si è venuto sviluppando un clima nuovo, si è creata una diversa situazione politico-amministrativa anche nella Regione Friuli Venezia Giulia. , Si è pervenuti nel contempo alla stipulazione ed alla retifica del Trattato di Osimo. Tale Trattato è stato accolto dagli sloveni favorevolmente, in particolare perchè con esso è stata definitivamente risolta la questione confinaria tra l'Italia e la Jugoslavia. Il suddetto Trattato crea indubbiamente le condizioni per forme nuove e durature di collaborazione a vari livelli ed in vari settori, in particolare in quello economico, che a-prono nuove prospettive nello sviluppo dei rapporti tra i due Paesi. L'attuazione degli accordi di carattere economico dovrà avvenire salvaguardando al mass:mo l'esistenza ed il patrimonio della minoranza slovena. Va rilevata in particolare importanza che il preambolo e l'articolo 8 di questo Trattato assumono per la minoranza nazionale slovena, in quanto assicurano la tutela dei gruppi etnici interessati. Da parte nostra si è ovunque sottolineato che i contenuti, sia del preambolo che dell'articolo 8, sono positivi anche in quanto parlano del «diritto interno», valido per tutta la Regione, e quindi in particolare anche per gli sloveni residenti nella provincia di Udine, ancor oggi del tutto privi dei loro diritti etnici. Assieme alla necessità di attuare con estrema urgenza quanto previ- sto dall'Accordo di Osimo, si pone oggi il poblema della tutela globale dei diritti della minoranza slovena in Italia e della piena garanzia per un suo molteplice sviluppo attraverso una legge statale. Una soluzione globale non solo corrisponderebbe allo spirito degli Accordi di Osimo e delle Convenzioni internazionali per la difesa dei diritti delle minoranze, ma segnerebbe un ulteriore passo in avanti nell'applicazione della Costituzione Repubblicana. Nel contempo, rapprsenterebbe una dimostrazione inequivocabile di un ulteriore avanzamento sulla strada dello sviluppo democratico e del progresso sociale, obiettivi, su cui le forze costituzionali nel paese sono oggi chiamate al massimo impegno. Riteniamo che i tempi per assicurare una soluzione globale del problemi della minoranza slovena, ma anche da tante altre istanze democratiche, che siano giunti a maturazione. A sostegno di questa affermazione va menzionato che in molte autorevoli sedi è stata affermata la disponibilità politica di giungere a tale soluzione. Continuazione a pag. 4 Spoštovani gospod GIULIO ANDREOTTI Predsednik ministrskega sveta Palača Chigi R I M Gospod predsednik, sklicujoč se na Vaše srečanje s predstavniki slovenske manjšine v Italiji 3. septembra 1976 v Vidmu in na tematiko, ki Vam je bila takrat prikazana, si dovoljujemo obrazložiti Vam zahteve slovenske skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Po vsem, kar Vam je bilo v zgoščeni obliki prikazano v pismu, ki smo Vam ga poslali 27. junija 1977, in po tistem, kar je bilo 2. decembra 1971 obrazloženo takratnemu predsedniku vlade poslancu Cotombu, ki je v teh (Nadaljevanje na 2. strani) Pismo Andreottiju Predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki so se v torek 9. avgusta sestali z ministrskim predsednikom Giuliom Andreottijem, so izročili predsedniku vlade pismo, v katerem so v skopih obrisih orisali položaj Slovencev v Italiji in mu pre-dočili nujnost globalne zakonske zaščite. Pismo so podpisali senatorka Jelka Gerbec za Komunistično partijo Italije, Drago Štoka, deželni svetovalec za Slovensko skupnost, Marko Waltritsch za Socialistično stranko Italije, Boris Race za Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo, Damjan Paulin za Svet slovenskih organizacij in Viljem Černo za slovenske kulturne krožke v videmski pokrajini. Seminar slovenskega jezika, kuiiure in literature v Ljubljani PISMO ANDREOTTIJU . . . Nadaljevanje s 1. strani prostorih sprejel zastopstvo slovenske narodne skupnosti, šelimo danes poudariti samo nekatere aspekte, ki so za nas temeljne važnosti. V obdobju šestih let, ki so od tedaj potekla, se je v državi ustvarilo novo ozračje. Prav tako se je spremenil politično upravni položaj v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V tem času je prišlo do sklenitve in ratifikacije osimskega sporazuma, ki smo ga Slovenci ugodno sprejeli, zlasti zato, ker je bilo z njim dokončno rešeno mejno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Ta sporazum nedvomno ustvarja pogoje za nove trajne oblike sodelovanja na raznih ravneh in na raznih področjih, predvsem pa na gospodarskem, hkrati odpira nove perspektive v razvoju odnosov med obema državama, pri čemer bo morala uresničitev sporazumov gospodarskega značaja v največji meri obvarovati obstoj in interese slovenske manjšine. Podčrtati je treba važnost uvoda in 8. člena tega sporazuma za slovensko narodnostno skupnost, ker je v njiju zagotovljena zaščita prizadetih narodnostnih skupnosti. Poudarjamo, da je vsebina uvoda in člena 8 pozitivna tudi zato, ker govorita o «notranjem pravu», veljavnem za vso deželo, zlasti torej tudi za Slovence v videmski pokrajini, ki še danes ne uživajo narodnostnih pravic. Obenem z nujnostjo čimprejšnje uresničitve obveznosti iz osimskega sporazuma, je treba danes nujno rešiti vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji in zagotoviti njen vsestranski razvoj na osnovi državnega zakona. Taka globalna rešitev bi ustrezala ne le duhu osimskih sporazumov, in mednarodnih konvencij za obrambo pravic manjšin, marveč bi pomenila tudi nadaljnji korak v izvajanju republiške ustave. Istočasno bi predstavljala nedvoumen dokaz nadaljnjih korakov na poti demokratičnega razvoja in družbenega napredka, za kar morajo u-stavne sile v deželi vlagati največji napor. Menimo, da so dozoreli časi za zagotovitev globalne rešitve vprašanj slovenske manjšine, kar slovensko prebivalstvo skupaj z. demokratičnimi silami že desetletja enotno zahteva. S tem v zvezi poudarjamo, da je na mnogih vplivnih mestih bila potrjena politična pripravljenost za dosego rešitve. Kot primer navajamo obvezo, ki jo je dal v imenu vlade zunanji minister Forlani ob odobritvi zakona za ratifikacijo osimskega sporazuma v parlamentu 17. decembra 1976, ko so vsi parlamentarci strank ustavnega loka sprejeli resolucijo, v kateri se «obvezuje vlada, da pripravi ustrezne inštrumente za zagotovitev popolne enakosti pravic, svobodnega razvoja in globalne zaščite slovenske manjšine, ki živi v deželi Furlaniji - Jtdijski krajini». Obveze v tem smislu je sprejel tudi deželni odbor Furlanije - Julijske krajine v programskih izjavah novembra 1974 in decembra 1975. Prav tako je treba omeniti dejstvo, da so stranke ustav- nega loka, KD, KPI, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovenska skupnost ob podpisu sporazuma programskega značaja konec julija tega leta sprejele programsko resolucijo, v kateri se obvezujejo «prispevati k rešitvi odprtih vprašanj slovenske narodne manjšine, ki živi v deželi Furlaniji -Julijski krajini, s popolno uresničitvijo v duhu osimskih sporazumov, ki jih vsebuje člen 6 republiške ustave in so potrjena s členom 3 posebnega statuta avtonomne dežele. Za dosego teh ciljev bo dežela s stalno akcijo spod bujala vlado in parlament, da sprejmeta ustrezne ukrepe za globalno zaščito slovenske narodnostne manjšine. S posebnimi ukrepi bo v okviru pristojnosti dežela uresničila navedene pravice in načela». Resolucije enake vsebine so sprejeli tudi razni občinski in pokrajinski sveti v deželi. Vzdušje novega časa ima odsev tudi v slovenski narodnostni skupnosti v videmski pokrajini, ki preko kulturnih krožkov, ustanov in združenj emigrantov, vsakodnevno jasno in očitno izpoveduje svojo identiteto in daje pozitiven prispevek k človeškim in družbenim izkušnjam, ki ob premoščanju nasprotij preteklosti odražajo razpoložljivost in zavzetost za uresničenje dejanske enakosti vseh Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Tak razvoj je pospešil pozitivna stališča tako predsednika videmske pokrajine, ki je zatrdil, da je «interes pokrajine, da se ovrednoti slovenska etnična skupnost», kakor tudi videmskega nadškofa, ki je na Dnevu emigranta 9. januarja 1977 dejal, da mu je «drago srečanje tudi zato, da lahko poudari misel o varstvu in hranjevanju