Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj fedutstvi) ik iip&at4 ftuj pre$tr*0\a 1 - ^eltfo^ strv »56 čekovni racum «i narodni banki. podrczhiic* ftuj stev ms i 20» ^rbjoje UKEDNtSKi oobot - odgovorni urednl* vrabi jo 2» roroi>1so\ k« vkacamo - tkhh mariborska tiskarna letna narocntna 0w polletna 250 DIN četrti etna 125 0» $tev. 26 — Leto VII. PTUJ, 2. julija 1954 PoStnlna plačana » eotovtnj Cena din 10.- Iltorgasilzscifa trgovske mreže v Ptuju Glede na pogoje ustvarjanja komun in uredbo o trgovanju ter o trgovskih podjetjih ter trgovinah (Ur. list FLRJ štev. 56/53. ki jo je izdal Zvezni iz- vršni svet, je odrejena obsežna reorganizacija trgovanja in trgovske mreže. Namen nove uredbe je jav- nosti že znan in je razumljiva potreba, da se izloči monopo- listični položaj poedinih večjih podjetij oziroma skupine pod- jetij na trgu, namesto tega pa da se uveljavi sprostitev oziro- ma osrimosvojitev trgovin, ki so bile doslej v sestavu trgovskih podjetij, pri čemer bo še pose- bej poudarjeno načelo delavske- ga samoupravljanja tudi v naši trgovski mreži. Načela nove uredbe poudar- jajo predvsem naslednje orga- nizacijske oblik? nove trgovske mreže: Stroga ločitev grosistične trgovinske dejavnosti od deta j- listične. Po novi uredbi ne more trgovina na debelo istočasno opravljati tudi trgovinskih po- slov na drobno, razen le v iz- jemnih primerih in še to le po pristanku republiškega državne- ga sekretariata za gospodarstvo. Prav tako se detajlistična trgo- vina ne more načeloma baviti s trgovanjem na debelo, razen tudi v izjemnih primerih s pri- stankom OLO oziroma LOMO in še takrat le na področju okraja. Z uredbo je odrejena tudi najširša decentralizacija malo- prodajne mreže s tem, da posta- nejo trgovine samostojne gospo- darske organizacije. Prav tako pa uredba na novo določa po- ložaj trgovin, kolikor bi ostala še v sestavu trgovskega pod- jetja. Trgovine v sestavu trgov- skega podjetja imajo po novi uredbi posebne organe delav- skega upravljanja, samostojne obveznosti do družbene skup- nosti ter pravico, da se izločijo iz trgovskega podjetja in posta- nejo samostojne gospodarske organizacije. Trgovine v sesta- vu trgovskega podjetja morajo s tem podjetjem imeti pogodbo. V tej pogodbi ima lahko trgo- vina zagotovljene sledeče pra- vice: da trgovina v sestavu trgovskega podjetja sama na- bavlja blago, sklepa pogodbe o gospodarskih poslih, sama do- loča cene blagu, najema kratko- ročne kredite in ima lastna obratna sredstva ter svoj lastni tekoči račun pri NB. Ako še pri tem upoštevamo, da so po novi uredbi dopustne, odnosno predvidene prodajalne samih proizvajalnih podjetij, skladišča proizvajalnih podjetij in slično. vidimo, da nova ure- ditev trgovske mreže stremi predvsem da izloči vse nepo- trebne in odvisne posredovalce Trgovska mreža postane samo trgovina brez posredovanja gro- sista in drugih nepotrebnih po- sredovalcev. ki s svojimi mono- polističnimi stroški le podra- žuieio blago in so edini in ne- posredni člen med potrošnikom in proizvajalcem Zaradi čim -svobodnejšega raz- mnha maloprodajne mreže se je večina trgovin, ki so bile doslej izključno v sestavu nekaj trgov- skih podjetij in na katera pod- jetja so bile t\idi vezane tako nabave blaga, kakor tudi foritiirania cen. osamosvojila, tako da bodo te trgovine od-lej po«;tavlicno popolnoma na last- ne kalkulativn'' osnove ter bodo lahko v največji meri razvijale svoio lastno iiiciativo. tako gle- d? sortimenta blaga, kakor tu- di ho^be za znižanje cen. Na pod-očiu mesta Ptuja so doslej poslovala tri razmeroma močna trr»ov=;ka nodietja: Preskrba. Iz- bira in Z^loznina. Ta tri pod- je+ia =0 se bavila tako z orosi- stič->o kakor tudi detajlistično p-oiiio in so imela v svojem ses+nvn razmeroma močne de- t-iiU^Jt-čne poslovalnice oziroma Z nrirom na že zgoraj naka- zano reorganizacijo o spremem- bi so se ta tri podjetja likvidi- rala in na njih mesto so stopile v^č 3li manj osamosvojene ozi- roma samostojne trgovine ter tri trgov<=ka podjetja, ki se na boio bavila le z detajlistično deiavno^Jtjo. medtem ko grosi- stična dejavnost prevzame za celotno nodročie le eno samo gro^i^tično podjetje, ki pa bo poslovalo skoraj z vsemi trgov- skimi strokami. Po "Jklenu Liudskega odbor mo^^-T. občin'' Ptui z dne 18. iu- nija 1954 bo organizacija trgov- ske mreže na področju mesta Ptuja sledeča: Edino grosistične podjetje bo podjetje »Panonija« s sedežem v Ptuju, Murkova ulica. Na novo se osnujejo tri trgov- ska podjetja, in sicer: »Zadružnik«, ki ga osnuje Okrajna zadružna zveza Ptuj s predmetom poslovanja prodaje zelenjave in sadja, mleka in mlečnih izdelkov, čebelarskega materiala in potrebščin, semen- skega blaga, kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Na- vedeno podjetje bo Imelo tri trgovine, in sicer eno v Bezja- kovi ulici za prodajo sadja, ze- lenjave in njih izdelkov, seme- na, medu in potrebščin; nadalje trgovino na Miklošičevi cesti, ki bo prodajala kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, ter trgovino v Kidričevem z zele- njavo in sadjem, mlekom in mlečnimi izdelki. Osnuje se na novo špecerij- sko trgovsko podjetje na drobno »Izbira« s sedežem Ptuj, Lacko- va ulica. Podjetje bo imelo šest trgovin v svojem sestavu, in si- cer: trgovino z živili »Specerija« v Kremi je vi ul. 1, trgovino z živili »Jelen« v Lackovi ulici 1, trgovino z mešanim blagom »Hrana« na Ljutomerski cesti 1, trgovino z mešanim blagom »Živila« na Ljutomerski c. 24, trgovino z mešanim blagom »Potrošnik«, Zagrebška cesta 1, trgovino z mešanim blagom »Pri sejmišču«. Nova cesta 1. Končno »e osnuje podjetje »Javor« za promet s kurivom gradbenim materialom in sorti- mentom s sedežem Ptuj. Za- družni trg 3. Podjetje bo imelo v svojem sestavu trgovino s kurivom m gradbenim materialom v Ptuju, Trstenjakova 11, in trgovino s kurivom, gradbenim materialom in lesom na Zadružnem trgu. Razen gornjih podjetij se osamosvojijo sledeče trgovine v samostojne gospodarske obrate: trgovina z železnino »Kovina« s sedežem Ptuj, Lackova ul, 9, trgovina z železnino »Zelezni- na«, Ptuj, Dravska ul. 8. špecerijska trgovina »Na-Ma«. Ptuj, Kvedrov trg 1, špecerijska trgovina »Delika- tesa«, Murkova ul. 5. veleblagovnica »Merkur« v Murkovi ul. 8. manufakturna trgovina »Zvez- da«. Srbski trg 7. manufakturna trgovina »Sla- vica« v Lackovi ul. 10. manufakturna trgovina »Ma- vrica«, Lackova ul, 2, manufakturna trgovina »Zar- ja<< na Srbskem trgu. manufakturna trgovina »Dom- v Murkovi ulici. trgovina s steklenim blagom »Steklo porcelan«. Slovenski trg, trgovina »Ptujska knjigarna« v Murkovi ulici. trgovina z mešanim blagom »Pri Dravi«. Hrvatski trg 3, špecerijska trgovina »Kolo niale«. Bezjakova 9. trgovina z mešanim blagom »Pri mostu«. Zadružni trg 1. Dosedanja Komisijska trgovi- na se priključi veleblagovnici »Merkur« S to reorganizacijo je bilo v najvišji meri upoštevano načelo osamosvojitve trgovm po smer- nicah nove uredbe, medtem ko se bodo podjetja, ki so osnova- na. v bodoče bavila le s trgovi- no na drobne- in prr-težno zaje- majo dosedanje poslovalnice, ki niso imele pogojev za osamosvo- iitev. Občinski ljudski odbor or- ganizacije in društva občine Destemik vabijo v nedeljo, dne 4, julija 1954, na proslavo OBČINSKEGA PRAZNIKA s sledečim programom: Sobota, 3, julija 1954. ob 20. uri kres in godba. Nedelja, 4 julija 19.54 ob 4. uri zjutraj budnica. ob 7,30 otvoritev praznika v prosvet- nem domu. Referat iz NOB, ki ga bo imel predsednik občine. Sled; nekaj pevskih točk do- ma-6ega pevskega zbora, nato nastop šolskih otrok. Popoldne ob 15, uri na pro- stem Remčeva igra »Volkodla- ki«. Igrajo domači igralci Po igrj prosta zabava. Vabljeni! Pomembna vloga občinsiiih praznikov Sedaj večkrat slišimo in be- remo, da razni kraji z velikim uspehom proslavljajo občinske praznike. Občinstvo jih željno pričakuje, saj jim praznovanje prinese veliko zadovoljstvo in sproščenje. Posebno so po- membni občinski prazniki v ti- stih krajih, kjer je bolj hribovit svet in so kmetije razmetane po bregih in grabah. Na teh kme- tijah živijo ljudje več ali manj odtrgano od sveta. Sami pravijo, da živijo »svetu za hrbtom«. Za- radi samote so veliki individua- listi. redkobesedni in vase za- prti. Težko živijo, ker je zemlja bregovita in skopa. Tudi bolj primitivno jo obdelujejo, zato pridelajo še manj. Težko jih je ogreti za sodobnejši način ob- delave ali pa za kakšno skupno akcijo. Čeprav po malem, ven- dar se tudi ti ljudje dvigajo iz zaostalosti. Občinski prazniki pomenijo zanje pravo okno v svet. Ce so podobne prireditve nekje v mestu, jih ne vlečejo, ker je vse to od njih preveč od- maknjeno, tuje in tudi prego- sposko. Praznovanje najpo- membnejših dogodkov v doma- čem kraju pa jim je zelo pri srcu, ker čutijo tem del svojega življenja. Vse krajevne organizacije, podjetja in ustanove se temelji- to pripravijo za občinski praz- nik. Vsi si prizadevajo, da bi prikazali čim popolnejšo gospo- darsko in kulturno sliko svojega kraja. Kmetijske zadruge, drž. posestva in kmetovalci razstav- ljajo stroje in orodje, pa tudi svoje proizvode. Tudi obrtniki ne zaostajajo. Vsi tekmujejo, kdo se bo izkazal kot najspo- sobnejši in najvrednejši. Vsi se živo zanimajo, kdo bo odnesel prvo nagrado za najboljšo živi- no, za najboljše pridelke, za najboljše obrtniške proizvode, za najboljšo storilnost dela pri opravljanju raznih kmetijskih in obrtniških del. Tekmovalci napenjajo vse svoje sile, da bi dosegli prvo mesto. Kosci kosijo tako spretno, da z enim zama- hom gladko odrežejo čez pol metra trave. Kosijo tako hitro, kot da bi se sprehajali po trav- nikih. Množice jih navdušeno !