Foštn.ln«fc
goBCnaaozna. Ste-«'. PIn. l»SO.
Št. 19.	Ljubljana, v četrtek, dne 8. maja 1924.	Leto II.
naročnina
Izhaja vsak četrtek.
za celo leto. . Din 50'—	mesečno . . . . Din 5*—
za pol leta. . „ Ž5‘—	za Inozemstvo „ 80 —
^_______________1 ,
Uredništvo in upravništvo:	Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno-čekovni račun št. 13.236.

Začetek razpleta.
V torek se je začel razplet dolgotrajne vladne krize in pričakovati je definitivne rešitve še te dni. Mogoče je, da bo kriza ob izidu našega lista že definitivno rešena. Kralj je v torek poveril mandat za sestavo poslovne vlade g: Pašiču, vodilnemu državniku naše države, ki pa je po sklepu svojih somišljenikov in prijateljev še isti dan vrnil mandat z utemeljitvijo, da je v sedanjem parlamentu poslovna vlada nemogoča in da je treba na vsak način iti v volitve.
Predlagal je, naj kralj poveri njemu sestavo volilne vlade. Kralj sicer tega predloga formalno ni odobril, toda trdi se, da je baje že gotova stvar, da bo končno temu predlogu ugodil. Mi seveda ne vemo in ne moremo vedeti, kaj kralj končno namerava, mogoče pa je, da bo stvar že definitivno rešena, ko dobe naročniki naš list.v roke. Opozicijski blok je videti, da je v razsulu, kajti njegov glavni steber Hrvatska re-
publikanska seljačka stranka je odrekla. Blok, ki se je ustanovil v ta namen, da ruši Pašičevo vlado, se je razvil tako daleč, da sam v Belgra-du predlaga, naj se ustanovi koalicijska vlada, to je, koalicija med vladnim in opozicijskim blokom, z drugimi besedami, stranke opozicijskega bloka, izvzemši radičevce,^ ki so se združile z izrazitim in splošno proglašenim namenom, da odstranijo g. Pašiča. so sedaj pripravljene živeti nekaj časa pod Pašieevim klobukom. To je jasen dokaz popolne derute opozicijskega bloka, ki ni več opozicijonalen, marveč hoče biti vladotvoren. S tem je seveda politika opozicijskega bloka zašla na pesek.
Bodi kakor hoče in naj ustanovi te dni kdorkoli vlado, resnično definitivnega razpleta pa ne bo prej, dokler ne bo izpregovoril narod pri novih volitvah. O bodočnosti, ki jo prinesejo volitve, je pa danes prezgodaj govoriti.
Nova stranka.
V „Slobodnem domu“ je pretekli teden objavil Stjepan Radič, da ga je posetil na Dunaju g. Albin Prepeluh. urednik ljubljanskega „Avtonomista", in da se je ž njim popolnoma sporazumel glede nastopa pri bodočih volitvah v narodno skupščino.
Skupina, ki se zbira okoli ljubljanskega „Avtonomista" in kateri se je pridružila tudi „Murska Straža." v Radgoni, se je postavila v zadnjem času popolnoma na republikansko federativno stališče ter je začela snovati po dežeii svojo politično organizacijo. Zadnja „Murska Straža" prinaša podrobna navodila, kako naj se te organizacije oživotvorijo.
Zanimivo je, da je bila n. pr. „Murska Straža" do letos glasilo SLS in da so lani ljudje okoli „Avtonomista" odkrito volili SLS, češ, da je to edina slovenska stranka z avtonomističnim programom.
Razočarani nad politiko SLS, katere posamezni voditelji so sicer na shodih nastopali tudi kot vneti republikanci in federalisti, da so z dema-goškimi frazami lovili kaline na svoje limanice, so se ljudje okoli „Avtonomista" v zadnjem času odkrito odrekli ožjemu sodelovanju z SLS, ker so spoznali, da avtonomistična gesla SLS nikoli niso bila resno mišljena. SLS pa oficijelno ni nikoli točno opredelila svojega stališča glede republikanske ali monarhistične oblike države, ona je v tem pogledu prepuščala svojim pristašem svobodo na-ziranja, kakor tudi ni nikoli točno označila svojega stališča glede federacije ali avtonomije. Jasno je, da je radi tega morala priti v njenih vrstah do razkola, ker se ljudje puste pač samo nekoliko časa voditi za nos, končno pa le zahtevajo, da se jim natoči čisto vino.