etične, kulturne in jezikovne identitete, ki je pri srcu duhovnikom in same slovenske skupnosti». Videmski nadškof je tudi 25. marca 1976 izdal dekret, s katerim je dovoljena raba slovenskega jezika v liturgiji v njegovi nadškofiji. V tej široki in skupni pripravljenosti podpiranja skladnega razvoja slovenske skupnosti v videmski pokrajini poudarjajo razne krajevne uprave zahtevo po polnem priznanju narodnostnih pravic slovenske manjšine. Občinski svet v Grmeku se je 10. julija 1977 na primer soglasno izrekel «naj parlament in deželni svet Furlanije - Julijske krajine poskrbita tudi v okviru posebnega zakona za zaščito slovenske etnične skupnosti za uresničitev vseh ukrepov, ki jih predvideva osimski sporazum in ki naj omogočijo skladen socialni in gospodarski razvoj naše dežele in posebej naše občine. V tem smislu je potrebno tudi, da pride do poučevanja v slovenskem jeziku». Obveze do slovenske skupnosti morajo torej parlament in vlada, dežela Furlanija -Julijska krajina in druge prizadete krajevne ustanove čimprej uresničiti. Predsedstvu vlade so gotovo znana upravičena pričakovanja Slovencev v Italiji, saj so bile predložene številne konkretne zahteve za zaščito narodnostnih in družbeno -gospodarskih pravic in druge pismene obrazložitve. Zakonske osnutke za globalno rešitev slovenske narodnostne skupnosti sta predložili KPI in PSI. Na osnovi člena 50 ustave je predložila svoj osnutek tudi Slovenska skupnost. Predlog v tem smislu je dala tudi Sloven- ska kulturno - gospodarska zveza. Cilj teh predlogov je formalno in popolno priznanje slovenske narodnostne skupnosti kot pravnega subjekta, ki je zaščiten z določbo člena 6 ustave, kakor tudi jamstvo za njen obstoj in razvoj. V vseh predlogih so zajete potrebe bistvenega pomena za slovensko manjšino, in sicer: raztegnitev zaščite na celotno ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, torej na tržaško, goriško in videmsko pokrajino; priznanje enakopravnosti slovenskega jezika v vseh treh pokrajinah; kulturni razvoj, zaščita zgodovinskih in umetniških vrednot, ljudskih tradiciji in kulturnih izmenjav; ukinitev fašističnih zakonov, ki ogrožajo obstoj narodne manjšine; popolna rešitev še vedno odprtih vprašanj slovenske šole, njena avtonomija in zagotovitev vseh njenih vrst in stopenj; rešitev problemov kulturnih, rekreativnih, gospodarskih, socialnih, športnih in drugih ustanov in združenj, kakor tudi njihova zaščita in potrebna jamstva za njihovo nemoteno dejavnost; zagotovitev pravične prisotnosti slovenskega osebja v javnih službah; zaščita narodnostnih interesov slovenske manjšine v socio gospodarskem programiranju in urbanističnem planiranju ter ovrednotenje njenih so-ciogospodarskih pobud, kakor tudi razpolaganje s sredstvi informiranja v slovenskem jeziku in njihova vodstvena in upravna avtonomija. Posebej želimo omeniti potrebo po zagotovitvi ponovne obnovitve etično-socialne-ga tkiva in rešitve zgodovinskega, kulturnega in jezikovnega premoženja slovenskega prebivalstva krajev v videmski pokrajini, ki jih je prizadel potres. Mislimo, da je treba vse omenjene potrebe v najkrajšem času uresničiti, zato postavljamo danes sledeče zahteve: 1. vlada naj v sporazumu s predsedstvi obeh zbornic da pobudo za ustanovitev posebne komisije, ki naj prouči zakonske osnutke in poglobi vsa vprašanja v zvezi s popolno enakostjo pravic, svobodnega razvoja in globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini; 2. pri obravnavanju teh vprašanj mora vsekakor biti zagotovljeno aktivno sodelovanje političnih, gospodarskih in kulturnih predstavnikov manjšine; 3. zakoni za globalno zaščito manjšine in drugi s tem povezani ukrepi, morajo biti odobreni do roka, ki je določen z.a uresničitev obvez iz osimskega sporazuma, in sicer do 3. oktobra 1978. Gospod predsednik, nismo Vam hoteli v podrobnosti prikazati vprašanja slovenske manjšine, tudi zato, ker vemo, da so Vam mnoga izmed teh poznana. Prepričani smo zato, da se boste s svojimi izkušnjami, sposobnostjo in občutljivostjo čimprej odločno lotili odprtih vprašanj slovenske narodnostne manjšine v Italiji, ki se več kot 30 let po koncu vojne čuti popolnoma upravičena, da končno doseže kar določa republiška ustava, h kateri so Slovenci prispevali s svojo odločno protifašistično akcijo, ki je dosegla višek v boju za svobodo in v odporništvu, v katerem so se Slovenci do skrajnosti žrtovali za pravičnejšo in lepšo bodočnost za vse ljudi, ki živijo v tem delu Evrope. V prvi polovici julija se je skupina beneških Slovencev udeležila že tradicionalnega poletnega seminarja slovenskega jezika, kulture in literature, ki ga prireja Filozofska fakulteta v Ljubljani za tuje slaviste in sloveniste. Poleg italijanskih prijateljev iz Čedada, ki so doma obiskovali tečaj slovenskega jezika in ki pridno sodelujejo z našimi kulturnimi društvi, je bilo tokrat v Ljubljani približno 15 Benečanov: nekateri so se prvič seznanili s slovenskim knjižnim jezikom, drugi pa so poglobili znanje tega jezika, ki nima še domovinske pravice na naših šolah. V našem časopisu smo že večkrat poudarili važnost tega seminarja za beneške Slovence, ker je za večino Bene- ANDREOTTI SPREJEL................... (Nadaljevanje s 1. strani) Poadižju in francoske v Dolini Aoste. Andreotti se je obvezal, da bo pismeno odgovoril na zahteve slovenske delegacije, s čimer bo tudi formalno sprožil postopek za reševanje problemov, ki so bili v središču rimskega razgovora. Slo- venski predstavniki so tudi z zadovoljstvom vzeli na znanje predsednikovo izjavo proti morebitnim razlikam v zaščiti narodnostne skupnosti znotraj dežele. Končno so se med pogovorom dotaknili nekaterih konkretnih problemov, ki v tem trenutku tarejo slovensko narodnostno skupnost v Italiji kot na primer problema avtonomnega šolskega okraja, vprašanja Stalnega slovenskega gledališča ter uvedbe slovenskih televizijskih oddaj. Tudi glede teh vprašanj je predsednik vlade obljubil svoje zanimanje za njihovo pozitivno rešitev. čanov edina in skoraj edinstvena priložnost, da «odkrijejo» in spoznajo matično domovino, da se seznanijo z njenimi dosežki in njenimi problemi, z njeno notranjo politično ureditvijo in z njeno zavidljivo kulturo. Na ta seminar prihajajo slavisti in študentje iz cele Evrope, iz Amerike, celo iz Azije, zato so osebni stiki v taki mednarodni družbi zelo zanimivi, koristni, enkratni. Človek, ki prihaja iz Beneške Slovenije, ima vtis, da živi doma zares v «provinci», zato mu pomaga ta seminar, čeprav posredno, do širše duhovne in kulturne odprtosti. Čeprav v petnajstdnevnem bivanju v Ljubljani ni pričakovati kakšnih vidnih uspehov na področju znanja knjižnega jezika, vendarle predstavlja ta seminar za marsikaterega Nell'ambito della serata dedicata agli sloveni al festival provinciale dell'unità a Trasaghis si è svolto un dibattito sui problemi della comunità slovena, sulla ricostruzione e sui trattati di Osimo. Al dibattito, presieduto dall'on. Mario Lizzerò, hanno partecipato, quali rappresentanti dei circoli culturali sloveni della Be-necia, li prof. Guglielmo Cerno, presidente del circolo culturale Ivan Trinko di Cividale, il dott. Ferruccio Clavora, direttore della sede civida-lese dell'Istituto sloveno di ricerche SLORI e dirigente dell'Unione emigranti sloveni e il prof. Paolo Petri-cig, responsabile del cenrto studi Nediža di S. Pietro al Natisone, nbn-chè consigliere provinciale del PCI. Prendendo la parola il prof. Cerno ha voluto accennare alla sensibilità del PCI. nell’affrontare i problemi delle minoranze e ha richiamato tutti gli enti dello stato ad impegnarsi per la realizzazione della piena tutela dei gruppi etnico linguistici del Friuli-Venezia Giulia e delle altre regioni. «E' necessario, ha detto, far presto perchè si impedisca la morte culturale della comunità slovena del Friuli, già colpita dalle dolorose vicende storiche e dal terremoto. Cer- Benečana odskočno desko za nadaljnje osebno prizadevanje in učenje materinega jezika. Nekako pred sedmimi leti so se na tem seminarju pojavili prvi beneški Slovenci; takrat je bilo med našimi kulturnimi delavci še malo zanimanja za ta seminar, predvsem zaradi tega, ker nam politično ozračje v Benečiji ni bilo naklonjeno in čutila se je še močna