='premljajo. Tudi grabljice tek- mujejo. katera je najbolj spret- na pri grabljanju. Kolesarji so- pihajo, kdo bo katerega preko- sil, Živinorejci nestrpno čakajo, kako jim bo komisija ocenila ži- vino. vinogradniki pa čakajo, katero vino je najbolj kako- vostno. Posebno so razboriti traktoristi, ki hočejo pokazati svoje posebne spretnosti pri upravljanju raznih strojev itd. Tudi kulturniki in telovadci nastopajo z lepimi prireditvami. Pestra dejavnost občinskega praznika razgiba slehernega va- ščana. Na ta .način se najbolj uspešno utrjujejo in dalje raz- vijajo razne delovne in kultur- ne navade. S tem pa je občinski praznik odigral važno družbeno vlogo za nadaljnje razvijanje proizvajalnih sil na vasi. Pri organiziranju občinskih praznikov se pojavljajo tudi razne pomanjkljivosti, ki jih ne bo težko odpraviti, če se jih bodo organizatorji začeli zave- dati. Med drugim bi bilo po- trebno, da bi kmetovalr-i v tek- movanju jasno videli, katero delovno sredstvo je boljše, n. pr. kosa ali traktor. Ko kosci kosijo, bi moral istočasno kositi tudi traktor. Takšne vzporedit- ve bi morali videti tudi pri dru- gih opravilih. Kredit za dograditev stanovanjsk h hiSic delavcev m uslužbencev Gradbena sezona je v polnem razmahu; povpraševanje po sta- novanjskih kreditih za dogradi- tev hišic je izredno veliko in živahno v vseh krajih širom po Sloveniji, Iz pogovorov z delov- nimi ljudmi, ki nameravajo pro- siti v banki kredit, je razvidno, da si vsak po svoje razlaga ob- jave v časopisih in tudi odlok zveznega izvršnega sveta, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ št, 24 z dne 9. junija t. L, zato naj preberejo interesenti v pojasnilo te vrstice. Narodna banka FLRJ bo da- jala letos dolgoročna posojila samo delavcem in uslužbencem ter invalidom in upokojencem in sicer za dograditev novih eno-, oziroma največ dvostano- vanjskih hišic, v katerih bodo stanovali s svojimi družinami. Za nadzidave nadstropij, dozi- dave prizidkov in razširitve ter adaptacije starih hiš ne bo da- jala banka kreditov. Pri presoji, kdo se smatra kot delavec ali uslužbenec in bo kot tak upravičen prositi posojilo, se je treba ravnati po 1. točki navodila za izvajanje uredbe o zidanju stanovanjskih hiš de- lavcev in uslužbencev (glej Uradni list FLRJ štev. 36 z dne 8 avgusta 1951). ki pravi, da so investitorji lahko: 1, delavci in uslužbenci državnih gospodar- skih podjetij, gospodarskih združenj, uradov, ustanov ter zadružnih in družbenih organi- zacij; 2 člani predstavniških ter njim odgovornih organov, ki prejemajo za svoje delo plačo; izvoljene osebe na stalnih dolž- nostih s stalno nagrado pri do- ločenih družbenih organizacijah- 3. pripadniki ljudske milice; 4. uživalci osebnih in družinskih pokojnin ter invalidnin. Investitor ki bi rad zidal, ozi- roma dogradil hišico s pomočjo bančnega kredita, ne more biti oseba, ki sicer izpolnjuje po- goje, je pa že on sam ali njegov zak. tovariš lastnik ali solastnik stanovanjske hiše ali stanova- nja v kraju, kjer sta stalno za- poslena in kjer stalno prebivata. Popolnoma so izključeni in ne morejo dobiti kredita za dogra- ditev tudi privatni obrtniki, privatni uslužbenci in druge privatne osebe. Višina kredita Je omejena največ na 800,000 din za eno stanovanje oziroma hišo Ce bo hiša dvostanovanjska in bo imela klet, pritličje, nad- stropje in podstrešje (ali pa ravno streho^ je predviden kre- dit do 800,000 din za vsako sta- novanje posebej. Enako velja, če zidata eno dvodružinsko hišo dva delavca ali uslužbenca. Glede določanja višine v vsa- kem konkretnem primeru, je odločilna prosilčeva kreditna sposobnost, način zidave in ve- likost hiše. Ena tretjina prejem- kov (plače, zaslužka, pokojnine ali invalidnine) mora zadoščati za odplačilo ene šestine polletne anuitete, (Dolg se namreč vrača v enakih polletnih obrokih (anuitetah), ki vsebujejo odpla- čilo dolga in 1% obresti za šest mesecev na ostanek posojila- dolga). Drugi važen element, ki vpli- va na odmero višine posojila, je način zidave. Ce je hiša zidana normalno iz trdega materiala (temelji iz kamna ali betona, zunanje in vmesne stene pa iz opeke, med kletjo in pritličjem in med pritličjem ter nadstrop- jem ozir. podstrešjem betonska plošča) in če ima urejeno kana- lizacijsko in vodovodno napelja- vo v hiši, potem izračuna banka vi.šino kredita tako, da kvadra- turo zazidane površine pomnoži z 8000, ker je 8000 din najvišji znesek za 1 m® površine. Ce je hiša zidana brez kana- lizacijske in vodovodne nape- ljave, kot je to navadno izven večjih mest, na deželi, kjer ni vodovodov in si ljudje poma- gajo z vodnjaki, je znesek za 1 m® določen na 6000 din. Pri hišah, ki so podkletene, se lahko upošteva tudi kletna po- vršina in je za 1 m' kleti dolo- čeno 4000 din, vendar pa v no- benem primeru ne more biti po- sojilo višje kot 800.000 din. Na ta način ugotovljeno višino kre- dita je treba uskladiti s posa- meznikovo kreditno sposob- nostjo. Za dograditev takih hiš, ki ne bodo v celoti zidane iz trdega materiala (stene bodo deloma iz kamna, betona, opeke, deloma ! pa lesene ali če bo pritličje nor- malno zidano, nadstropje pa leseno ali iz mešanega mate- riala), bo mogoče najeti kredit, ki bo za 30% nižji, kot če bi bila hiša enake velikosti masivno zidana. S pomočjo teh normativov lahko vsakdo že vnaprej sam preračuna višino kredita, ki bi prišel v poštev zanj, če bo na razpolago dovolj finančnih sred- stev v ta namen. Kot smo videli, bo višina kre- dita lahko največ 800,000 din, obrestna mera 1% letno, odpla- čilna doba pa najdaljša 30 let. Polletna anuiteta za tako poso- jilo bi znašala 15.470 din ali mesečni obrok ca, 2600 din. Za dograditev lesenih hišic, hišic zidanih iz nežgane opeke, hišic z butanimi stenami v ptuj- skem okraju, banka letos ne bo dajala kreditov in bodo taki graditelji navezani samo na svoja lastna sredstva, ker se smatrajo take zgradbe kot ob- jekti iz slabega materiala. Banka bo ugotavljala na kra- ju samem realnost predračunov in materialnih in finančnih zmogljivosti prosilcev kreditov, da se bo tako prepričala, če bo- do gradbeni gospodarji z naje- tim posojilom in svojimi last- nimi sredstvi lahko res popol- noma dogradili hišo. Iz tega je razvidno, da bo morala biti hiša ob najetju kredita vsaj v III gradbeni fazi (t, j. zunanji no- silni zidovi gotovi do venca) ali pa dograjeni temelji z betonsko ploščo in ves potreben osnovni gradbeni material za dograditev (opeka, apno, cement, les) v.skla- diščen na gradbišču in seveda tudi plačan Nikakor ne t>o za- dostovala samo izkopana grad- bena jama ter poleg nje nekaj kamenja, oneke ali lesa. da ho lahko nekdo dobil zaprošeni kredit. Z lastnimi sred'=;tvi mora »jpraviti hišo vsai do strehe, ker sicer glede na d.^našnje cene gradbenega materiala in obrtni- ških storitev, s kreditom prav gotovo ne bo mogel dokončati zgradbe niti do take faze. da bi bila sposobna vsaj za zasilno prebivanje s čimer pa namnn ne bo do-ežen. Delavci in uslužbenci so opro- ščeni plačila vseh taks v zvezi z najemanjem posojala in vknjižbo zastavne pravice na sodišču, niso pa deležni kakrš- negakoli popusta v obliki bivših regre.