Demagoške igranje voditeljev SLS z frazami o republikanstvu, federalizmu in avtonomiji se sedaj maščuje nad voditelji SLS, ki so mislili.
da bodo doma igrali eno, a v Belgra-du drugo vlogo. Dvoličnost njihova se jim poplačuje na ta način, da so ž njo odvrnili vse one, ki so smatrali njihove besede za resne.
Žal, da se ti ljudje takrat, ko so volili SLS in ji pomagali do res sijajne volilne zmage v Sloveniji, niso zavedali, da ni SLS osvojila avtonomistični program radi koristi ljudstva, pač pa za to, ker je videla v avtonomiji svojo lastno rešitev. Voditelji SLS niso bili nikdar principijelno za avtonomijo, kar zlasti doka-zi"‘e njihovo postopanje prva leta po prevratu, ko so uničevali vse avtonomne ustanove, kršili po mili volji občinske avtonomije, kakor jim je bolj prijalo itd., pač pa so postali navdušeni avtonomisti iz strankarsko-praktičnih ozirov šele takrat, ko so uvideli, da bodo ostali vedno le pokrajinska stranka in da v Jugoslaviji ne morejo misliti na uspešno razširjenje svojih organizacij preko mej Slovenije. Oni so postali avtonomisti zato. da bi dobili v samostojni Sloveniji absolutno oblast v svoje roke, niso pa postali avtonomisti, da bi priborili ljudstvu kakih samoupravnih pravic. Njim je lebdela pred očmi samo ohranitev SLS, ne pa resnična samouprava slovenskega ljudstva. Vsa njihova politika tudi dokažite resničnost te trditve, zakaj jasno je, da bi sedaj, ko jim grozi njihov zaveznik pf>ri;č da jim bo odjedel pri prihodnjih volitvah par mandatov, bili takoj ru-inr avl jeni izpremeniti svojo smer, ako bi se jim še nudila možnost. To so dokazovali ves čas svojega političnega udejstvovanja z zakulisnim paktiranjem s centralističnimi strankami, kadar je šlo za hrambo njihovih izključno strankarskih interesov.
Zdi se pa, da so si zadrgnili vrv okoli vratu. Zakaj s svojo zvezo z Radičem so javno dokumentirali, da simpatizirajo z Radičevo politiko in njihov boj proti Radičevim somišlje-
nikom v Sloveniji bo radi tega do skrajnosti otežkočen. Kako naj pristaši SLS sedaj naenkrat razumejo, da je prepovedano glasovati za Radičeve ljudi, če pa so se dr. Korošec, Brodar, Kremžar, dr. Brejc in drugi bratili ž njimi v Zagrebu?
S svojo meglenostjo in dvoličnostjo so si v lastnih vrstah vzgojili tekmece, proti katerim njihove fraze o avtonomiji ne bodo zalegle. Ves usoeh njihove avtonomistične politike je ta, da so vzgojili republikansko stranko, s čemer jim propada edini
cilj. ohraniti svojo strankarsko premoč v Sloveniii. Ta cilj jim je narekoval njihovo demagoško avtonomistično politiko, sedaj pa jim lastno .. orožje visi nad glavo kakor Damoklejev meč.
Ne moremo prerokovati, kakšne uspehe bo dosegla nova republikanska stranka v Sloveniji. Pokazala bo to bodočnost. Opozoriti pa smo hoteli samo na spretnost politikov SLS, ki so dovedli tako daleč, da jim drugi z njihovim lastnim pipcem žagajo na vratu.
Po delih jih sodite!
Kakor kaže, bomo v doglednem času kmalu zagledali doma zopet slovenske tigre, ki jim pravijo v Bel-gradu tudi Jugoslovanski klub. Pričela se bo gonja po shodih in ob tej priliki bomo imeli priliko čuti, kaj vse človek lahko koristnega in dobrega napravi, če ima na dan 300 dinarjev plače in je vsled lahkovernosti ljudstva postal poslanec.