protislovenska nestrpnost in določeni pritiski so bili še dovolj učinkoviti. Polagoma se je število interesentov začelo dvigati in trenutno ne moremo niti zadovoljiti vseh prosilcev. V taki situaciji je zato nujno potrebna selekcija kandidatov, ki bi morala upoštevati določene kriterje. Sedemletna izkušnja nas uči, da je treba dati prednost tistim ljudem, ki dejansko že delajo ali ki bodo vsaj v perspektivah^ delali na kulturnem področju; tistim, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika Ča-dadu in ki bodo šli v Ljubljano vsaj z osnovno podlago slovnice in sintakse; nazadnje takim, ki bodo ostali v Benečiji ali v bližini našega kulturnega prostora. Danes morajo naša društva delati načrtno, organizacijsko brezhibno ter izkoristiti vse možnosti, ki so nam na razpolago, da pripravimo kulturne delavce za prihodnost. Seminar slovenskega jezika, kulture in literature je ena teh možnosti, zato mora postati zares učinkovito sredstvo in, vsaj v perspektivah, tudi dejansko rentabilno. B.Z. no si è richiamato ai principi della costituzione ed ha fatto appello alle forze democratiche ad insistere per condurre avanti questa lotta per la democrazia e per la libertà. Anche il dott. Clavora ha voluto riferirsi alla necessaria unità che deve realizzarsi fra le forze democratiche e culturali nella ricerca di idee e programmi riguardanti lo sviluppo generale della società e quello della comunità slovena in particolare. Il terremoto ha evidenziato il malessere socioculturale ed economico nascosto dagli interessi del potere politico. Oggi c'è il trattato di Osimo, è urgente che la Sla-via friulana ed il Friuli stesso si pongano sulla via della sua piena attuazione con spirito di collabora-z one del popolo friulano e sloveno. Anche Petricig si è rifatto all'importanza di Osimo per il Friuli e per la Slavia ed ha ricordato le e-sperienze di collaborazione realizzate già nella fase sucessiva al terremoto, che hanno dato indicazioni di grande valore politico per le possibilità future. Si può individuare nella linea politica del PCI verso la minoranza slovena (che esprime una propria lingua ed una propria cultura, nell'organizzazione degli spettacoli della serata ) alcuni principi ed alcuni obiettivi di importanza più generale per il futuro del Friuli: la cooperazione interna-z onale tra paesi a sistemi diversi, la tutela dei gruppi etnico-linguisti-ci, l'attuazione dell'università di U-dine (nella quale dovranno trovare spazio le peculiari esgenze della regione, comprese quella della Slavia) i programmi di rinascità economica del Friuli e della Slavia friulana. Tra gli interventi da parte del pubblico ricordiamo quello del prof. Crisehg che ha affrontato il problema dei giovani ricordando che questi dimostrano notevole interesse per le attività culturalmente e politicamente più impegnate. Ha concluso la serata Fon. Mario Lizzerò che ha ribadito ancora una volta l’importanza dei trattati di Osimo per la ricostruzone del Friuli e la necessità di tutelare giuridicamente tutti i gruppi etnici del territorio nazionale. Podpredsednik Beneškega planinskega društva Filipig Vojko (Guerrino) iz Čedada na sredi z dvema prijateljema na Velikem Kuku. Planinec na levi strani je Furlan iz Prešnjega. Ima nad 70 let in je bil že šestdesetkrat na vrhu Krna Udeleženci letošnjega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani. Med njimi je precej beneških Slovencev Al Festival Provinciale dell’Unità serata slovena PONTE ACCCD Festa dell’Unità e del ”Delo„ GRMEK V Topolovem ustanovili zadrugo-pašnik Rezijanska folklorna skupina (slika iz našega arhiva) Realizzata la Cooperativa - pascolo a Topolò di Grimacco Nostra Intervista con i promotori Nova občinska uprava v Grmeku ima v programu več pobud za izboljšanje socio-ekonomskega življenja naše skupnosti. Seveda, ne gre vse čisto in gladko. Za realizacijo vsake pobude so potrebna finančna sredstva in če teh ni, se vse zatakne. Precej naporov je vložila občinska uprava za ustanovitev pašniške zadruge v Topolovem, saj je to prvi tovrstni poskus v naših dolinah in če se bo dobro obnesel, če bo rodil dobre sadove, se bo to razširilo tudi na druga področja v naših dolinah, to se pravi, da bo zadruga lahko stimulirala še druge ljudi, ki želijo razviti zadružno življenje po naših vaseh. V torek, 26. julija je zadruga Sv. Mihaela v Topolovem pripeljala iz Jugoslavije nad 300 ovac, najboljše pasme. Intervjuvali smo predsednika zadruge, geometra Renza Rudija, župana grmiške občine, kamor spada Topolovo, inženirja Fabia Boni-nija ter župnika iz Les in Topolovega, gospoda Azeglia Romanina. Vprašanje: gospod Rudi, končno so ovce prišle. Odgovor: Smo imeli neke težave, a pričakovanje je bilo poplačano z dejstvom, da smo dobili izvrstne šivali. V: Kako vam je uspelo u-stanoviti to zadrugo? O: Da bi izkoristili seno naših travnikov. To je edina možnost za izkoriščanje edinega bogastva, ki ga imamo in ob istem času rešimo naše travnike. V: Ste imeli težave za združitev vseh družin v To-poloven v to kooperativo? O: Ne, nasprotno. Naleteli smo na nepričakovano navdušenje, tako pri mladih kot pri starih. V: Potem je šlo vse lahko in gladko? O: Nasprotno. Razen pomoči, ki so nam jo mnogi nudili v raznih oblikah, naj o-menim tu samo deželnega svetovalca Specogno, dr. Pa-scolinija, prof. Restanija, s svojo skupino tehnikov iz Univerze v Boloniji, prof. Giorgia Krizetiča, inž. Kozloviča iz Trsta, pa tudi mnogi drugi, so bile kljub temu velike tehnične, organizacijske in ekonomske težave. V: Kakšen je predviden razvoj zadruge? O: Za sedaj smo planirali, da bi dosegli v treh letih število 800 ovac. Potem bomo videli. Računamo, da bi morali doseči letno 30 milijonov lir proizvodnje v mesu. V: Smo slišali, da imate velike finančne probleme. O: Na žalost. Z vsemi prispevki, ki so nam bili obljubljeni, bomo imeli na koncu leta nad 30 milijonov lir dolga. Zaprosili smo pomoč tudi Gorsko skupnost, da bi nam pomagala premostiti ta težki trenutek, to tudi zaradi velikega socialnega pomena naše pobude. V: In kaj vam je odgovorila Gorska skupnost? O: Do sedaj nič, vendar smo polni upanja. Po razgovoru s predsednikom Rudijem, smo se obrnili na župana. V: Znano nam je, da vam stoji ta pobuda zelo pri srcu. O: Ne samo meni, ampak vsem občinskim upraviteljem. To bi dejansko lahko bila prva etapa na dolgi poti, da bi poskusili rešiti ekonomske probleme naše dežele. V: Mislite, da bodo lahko nastale še druge podobne pobude? O: Upamo. Toda, kot vam je že povedal predsednik Ru-cli, je precej velikih težav. Če ne bo nekoga, ki ne bo dajal, poleg stimulacijske funkcije, tudi tehnične in finančne pomoči, bodo pobude res redke. Smatramo, da bi morala to funkcijo opravljati, z velikim čutom odgovornosti, Gorska skupnost. V: Toda ta zadruga je vendarle tista, ki je napravila prve korake. O: Točno, a večje težave se bodo šele pojavile. Župnika iz Les in Topolovega vprašamo: V: Kako, da ste se tako zavzeli za to zadrugo? O: Že leta pridigam o potrebi, da bi se našle rešitve za izboljšanje življenjskih pogojev tu pri nas. Zdi se mi, da hoče naša pobuda prav to dokazati. V: Kako je odgovorila skupnost v Topolovem? O: Sem ugotovil, da sta bila navdušenje in zadružni duh v Topolovem večja od vsakega pričakovanja. To je zelo važno. Je prav opomniti, da je to kooperativa in na osnovi kooperativ obstoja želja za stimulacijo zadružnega življenja, kakor nam pravi statut. Kljub težavam, na katere so naleteli pobudniki topo-lovške kooperative, mislimo, da so na dobri poti. Želimo jim, da bi kmalu premostili vse težave, saj je od njihovega uspeha odvisno, če se bo njihova iniciativa razširila tudi po drugih dolinah Beneške Slovenije. Navdušenje je pri vsaki pobudi dober element, vendar ta kmalu usahne, če ne pride tudi do dobrih, otipljivih rezultatov. Te rezultate želimo topolovški zadrugi! Na pohodu (Marcialonga) v Klodiču sta se dobro odrezala tudi Roberto Scaunich iz Hrastovjega in Andreina Trusgnach iz Malega Grmeka La nuova amministrazione comunale di Grimacco ha in programma diverse iniziative tendenti a migliorare la vita socioeconomica della nostra comunità. Si sa, non tutto procede, come dovrebbe. Per la realizzazione di qualsiasi iniziativa sono necessari dei mezzi