^ov na gradbeni material in podtibno ker kreditiranie s priznavanjem drža^'ne pomoči dokončno zakli^čeno In ■'o bili vsi zadevni državi fondi uki- njf^ni žp lansko leto S temi krediti bo lahko že letos pred zimo dokončanih ve- liko štev'Io hišic v katerih bo- do našli d?lovii liudic? svoj pravi dom po napornem delu kar bo zopet nov p'-is;'!evak k ublažitvi stano^anv^Vp stiske nredvsem v naš''h unravnih in go^nada-;;':'^ '----'' ' "1-' menjeni v prvi vr^ti. P3, Borci N0¥. Ofiiiiiiieli viib'! Letos poteče deset let prvega zasedanja SNOS v Črnomlju in deset let ustanovitve raznih zavodov in ustanov na osvobo- jenem ozemlju Bele krajine kot n pr. Denarnega zavoda Rdečega križa. Tanjuga, Ra. dia. raznih šol in dr. Zato je Glavni odbor SZDL skupno z Glavnim odborom ZB in Izvrš- nim svetom LRS odločil sla- viti centralno proslavo Dneva vstaje slovenskega ljudstva v Beli krajini dne 22. julija 1954 21 in 22 julija bo na pod- ročju Slovenije odkritih nad 25 .»spominskih plošč in spomeni- kov ker so se F>osamezne usta. nove in zavodi odločil- prosla- viti dan ustanovitve in delova- nja v NOV z odkritjem plošč in spomenikov Večjo proslave pripravlja Nar. banka, ki na- merava 21 julija 1954 odkrit: ploščo in izvest; kulturni pro- gram; v Gradacu pripravlja Rdeči križ za 21. julij 1954 od- kritje plošče, nakar se bo vršil obširen program; za 22. julij 1954 pa pripravlja Letalstvo JLA s pomočjo civilnega letal, stva parado borbenih in civil- nih letal itd V Beli krajini, kjer je bilo po zaslugi CK in Glavnega štaba organiziranih več šol in usta- nov, skozi katere je šlo prece^ vojaškega in političnega kadra Skozi Belo krajino je šel mar- sikateri borec iz raznih brigad Z ozirom na te številne oko- liščine bo 22, julija t- 1- v Beli krajini centralna proslava, na katero so vabljeni po Okraj- nem odboru ZBNOV Ptuj tudi borci NOV iz ptujskega okraja. V vabilu je poudarjeno, da Bela Krajina tudi danes z ve- seljem pričakuje vse, k, so jo v letih borbe obiskal; in jih bo tamkajšnje borbeno ljudstvo z veseljem sprejelo kot goste te proslave. Okrajni odbor ZBNOV Ptuj s tem poziva borce NOV iz ptujskega okraja, naj se ta- jkoj prijavijo članu sekretariat- 1 Okrajnega odbora ZBNOV tov. Lojzetu Trampužu kapetanu JLA v Ptuju, da bo lahko Okrajni odlror ZBNOV čimprej sporočil Okrajnemu odboru ZBNOV Črnomelj, koliko go- s-^ov bo prišlo na proslavo 21 in 22, julija 1954. Spomenik padlih borcev v Sred išču ot) Dravi Stran 2 Ptuj, 2. julija 1954 Množično lehnična izobrazba i nošoga ljudstva ni samo skrb Liudske tehnike Nedavno jc proučevala Ko- misija za družbena vprašanja pri predsedstvu Zveznega od- bora SZDL na sestanku uspe- he in izkušnje organizacije Ljudske tehnike — Zveze za tehnično vzjftjjo m izobrazbo našega ljudstva, k; kažejo, da v bodoče ne more biti množič- na tehnična izobrazba ljudstva 6amo stvar Ljudske tehnike, temveč tudi družbenih organi- zacij :n združenj, zlasti večje aktivnosti SZDL ter razume- vanja in gmotne pomoči orga- nov skupnosti. Ljudska tehni- ka bi morala postati pobudnik za ustanavljanje laboratori- jev, kabinetov in poskusnih postaj v šolah. Društva inže- nirjev in tehnikov bodo morala praktično storiti mnogo več od dosedanjih diskusij o potrebi po večji dejavnosti in družbe- ni odgovornosti za vprašanja tehnične izobrazbe. Njihove sekcije naj bi sc vključile v Zvezo za tehnično vzgojo, ka- kor je to storila novoustanov- ljena Študentovska zveza za tehnično izobrazbo- V obravnavi o dosedanjem številu članstva, o pomoči, k: je namenjena letos Ljudski tehniki In o številu izšolanih članov LT se je izkazalo, da je v dveh letih padlo Število članstva klubov LT skoraj za 50 odst. in da sedaj prednjačita v številu članstva Srbija in Makedonija, sledijo jima Hr- vatska, Slovenija, BIH in Črna gora. Glede pomočj LT pa prednjači Hrvatska v24,5 mi- lijonov), Makedonija (15), Slo- venija (10), Srbija (9), Cma go- ra (7) in BiH (5). Vzrok pad. ca števila članstva pa ni samo v pomanjkanju denarne po- moči, temveč v pomankanju zanimanja organizacij SZDL za delo LT in je dokaj nezdravo, da še kakih 30 okrajev orga- nizacije LT sploh nima. | Prednje ugotovitve veljajo tudi za ptujski okraj, ki ima sicer sorazmerni delež pri do- sedanjih uspehih LT v našj do- movini. Kot drugod je tudi pri nas največje zanimanje za šo- ferje, motocikliste in traktori- ste in da je tudi pri nas kot drugod najaktivnejše Avto-mo- to dru.štvo. V zadnjem času mu , pridno sledi Aeroklub Ptuj z ; lepim številom padalcev, oživ- j Ija se Fotoamaterski klub Ptuj, medtem ko žal o radio- ' amaterjih in radiotelegrafistih j ne moremo govoriti. Zelo res- no se je lotil dela Aeroklub, ; ki je tik pred začetkom gra- ditve hangarja v Moškanjcih, nato bo nabavljeno športno j letalo, s pomočjo katerega bo potem mogoče razvijati motor- ' no jadralno letalstvo ter vzga- j iati pilote, jadralce in padalce. Okrajni odbor SZDL in Okrajni odbor LT sc bosta skupno s predstavnik: ostalih društev in združenj pripravila na novo šolsko leto z dobro prediskutiranim in izdelanim načrtom za uresničenje pripo- ročil spredaj navedenega se- stanka, da bomo v novem šol- skem letu res lahko govorili o začetku množične tehnične iz- obrazbe našega ljudstva. Pb. Predsednik Aerokluba Ptuj tov. Tramsek Jože v razgovoru o novem hangarju Delegati Vodnogospodarske uprave bodo zopet sejali v četrtek, 8. julija 1954, ob | 9. uri bo v Ptuju v prostorih Vodnogospodarske uprave za Dravo seja vodnogospodarske- j ga odbora, ki se ga bodo ude- : iežili delegati " okrajev Ptuj, ^ Maribor-okolica. Slovenj Gra- dec in ljudskega odbora mest- ne občine Maribor. i V programu seje je sestava programa del iz okrajnih skla- dov za urejanje voda, o ob- vodnih parcelah ter fondu za vegetativne gradnje in drugo. Iz Desternika Pri zadnjem pregledu krompi- rišč na področju občine Desternik so bili najdeni hrošči z ličinkami na neki njivi na Vintarovskem vrhu, kar je močno zaskrbelo vse pridelovalce krompirja, kev doslej ni bilo v tem delu glasu o okužbi s koloradskim hroščem. Po močni okužbi na tej njivi, sc da sklepati, da ga je več tudi drugod. Vse kaže, da so bile do- slej okužbe prikrite. Podvzete so vse mere, da se širjenje hrošča omeji še preden je povzročilo večjo škodo ★ Zaradi poplave v pesniški do- lini, ki je močno zavrla rast tra- ve, je doslej pokošeno le pol sena. Deloma je dež spral blatno travo, deloma pa je tudi pora- stla, tako da bo škoda vsled po- plave znatno zmanjšana, kot Je prvotno kazalo. Po bregovih je seno že dolgo pospravljeno. ★ Ob spravljanju sena se jc zo- pet močno občutilo, da le imamo slabe ceste, in da jih bo nujno potrebno navažati in pa čistiti jarke. Za naštete pripombe voznikov so gotovo že izvedeli občinski odborniki, ki bodo mo- rali nekako organizirati delo na teh ccstah, nekaj z razpoložljivi- mi sredstvi za popravilo cest, nekaj pa v lastni režiji vaščanov. Zlasti po deževju je nekai cest neprevoznih in se pq njih ni varno spuščati z dobro nalože- nimi vozmi sjena. 1« Gorišnicre Koloradski hrošč resno ogroža naš pridelek krompirja Skoraj vse parcele, zasajene s frompirjcm v predelih Moškanjc, jorišnice in Zagajič, so močno )kužene s koloradskim hroščem, fukaj ne zadošča več pregledo- ,?anje, ker je preveč samic ;n laroda, temveč se jc bilo treba esno lotiti škropljenja s teko- :im škropivom. Ljudje šele sedaj ividevajo, da je koloradski hrošč )rav nevaren našemu krompirje- vemu pridelku in da bo potrebno ;odelovanje vsega prebivalstva, la se prepreči nadaljnje širjenje ijegove zalege v sosedne vasi n dalje po okraju. Ta okužba Domeni resno nevarnost za mož- lost prodaje krompirja, ker se Dredvidcvajo ostri ukrepi za omejitev širjenja koloradskega hrošča. Za občino Gorišnica je formi- ranih 5 ekip z nalogo, da organi- zirajo in nadzirajo škropljenje nad 250 ha krompirišč, kar jc v zvezi z večjimi materialnimi stro- ški in zamudo, kot je bilo samo pregledovanje. Vse kaže, da se tukaj ne bo nihče več šalil na račun kolorad- skega hrošča, kot je to bilo prejš- nja leta, ko so bile akcije za pregledovanje kromplriSč .ledslj^ ska nadlega, ki so se je nekateri otepali na ta način, da so površ- no obleteli njive in »ugotavljali«, da ni nikjer hrošča. Ko preti ne- varnost celi vasi, ljudje kaj radi poiščejo krivce, ki so tajili naj- denega hrošča, drugo leto nasa- dili krompir na drugi njivi in s tem pripomogli, da se je hrošč preselil na sosedovo njivo, ker na prejšnji ni imel kaj uničevati. Se ni vse izgubljeno. Naša škropiva so sedaj dovolj učinko- , vita, da se lahko rešimo te nadlege, samo če se bomo resno lotevali pogostejšega pregledo- vanja, kjer še ni vidnih znakov hroščevega uničevanja in škrop- ljenja, ker bomo našlj hrošča in ličinke. ALI ŽE IMATE KNJIGO O E\^DENCI DELOVNIH NE- ZGO>D, KI JO JE IZDALA DRŽAVNA ZALOŽBA? IZ ŽETAL Z zadnjimi pregledi krompirišč na področju občine Zetale se je | izkazalo, da je tudi na tukajšnje njive prodrl koloradski hrošč in da bo treba dokaj truda, prcgle- j dovanja, praška ali škropiva, če ' ga hočemo uničiti. N. pr. pri pre- gledu krompirišč 20. 