Govorili bodo eno in drugo, kakor so že govorili. Za meščana bo pesem prikrojena po meščansko, za kmeta po kmetski, za delavca pa zopet po njegovi želji, zakaj okrilje SLS je veliko in v njega sprejme vse, kdor verjame v obljube.
Pameten človek pa verjame v obljube samo tistih ljudi, ki so mu že kdaj kako obljubo izpolnili. V več kot petih letih obstoja Jugoslavije pa smo doživeli, da je SLS samo oblju-bovala, izpolnila pa ni niti ene obljube. Če bodo prišli njeni poslanci 1-malu domov, bodo prišli praznih r.)k za ljudstvo, ničesar ne bodo mogli pokazati, da so izvršili, kakor so obljubovali.
Od tistega časa, odkar se je povečalo število poslancev SLS, se je položaj v Sloveniji še poslabšal, ker ni bilo nikogar, ki bi mogel braniti in zastopati slovenske interese tako. kakor zahtevata zdrava pamet in uvidevnost. „Visoka" politika, ki so jo uganjali poslanci SLS pod vodstvom dr. Korošca v Belgradu je doživela velik polom, v zakonodajnem delu pa tudi nimajo pokazati nobenih uspehov.
Ves usneh dr. Koroščeve „visoke" politike je ta, da se je z njegovo indirektno podnoro osnovala koalicija Pašiča in Pribičeviča. Lani je nroglašal tako koalicijo za največjo nesrečo in se je tudi trudil, da je došlo do samoradikalne vlade. Ako pa je bila dr. Koroščeva „visoka" po-
litika tako spretna, da se je končno vseeno zgodilo to, kar je proglašal sam za največjo nesrečo, potem moramo seveda reči: Vsa čast taki dalekovidnosti !
Kar se pa tiče drugih uspehov v zakonodajnem delu, pa tudi že čutimo. Te uspehe imajo najbolje zapisane na davkarijah, kamor nosi naš kmet z žuli' prislužene pare. Ti uspehi so še najbolj vidni, ker jih vsakdo sam na lastni koži čuti.
Naj iščemo še tako kakršnekoli zasluge teh slovenskih zastopnikov, nikjer je ni mogoče ugotoviti. Izpolnili niso niti ene svojih obljub, pač pa so nam nakonali s svojo neumno politiko samo novih davčnih bremen. Nešteto imamo nerešenih narodnogospodarskih in socialnih vprašanj, gospodje pa so s svojo brezplodno politiko zapravili eno leto brez vsake koristi za splošnost in celo v njeno škMn, Če pa pomislimo, da bo preteklo poleg tega zopet precej časa, da se prične v narodni skupščini redno zakonodajno delo, vidimo, kakšno ogromno škodo napravijo lahko taki ljudski zastopniki celemu narodu.
Kdor hoče. da se bedo razmere obrnile kdaj na boljše, mora predvsem pomisliti, ali je človek, ki naj zastopa njegove koristi in potrebe, dokazal s svojim delom, da je vreden zannanja. Kdor tega ne stori, je potem soodgovoren za vso nesrečo in tudi nima pravice, da se pritožuje. Tak ni vreden niti pomilovanja, ker sam prostovoljno vtika glavo v jarem, ki mu ga nastavljajo.
Za pametnega in poštenega moža pa velja samo en dokaz — izvršeno delo. Zato tudi ne moremo reči drugače, kakor samo to: Sodite človeka po njegovih delih ne pa po besedah, na naj pride trikrat več tigrov iz Bclgrada nazaj, kakor pa jih je šlo tja dol.
Propadanje kmetijske industrije.
„Zagreber Tagblatt" je objavil pretekli teden nekaj misli, ki jih je izrazil njegovemu sotrudniku glede raznih gospodarskih vprašanj podpredsednik zagrebškega velesejma in vseučiliški profesor dr. Oton Fran-geš.
Ker so te misli tudi za nas zanimive in so izjave odličnega zagrebškega strokovnjaka v veliki meri v skladu z našimi slovenskimi razmerami, jih hočemo v glavnem navesti.