finanziari e se questi mancano, le cose si intoppano. Considerevoli sforzi sono stati fatti dall’amministrazione comunale per la costituzione della cooperativa-pascolo di Topolò in quanto è questo il primo tentativo del genere nelle nostre Valli e se funzionerà bene, se darà buoni risultati, l’iniziativa si allargherà anche ad altri territori delle nostre vallate. La cooperativa potrà stimolare altri uomini desiderosi di sviluppare la vita e lo spirito cooperativistico dei nostri paesi. Così martedì 26 luglio la cooperativa S. Michele di Topolò ha ricevuto il primo nucleo del gregge, 300 pecore selezionate. Abbiamo intervistato il presidente della cooperativa, il geometra Renzo Rucli, il sindaco di Grimacco, paese cui appartiene Topolò, ing. Fabio Bonini e il parroco di Liessa don Azeglio Romanin. Domanda: Sig. Rudi, finalmente le pecore sono arrivate. Risposta: Abbiamo avuto alcune difficoltà, l’attesa però è stata compensata dal fatto di aver ricevuto animali eccezionali. D: Come siete arrivati a creare questa cooperativa? R: Per utilizzare il foraggio dei nostri prati. Infatti questo è l’unico sistema per utilizzare la sola ricchezza che abbiamo e contemporaneamente difendere i nostri prati D: Avete trovato delle difficoltà a riunire tutte le famiglie di Topolò in questa società? R: No, anzi c’è stato un entusiasmo imprevisto sia da parte dei giovani che degli anziani. D: Allora tutto è stato facile? R: Al contrario. A parte lo aiuto fornitoci in varie forme da moltissimi, ricordo qui solamente il consigliere regionale Specogna, il dott. Pascolini, il prof. Restani con la sua equipe di tecnici dell’U-niversità di Bologna, il prof. Giorgio Crisetig, l’ing. Kozlovič di Trieste, ma anche tantissimi altri, le difficoltà tecniche, organizzative ed e-conomiche sono state enormi. D: Quali sono gli sviluppi previsti dalla cooperativa? R: Per ora abbiamo pianifi cato di arrivare in tre anni ad un gregge di circa 800 capi, poi si vedrà. A regime dovremmo produrre carne per circa 30 milioni all’anno. D: Abbiamo sentito che a-vete dei grossi problemi finanziari? R: Purtroppo. Con tutti i contributi promessici, alla fine di quest’anno avremo debiti per più di 30 milioni. Abbiamo chiesto un contributo anche alla Comunità montana perchè contribuisca a farci superare questo difficile momento; questo anche per il notevole significato di impegno sociale della nostra iniziativa. D: E la Comunità cosa ha risposto? R: Per ora niente, siamo però fiduciosi. Passiamo ora al sindaco. D: Sappiamo che questa i-niziativa le sta molto a cuore. R: Non solo a me, ma a tutti gli amministratori del comune. Questa infatti potrebbe essere la prima tappa di una lunga strada per tentare di risolvere i problemi economici della nostra regione. D: Pensa che possano sorgere altre iniziative del genere? R: Lo speriamo. Come però ha già detto il presidente Rucli le difficoltà sono enormi. Se non ci sarà qualcuno, o qualcosa, che oltre ad una funzione di stimolo dia l’assistenza tecnica e finanziaria, le iniziative saranno ben poche. Riteniamo che questa funzione dovrebbe essere svolta, con grande senso di responsabilità dalla comunità montana. D: Però almeno questa cooperativa ha mosso i primi passi. R: Certo, ma le difficoltà maggiori devono ancora venire. Al parroco di Liessa e Topolò chiediamo: D: Come mai si è impegnato tanto per questa cooprativa? R: Sono anni che vado predicando la necessità di trovare delle soluzioni per avere delle condizioni di vita passabili qui. Questa iniziativa mi sembra voglia dire proprio questo. D: Come ha risposto la co-muntà di Topolò? R: Ho trovato che l’entusiasmo, lo spirito comunitario a Topolò è stato superiore ad ogni aspettativa, questo Si è svolta a Pontecco (San Pietro al Natisone) la seconda festa dell'Unità e del Deio, giornale comunista in lingua slovena. La festa ha visto nei giorni 5, 6, e 7 agosto esibirsi vari gruppi io-cali, come i fisarmonicisti delle Valli del Natisone, il coro «Pod lipo» di Vernasso, cantanti Checco e Anna, i complessi «Base Q» e «S.S.S.», il gruppo teatrale della Benecia. Il programma culturale veniva completato dalle mosìre allestite nelle aule della scuola: una mostra di documenti sulla vita politica e culturale delle valli, una mostra fotografica sul maggio 1976 in Val Natisone e, infine, una mostra delle è molto importante. E’ bene ricordare che questa è una cooperativa e alla base delle cooperative c’è, e lo dice lo statuto, la volontà di stimolare lo spirito di cooperazione. Nonostante le difficoltà incontrate dai promotori della cooperativa di Topolò pensiamo che sono, ormai, su una buona strada. Augurio che facciamo loro è quello di poter superare, quanto prima Rezija je bila od lanskega potresa hudo prizadeta. Posute so bile hiše in vasi. Osojane, ena izmed najlepših vasi, je potres popolnoma uničil. Tam, kjer je stala lepa, ponosna vas, ni več niti razvalin. Tam stojijo samo barake, v katerih so ljudje dobili začasno zatočišče. Ko smo lansko leto po potresu obiskali Rezijo, smo videli povsod opustošenje. V-sak tisti, ki ne pozna Rezijanov, bi bil rekel: Zdaj pa je konec tisočletnega naroda, njega jezika in kulture. Konec je Rezije, ne bo več vstala. Mi pa, ki smo poznali ži-lavost in značaj Rezijana, njegovo privrženost ter ljubezen do domače grude, do vsega tistega, kar mu pomeni Rezija, smo verovali v vstajenje te naše čudovite, zapadne slovenske deželice. Rezijani niso odšli v druge kraje. Tiste, ki ni pregnala prejšnja emigracija, so ostali. Prijeli so za krampe in lopate ter začeli odstranjevati ruševine, postavljati barake in obnavljati hiše, kjer se je le moglo. že lansko leto, pred hudim tretjim potresnim sunkom (15. septembra 1976), so se zbrali na svoji tradicionalni veselici, kakor da bi se hoteli pomeriti z nasprotno usodo, kakor bi jo hoteli izvati. Ko je zemlja še tresla, so za gotovili sebi in svetu, da hočejo živeti, obnoviti svoje domove in razvijati svojo domačo kulturo. Letos so to še bolj potrdili, na tridnevnem praznovanju. Povabili so skupine, pred- opere degli artisti locali. Il saluto politico ha avuto luogo domenica sera: il cons. prov. Petri-cig ha ringraziato tutti quanti che hanno contribuito alla riuscita della festa ed ha sottolineato che nella Slavia sta cadendo la pregiudiziale contro i comunisti, come dimostrano anche i sempre più frequenti incontri e confronti tra le forze locali. Ha ribadito poi l’impegno del PCI per conseguire una giusta risoluzione dei problemi degli sloveni della Provincia di Udine e la tutela globale di tutti gli sloveni della Regione, collegando queste tematiche con le potenzialità offerte dagli accordi di Osimo. tutte le difficoltà, perchè dal loro successo dipende se tale iniziativa potrà allargarsi anche nelle altre vallate della Slavia friulana. L entusiasmo è un ottimo elemento per la realizzazione di qualsiasi iniziativa, però questo svanisce presto, se non si arriva ad ottenere dei buoni e palpabili risultati. Sono questi i risultati che auguriamo alla cooprativa di Topolò. stavnike društev, oblasti in posamezne ljudi, da bi se prepričali, o trdni volji Rezijanov, da hočejo živeti. Vabili so ljudi, oblasti in skupine, da bi spoznali njih današnji položaj, usodo, njih stvarnost. V petek 5. soboto 6., in nedeljo 7. avgusta so organizi-r,a[\ fV. Festival rezijanske folklore, blizu mosta Rop na kraju Prot, ob reki Beli, ki teče med Ravenco in Osojani. Lepo vreme je pritegnilo na Festival precej turistov, ljubiteljev folklore in vsi so bili poplačani z bogatim kulturnim programom. V petek zvečer sta nastopili domača folklorna skupina ter folklorna skupina «Valle dei Templi» iz. Agrigenta. Liso Juša iz Petjaga, iz Nadiške doline pa je zaigral nekaj beneških melodij. V soboto zvečer je bilo tekmovanje violinistov na podlagi rezijanskih pesmi, nastopil je še kvartet iz Corde-nons in folklorna skupina Santa Gorizia iz Gorice. V nedeljo pa so nastopili rezijanski pevski zbor «Kanin», zaključila pa je prireditev s priljubljenimi domačimi plesi domača folklorna skupina. Manifestacija je popolnoma uspela. Lahko rečemo, da so se je udeležili vsi tisti Rezijani, ki morejo z doma. Hoteli so pokazati, da so tu in da želijo ostati pod deželo Kanina. Z