6. t. 1., je bilo na 6 parcelah v Zetalah naj- denih več hroščev in stotine li- čink. Lastniki njiv s krompirjem | so se takoj lotili škropljenja s tekočim pantakanom, pomešanim z modro galico. Pri pregledih se- daj sodeluje večje število kmeto- valcev, ker uvidevajo, da stalna opozarjanja na resno nevarnost koloradskega hrošča niso bila za- man, temveč so hotela našim kmetovalcem prihraniti z rednim in resnim pregledovanjem večje stroške za škropiva in večje skrbi s škropljenjem ter težave s pro- dajo krompirja jz okuženih po- i dročij. I Ali veste, — da bo od 30. avgusta do 4. septembra t. 1. v Zagrebu zasedanje Svetovnega kongresa za zaščito otrok. Kongres pri- pravlja Mednarodna unija za zaščito otrok, ki jo tvori 67 organizacij iz 40 držav. Ta kongres bo otvoril tov. Tito; — da pripravlja Turistično društvo Ljubljana II. festival, ki bo od 29. junija do 14. ju- lij-a 1954 v Ljubljani. Obširen program festivala predvideva operne predstave, koncerte, plesne nastope folklornih an- samblov in drugo. Večina pri- reditev bo na prostem na Trgu francoske revolucije pred Kri- žankami. Istočatsno bodo tri razstave; da je v Mariboru v pro- storih Umetnostne galerije od 27. t. m. odprta razstava re- produkcijskih risb, ki jo pri- reja Umetnostna galerija s so- delovanjem Jugoslovanske na- cionalne komisije UNESCO. Razstavljene risbe prikazujejo velikega renesančnega genija Leonarda Da Vincija kot znan- stvenika in pionirja mnogih pri- dobitev sodobne znanosti in tehnike. — da se pripravlja v zveznem merilu ureditev socialnega za- varovanja za vse svobodne po- klice. Do 20. julija 1954 bo go- tov osnutek zakona o zdravstve- ni zaščiti in o pokojninskem za- varovanju pripadnikov svobod- nih poklicev; — da je pripravljena pogodba o socialnem zavarovanju obrt- nikov v Sloveniji, ki bo po pod- pisu Obrtne zbornice in Zavoda za socialno zavarovanje uredila socialno zavarovanje obrtnikov, dokler ne izide zakon o social- nem zavarovanju svobodnih po- klicev; — da bodo lahko kmetje po- rabili kredite, ki so namenjeni za njih z odlokom Zveznega iz- vršnega sveta o kreditiranju za- sebnih kmetov, za nabavo živi- ne, strojev, štedilnikov, pohi- štva za hčere, ki se možijo, ra- dioaparatov, za gradbene po- trebščine, umetna gnojila, sred- stva za zaščito rastlin in drugo; — da bo od 12. do 19. septem- bra 60. dunajski mednarodni ve- lesejem s posebnim slavnostnim okvirjem, ki bo ustrezal njego- vemu jubilejnemu značaju; — da bo služba zaposlovanja (prejšnja Posredovalnica dela) v bodoče v tisku in radiu obve- ščala javnost o možnostih zapo- slitve v raznih tovarnah, pod- ietiih in krajih. Obsojeni pred @kra|nim sodiščem v P^tuju Ivan Cernila iz Kidričevega e obsojen na plačilo 2000 din ienarne kazni, ker si je prisvo- il v tovarni manjvreden ma- erial. Karel Kolarič iz Maribora, Cržaška cesta 88, jt obsojen na :)lačilo 2000 din denarne kazni, bsojena vsak na tri mesece za- x>ra, ker sta se 29- marca t. 1. >b srečanju dveh gruč fantov / Repišču, udeležila pretepa, ki 10 nastal med fanti in pn tem aporabila nož. V tem pretepu e bil Jože Drevenšek ranjen / trebuš-no votlino in mu mo- rata plačati 5500 din odškod- line. Anton Matjašič iz Rotmana ■tev. 1 je bil obsojen na tisoč ainarjev denarne kazni pogojno ia dobo enega leta, ker je 29. aprila t. 1. vdrl v zaprt prostor Pranca Kovačeca v Rotmanu 9, zpustil kozo in razmetal 3rod i e. .^dolf Nežmah iz Sp. Hajdine ^tev. 124 je bil obsojen na dve ieti zapora in povračilo 135.281 dinarjev KZ Videm zaradj po- neverbe in nevestnega poslo- vanja v KZ Videm- Janez Hrnja iz Zagorc 48 je Dil obsojen na mesec dni zapo- ra, ker je večkrat z lesenim drogom udaril Alojza Toša, i-^rgel vanj vedro vode in ga s tem telesno poškodoval. Kazen ie pogojna za dobo dveh let. Jože Turk iz Apač štev. 90 je bil obsojen na 8 mesecev Z5pora, ker je 6. junija t. 1. rid veseličnem prostoru v Čir_ kovcih ukradel dvokolo. ■Matevž in Justina Mikolič "i/ Siteža štev. 8 srta bila obsojen /, in sicer Matevž na 1 mesec. Ju- stina P3 na 2 meseca zapora, ker st'l!lll Državna založba Slovenije, Ljubljana bo zbirala do konca septembra 1954 naročila za ZBORNIK dokumentov in podatkov o Na- lodnoosvobodtlni vojni jugoslo- vanskih narodov BORBE V SLOVENIJI Vojnozgodovinski inštitut Ju- goslovanske ljudske armade v Beogradu in Zgodovinski odde- lek CK ZK Slovenije prirejata za tisk Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni v Slaveniji, ki ga v slo- venščini izdaja Državna založba Slovenije. Ker predstavlja na- rodnoosvobodilna borba največ, je dejanje slovenskega naroda v njegovi dosedanji zgodovini, je pomembnost tega knjiimega cikla, ki bo obsegal predvidoma najmanj deset zajetnih knjig, razumljiva in dovolj nakazana. Zaradi tega bo stopil v široki krog naročnikov te važne edici- je vsak, ki se jc v tej ali oni obliki zavestno pridružil tej ve- liki borbi za obstoj in svobodo naših narodov. Lansko leto je izšla 1. knjiga tega obsežnega zbornika, ki za- jema NOB do konca leta 1941. Ravnokar pa jc izšla tudi že 2. knjiga zajemajoča obdobje od januarja do maja 1942, do konca leta pa bosta izšli še dve knji- gi z dokumenti in podatki od junija do decembra 1942. Zaradi boljše preglednosti gra- diva ima vsaka knjiga dva dela: partizanski in okupatorski. V prvem delu so v vsaki knjigi objavljeni naši vojaški in poli- tični dokumenti, razna poročila, odredbe, dnevnik: itd. Kar daje tem dokumentom posebno zani- mivost, so kritične pripombe živih prič in zgodovinarjev NOB, ki pojasnjujejo dokumente in spopolnjujejo vrzeli, ker so na žalost nekateri partizanski ar- hivi med vojno propadli. Zlasti dragocena so obširna pi'^ma tov. Edvarda Kardelja tovarišu Titu in drugim, v katerih je plastično opisal in analiziral takratno vo- jaško in politično situacijo ni» Slovenskem in v svetu.' I Partizansko argumentacjo po- trjujejo in po svoje dopolnjujejo italijanski in nemški dokumenti. I Okupatorski viri nam razkrivajo niz vojaš-kih akcij proti sloven- skim partizanom in teroristične ukrepe proti svobodoljubnim Slovencem. Vse knjige imajo nadalje re- gister oseb, krojev in partiran- skih enot, da bralec brž najde, kar želi poiskati. Brez tega Zbornika ne sme biti nobena ljudska ali solska knjiž- nica. Z zanimanjem jo bo pre- biral nekdanji borec in aktivi-!, prebirali jo bodo svojci pomo-- jenih talccv, prebiral vzgojitelj, mladi rod in pnč vsakdo, ki hoče podrobno »pornati najhuj- še, a hkrati najveličastne'še ob- dobje slovenske zgodovine. ★ Podrobnosti, cena in plačilnj no- goji so objavljeni na posf^nih prospektih, ki so iih dobile or- ganizacije ZB NOV. Ptuj. 2. julija 1954 Stran 3 HZ ZAVKČ/^ Kot druge osnovne šole v okraju je tudi osnovna šola v Zavrču končala s poukom, za- ključila šolsko leto ter pregleda- la dosežene uspehe. Otroci so se razkropili na vse strani, na svoje haloške domove, kjer bodo dokaj različno preživljali počitnice ter se po njih zopet vrnili v šolske klopi. ! Letni učni uspeh osnovne šole v Zavrču je 65,4% ob povpreč- nem 93% obisku. Z uspehom sa- mim sc v razmerju z lanskim šol- skim uspehom ne moremo posta- vili. S takim uspehom ne more biti zadovoljen učiteljski kolek- ! tiv, ki žeili in si prizadeva, da bi | otroci pridobili za življenje čim več znanja, še manj pa bi morali biti zadovoljni starši, ki pa sc žal ravno zaradi preskromnih zahtev , zadovoljijo le s tem, da zna { otrok za silo pisati, citati in ra- | čunati. Upravi šole je uspelo do- seči visoki odstotek šolskega obiska, kar pa še ne zagotavlja v .iokega odstotka šolskega uspe- ha, ker je otrokom potreben čas in "pomoč pri domaČem učenju, da lahko otrok vsakodnevno snov temeljito predela in jo tudi 1 obvlada. Kjer otroci te možnosti ' in prilike nimajo, je težko govo- rit. o temeljitem in trdnem zna- ' nju, pa najsi gre še za tako iz- j redne talente. Starši naj samo I pomislijo, kako potrebno jim je bilo vedno v življenju v šoli pri- dobljeno znanje, ki so si ga mo- rali skozi delo in življenjske iz- kušnje izpopolnjevati, pa ne bo- do delali svojim otrokom težav pri učenju. Izgovori na prestrogo redovanje ne morejo veljati, ker ne gre toliko za končni red kot Za obseg učenčevega znanja in njegovo spjosobnost za višji raz- red, za še obširnejšo tvarino, za temeljitejše znanje. Kjer je na- stala med šolo in domom prisrč- na povezava, se ]e dalo med učiteljstvom in starši pomeniti o vseh težavah in skrbeh ter od- govornosti šole za vzgojo in iz- obrazbo otrok, dalo pa se je tudi staršem dopovedati, da šola v par urah ne more nadoknaditi, kar sta starša zamujala vse otro- kovo življenje in kar še vedno znova zamujata s tem, da prema- lo mislita na svoj vpliv na otro- kovo izobrazbo, njegov značaj in perspektivo. O vsem tem je bilo na roditeljskih sestankih dovolj govora in se na srečo pri marsi- katerem otroku tudi čuti viden napredek, ker je otrok naletel na razumevanje staršev pr; učenju in pri vsem šolskem delu. To šolsko leto je mimo. Otroci, ki so se poslovili od šole, odha- jajo v življenje, v katerem bodo zo[>et sedli v klopi na raznih te- čajih, v JLA in drugod. Mlajši se bodo zopet vrnili v šolo. Po počitnicah se bodo zopet odprla šolska vrata, v razredih se bodo zopet sestali otroci in zopet bo začelo delo. Prav bo, če bo v no- vem letu nadoknadeno, kar je bi- lo letos zamujeno, če bodo vsaj prihodnje šolsko leto vsi starši začeli misliti na otrokovo učenje, znanje in življenjsko perspektivo ter se bodo v zvezi z vsem tem posvetovali z učiteljskim kolek- tivom. Slednji bo tudi v bodoče vedno pripravljen vzgojiti otroke haloških družin v zdrave, pamet- ne in srečne državljane naše so- cialistične domovine in bo vesel, če bodo to njihovo prizadeva- nje podprli tudi očetje in matere. Učiteljstvu želimo prijetne po. čitnice, mnogo uspehov na raznih tečajih ter jim hvaležni za le- tošnji trud z našimi otroki kliče- mo: »Na veselo svidenje v jeseni z našimi otroki in starši v osnov, ni šoli v Zavrču!