Dr. Frangeš navaja uvodoma, da je bila letos na zagrebškem vzorčnem velesejmu kmetijska industrija razmeroma slabo zastopana. Kljub temu, da tvorijo poljedelski proizvodi nič manj kot štiri ’->etine našega celotnega izvoza, se zdi, da je glavni cilj gospodarske politike naše vlade sistematično uničevanje kmetijske industrije. Mogoče se to godi brez direktnega namena in odločuje pri tem bolj neznanje kot pa slaba volja.
Dejstvo pa je, da so vse gospodar-skp-politične, zlasti pa carinsko-po-litične odredbe naperjene proti kmetijski industriji. Mlini, mesne industriji, špiritove tovarne in pivovarne ne rabijo po mnenju pristojnih ministrstev nobenega varstva in značilna je tozadevna izjava nekega ministra, čegar gospodarsko - politična delavnost uživa drugače splošno priznanje, da ni nič hudega, ako propadejo te industrije^ ki se ne nahajajo v na-cijonaini posesti, ker jih bodo domačini pokupili potem pod ugodnejšimi pogoji. Da pa vsled take politike ne trpe samo industrijci, temveč v veliko večji meri naša celotna kmetijska produkcija, minister bržkone ne uvide va. Naši mlini, zlasti oni v Vojvodini, so zaključili lansko poslovno leto z nepovoljnimi bilancami in delajo v agrarni državi kakor je Jugoslavija z zmanjšanim številom delavstva ter morejo svojo kapaciteto izrabiti samo do 30 odstotkov. Od 54 kmetijskih špiritovih tvornic je moralo ustaviti svoj obrat 50 tvornic. Najslabše pa stoji mesna industrija. Konzervni tovarni v Jagodini in Vel. Plahi Sta svoj obrat že ustavili in sedaj se jima je pridružila tudi tovarna v Zaprešiču.
Pred dvema letoma, ko je grozila slaba letina, je vlada popolnoma napačno odredila, da se na žito, moko, meso in mast uvede izvozna carina in da je uvoz mnolnoma prost. Te popolnoma napačne politike se drži vlada še danes. Za živo živino se na primer pobira izvozna carina 80 dinarjev za meterski stot, za meso pa 150 dinarjev. Seveda je potem celo na Dunaju dansko in švedsko prašičje meso cenejše kakor pa jugoslovansko. Ameriška mast stane danes v Belgradu 28 dinarjev, medtem ko
Politični
Razeiščenje krize.
Tekom prejšnjega tedna je kralj sprejel v avdijenci zopet več politikov, da 'bi zaslišal njihovo mnenje o rešitvi vladne in parlamentarne krize. Mnogo se je tudi govorilo o možnosti avdijence Radičevih poslancev, ki so se izjavili pripravljene oditi na dvor, ako bodo pozvani. Vendar pa Radieevci niso bili pozvani na dvor, kar se utemeljuje s tem, da bi morali po dvornem običaju najprej sami zaprositi za avdi-jenco. Zdi pa se, da je v tem pogledu vplival tudi zadnji proglas Radičeve stranke.
Narodna skupščina odgodena.
Za soboto napovedana .seja narodne skupščine se je pričakovala z veliko napetostjo, ker se je mislilo, da bo ob tej priliki prišlo nekoliko več jasnosti v politični položaj. Preči talo pa se je na tej seji samo pismo min. predsednika Pasica, ki naznanja, da se vlada nahaja v ostavki in da ne more prisostvovati sejam, dokler ne bo rešena kriza. Radi tega se je narodna skupščina ponovno odgodila.
se domača ne more prodajati pod 32 dinarji. Češkoslovaška, Avstrija, Mažarska in Rumunija se nahajajo pred ustvaritvijo skupne zveze svoje špiritove produkcije, ki bo gotovo popolnoma obvladala evropski trg. V Jugoslaviji še niti ne mislijo na kako ureditev špiritove produkcije, o priključitvi k tej zvezi pa niti govora ni, kakor se zdi.