zaupanjem gledajo v dolino, od koder bi morala priti pomoč. Vredni so, da jim pomagamo. Ne smemo razočarati njih pričakovanj. I. P. REZIJA HOČE ŽIVETI Tridnevno praznovanje z bogatim kulturnim programom LETTERA AD ANDREOTTI. . Continuazione dalla 1a pag. Ciò è dimostrato, ad esempio, dal l'impegno, assunto a nome del Governo dal Ministro degli esteri On. Forlani in occasione della approvazione della Legge di retifica del Trattato di Osimo in Parlamento il 17 dicembre 1976, quando è stata accolta da parte di tutti i parlamenti dell'arco costituzionale una mozione in cui si «impegna il Governo ad ap prontare gli opportuni strumenti per garantire piena parità di diritti, libero sviluppo e tutela globale alla minoranza slovena; che vive nella Regione Friuli-Venezia Giulia.» Impegni in tale direzione sono stati assunti anche dalla Giunta regionale del Friuli-Venezia Giulia nelle dichiarazioni programmatiche dei novembre 1974 e del dicembre 1975. In questo senso è degno di rilievo il fatto che i partiti dell’arco costituzionale DC, PCI, PSI, PSD), PRI, PLI, Slovenska skupnost-Unio-ne slovena nel firmare un accordo di carattere programmatico alla fine del mese di luglio del corrente anno, abbiamo colto una mozione in cui si impegnano a «contribuire alla soluzione dei problemi tuttora a-perti della minoranza nazionale slovena che vive nella Regione Friuli Venezia Giulia, attraverso una piena attuazione, nello spirito degli Accordi di Osimo, dei principi sanciti dall'articolo 6 della Costituzione Repub blicana e ribaditi dall'articolo 3 dello Statuto speciale di autonomia del la Regione, sia mediante una costante azione della Regione per sollecitare Governo e Parlamento ad attuare le adeguate misure per la tutela globale dei diritti della minoranza nazionale slovena, sia mediante provvedimenti specifici nell'ambito delle competenze regionali, per rendere concreti i diritti ed i principi richiamati. Ordini del giorno dello stesso tenore sono stati votati anche da parte di vari Consigli comunali e provinciali della Regione. Il segno dei tempi nuovi si ripercuote anche tra la comunità slovena della Provincia di Udine, che, attraverso circoli, enti culturali, nonché associazioni degli emigranti, esprime quotidianamente un'esplicita e palese autoidentificazione. Si offre in questo modo un positivo apporto di esperienze umane e sociali, che superando le contraddizioni del passato, aprono un quadro di disponibilità e di impegni per realizzare una uguaglianza sostanziale di tutti gli sloveni della Regione Friuli-Venezia Giulia. Tale processo ha favorito prese di posizioni positive sia da parte del Presidente della Provincia di Udine che ha affermato essere «interesse della Provincia la valorizzazione del gruppo etnico linguistico sloveno», sia da parte dell'Arcivescovo di Udine che nel corso della Giornata dell'emigrante il 9 gennaio 1977 ha affermato che gli è «caro l'incontro, anche perchè può ribadire il pensiero circa la custodia e la conservazione della identità etnica, culturale, linguistica, che sta a cuofe ai sacerdoti ed alla comunità slovena» e che il 25 marzo 1976 ha e-messo un decreto con cui viene consentito nell'ambito della Sua Arcìdiocesi l'uso della lingua slovena nella Liturgia. In quest'ampia e comune direttrice intesa a favorire uno sviluppo armonico della comunità slovena della Provincia di Udine, diverse Amministrazioni locali traducono in concreto la volontà di riconoscere pienamente i diritti nazionali della minoranza slovena. Ad esempio il Consiglio comunale di Grimacco il 10 luglio 1977 si è espresso unani-mamente affinchè «sia il Parlamento che il Consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia provvedevano anche nell’ambito di un'apposita legge di tutela del gruppo etnico sloveno ad attuare tutte quelle misure previste dal Trattato di Osimo che permettano un corretto sviluppo sia sociale che economico della nostra Regione ed in particolare del nostro Comune. In questo contesto è anche necessario che giunga a giusta soluzione l'esigenza dell'insegnamento della lingua slovena. Gli impegni assunti nei confronti della comunità slovena devono quindi essere quanto prima realizzati dal Parlamento e dal Governo, dalla Re- gione Friuli-Venezia Giulia e dagli Enti locali interessati. La Presidenza del Consiglio dei ministri è certamente al corrente delle legittime aspettative degli sloveni in Italia, i quali hanno presentato numerose richieste concrete di tutela dei diritti nazionali e socio-economici anche attraverso l'illustrazione per iscritto. Diversi progetti di legge per la soluzione globale dei problemi della minoranza nazionale slovena sono stati posti all’attenzione del Parlamento da parte dei parlamentari del PCI e del PSI, nonché ai sensi dell'articolo 50 della Costituzione, Slovenska skupnost-Unione slovena. Una proposta in questo senso è stata formulata anche dalla Slovenska kulturno - gospodarska zveza -Unione culturale economica slovena. Tutte queste proposte mirano ad un riconoscimento formale e totale della comunità nazionale slovena, quale soggetto di diritto, tutelato a norma dell'articolo 6 della Costituzione, nonché alla garanzia della sua esistenza e dello sviluppo delle sue attività. Le proposte riflettono le necessità di carattere essenziale della minoranza slovena e precisamente: la estensione della tutela a tutto il territorio dove vivono gli sloveni, cioè alle province di, Trieste Gorizia e Udine; il riconoscimento a pieno titolo dell'uso della lingua slovena in tutte e tre le Provincie; lo sviluppo culturale; la tutela del patrimonio storico ed artistico, delle tradizioni popolari e degli scambi culturali; l'eliminazione delle leggi fasciste, che attentano alla identità etnica della minoranza nazionale; la piena soluzione dei molteplici problemi della scuola slovena tuttora aperti, la sua autonomia e la disponibilità di scuole e di ogni ordine e grado; la soluzione dei problemi delle istituzioni e associazioni culturali, ricreative, economiche, sociali, sportive ed altre, nonché la loro tutela e le necessarie garanzie per la loro attività; la assicurazione di un'equa presenza di personale sloveno nel pubblico impiego; la tutela degli interessi nazionali della minoranza slovena nella programmazione socio-economica e nella pianificazione urbanistica e la valorizzazione delle iniziative socio-economiche della minoranza stessa; la disponibilità e l'autonomia direzionale ed amministrativa dei mezzi di informazione in lingua slovena. Riteniamo che a tali necessità deve essere data tempestivamente una adeguata risposta. Particolare menzione va fatta a questo punto in relazione alla necessità di assicurare la ricomposizione del tessuto etnico-sociale ed il recupero del patrimonio storico culturale e linguistico delle popolazioni slovene della località terremotate della Provincia di Ud'ne. Infine chiediamo che: 1) il Governo d'intesa con le Presidenze delle due camere prenda l’iniziativa di predisporre la costituzione di un'apposita Commissione, che esamini i progetti di legge ed affronti tutti i problemi relativi alla tutela globale della minoranza nazionale slovena che vive nel Friuli-Venezia Giulia. 