« O. K. Radioamaterji! v Ptuju bo zopet ož vel radij- amaterski klub, ker je v Ptuju I samem in okolici več interc.-ien- tov za tovrstno tehnično izpo- polnjevanje v prostem času. V okraju je tudi več radiotelegra- fistov, ki so se za to usposobili v JLA in jim je za izpopolnjeva- nje potrebno delo v laboratoriju kluba, sicer bi morali večkrat glede na specialnost te službe na orožne vaje. V okraju je vrsta mladih ljudi, ki so potrjeni za službo v JLA za radiotelegrafijo. Tudi njim bo potrebno predhod- no posredovati osnovno znanje te vrste. Skratka, vse okoliščine govore ob pobudi Ljudske tehnike za to, da je nujno takoj oživeti Radio- amaterski klub v Ptuju. V torek, 6. julija t. 1. ob 20. uri, bo ustanovni občni zbor Ra- dioamaterskega kluba v Ptuju v Prešernovi ulici ši. 16 (sobica kluba). Iniciativni odbor vabi vse interesente, naj se zbora udele- žijo, da bo mogoče takoj in res- no začeti z delom. Iniciativni odbor Radioamaterskega društva Ptuj Osmošolci in profesorji ptujske gimnazije po zrelostnem izpitu NAROČNIKOM! Naročniki, ki ne bodo porav- nali v kratkem času zaostale naročnine za prvo polletje 1954, ne bodo prejemali več tednika. Plačajo lahko pri naši blagajni v Ptuju v Prešernovi ulici 7 ali pa nakažejo po pošt- nih položnicah, ki jih dobijo na vsaki pošti. V primeru iz-s ostanka plačila bodo razpo. slani opomini, ki bodo vezani na opominske in poštne stro- ške. Uprava Skupna seja šofskega odbora in Društva pri|a(ejev miad ne ob zaključku solskega Seta v Haidini Ko so si v nedeljo, 20. junija člani šolskega odbora in odbor- niki Društva prijateljev mladi- ne ogledali šolsko razstavo, sta se pod vodstvom predsednika šolskega odbora tov. Maksa Kampla zbrala oba odbora k skupni seji. Zastopnik obeh tukajšnjih šol je podal izčrpno poročilo o do- seženih uspehih v preteklem šolskem letu. Prikazal je glavne težave, ki jih ima tukajšnje učiteljstvo pri svojem delu s šolsko mladino in ki povzroča- jo, da uspehi niso taki, kot si jih žele starši, učitelji in učenci sami. S posebnim poudarkom je očrtal kultumo-politično nuj- nost, da presedla tudi naša so- cialistična šola z dosedanje, sicer mogočne kvantitete na tehtno kvaliteto. Tudi šola mora slišati klic, ki že dolgo preglasa trušč po delovnih dvoranah na- ših tovarn! Učiteljska zbora obeh tuk. šol sta na mnogih svojih posvetih o tem perečem vprašanju razpravljala in se trdno odločila, da prispevata k nakazanemu po svojih najbolj- ših močeh. Vse šolsko leto sta s polnim občutkom odgovornosti zboljševala kvaliteto pouka, vzporedno s tem pa sklenila, da bosta povišala tudi zahtevnost pri ocenjevanju učencev in di- jakov ter da mora biti to oce- njevanje dosledno in v pravični strogosti nepopustljivo. Učitelj- stvo želi in hoče, da bo dovolj široko razgledana in napredno vzgojena hajdinska mladina za- menjala ob času na domači grudi svoje očete, da ne bo za- postavljena takrat, ko bodo obrtniški mojstri v ostri kon- kurenci izbirali le s solidnim šolskim znanjem oborožene svo- je bodoče učence ter da bo naši mladini na stežaj odprta pot tudi v tehn. srednje, druge stro- kovne šole in v višjo gimnazijo, po kateri naj bi tudi mladi Hajdinčani korakali z veseljem, ponosno, samozavestno in — uspešno. Člani obeh odborov so oči- vidno razumeli dalekosežno in koristno prizadevanje šole ter sta predsednik obč. ljud. odbora in Društva prijateljev mladine ka- kor tudi predsednik šolskega odbora izrekla tuk. učiteljstvu priznanje in zahvalo za oprav- ljeno učno vzgojno delo v pre- teklem šolskem letu. Oba od- bora sta popolnoma soglašala z odločitvijo tuk. učiteljstva gle- de povišanja zahtevnosti na obeh šolah. Zastopnik učitelj- stva je vzel z zadovoljstvom na znanje duhovno zrelo in razu- mevajoče sodelovanje družbeno šolsko upravnega organa s šolo, v čemer bo imelo učiteljstvo zanesljivo in močno oporo pri svojem odgovornem šolskem delu. Šolski upravitelj je za- ključil svojo poročilo z ugoto- vitvijo, da vrednost in kvaliteta učiteljevega dela v dejanskih razmerah nista v premem soraz- merju z ugotovljenim efektom ob koncu šolskega leta — m prav zaradi tega je pozval haj- dinske starše, da v prihodnjem šolskem letu dodajo letošnjemu 64% uspehu v osnovni šoli in 51% v nižji gimnaziji (s -f- 20 poprav, izpiti!) le še 10% svoje- ga aktivnega in stalnega zani- manja za napredek svoje mladi- ne (seveda enakomerno vse šol leto!), ter da skrbijo, da bodo tudi učenci in dijaki z rednim in vestnim domačim delom po- navljanja in utrjevanja primak- nili vsaj še 6%, pa bo v naše zadoščenje in v ponos hajdin- skim staršem ob letu dosežen 80% uspeh, ki ne bo le trhla, varljiva številka, temveč re? vsebinsko polna, lepa mera. Tudi šola sama se globoko in jasno zaveda svojih večjih in manjših nedostatkov in hib, ki jih povzročajo objektivne in subjektivne težave. Vestno jih ugotavljajo tudi šolsko-nadzor- ni organi in najodgovornejši krajevni funkcionarji. Sola se je tudi s temi neizbežnimi last- nimi negativnimi komponenta- mi odločno spoprijela in jih po- lagoma odpravlja. Vsi, prav vsi, ki imamo nepo- sredno ali posredno opraviti s šolo in vzgojo mladine, moramo še tesneje in brez sramežljive sentimentalnosti pristopiti k na- šim šolskim problemom in jim žrtvovati vso našo dobro voljo, zmožnosti in pomoč. Prepričani smo, da pri' tej koncentraciji naših skupnih duhovnih, srčnih in telesnih moči, ki je potrebna ob nastajanju mladega in nove- ga rodu, naša komunalna bla- gajna ne bo hotela biti s svojo materialno silo — poslednja ... Društvo prijateljev mladine je v nadaljevanju seje, potem ko je marljivi blagajnik dru- štva, tov. Ivan Cernezel, poro- čal o stanju blagajne, na pred- log šole soglasno sklenilo, da pokloni 14 odličnim učencem tuk. osnovne šole in 3 odličnja- kom tuk. nižje gimnazije po eno veliko tablo čokolade in pisme- ne pohvale, katerih vrednost bodo povišali kar trije uradni pečati (šola, obč. ljudski odbor in Društvo prijateljev mladine) in pet lastnoročnih podpisov. Sklenjeno je bilo, da se ob za- ključni šolski slavnosti pogoste vsi učenci in dijaki (447) z drob- nim pecivom in mallnovcem. Ker je blagajna še mladega Društva prijateljev mladine še prešibka, da bi zmogla še ta izdatek, je predsednik občin- skega ljudskega odbora, tovariš Ivan Jakomini, obljubil potreb- no denarno pomoč iz lokalnih komunalnih sredstev (porablje- nih je bilo v ta namen 13.485 din). Tako učimo (šola in odločilni izvenšolski krajevni faktorji v .skupnem složnem vzgojnem de- lu) našo mladino spoznavati, da ji naša socialistična družba po- sveča vso skrb, da ji daje mno- go več, kot je dajala mladini preteklost in da je resničen iz- rek: »Leoo je v naši domovini biti mlado-. Hajd^nski šoli bosta mogli svoje poslanstvo do konca iz- vesti le ob zvesti pomoči takih, skrbftih in nesebičnih lokalnih odgovornih funkcionarjev, kot sta to sedanji predsednik obč ljudske.ga odbora in Društva nrijateljev mladine tov. Ivan Jakomini in predsednik šolske- ga odbora tov. Maks Kampl. kot so to člani odborov, ki jima načeljujeta; šola bo mogla uspešno opraviti svojo nalogo le s pomočjo vseh onih staršev in Drijateliev šole, ki jim je srečna bodočnost mladine res- nično pri srcu. R. T. Pismo o dteh hn ižnfcah Tovariš urednik! Potem, ko je tovariš Edvard Kardelj na III. kongresu ZKS jasno podčrtal vlogo javnih knjižnic prj posredovanju knjige širokemu krogu ljudskih mno- žic, ki zaradi stanja na knijž- njem trgu nimajo možnosti na- kupovati knjig, ko je gmotno podporo javnim knjižnicam ome- nil kot najprimernejši korak k rešitvi problema založništva — me naravnost preseneča sklepa- nje o združitvi Javne in Studij- ske knjižnice v Ptuju. Zdi se m:, da bi združitev teh dveh različ- nih ustanov ne brla v skladu z nalogo, ki jo ena in druga oprav- ljata. Javno knjižnico v Ptuju obi- skujejo predvsem gospodinje, de. lavci, ljudje iz okolice, dijaki irj nameščenci. Premestitev Javnt knjižnice iz centra v Muzej (kar bi se zgodilo ob združitvi) bi po mojem mnenju neugodno vpliva- la na večino bralcev; prvič: kei prostori radi zakotnosti ne od- govarjajo množičnemu obisku; drugič: ker bi večino delovnih "M -terim ie nredvsem Jav- na knjižnica namenjena) odbijal naslov Studijske knjižnice in tretjič: ker bi podeželski ljudje tja sploh ne zahajali. Mnenja sem, da bi Javna knjižnica v Ptu- ju morala ostati na svojem me- stu. Krog bralcev Studijske knjiž- nice je dokai drugačen. Prven- stveno jo obiskujejo dijaki, na- meščenci, študentje, upokojene:, delavci najmanj. 