Vinska kriza traja pri nas že nad dve leti. Do danes se ni ničesar zgodilo za rešitev tako važne produkcije. Sedaj so zopet v teku pogajanja s češkoslovaško. Interesenti produkcije piva se boje močnejšega uvoza češkoslovaškega piva. Te skrbi pa se popolnoma neupravičene. V prejšnji trgovinski pogodbi je bil Češkoslovaški dovoljen kontingent 150.000 hi piva, od katerega' pa se je uvozilo komaj 40.000 hi. Pri tem gre bržkone samo za zelo drago luksuzno pivo, ki ga podraži še transport, vsled česar domačemu pivu ne more resno konkurirati.
Ali more res biti državi vseeno, ali kmetijska industrija prospeva ali ne? Z uničevanjem industrije, ki je v tujih rokah, pa še dolgo ne bomo ustvarili domače industrije. Nasprotno, samo uspevajoča industrija, pa najsi bo del njenih lastnikov domačinov ali tujcev, bo dvignila celotno narodno gospodarstvo in zvišala veselje do podjetnosti. Zato pa je predvsem potrebna pametna gospodarska politika. Kmetijskim proizvodom, v nrvi vrsti izdelkom kmetijske industrije se mora predvsem zagotoviti izvoz v inozemstvo, torej predvsem konkurenčna zmožnost. V resnici je naravnost paradoksno', da mora ravno v času naše finančne konsolidacije propadati naša kmetijska industrija.
pregled.
Trud opozicijskega bloka.
Medtem so voditelji opozicijskega bloka ves čas napenjali vse moči, da bi dosegli mandat za sestavo bodisi koncentracijske ali poslovne vlade, v katero bi bili pripravljeni sprejeti tudi del radikalcev brez Pasica in samostojnih demokratov. Kakor poročajo, je v zadnji avdijenci pri kralju demokrat Ljuba Davidovič podrobno orisal položaj in ugotovil, da je .skupščina zmožna dela. Dejal je, da je potrebno, da ostane zbornica zbrana, ker so ra-dičevoi s tem, da se udeležujejo parlamentarnega dela, začeli izpremi-njati svojo politiko, predvsem pa da >so opustili svojo dosedanjo politiko abstinence. Treba jim je dati priliko, da se evolucijonirajo. Radi vsega tega, je naglasa! Davidovič kralju, je potrebno, da posluje narodna skupščina še nadalje.
Poslovna vlada.
V torek je bil v avdijenci pri kralju Nikola PaŠič. Kralj je pove-ril Pašieu mandat za sestavo poslovne vlade, ki bi imela v narodni skupščini večino. Po svojem po-
vratku z dvora se je Pašič sestal z ostalimi ministri in jim je sporočil, da mu je kralj poveril mandat za sestavo poslovne vlade, da pa je mandat sprejel le pogojno. Izrazil je mnenje, da bi moral poverjeni mu mandat takoj vrniti, ker nima izgleda za uspeh. Ministri so odobravali njegovo stališče, da bo kroni odgovoril, da je parlament sedaj popolnoma nezmožen za delo in da bo predlagal volilni mandat.
, Vrnitev mandata.
Še isto popoldne je Pašič bil ponovno v avdijenci ter vrnil mandat za sestavo poslovne vlade. Kakor poročajo je v razgovoru s kraljem omenil Pašič kombinacijo, po kateri naj hi se narodnemu bloku podelil volilni mandat. Kakor poročajo, je krona že svoječasno izjavila, da je tudi sama prepričana, da so edini izhod volitve, ker skupščina ne 'more več delati. Ko je ministrski predsednik predlagal vladarju, naj mu poveri mandat za sestavo volih ne vlade, mu je kralj odgovoril, da je pripravljen dati mu tak mandat, da pa hoče še prej poskusiti z drugimi kombinacijami in se posvetovati z nekaterimi načelniki parlamentarnih skupin. Ako tudi te kombinacije ne M imele uspeha, potem mu poveri volilni mandat. V nadaljnjem poteku avdijence je Pašič razložil kroni ves delovni program volilne vlade.
Poraz bloka.
To avdijenco Pašiča pri kralju smatrajo kot končni poraz bloka v borbi za vlado. Vlada je zavlačevala krizo tako dolgo, dokler ni dozorelo, kar je hotela, namreč mandat za sestavo volilne vlade iz vrst radikalcev in samostojnih. Kralj se je včeraj sicer še posvetoval z nekaterimi političnimi voditelji, vendar pa se zdi, da se je to zgodilo zgolj iz formalnih ozirov in da je odločitev že prej padla.