2) in ogni caso, nell'affrontare di questa tematica, sia assicurata una attiva partec;pazione dei rappresentanti politici, economici e culturali della minoranza stessa; 3) la legge di tutela globale della minoranza e gli altri provvedimenti connessi sano approvati entro il termine stab lito per la realizzazione degli impegni contenuti nel Trattato di Osimo, e preciS3mente entro il 3 ottobre 1978. Signor Presidente, non abbiamo voluto esporLe nei dettagli la tematica della minoranza slovena, anche perchè sappiamo che Lei è al corrente della complessità dei problemi menzionati. Siamo persuasi che con la Sua esperienza, capacità e sensibilità vorrà affrontare quanto prima con fermezza i problemi tuttora aperti della minoranza nazionale slovena in Italia, che a più di trent'anni della fine della guerra, si sente in pieno diritto di ottenere finalmente quanto disposto dalla Costituzione Repubblicana, sorta dalla tenace azione antifascista, dalla lotta di liberazione e dalla Resistenza, in cui gli sloveni dettero un inestimabile contributo, sacrificandosi al massimo per conquistare un avvenire giusto e migliore per tutte le popolazioni di questa parte d’Europa. Mlada brieza 1975 ■ V Ku I turno-rekreacijsko letovanje za naše otroke Centro Studi Nediža - Študijski center Nediža S. Pietro al Natisone - Špietar In collaborazione con le associazioni culturali della Slavia italiana - S sodelovanjem beneških kulturnih društev Soggiorno culturale-ricreativo per ragazzi Kulturno-rekreacijsko letovanje MLADA BRIEZA Tribil Inferiore-Stregna-Dol. Tarbij-Srednje dal 18 al 27 agosto od 18. do 27. avgusta Študijski center «Nediža» iz Špetra organizira v sodelovanju z drugimi beneškimi kulturnimi društvi že četrto kulturno-rekreacijsko letovanje v hribih Benečije pod imenom «Mlada brieza». Kakor lansko leto, je tudi letos letovanje v Dolenjem Tr-bilju, in bo prvič sledilo bivanje na morju, ki so mu dali ime «Barčica moja». «Mlada brieza» se je začela 18. in se bo zaključila 27. avgusta nakar bodo otroci takoj odpotovali k morju, v Debeli Rtič, blizu Ankarana v Istri. Tu se bodo zadržali do 10. septembra. Za letošnjo «Mlado brie-zo» se je prijavilo veliko število otrok. Kulturna letovanja za o-troke je študijski center» Nediža» vključil v svoje programe že septembra 1974, ko se je k letovanju prijavilo 28 otrok od 6. do 15. leta starosti. Prvo letovanje je trajalo 6 dni, odvijalo pa se je v prostorih hotela v Dolenjem Tr-bilju (občina Srednje). Program letovanja je obsegal lekcije slovenskega knjižnega jezika, petje domačih narečnih pesmi, likovno izražanje in druge dejavnosti, usemrjene k odkrivanju in globljemu spoznavanju okolja. Otroci so med letovanjem pripravili ciklostiliran časopis «Mlada brieza 1974». Leta 1975 se je za «Mlado briezo» prijavilo že 55 otrok in je bila v Matajurju (občina So-vodnje). Zaradi nelahkih logističnih in drugih problemov, ki so nastali v Matajurju, se je lansko leto «Mlada brieza» spet preselila v Dolenji Trbil, kjer so se organizatorji po-služili delno hotelskih prostorov, z najetjem ene izmed praznih vaških hiš, nekaterih posameznih sob v vasi in s postavitvijo šotorišča na trav niku Kaluž. Prisotnih je bilo nad 100 otrolc. Letos bo šo-torišče zamenjano s prikolicami. Da uspeva iz leta v leto bolj «Mlada brieza», se je treba predvsem zahvaliti požrtvovalnosti nekaterih mladih u-čiteljic in dijakinj ter skupini mladincev iz Š petra in iz Trsta, ki so opravljali ostala potrebna dela. Vsem beneškim otrokom, ki so na letošnji «Mladi brie-n» in ki se bodo udeležili Barčice moje» ob morju, že limo dosti zabave in dobrega učenja, prirediteljem, učnemu in pomožnemu osebju pa obilo uspeha v njih plemenitem delu. Soggiorno culturale ricreativo per i nostri ragazzi Il Centro Studi «Nediža» di San Pietro al Natisone ha organizzato per i bambini la quarta volta il soggiorno culturale-ricreativo in montagna «Mlada brieza», che quest'anno avrà prosecuzione in un soggiorno marino che prenderà il nome di «Barčica moja». «Mlada brieza» è stata inaugurata il 18 e si concluderà il 27 agosto, dopodiché i bambini partiranno per il mare, a Debeli Rtič, vicino Capodistria, dove rimarranno fino al 10 settembre. Quest'anno le iscrizioni dei bambini delle nostre Valli, ha superato di gran lunga gli anni precedenti. I soggiorni culturali per i ragazzi sono entrati nei programmi del Centro Studi Nediža nel settembre 1974 con l'iscrizione di 28 ragazzi dai 6 ai 15 anni. II primo soggiorno è durato 6 giorni, svolgendosi nei locali dell'albergo di Tribil inferiore (Stregna). Il programma comprendeva lezioni di lingua slovena, canto dialettale, attività artistiche e di ricerca, con pubblicazione del giornalino «Mlada brieza 1974». Nel settembre 1975 al soggiorno montano di Matajur ( Savogna ) il corso durava 7 giorni con 55 iscritti, molti dei quali provenienti dai paes della nostra montagna. Dal punto di vista logistico il cor so di Matajur evidenziò problem alquanto difficili, per cui la «Mlad; breiza» dell'anno scorso dovevi spostarsi nuovamente a Tribil infe riore, dove gli organizzatori utilizza rono l’albergo, una casa presa il affitto, alcune camere e stanze del le case in paese, un accampament< di tende in un prato sopra il paesi (Kaluž). (Oltre 100 presenze). Quest’anno le tende sono stati sostituite con le roullottes. Sempre maggior successo dell: «Mlada brieza» è dovuto allo spiriti di abnegazione e di sacrificio di al cune giovani maestre, studentessi e al gruppo di giovani di S. Pietro a Natisone, nonché alcuni giovani d Trieste che hanno svolto il loro lavo ro con molta serietà e dedizione. A tutti i ragazzi della Slavia friula na che partecipano al corso d «Mlada brieza» e che proseguiranni il soggiorno marino con «Barčic: moja», auguriamo un buon soggior no, agli organizzatori, agli inse gnanti e a tutto il personale di assi stenza buon successo nel loro no bile lavoro. BMC CA NOJA Debeli rtič pri Kopru-Capodistria BERITE IN SIRITE "NOVI MATAJUR,, In collaborazione con la Croce Rossa della Slovenia S sodelovanjem Rdečega križa Slovenije dal 27 agosto al 10 settembre od 27. avgusta do 10. septembra Otroci iz «Mlade brieze» 1976 Ljepa je nediška dolina kjer naša pesem odmeva Pustimo Črni vrh in njega dobre ljudi in obarnimo se spet po dugi cjesti u dolino. Ko pa se varnemo spet u Podvršč, ne gremo čez željez-ni muost do Loga, pač pa se spustino ob drugem bregu Nediže po asfaltni cesti pruo-ti Ščiglam. Še pred vasjo, je pru ob Nediži, na čudovitem kraju ljepa velika hiša, ki je še do nedavno služila za oštarijo. Tale oštarija je zaslovela po cjeli deželi, in so vedeli zanjo celuo u rimskem parlamentu. U njej se je nar-vič prepevalo naše lepe pesmi, ker se je tu učiu tudi pevski zbor «Nediški puobi». To oštarijo so ble oblasti za-parle za več kot mesec dni. Pruoti temu zapartju so bla protestirala usa kulturna društva Benečije in usa stvar se je srečno končala pred videmskim sodiščem. Sada je oštarija spet zaparta, a jo je ob svoji voji zaparla sama gospodinja. Škoda, da ne odnašajo vič od tu valovi Nediže u dolino melodij naših pesmi. Troštamo se da jo, bo kdo spet odparu, da se bo tu spet obnovilo veselo in živahno življenje. Tudi če nisi dobiu notar «Nediških puobu», si zmjeraj ušafu kajšnega, ki ti jo je zapeu. Poslušu si lahko taj-šne pjesmi, da jih ne čuješ več nikjer. Pisajte nam in povejte, če ste še kje slišali to pjesem, ki jo je zapeu Silvio Mucig iz Tarčeta u oštarij u Šči-glah nekaj dni prej, ko jo je gospodinja zaparla. Pesem se glasi: Pokoncu, pokoncu, zaspanci! in h nebu sklenite roke pod neham pojejo škrjanci, pa močnik na mizi kadi se. Pod mizo pa mačka čepi, po jedi na delo mudi se, Bog vari pridne ljudi, kakor smo mi! Mucig nam je zapeu šti-kljec druge pesmi, ki pravi: Še Ijepo je veselje, kjer kuhajo zelje, še Ijepše bi bluo, če bi kuhal mesuo. Iz Ščigli se žalostno pomaknemo proti Laziču, ker nam je gospodinja Elda povedala, da bo pustila oštarijo. Ko pridemo u Lazič, je naša dužnuost, da gremo na britof, kjer počiva an velik mož naših dolin, velik borec za naše pravice. To je Anton Cuffolo, odnosno Kaplan Martin Čedermac, o katerem je napisu tako lep roman velik slovenski pisatelj, pokojni France Bevk. Cuffolo je biu doma iz Platišč, a je več let služboval kot duhovnik u teli naši nediški vasici. Ko je umaru, je želeu biti pokopan u zemlji, ki je bila priča njega boja za naše slovenske pravice, ki je bila priča njegovih žalostnih in veselih dni, med ljudmi, ki jih je nadvse ljubu. Cuffolo nam je zapustu dnevnik, ki ga je pisu pod fašizmom in med narodnoosvobodilno borbo. To je za nas dragocen dokument. Cuffolo nam je zapustu tudi lju-bezan do našega jezika in do naše zemje. Zapustu nam je tudi duh bojevnika in nauk, kakuo se je trjeba borit za svoje pravice. (Nadaljevanje prihodnjič) Dva fanta iz Ruonca sta se za letošnji pust preoblekla v zdravnika. Kaj so pomagali njih recepti, bo lahko povedala za drugi pust mlada in lepa ženska, ki jo vidimo na sliki in sta jo «zdravila» V ČRNEM VRHU SO POSTROJIH ŠOLO U črnem vrhu je biu lan- Letos so pridni vasnjani ski potres hudo poškodoval postrojih šolo. Veseli so tudi šolo. Otroci so se mo- starši, a posebno so veseli rali učiti u «roulotah», če so otroci, saj se bojo mogli spet hoteli