2e po tem se da sklepati, da z Javno knjižnico nima nobene zveze. Namen Stu- dijske knjižnice je, posredovati Studijsko gradivo ožjemu krogu neposredno zainteresiranih ljudi, predvsem intelektualcev. Mnenja sem, da brezplačno izposojevanje leposlovnega čtiva (predvsem in skoraj izk'jučno v nemškem je- ziku) ni naloga te knjižn ce, če- prav je zdaj ravno v to pla^ usmerjeno težišče njenega delo- vanja. Obstoj izredno bogate ar- heološke zbirke v Ptuju, ki bo v bodočnost^ privabila vfe več znanstvenih delavcev in turistov v naš kraj pa nujno terja obstoj Studijrke knjižnice. Potemtakem bi tud Studijska knjižnica mora- la ostati na svojem mestu. V čem je torej problem? Zakaj združitev teh dveh ' različnih ustanov, ali pa celo ukinitev ene? Zal sera pr šel po razgovorih v upravah obeh knjižnic do za- ključka, da je v ozadju vse za- deve finančna plat in apetit po izredno lepih prostonh Javne knjižnice v Ptuju. Mislim pa, da Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj ne bi smeli voditi takšni vidiki. Odločno zastopam stali- šče, da se gmotni problem reši kakor koli, le da s tem ne bodo oškodovani ustanovi pri izvrše- vanju svojega kulturnega poslan- stva. In končno sem mnenja, da bi javnost morala povedati svo- je, kajti samo zaradi nje knjiž- nice obstajajo. Miha Remec IZUD »Ruda Sever« iz Go- rišnice bo uprizorilo v nedeljo, 11. julija 1954, v Zadružnem domu v DornaVi veseloigro v treh dejanjih »ZADREGA NAD ZADREGO« v režiji tov. Dušana Cokla. Predprodaja vstopnic v Kme- ti.jski zadrugi Dornava. Vabljeni! MESTNI RDECI KRIZ PTUJ ' PRIREDI V NEDELJO, DNE 4. JULIJA 1954 I CVETtlČMl Spored piireditve: ^ Dopoldne: Prodaja cvetlic po mestnih ulicah. Od 10.30 do 11.30 ' koncert godbe na pihala DPD »SVOBODE« Ptuj v mest- , nem parku. Popoldne: Ob 14. uri pričetek družabnega popoldneva z bogatim ' SREČOLOVOM I v Gasilskem domu. Med 1000 praktičnimi dobitki je tudi novo moško kolo v vrednosti 30.000 din. i Vse organizacije in društva prosimo, da ta dan ne pri- , rejajo svojih prireditev in izletov, temveč da podprejo s svojo udeležbo na naši prireditvi dobrodelne akcije Rdečega i križa. ^ V primeru slabega vremena se prireditev vrši naslednjo lepo nedeljo. Vsi vljudno vabljeni! i Mestni odbor Rdečega križa Ptnj i Ui^dMg^i^ {/tUa v Jlcka ivt 17. junija 1954 smo se odpe- ljali, po številu osemintrideset. Iz Hajdine do Ljubljane in od tam do Reke na šolski izlet Naša velika želja je bila, da vidimo naše Jadransko morje, kj je naše okno in vrata v širni svet. Mnoge države na svetu nas zavidajo, ker nimajo morja, še manj pa morejo uživat: njegove lepote. — V šoli smo se veliko učili o morju, a pravih predstav pri zemlje- pisnih urah nismo dobili. Ka. ko smo ostrmeli in se čudili, ko smo se peljali proti Opatiji in Reki, ko se nam je v jutra- njih urah odprl pogled na si- nje morje. V sinji modrini, da- leč od obrežja plavajoče ja- drnice in parniki so bil, veliko doživetje in čudo za nas, ha- loške otroke, ki se nam malo- kdaj nudi prilika, da pridemo v širni svet. Mesti Reka in Sušak, potem ves čas hoja po Ix>bočnih ulicah, so nam nu- dili mnogo lepega razgleda po vrtovih, obraslih s figami, ole- andri in lovor jem; vsak trenu- tek si se lahko divil našemu narodnemu bogastvu, naš^ lepo- ti, to je našemu zdaj mirnemu zdai razburkanemu morju. — Nadvse vzhičeni pa smo bili, ko smo v reški luki .stopili na pamik za Opatijo. Mnogi so se bal; in še celo debele sol- ze so jim med glasnim ihtenjem tekle po licih, meneč, da se bodo zdaj pa zdaj pogreznili v morsko globino. A to je bilo le v začetku vožnje, kmalu so se opogumili in postali ponosni, češ, da bodo lahko doma rekli: »Po morju smo se pa le vozili!« Ko smo prispeli po 45-minutn: vožnji do Opatije (med potjo smo si seveda ves čas ogledo- vali do takrat nam neznana ob- morska in morska čuda ob spremljavi zanimivih galebov), se je naša skupina slikala ob pamiku, kar nam b)o ostalo v trajnem spominu na naš šolski izlet na morje. — Po okrep- čilu s toplo juho in sladoledom smo si nato ogledali lepote Opa- tije. Posebno veselo je bilo v kopališču, kjer so nam veseli kopalci napravili mnogo zaba- ve, VSi pa smo S; vsaj do ko- len namočili noge v slani mor- ski vodi. Nekateri, k: znajo plavati, pa so se prepričali, da se v morju laže plava kot pa v Dravinji. Po tako dobrodošlem osvežilu — saj so naše noge po tako naporni hoj: postale težke kot svinec — smo se podali v lepi opatijski park. kjer smo prvič v življenju slišali tako ubrano godbo — koncert —, ka- terega je poslušalo tudi mnogo tujcev, ki so iz tujine prišli ob- čudovat naše prirodne lepote, posebno naše Jadransko morje. Na potu z Reke proti domu smo si ogledali lepo. nadvse krasno Postojnsko jamo. Z električno železnico smo ^se pe. Ijali v hladno pravljično jamo. Kdor je ni videl, si sploh ne more predstavljati, kaj in kakš- ne čare poseduje ta biser naše zemlje. Videli smo resnične, ži- ve človeške ribice, ki jih ima- mo narisane na platnicah naše Zoologije. Pd tudi našo belo Ljubljano smo si ogledali z nebotičnika, na katerega smcf prišli z vzpenjačo. Ob razgledu na mesto smo se sladkali s sla doledom. Se in še smo si že- leli dobrega sladoleda, a na ža- lost so naše denarne zaloge skopnele. Cas do odhoda vlaka smo izkoristili s tem. da smo Si ogledali letni kino Videli smo dva barvasta otroška filma, ki sta bila namenjena nam, haloškim otrokom Tako smo prvič v življenju videli naše morje, se peljali s pamikom, hodili po morski vodi, bili v Postojnski jami, se I vozili z vzpenjačo na ne- botičnik, videli Ljubljano. Re- ko, Opatijo tn mnogo krajev ter mest med vožnjo in obis- kali kino. V treh dneh smo videli res mno- go, mnogo novega na svoje lastne oči. Vsem onim, ki so se bali, da bi utonili v morju, jim je lahko žal za izgubljeno priložnost, vi- deti vse to Za 500 din. Zato se pa predvsem zahva- ljujemo našemu tovarišu upra- vitelju, da, čeprav že v letih, se je žrtvoval za nas in nam vse tako lepo organiziral. Po- sebno se mu zahvaljujemo oni, ki letos izstopamo iz šole. S tem si je postavil svetal spo- menik tople ljubezni do svojih učencev Le težko smo se konec šol. skega leta ločili od njega. Ostane pa nam še eno ui>anje v dograditvi šole, kjer se bo- mo lahko pojavili na sloven- skem odru in tako imeli spet priložnost spoznati mogoče še druge lepe kraje naše domovine. Posebno se zahvaljujemo tu- di šefu ptujske železnice, ki nam je vsesplošno šel na ro- ko. nam preskrbel vagon, v ka- terem smo se počutili dokaj udobno. Vsi, K j smo se udeležili tega izleta, pa si želimo tudi drugo leto pohiteti do našega morja, kar bo zopet lepo doživetje, morda še lepše kot tokrat, za nas — haloške otroke- Haloškj izletniki OBJAVA Sporočamo, da je notranje ko- pališče (para, prha, kadi) v Ptu- ju, Muršičcva ulica, od 24. jlinija 1.1- zaradi nujnih popravil do nove odredbe zaprto. Kmalu bo odprto zunanje letno kopališče z novim 25 metrov dol- gim bazenom za odrasle, novim bazenom za otroke ter novim odrom za sončenje. VSILJIVE KOKOŠI Letoviščar se je v pijanosti vlegel na gostilniško smetišče in zaspal. Ko se je prebudil, je bilo okrog njega več kokoši. To ga jc razburilo in je začel kričati: »Gospodar, kako si upate pu- stiti svoje kokoši v mojo sobo?« ^trnn 4 Ptuj, 2, julija 1954 ktastm 6ca ufn Valter Koscr: Še o raku s trditvijo, da je rak najnevar- nejše ali vsaj eno najnevarnej- ših, najzahrbtnejših in žal precej razširjenih obolenj, ki jih lahko uspešno zdravimo le v začetnem štadiju, je bore malo povedano. Poseči je treba nekoliko v bistvo našega organizma, če hočemo po- jav raka bolje razumeti. Naše telo je zgrajeno iz živih celic, ki se neprestano porajajo, rastejo se delijo in umirajo. To lahko opazujemo pod drobnogle- dom. Te celice so kot opeka v zidovih hiše, to so gradbeni ele- menti našega organizma. Do sem je vse v redu, toda nenadoma se začnejo brez znanega vzroka ce- lice deliti s silno hitrostjo. Vedno več jih je, tako da se tkivo, ki ga sestavljajo celice, močno raz- bohoti in tukaj moramo začeti govoriti o novotvorbah. Ni nujno, da je taka novotvorba tudi že škodljiva. Sčasoma se lahko proces rasti ustavi in jo tako nastalo tkivo le v napotje okolici, n. pr. bradavice. Lahko pa je smrtno nevaren zajedavec za ves organizem. Iz tega že lo- gično tudi izhaja delitev na škodljive in neškodljive novo- tvorbe. Ker spada rak vsekakor v prvo skupino, bom skušal pri- kazati vzroke, ki povzročajo omenjeno prekomerno rast tkiva. VZROKI NASTANKA RAKA Rak je ena izmed redkih bo- lezni, ki ji še danes ne vemo pravega vzroka. V tem je tudi vsa tragika. Ce ne poznamo \'zroka, je jasno tudi naše zdrav- ljenje »tavanje v temi«. Nešteta raziskovanja niso brezuspešna. Odkrita je vrsta snovi, ki spro- žajo v določenih pogojih preko- merno rast tkiva, še vedno pa ni odkrit vzrok, zak,aj, kako in po kakšni zakonitosti se preobrazi ena sama celica v organizmu, iz katere sc začnejo potem potom delitve porajati milijarde in mi- lijarde novih škodljivih snovi. Tu je medicina prisiljena priznati, da gre za nepoznan faktor in princip. Po našem raziskovalcu raka dr Koširju ga imenujemo RAKOTVORNI FAKTOR. Za nastanek raka oziroma ka- kršnekoli druge novotvorbe jc- potreben še neki drug faktor in to je dispozicija ali nagnjenost k bolezni raka. Smatramo, da sprožita ta dva faktorja v celi- cah povečano možnost delitve. N^^nrei si og^eimo vzroke, ki so v zvezi z dispozicijo. DEDOVANJE