Pred sestavo volilne vlade.
Potem ko je Pašič vrnil kralju mandat za sestavo poslovne vlade, je krona ^onudila predsedniku narodne skupščine Ljubi Jovanoviču mandat za sestavo koncentracijske vlade, v katero naj bi stopili poleg dosedanjih skupin tudi zastopniki opozicije. Jovanovič se je sicer razgo-varjal o tem z zastopniki Juvoslovan-skeva kluba, ker pa so bili radikalci mnenja, da je kombinacija z Jugoslovanskim klubom nemogoča, je Jovanovič vrnil kralju mandat ter predlagal kot edini izhod iz sedanjega položaja, naj se poveri Pašiču mandat za sestavo volilne vlade, v kateri bi bili zastopani radikalci in samostojni demokrati.
*
Priznanje grške republike. Naša država je priznala ustanovitev grške republike.
Volitve v Nemčiji. V Nemčiji so se te dni izvršile volitve v nemški držanmi zbor. Iz volitev so prišli znatno ojačeni nemški nacionalni.
Na drugi strani pa so zopet napredovali komunisti. Posamezne stranke bodo v novem državnem zboru zastopane takole:	demokratje 24
glasov (prej 39), nemški nacijonali-sti sedaj 99 (prej 65), nemška ljudska stranka 66 (prej 45), katoliški centrum 62 (prej 69), socijalni demokratje 99 (prej 171), komunisti 61 (prej 16), bavarska ljudska stranka 22 (prej 15), bavarska kmečka zveza 4 (prej 4), deutschvoelki-i^che 30 (prej 3), nemški Hanoveran-ci 5 (prej;2), nemški socijalisti 4 'mandate, prej nobenega, kmečka zveza in nacijonalni liberalci 9 mandatov, prej nobenega, gospodarska stranka 6 glasov, prej 0.
Grška. Dne 5. t. m. se je sestala grška narodna skupščina, da sprejme proračun. Državni proračun za leto 1924-25, ki ga je predložil finančni minister zbornici izkazuje rednih dohodkov 3945 milijonov drahem, rednih in izrednih izdatkov pa 4238 milijonov. Primanjkljaj znaša okoli 290 milijonov drahem.
Francija. V Franciji se vrše 11. maja nove volitve v parlament. Doslej je bilo prijavljenih 390 kandidatskih list z 2500 kandidati, dočim ima biti izvoljenih samo 640 poslancev.
Spor med Nemčijo in Rusijo.
Med Nemčijo in Rusijo je prišlo do diplomatskega incidenta. V Sutt-gartu je bil aretiran komunist, ki je bil osumljen, da je član nemške komunistične »Čeke«. Ta komunist bi se bil moral' prepeljati v Star-gard. V Berlinu je pobegnib kriminalnim uradnikom v poslopje ruske trgovinske delegacije, kjer je priznal tamošnjim uradnikom, da je njihov pristaš. Nato se je skril v drugi sobi. Kriminalnim uradnikom niso dopustili, da bi ga zasledovali. Zaprli so jih v neko sobo ter jih izpustili šele čez nekoliko časa. Ruski poslanik je radi tega, ker so vdrli policijski uradniki v poslopje trgovinske delegacije poslal nemški vladi dve noti. V prvi protestira proti kršitvi 'diplomatskih pravic ruskega trgovinskega zastopstva ter naznanja, da bo zahteval zadoščenje. V drugi noti pa se opisuje zadnji dogodek v trgovinskem zastopstvu. Delovanje trgovinskega zastopstva je bilo začasno ustavljeno in počiva ves nemško-ruski trgovski promet. Ruski poslanik je odpotoval v Moskvo.
Rusija. V Moskvi se vrši že več tlni zborovanje sveta ljudskih komisarjev. Veliko pozornost je zbudil odstop predsednika vrhovnega gospodarskega. sveta Džeržinskega in ljudskega komisarja za zdravstvo Šemaška. Kakor poročajo bo na mesto Džeržinskega imenovan za predsednika vrhovnega gospodarskega sveta Trockij, Džeržinski pa prevzame vodstvo vojnega urada. Ta važna izprememba je baje posledica močnega uporniškega gibanja v polkih zapadne fronte.