zaključiti lansko šol- normalno učit u šolskih klo- sko leto. peh. a «n .. ' » PODBONESEC Zaslužek naših davkoplačevalcev Spomenik padlim partizanom pri Sv. štoblanku DREKA Demografsko gibanje u Ijetu 1976 Popravljena šola v Črnem vrhu Na 31. decembra 1975 je živelo u Dreki 505 ljudi, 252 moških in 253 žensk. Na dan 31. decembra 1976 pa jih je živelo 483, moških 240, žensk 243. Rojeni 1976. ljeta Zufferli Chiara, Cicigoi Daniele, Tomasetig Elisa in Tomasetig Maruška. Trije otroci so se rodili po svetu: Cicigoi Marianna, Bordon Davide in Cicigoi Sonja. Poročili so se: Cicigoi Gino in Cicigoi Gabriella (Dreka); Tosolini Daniele (Videm) in Tru-sgnach Daniela (Dreka); Rucchin Silvano in Gus Anna Maria (Dreka); Tomasetig Ernesto (Dreka) in Usai Luciana (Sardegna); Ber-gnach Mario (Dreka) in Clo-dig Maria (Grmek); Tru-sgnach Bruno (Dreka) in Bortolussi Claudia (Porde-non); Cicigoi Mario (Dreka) in Massimillo Ida (Sicilija); Sauli Maurizio (Dreka) in Chiabai Silvana (Srednje); Qualizza Pietro (Sv. Lenart) in Trinco Patrizia (Dreka). Umarli 1976 Tomasetig Angiolina iz Brjega, Trusgnach Umberto iz Petarniela, Namor Ferdi- SREDNJE Tri bratje iz Podsrednjega dobili na vlačenju varce u Petjagu Na festivalu Dela in Unità u Petjagu, ki je biu od petka 5. do nedelje 7. avgusta, so imeli u programu tudi ljudske igre (giochi popolari). Med drugim so ulekli tudi varco. Zbrali so se trije su-datje, pruoti trem bratram iz Podsrednjega. Udobili so bratje Martinig: Dario, Danilo in Adriano. Za Ion so odnesli lepo botiljko vodke. Adan od njih je jau: «Kadar sem zvjedu, da se gre za vodko, bi biu poulje-ku tudi baka!». Za smeh in dobro voljo Mlad mož vpraša svojo ženo: — Koliko moških si imela rada prej kot mene? Ona molči. Pol ure molči. Mož se v mislih krega sam s sabo. Tamburi Kaj takega bi je ne smel vprašati. Lepo, čedno se ji približa in pravi: — Si užaljena? —• Ne, ne! Štejem počasi! nando iz Trinka, Zuodar Luigia iz Krasa, Ruttar Vittorio iz Brjega, Tomasetig Mario iz De benjega, Trusgnach Rosalia iz Brjega in Flo-reancig Giovanni iz Debenje-ga. So šli iz komuna Drescig Amilcare (u Čedad); Bergnach Mario (u Grmek); Trusgnach Bruno (u Pordenon); družina Crai-nich Norma (u Sv. Lenart); družina Trinco Bruna (u Maiano ) ; družina Tomasetig Rino (u Fojdo); družina Tomasetig Gianni (u Čedad); družina Zufferh Rosina (u Čedad); Trinco Patrizia (u Sv. Lenart). So paršli u naš komun Simonelig Egidio (iz Kanade), Usai Luciana (iz Sar-denje), Ferruccio Ennio (iz Kampanie), Chiabai Silvana (iz Srednjega), Cicigoi Umberto (iz Vidma). Nadaljujemo z objavo seznama tistih, ki so za leto 1974 prijavili dohodke od meštierja (aziende) v občini Podbonesec. Adriano Cencig 571 taužent 928 lir, Alessandro Cencig 502 taužent 750 lir, Emilio Cencig 1 milijon 403 taužent 417 lir, Ferruccio Cencig 2 milijona 900 taužent, Giuseppe Cencig 91 taužent, Paolo Pio Cencig in Elvira Cedar-mas 2 milijona 444 taužent 400 lir, Pio Cencig 1 milijon 700 taužent, Umberto Cencig 984 taužent 839 lir, Antonio Cernoia in Oneglia Bertolutti 634 taužent 709 lir, Armando Cernoia 1 milijon 447 taužent 941 lir, Carlo Cernoia 1 milijon 254 taužent, Vittorio Cernoia in Onelia Cernoia 363 taužent 180 lir, Tullio Chiabudini 50 taužent 600 lir, Ada Comu-gnaro 116 taužent 200 lir, Elio Costaperaria 2 milijona 494 taužent 822 lir, Luciano Costaperaria 1 milijon 581 taužent 114 lir, Gino Crast i milijon 503 taužent 792 lir, Adelia Crucil 101 taužent 6 hr, Giuseppe Crucil 2 milijona 863 taužent 134 lir, Graziano Crucil 2 milijona 867 taužent 119 lir, Luciano Crucil 2 milijona 799 taužent 784 lir, Mario Attilio Crucil 2 milijona 779 taužent 341 lir, Renato Crucil 1 milijon 477 taužent 456 lir, Renato Crucil 2 milijona 221 taužent 811 lir, Angelo Cucovaz in Pierina Crucil 641 taužent 50 lir, Claudio Domeniš 374 taužent 880 lir, Dante Domeniš 3 milijone 164 taužent 538 lir, Giuseppe Domeniš 291 taužent 620 lir, Mario Domeniš 2 milijona 52 taužent 286 lir, Luigi Dor-bolò 1 milijon 633 taužent 684 lir, Valentino Dorbolò 147 taužent, Giuseppe Guba- na in Raiz Elda 1 milijon 30 taužent 916 lir, Olga Kramar 7 milijonu 818 taužent 808 lir, Emilio Iuretig in Fanny Iuretig 649 taužent 20 lir, Vittorio Iuretig in Marta Fantig 645 taužent 916 lir, Gino Laurencig 401 taužent 119 lir, Pietro Laurencig 9 milijonu 671 taužent 71 lir, Renato Manzini 1 milijon 89 taužent 127 lir, Pio Mar-seu 1 milijon 486 taužent, Romano Marseu 1 milijon 835 taužent 58 lir, Fioretto Melissa 1 milijon 508 taužent 902 lir, Umberto Melissa 1 milijon 241 taužent 795 lir, Luciano Mucig in Noemi Cencig 1 milijon 18 taužent 973 lir, Erminio Onesti 330 taužent 926 lir, Onelia Onesti 1 milijon 575 taužent 117 lir, Ernesto Paussa 1 milijon 923 taužent 275 lir, Mario Pollauszach 1 milijon 710 taužent 703 lir, Antonia Pus-sini 248 taužent 630 lir, Dante Pussini 914 taužent lir, Pio Qualla 123 taužent 370 lir, Antonio Spagnut 3 milijone 733 taužent 938 lir, Carlo Specogna 2 milijona 217 taužent 666 lir, Giuseppe Specogna 2 milijona 14 taužent 880 lir, Paolina Specogna 144 taužent 885 lir, Pio Specogna 2 milijona 900 taužent, Umberto Specogna in Pia Cencig 1 milijon 195 taužent 30 lir, Eligio Struchil in Attilia Cencig 892 taužent 191 lir, Pio Sturam 1 milijon 944 taužent 200 lir, Pio Sturam 2 milijona 87 taužent 756 lir, Secondo Sturam 147 taužent, Valentino Succo in Maria Butterà 521 taužent 215 lir, Giorgio Vogrig 495 taužent 900 lir, Giovanni Zantovino 970 taužent 227 lir, Pio Zantovino 4 milijone 232 taužent 387 lir, Bruno Zorza 1 milijon 950 taužent, Ermenegildo Zorza 973 taužent 825 lir. PISE PET AR MATA JURAC m I. Famoštri in druge zgodbe u Sv. Lenartu Sv. Lenart je adna od nar-buj starih far u naših dolinah. Par starim so spadale pod to faro kaplanije iz Kravarja, Kosce, Sv. Pavla, Gorenjega Tarbja, Ljes in Topolovega. Famoštar iz Podutane je i-meu pravico pobjerat berar-njo po us j eh kaplanijah, ki so donas postale župnije ( parrocchie ) in — sevjeda — tudi po usjeh vaseh Sv. Lenarta. U fari Sv. Lenarta so bli z.mjeraj kuštni an modri famoštri, dobri pridguc takuo, da je šu glas o njih pridgah deleč čez farne konfine. Mi te stari se lepuo spominjamo gospuoda Končnjaka, Go-renščaka in Petričiča. Petri-čič je biu celuo imenovan za poglavarja čedajskega Kapi-tulia. Učaku je visoko sta-ruost in naše žene, ki njeso poznale italijanskega in furlanskega jezika so se rade hodile spovjedat h njemu u Čedad, kadar so muorale iti dol še po drugih opravilah. Ne v jem lepuo, kduo od te-lih imenitnih moži je biu za famoštra, kadar se je zgodilo tuo, kar vam želim sada pov-jedat. Zdi pa se mi lepuo, da je biu Gorenšcak. O njem vemo, da ni biu samuo dobar pridgovac. Njega modruost je pokazu tudi u sadjarstvu. Učiu je kumete, kakuo se muora djelat, da se pardjela dobro an lepuo sadje. Njega vart, ki ga je imen blizu faruža, je biu za uzgled usem tistim, ki so imjeli dobro voljo, ki so željeli se nekaj naučit. Njekega ljeta je pardjelu takuo lepe, zdrave an debele brieskeve, da so ble pravi čudež. Usi so jih hodil gledat in ga poupraševat, kakuo je mo- gli ustvarit tako čudo. On je biu ponosan. Imeu je navado, da se je rad potuku z objema rokama po debelim trebuhu, potle je pokazu na glavo in modro jau: «Trjeba je nucat glavo!» Natuo jim je pa povjedu, kakuo muorajo djelat, če čje-jo pardielat, ne samuo lepe brieskve, pač pa tudi jabuke, hruške, čerešnje in drugo sadje. Adni so ga bugali, drugi pa ne. Adni so željeli sami pard-jelat tajšno sadje ku on, drugi pa so mislili, da je btiojš ne nucat glave, da je buojš se ne martrat, da je narbuj praktično pobrat njega sadje. Takuo je sklenila skupina, kom-pania puobu. Njeko saboto ponoč, so mu ukradli brieskve. ( Nadaljevanje prihodnjič ) KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE v Sindaka bojo sodili, zak je previe djelu Današnji dan se gajajo rjes čudne reči. Ljudem se ne da djelat, rajš pohajajo. Brez djela čjejo lepuo živjet, magar se vozit u luksuznih automobilah, čeglih benzina puno košta. «Djelo ni maj obednega opitalo!» pravijo modrijani, ki jim djelo smardi. Tale njih pregovor pa ne velja za use. Zgleda, da je sovodenj skega šindaka, mladega Petra Zuanella pru djelo o-pitalo, če je rjes, da go bojo