Nagnjenost k bolezni raka se lahko podeduje, sam rak pa se ne more podedovati. Za novotvorbo jc poleg nagnjenosti potreben še rakotvorni faktor in slednjega ni mogoče podedovati. Kdor je dedo- val nagnjenost k bolezni raka, r-pi 7b'>li kot ceba, ki te nagnjenosti ni podedovala. Sc enkrat poudarjam, da jc za raz- voj raka potreben še rakotvorni faktor, brez katerega sc rak ne more razviti. STAROST Statistični podatki kažejo, da se rak razvije pri moških v sta- rosti nad 50 let, pri ženskah pa med 35 in 55 letom. Seveda s tem ni rečeno, da človek s 25 leti ne more zboleti za rakom. Pri mla- dih ljudeh se pogosto pojavljajo druge novotvorbe, n. pr. sarkomi. SPOL Pri ženskah je rak pogostejši glede na dejstvo, da jc na sploš- no največ rakastih obolenj lo- kaliziranih na maternice iiSf doj- ke. Omenjam še tukaj vprašanje rodu in zemljepisne lege. Pri raz- ličnih rodovih obstajajo razlike v številu in vrsti novotvorb. Ka- že. da se število raka=tih obolenj širi in veča s širjenjem civiliza- cije. Domneva fc, da je rak v rm^rnih klimatskih pasovih po- gostejši kot druood POKLIC Razni poklici so bolj ali manj vezani na rakotvorni faktor in zvišujejo ali zmanišujejo odpor- nost oraanizma. Nekaj primerov: znano je, da je rak na spolovil h pr; dimn'kari=h poaostejši kot pri drunih; rak na mehuriu oo- aosteiš' P'"' delavcih v anilinskih tovarnah, kožni rak pri delavcih v rafinerijah in da je bolj raz- širjen na deželi kot v mestih. Rak na sapniku je pri kadilcih bolj pogost ko>t pri nekadilcih: Rak na pljučih jc pogostejši pri delavcih v uranovih in kobalto- vih rudnikih kot drugod itd Na kratko smo se seznanili o zvezi med nagnjenostjo in obolenjem. Ostane nam še drugi faktor, ki jc potreben za razvoj obolenja. To je že omenjeni ra- kotvorni faktor (po dr. Koširju). Kakšen je torej ta faktor, ki sproži obolenje skupaj z dispK)- zicijo (nagnjenostjo)? O tem obstajajo tri teorije, ki poskušajo to stvar razjasniti, in sicer- vzdražnostna teorija (teorija iritacije), parazitska ali virusna teorija in mutacijska teorija. S temi teorijami bom seznanil bralce v prihodnji številki. NesreCa ne počiva Genovefa Kop.še iz Jan«kega vrha 45 je padla na cest: in si zlomila nogo; Marija Crešnik iz Bukove 10. se je pičila na vilah; Ivan Hostnik iz Ptuja, Ljutomer- ska 24, si je pn delu poškodoval nogo; Albin Roška s Turškega vrha 24 se je vsekal v levo nogo; Anton Pukšič iz Gajevc 42 je padel pod voz, naložen s sodom vode, ki sc je prevrnil in dobil poškodbe na roki in rebrih; Al- bina Pučko iz Juršinc 51 je padla s češnje in si poškodovala glavo; Alojz Zorjan iz Ormoža, Nova- kova 1, sc je vsekal v nogo s sekiro; Ivan Kovačec iz Drakšla 23 je padel z lestve in si poško- doval brado; Maksa Beraniča iz Lovrenca 32 jc konj udaril s ko- pitom v obraz; Darinka Potoč- iz Obrežn 9S je radia s Češnje in si poškodovala desnico; Anton Forstnarič iz Bukove 164 se jc vrezal s koso v levo nogo; Vinko Zcrak iz Rodnega vrha 34 je prišel pod voz in dobil po- škodbe na desni strani telesa; Ivanka Mlakar iz Stanošine št. 10 (2 leti stara) sc jc vrezala s sr- pom v nogo. Gl stavost in njeno zdravilen'© Kot je splošno znano, je gU- Etavost (trihinoza) zdaj že kli- nično točno opredeljena bole- zen, ki jo povzroča črv, kate- rega nahajamo v prašičjem mesu Glavnega povzročitelja trihinoze so odkrili pred več kot sto let; (1835) pri anatom- skem raztelesenju v mišicah belkaste poapnele pege. Pregle- dovali so jih pod mikrosko- pom in ugotovili, da so vsebo- vale nadvse male gliste, ki so jih označili z besedo »trihina«. Nekaj let ka.sneje je neki zdravnik zagledal v kosu pra. šičjega mesa, ki ga je ravno jedel, belkaste pege Mikro- skopski oregled teh peg je ugotovil, da obstajajo iz goste skupine trihin. S tem n- bilo težko dokazati, da povzroča tri- hinsko infekcijo človeka uži- vanje prašičjega mesa, k; je okuženo s trihinozo. Leta 1860 je razsajala v Nemčiji tako težka epidemija trihinoze, da so začeli naj bol jš: znanstveniki tistega časa temeljito prouče- vati to bolezen. Tako so ugo- tovili, da so ličinke trihine, za- užite s prašičjim mesom, pre- šle nespremenjene skozi člo- veški želodec in jih je krvni obtok končno zanesel v mišice, kjer so se vgnezdile in ustvar- jale male naselbine. Trihinoza je mnogo bolj razširjena kot se navadno misli, ker je njeno širjenje zelo preprosto, zlasti na deželi, kjer iz prašičjega mesa, ki je okuženo s trihino- zo, izdelujejo surove salame. Meso okužene živali je namreč kuhano popolnoma nežkodljivo. Na srečo posledice bolezni ni- so vedno težke ali celo smrt- ne, tako da se prav lahko pri- meri, da so nosilci trihine na- videzno zdravi. Znaki bolezni so visoka vro- čina. bruhanje ali gnus pred raznimi jedrni, izčrpanost, ne- spečnost in včasih delirij. Tri- hino se lahko ugotovi v krvi bolnika že v prvem tednu okužbe Čeprav pa je sedaj vzrok trihinoze dobro znan in so ukrepi za zaščito pred nio zelo skrbni, bodisi v pogledu živinozdravniškega pregleda zaklanega mesa, bodisi glede dobrega prekuhavanja prašič, jega mesa. še vedno tava zdravljenje te parazitne bolez- ni v temi Čeprav je prognoza trihinoze v splošnem ugodna, ugotavlja statistika še vedno 5 odst, smrtnih primerov. Na- vadno zdravijo bolnika v pr- vem obdobju bolezni z močni- mi čistili, s čimer skušajo iz- , ločiti parazite iz tkolnikovih prebavil. Vendar s tem ne do- sežejo vedno uspeha, zlastj tu- di ne zato, ker je trihinozo .v prvi stopnji njenega razvoja težko ugotoviti. Tako pridemo do za življenje pacienta res. nično nevarnega trenutka, ko črv zapusti drobovje in preide v obtok sokrvice in krvi ter s tem povzroči resnično za^strup- I Ijenje. Ce bolnik s pomočjo j terapije, kj je pa zaenkrat še i popolnoma slmptomatična, pre- . maga to obdobje akutne za- ; strupitve krvi. ga lahko sma- , tramo izven nevarnosti, ker trihine zapuščajo in se končno vgnezdijo v mislčev u. Tu povzročajo trihine lokalne motnje, često pa jih človek niti ne opaž: in obJuti. tako da ga je v takem primeru >h''o smatrati za zdravega nosilca trihinskih bul. KEGLJANJE V torek 29. junija 1954 je bila zanimiva prijateljska tek- ma med renomiranim mo.Uvom Hidromontaže iz Maribora in krožkom Drave »Torek«. Do. bro razpoloženi kegljač- Drave so zmagali z lepim rezultatorn 321:261 z razliko 60 lesov v korist ptujske Drave. Na'boljši igralci .^o 'bili: Puž 13. Pintarič 12. Lajoš 11 in Vindišman 10 adutov- Telovadni nasloi TVD ..ParHzana" Mark vel .--».u.ii.ivi ii. i.itdij»wvc t-i> iu.isicpu v aieuUsču ou juravi V nedeljo, 27. junija t. L je priredilo telesno vzgojno društvo »Partizan« Markovci s sodelo- vanjem društva iz Središča in Dornave telovadni nastop s 13 točkami. Pri otvoritvi ozir. pri skup- nem nastopu je govoril zbranim društveni tajnik, ki je poudaril, da je telesna vzgoja potrebna tudi kmečkim ljudem in ne sa- mo ljudem, ki delajo po tovar- nah in uradih. Takoj za tem se je začel odvijati nastop. Prve so nastopile pionirke z vajami s krogi. Delale so lepo in skladno. Sledil je nastop članov na drob- gu. Tu smo videli par lepih ve- letočev s podrijem in nadprije- mom. Posebno sta izstopala Go- lob in Cuš, ki sta izvedla vaje res lepo. Pionirji so v lahko- atletski točki pokazali skok v višino s palico, kar je bila vse- kakor za Markovčane novost. Najvišji skok je dosegel pionir Muršec, in sicer 2,20 m. Pri preskoku čez konja so nastopili pionirji in člani. Zadnji sO ska- kali vzdolž. Pri nastopu pionir- jev na bradlji se je posebno iz- kazal Vidovič, ki mnogo obeta v orodni telovadbi. Člani in članice so v narodnih nošah iz- vajali plese. Izmed obveznih zletnih vaj. s katerimi so nastopili vsi oddel- ki, so se najbolj odrezale, kakor je bilo tudi pričakovati, članice in mladinke. Ta točka je bila najuspešnejša že na repuoli- škem zletu v Ljubljani. Tudi nastop članov na bradlji je žel mnogo odobravanja. Orodna te- lovadba se dokaj dobro razvija v Markovcih, vendar telovadci premalo trenirajo, kar je seveda najvažnejše pri tej panogi te- lesne vzgoje. Da je telovadni nastop uspel, je gotovo največja zasluga vse- ga članstva, ki je kljub delu vztrajalo v telovadnici ter se večer za večerom pripravljalo na ta dan. Glavne zasluge za to pa imata gotovo načelnik Zavec Alojz in načelnica Horvat Neža. Ljudstvo iz Markovec je poka- zalo, da jim je delo mladine pri srcu in se je tudi polnoštevilno udeležilo nastopa. SJ Partizanski tabor na Vičavi V počastitev Dneva vstaje slo- venskega naroda priredi članstvo Socialistične zveze del ljudi na terenu Vičava-Orešje v soboto, dne 17. julija t. 1., ob 20.uri sle- deče: Na sporedu so igre okrog tabornega ognja in šotora, pe- smi ženskega in moškega zbora, napad na tabor in obramba tabo- ra, igra dramske skupine. Po teh nastopih prosta zabava z godbo. Za jedila in pijačo je posrbljeno. Partizanski tabor na Vičavi je že lansko leto dobro uspel, tako da jc članstvo SZ "^klcnilo vsako leto ponoviti to prireditev, ki nam bo ohranjevala svetle spo- ---r,''.