tožili, zak je previč djelu. Tisti, ki jim djelo smardi, kadar ušafajo norca, da previč djela, ga spravijo pred sodišče. Kam pridemo po teli poti? Pustimo norčije na stran in uprašajmo se, kaj obtožujejo našega šindaka? Kaj je takuo hudega naredu? Tožijo ga, da je po potresu djelu za komun in obdaržu službo, pod podjetjem (ditto), ki je prej djelu. Njekšan je pošju na sodišče skrivno, anonimno pismo in ga ovadu, ne da bi se podpisu. Naj živi kuraža! Mi ne mislimo branit obednega. Resnica naj pride na dan, na luč. Pru pa je, da postavimo usedno nekaj u-prašanj: Kduo more mjerit ure našim šindakam, ki muorajo biti na razpolago (disposizione) ljudem v usakem momentu, ponoči in podnev? Njih djelo in odgovornost sta se še povečala, posebno po potresu. Al se more tožit človeka, ki napravi posebne (straordinarie) ure, da pomaga svojim ljudem? Jasno je, da mu jo je sedanjemu šindaku nakuhu kajšan tajšan, ki ne more pozabit, kuo je bla sladka oblast in se sada jezi nad Zuanello, ki je nosilec nove oblasti. Učasih se je gledalo na velike grjehe drugih šindakov z makroskopijem in se jih ni videlo. Sada se gleda na nove šindake z mikrosko-pijem in se lahko vidi grjehe tudi tam, kjer jih ni. Na usako vižo nam ne tiče nam sodit, smo pa rado-vjedni, kakuo bojo sodili drugi. Šindak Petar Zuanella KRATKE IZ MATAJURJA Dne 4. septembra bo na Matajurju «Gorski praznik» (Festa della montagna), ki ga organizirajo Čedajci. Cjerku Odrešenika na vrhu Matajurja je postroje-na. Odparli jo bojo 25. septembra an bo za to parlož-nost gor velik praznik. Hotel «Rifugio» je zame-niu gospodarja. Do sada ga je im j eia u rokah (na fitu) družina iz Saržente, od sada naprej pa ga bo imjela družina iz Mašer. Lahko bojo klienti poslu-ženi tudi u slovenskem jeziku. «Rifugio» je last od C.A.I. u Čedadu. ŠPETER AŽLA PO RADIU U to rak, 9. avgusta, ob par-bližno 14,30 popudan smo poslušal po radiu iz Trsta rjes lepo oddajo (trasmi-šion) o Ažli. čeglih je bla oddaja namenjena Furlanom, smo jo tud mi radi poslušal, saj so sodeloval z njo sami domačini an poslušal smo domačo muziko od naših pridnih godcu iz Ažle. Najprej je prof. Firmino Marinig lepuo povjedu v našem slovenskem dialektu štorjo od Ažle, od stuo an stuo ljet nazaj, do današnjih dni. Potlè je buj podrobno guoriu po laško naš domačin Giuliano Troppina. U oddaji so nastopili še drugi domačini: Gospod Gujon iz Matajurja, Paolo Petricig, Nino Spe-cogna, tri asistentke: Totolo, Bernardis in Sittaro. Med enim posegom (inter-ventom) in drugim, se je slišala muzika iz ramonik Mis-sana Elisea in Fabia Cicco-nija. Pevski zbor (coro) Pod lipo iz Barnasa pa je zapeu pjesam «Narljeuša je nedi-ška fara». Zaključila je gospodična Cumini, ki je recitirala po slovensko in furlanskem prevodu našo znano pesem «Oj božime». To oddajo (tražmišion) je poslušalo puno Furlanov in Slovencev in šele usi govorijo o nji, da je bla ljepa. Oddajo, ki se imenuje «Ci-rint pais» (Iščemo vas) sta parpravla novinarja Ottorino Burelli in Alviero Negro. Bi bluo lepuo, da bi se na-pravli tajšni tražmišioni še za druge naše vasi, da bi Lahi spoznali našo štorjo in naše življenje. Prazniki in šagre po naših dolinah FESTIVAL «UNITA» IN «DELA» V PETJAGU Od petka 5. do nedelje 7. avgusta smo imeli u naših dolinah kar tri praznike ali šagre. Festival «Unità» in «Dela» v Petjagu, ki so ga organizirali mladi komunisti iz naših dolin, je traju tri dni. Festival je bila pomembna (importanti politična mani- feštacion za use naše demokratične ljudi, za Slovence, kakor je biu festival «Avanti» u Sv. Lenartu, na katerem je govoriu o slovenskih poblemih prof. Viljem Čer-no. Na vseh treh dneh festivala u Petjagu je bila prisotna slovenska problematika in slovenska kultura. Nastopili so beneški harmonikarji, pevski zbor «Pod lipo» iz Barnasa, pevca Keko in Ana, ansambel «Base Q» in «SSS», Beneško gledališče s Predanovo farso in drugi. Interesantna je bila fotografska razstava (mostra) o lanskem potresu u nediških dolinah in razstava del domačih slikarjev. Vsi plakati (manifesti) in letaki (volantini), ki so oznanjeval festival in njega program, so bli napisani u dveh jezikih, v slovenščini in italijanščini. Organizatorji pravijo, da je imeu festival velik uspeh (sučeš). Ljepa šagra ob Nediži u Barnasu Tudi u Dolenjem Barnasu so 1 j etos praznovali tri dni: 5. 6. in 7. avgusta. L j ep kraj, dobra organizacija in ljepa ura je partegnila na bama-ško šagro na taužente ljudi. Posebno zanimanje je vzbu-diu pohod (marcialonga) po šestih znanih cerkvah naših dolin. Za pohod se je upisa-lo nad 200 ljudi. Parvi se je klasificiru Alberto Dorbolò iz špetra, druga Dorina Bo-scolo iz Venezie (Benetke) in trečji znani alpinist, a-gronom dr. Renato Qualiz-za iz Barnasa. GRMEK šesta alpinska «štafeta» u Klodiču Organizirana od čedajske sekcije A.N.A. se je vršila u nedeljo, 7. avgusta u Klodiču 6. »štafeta». Prva štafeta je šla iz Klo-diča u Gorenji Tarbi, druga iz Gorenjega Tarbja do Pe-terniela in trečja od Peter-niela do Klodiča. Dobili so jo alpinci iz Klenja: Jussig, Bordon in Lai. Koperativa - pašnik u Topolovem Sada imajo gor že nad 300 uci Kot smo na kratko napisal u zadnji številki Novega Matajurja, so u torak, 26. julija parpejal iz Jugoslavije u Topolovo nad 300 uci, ki že pasejo na svjetu, ki spada u kooperativo, ki so jo Topo-lučan pred kratkem ustanovil. Upamo, da se bo tale kooperativa obdaržala. Za sada je velik entuziazem. Usi želijo, da bi šle reči dobro naprej. U nedeljo, 7. avgusta se je zbralo parbližbo 25 senose-ku, da bi ucam parpravli se-nuo za zimo. Med njimi je bluo puno komunskih kon-selirju, šindak Bonini in gospod famoštar Romanin. Popudne pa se je zbralo kajšnih 35 mož in žensk, da so pograbli senuo an napra-vli štiri velike kope. če bo zmjeraj takuo dobra volja za djelo an za pomagat topoluški kooperativi, bo sigurno šla dobro naprej. Veselica v Lombaju Emigranti, ki so se varnili na počitak u Lombaj, so z domačini organiziral u soboto, 6. avgusta drugo vaško veselico. Parvo so organiziral lansko leto. Lansko leto, kot letos, je bluo u Lombaju zlo luštno. Na vasi so pekli dobre klobase in pečenke in so jih zalival z dobrim vinam. Potem se je oglasila naša muzika iz ra-monike Beputa Namorja iz Krasa in iz basa Guida Rav-njaka iz Ljes. Plesali so na placu in pred Partenovo hišo. Vas je bla za nekaj ur spet oživjela, kot u starih časih. Lepo je bilo in domačini se že troštajo, da se bo veselica ponovila tudi hljetu. SREDNJE Šagra tudi u Gorenjem Tarbju Od petka do nedelje 7. avgusta so organizirali tudi mladinci iz Gorenjega Tarbja svojo ljetno tradicionalno šagro s plesom. Na šagri so imeli tudi igre, med drugim tekmo (garo) paštešute. Lepo je bluo videti, kakuo so jo basali. Parvi jo je poje-du Giovanni Bergnach iz Polic. BARDO Uslužbenci 41 podružnic Banche d’Italia prispevali sto milijonov za menzo in rekreacijski dom Koncem meseca julija so dogradili v Teru rekreacijski center za mladino, kjer se bo mogel vršiti tudi po-šolski pouk in tudi druge dejavnosti. Služil bo pa tudi, in to že sedaj, za menzo, za kar je bil prvotno namenjen. Zgradba je namrečdvo-nadstropna in moderna (antisismica), stala pa je več kot sto milijonov lir. To vsoto je zbralo 41 podružnic (filiali) Banche d’Italia, ki so na ta način hotele pomagati mladini v potreseneh krajih. Ob otvoritvi tega važnega objekta so bili navzoči ne samo zastopniki domačih komunskih oblasti, ampak tudi direktor videmske filiale dr. Elio Lo Masto, videmski prefekt Spaziante, videmski župan Candolini predsednik deželnega Odbora Comelli, ki je imel tudi kratek nagovor in druge visoke osebnosti, med njimi tudi general Rossi. župan Sergio Sinicco se je vsem zahvalil s prisrčnimi besedami za to plemenito gesto. MAŠERA NAŠI NOVICI :na zgledata novica Dus Valentin in Secli Marija iz Mašer. Voščimo i, da bi bila zmjeraj tako srečna MACCHINE CALCOLATRICI MACCHINE PER SCRIVERE e ogni altra attrezzatura per ufficio ■ Sconti speciali a scuole e studenti 11 Vendita ingrosso e minuto 11 Assistenza CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. De Rubeis 15/17 - Tel. 73432 RAČUNSKI STROJI STROJI ZA TIPKANJE in vse druge potrebščine za urad Posebni popusti za šole in študente Prodaja na drobno in debelo Tehnična pomoč