-.-v,/.! Na polnoštevilno udeležbo vabi teren 3/iOL Vičava-Orešjc Odblm krainplrlo Inž. Egon Zoreč Te dni hodi sirom po našem okraju priznavalna komisija in išče krompirjevo seme za pri- hodnje leto. Znano je namreč, da povpreč- ni pridelki krompirja na naših njivah niso zadovoljivi, ker do- segajo le četrtino pridelka, ki bi ga imeli, če bi rasel na na- ših njivah samo zdrav krompir. Ko hodimo med krompirje- vimi vrstami, opazimo zelo ne- enako razvite krompirjeve grme. Eni so zdravi, bujni, enolične temnozelene barve, širokih razve.ianih listov, med njimi pa so drugi pritlikavi, ble- dozelenj ali pegave barve, zvitih skodranih listov, kj štrle kviš. ku in šume, ako jih pogladimo. Taki grmi hitreje dozore. Pra- vimo, da se nam je krompir iz- rodil, v resnici pa je le zbolel na prenosljivih virusnih bole- znih krompirja Kaj so virusi? To so najdrob- nejša do zdaj znana bitja, ki se hranijo in razmnožujejo le s so- kom celic žive rastline (znani so tudi pri ostalih živih bitjih!), a pod drobnogledom jih ne vi- dimo, S sokom obolele rastline lahko z vbodom razširimo bo- lezen na zdrave rastline- To nezaželeno vlogo opravljajo na krompirju listne uši, ki žive ■epomladi na kaki drugi rastlini (največ na breskvi), poleti, ko krompir dovolj poraste, se pa presele nanj in letajoč z grma na grm širijo to nevarno bo. lezen. Preko zime pa se ohrani ta bolezen samo v krompirjevih gomoljih, torej v semenskem krompirju. Zato je odločilne važnosti, da si oskrbimo zdra- ve gomolje.. Ker odbiramo se- me šele v kleteh, moramo ve- deti, da odberemo včasih po- lovico obolelih gomoljev za se- me, ker se na njih ne da ugo- toviti bolezen, in so ravno obo- leli gomolji primerne velikosti, ki jo mora imeti semenski krompir. Iz obolelega gomolja vzklije zopet virotičen grm, ici nam bo dal četrtinski ali še slabšj pridelek, a ozdraviti ga ne moremo z nobenimi sred- stvj več. Kako se bomo borili proti iz- rojevanju? Mnogo velja izme- njava semenskega krompirja iz neokuženih planinskih krajev. Tam namreč niso tako povoljni pogoji za listne uši, zato se bolezen tudi tako ne razširja. Danes, ko nam je znano bi- stvo te bolezni, lahko pridemo na mnogo cenejši način do zdravega, dobro preizkušenega domačega semena. Ce namreč v času rast: zelenih delov krom- pirja na njih ne opazimo no- benih obolenj virotičnega zna- čaja. smo lahko sigurni, da bo. tudi gomolji tega grma zdra- vi. Treba je samo tak grm ^aot: in v jeseni posebej iz- kopati, Pa je zdravo seme tu. Ker je zdrave grme najlaže lo- čiti od obolelih prav sedaj ko krompir v najlepši rasti, ^e najbol.^e. da združimo iskanje ko.oradarja z označevanjem krompirja za seme! Pri l.kanju tega škodljivca ie treba it=,k ^eglrdati vsak ?rm. i^toča^no Pa moramo tui-" oceniti ali ie zdrav ali ne Na nlivah kier :mamo več virot:čneqa krom- Pina kot zd>-ave,a. bomo oTn^. cevali z leskovimi 7dr^vf-ea na njivah pa, kjer je le slab in bolan grm, označimo tega zato, da ga lahko potem pr; .ikopa- vauju odberemo (negacivna se- lekcija). V jeseni najprej iz^kopljemo označene grme z motiico še preden se je grm posušil- Ko- likor bi namreč med tem ča- som uši okužile naše gime, vi- rus ne bi prodrl do gomoljev, dokler je grm zelen in gomo- lji bodo gotovo zdravi. S taki- mi gomolji je treba sedaj pre- j vidneje ra\Tiati zaradi nežne I kožice, zato je najbolje, da jih j spravimo v tankem sloju na hladno, suho in zračno mesto v kleti. Pri izkopavanju bomo j pazili tudi na to, da ne vza- : memo gomoljev za seme od {onega grma, kjer je pridelek j izpod pol kilograma, Čeprav je i grm označen. Kjer je na njivi več vrst krompirja, je najpri- poročijivejše, da dober pozna- valec krompirja že pr; izkopa- vanju sortira krompir v poseb- nih košarah, in tako bomo na- slednje leto imeli lep enovrstni, krompir. Letos so zaradi stalnega de- ževja zelo ugodne razmere za tak način odbire semenskega blaga. Izbranih in označenii I grmov nam letos ne bo mogla okužiti listna uš v tak-; meri kot druga leta, ker tako'vreme listna uš težko prenaša. V interesu vsakega poljedel- ca je, da Si zagotovi predvsem svoje lastno seme. V krompir- jevih okoliših pa naj še posebno pazijo, da res izločijo iz se- menskega blaga vse okužene grme. To je najenostavnejši in tudj praktično edini način, da Si vsak poljedelec že letos za. gotovi prvorazredno in zdravo krompirjevo seme. Obvestilo Obveščamo prebivalstvo, da bo v o^ do 19 -'li^a na področju LOMO Ptuj uniče- vanje podgan in m'ši z nastav- : Ijanjem strupov. Strup bo nastav. Ijen v kanale. To zastrupljanje f.nansira Mestna komunalna ustanova Dalje bo strup nastav- I Ijen v vse stanovanjske zgradbe Splošnega ljudskega prcmožsnia. I To zastrupljanie plača Uprava stanovanjske skupnosti, i Podjetja in privatni la-tn-ki zgradb plačajo 'troške sami Opozarjamo, da jc s^^rur š' Ijiv tudi domačim živa1"m 7a-Tri: tega naj bodo te zaprte šc 10 dni po izvršeni akciji. Iz pisarne LOMO Plnj. MALI 001 AS! Trgovskega pomnčni-Ja p-o- da:o naftinih deriva^'^'.' r.3 črr^3>i ST^T^mrmo. vPptr-'l«, I Piuv Od Sr-n^iLir f^n rtjip? •^'•n j bil dne 27. 'ii'-'!"-^ oč^" \ dtel.ia pro«:lm da '-n r-.^M ngrad-' vm". fr-:?'j. Sr>Mhl>3 štev Plui. nirane -.-.--Vf^ 'n rjavVe d-b!'"' v T .53. ro.Stri S!ar.?c na Drav- cl-rm ro^ni. \ s srrd-^-c-ol^l.-o izobrazbo. 13 let služb,?, n'^- k^znoTrm.T, vodi'i v--r> po«:].'^ respondenco vešč:? nem'činc. minjših kniigovo-^,-'Aih p^-^ov. ž^li ''oremf^^i+i služ^'^ " o-:r.'; iu Ptuj s r-v^iK^i-*"! ali 1 1954 f^ i.clov v u.jravi lista. Raznis Upravni odbor III. gospodar- ske razstave v Ptuju razpisuje mesta natakaric, ki bodo zapo- ?'ene ob priložnosti III. gospo- slcne pri III gospodarski razstavi v Ptuju. Razstava bo od 5. do 19. scotembra 1954. V poštev pridejo dekleta, ki «o voljna =^odelovati na razstav:, V ta namen bo poseben tečaj na gradu Borlu pod strokovnim vod- stvom direktorja grada Borla tov S'avka Furmana. Dekleta, ki žele sodelovati, naj lavijo v soboto, 3, julija 1954, od a do 10 ure v Go=tinski zbornici v Ptuju Upravni odbor APNENJE ZEMLJE Apnenje zemlje je poleg gno- jenja zelo važno. Apno uničuje v zemlji kisline in pospešuje razkrajanje rastlinskih snovi, Ce smo gnojili jeseni z gnojem ali kompostom, dajmo zemlji apno spomladi, ko jo rahljamo. Apna in gnoja ne spravljamo hkrati v zemljo, ker apno gnoj razkraja in pri tem uhaja iz nje- ga dragoceni dušik SPOZNAVANJE BLAGA Blago spoznaš tako, da izvle- češ nekaj niti in jih prižgeš na sveči. Umetna svila, platno in bombaž izgorevajo kakor pa- ^ir n^-fiva ""vlla in volna pa ka- kor ožgani lasje. SVE2E CVETJE Cvetje ostane sveže, če vtakne- mo pecljc v slano vodo, v kateri smo raztopili tableto aspirina. Ce pridamo vodi nekaj kapelj amo- niaka, bodo ostale cvetlice dalj časa sveže. Ovelo cvetje osveži- mo, če vtaknemo približno tri četrtine peclja v vrelo vodo in pustimo da se voda ohladi. Po- parjeni del stebelc odrežemo, cvetje pa damo v vazo s svcžc> vodo, ki ji pridamo tableto aspi- rina. IZKUŠNJE S ČEBULO Duh po zatohlem v sobah od- pravimo, če položimo na tla krož- nik narezane čebule. Po 6 urah moramo čebulo menjati. Z rok odpravimo duh po čebuli, če jih zdrnnemo s soljo in splaknemo v mlačni vodi. Iz ust odpravimo duh po čebuli in česnu, če izpi- jemo skodelico mleka CESNJE KOT ZDRAVILO Češnje so lahko prebavljive in jih prenese tudi želodec, ki mu sicer kislina ni všeč. Otrokom je treba dooovedova- ti, nai ne požirajo češnjcvih ko- ščic. ker se rade ustavljajo v slepem č^evei^u včasih povzro_ čajo vnetje slepiča. Češnje čistijo kri in so krvo- tvornc. Češnje ohranimo sveže do oktobra in zdrave, če damo nc prczrclc s pecljcm vred v čisto in suho steklenico s širokim vratom, ki jo zamašimo in za- kopljemo Občinski ljudski odbor, organi- zacije in društva občine Pod- gorci vabijo v nedeljo, dne 4. ju- lija 1954. na PROSLAVO OBČINSKEGA PRAZNIKA SPORED: Sobota, 3. julija 1954: ob 20. uri Baklada ob 21. uri Uprizoritev Ivan Potrčeve dr^me Lacko in Krefli Nedelja, 4 julija 1954: ob 5. uri. Budnica po vaseh občine Podgorci ob 8. uri: Slavnostna seja odb >r jv ob 9. uri: Slavnostna otvoritev ob 9.30: Nastop pionirskega in mešanega pevskega zbora ob 10 30; Mokre vaje gasilskih društev Podgorci. Cvetkovci in Senešc- ob 15. un. Ja\'ni nastop pio- nirjev in gasilcev ob 15.45 Kolesarske dirke s turističnimi kolesi ob 16.15: Konjske dirke kmeč- kih konj in vpreg Zivincreiska razstava Po programu ljudsko rajanje — Igra priznana godba na pi- hala — Z \ orvovrstna 'edila i" dobro kapli-co poskrbljeno — Kozarc<- prinesite s seboj! Obišf^ite as ob našem prazni- ku! Ocenite naše delo in priza- devanje in se razveselite z n^ml' Na svldenjf 4 'ulija v' P-^kI^-«- cih' Odbor OPOZORILO Opozarjam vsakogar pred na- kupom stvari od Antona Jan- žekovič iz Rabelčje vasi št. 6, ki niso njegova last. temveč laft njegovega očeta. I * Soferja-mehanika sprejme ta- koj v službo Mestna komunalna ustanova P'ui P'..ra po uredbi Nastop službe takoj.