Vinko Vilfan:
Tujec.
Tih večer je legal na zeleno1, v življenju kipečo poljano, kot zibel najskrivnejših in najnežnejših sanj je bil, in zarja je ugašala v rožnatem odsevu na vznožju čistega in jasnega nebesnega oboka. Sredi polja se je vila dolga in neizmerna, bela in široka, prašna cesta, in ni bilo videti žive duše na njej razen visokega neznanca, ki je korakal globoko zamišljen in nizko upognjene glave po njeni mirni belini.
„Ne bo miru preje, da ležem pod zemljo. Vse življenje samo hodim in hodim, doline, gore in bistre vode ostajajo za menoj kot lepi, samotni spomini, in nikdar mi jih ni mogoče priklicati nazaj v trudnih, soparnih nočeh. Kadar jih prvič zagledam one bele in vesele vasi, mi je tako leno pri duši, zaljubim se v njih domačnost in lepoto, kar rajraje bi legel in brez nehanja i o! ubijal taka blagoslovljena in plodovita tla; ko pridem med prve hiše, me obide silno, ne-utešljivo hrepenenje, da bi ostal ve-
komaj med njimi in bi postal jaz njihov in one moje; kot ena družina bi bili, kot eno telo, kot bratje in sestre brez trpljenja in zle misli."
Oči so mu zrle brezizrazno predse, noge so se mu zapletle in nehote zavile v stran, opotekel se je in se zvrnil v silni utrujenosti v osušeni, z močno travo obraščeni obcestni jarek.
„Kako si mehka in dobra, moja žalostna posteljica! Tako trdo ležem in se zavalim nate, ti pa iz samega usmiljenja in dobrote niti malo ne zaječiš. Tako silno lepa in dobra si, kot more biti le mati, ljubezni polna in nesebična. Zdi se mi, da bi umrl, če bi zaslišal iz tebe en sam medel, pritajen krik bolečine. In nič ne zahtevaš, nič ne iščeš, ne plačila, niti hvaležnosti ne. Jaz pa sem ti hvaležen, s svojo krvjo bi te napojil, ti silna in sveta."
Prevrnil se je v tihi, brezmejni bolesti na obraz, zagrebel se je z rokami v črno, sočno grudo in zaril je svoje bledo-, izsušeno in z gosto, črno brado poraščeno lice med hladne, mehke ruše. Tako je ležal dolgo, s tihimi solzami je pojil črno prst in
dolgo je sanjal o lepem življenju, o miru in ljubezni, ki ju ni mogoče najti na beli, večni romarski cesti in ne med veselimi hišami sredi zelene, prijazne doline. Tako dolgo je mislil in sanjal, da ga je objela in pokrila s svojim gostim in črnim plaščem skrivnostna noč, in so se prižgali na nebu tisti silni milijoni svetlih zvezd, med katerimi se je iskrila tudi njegova. Morda baš ugaša in se bo vsak hip utrnila.
„Ni te bilo sram mene, bednega in razcapanega večnega popotnika, brez prednikov in potomcev. Vse življenje že hodim in samo hodim, sveta ni nikjer konec in domovino iščem, bedak, ko vendar ni mogoče nikjer najti boljše domovine in matere kot si ti. V tvoje naročje ležem, ko pride moj čas, globoko vanj se zakopljem, da nikdar ne posije name solnce, in da nikdar več ne vidim svetlih iskrečih se zvezd, med katerimi ne bo več moje ;zakaj ona bo spala v mojem srcu in v tebi, na dnu moje duše bo ležala, moj silen in nesrečen zaklad, in le v kresni noči bodo sanjala o njem in ga videla nekatera, posebej izvoljena in izbrana,
vedna in nedolžna zemska bitja. Uspavanke in druge mile pesmi mi boš prepevala, tesno me boš objemala in pritiskala na svoje srce, in meni bo tako sladko in lepo...“
Še je ležal, nato pa se je napol dvignil in si obrisal z dolgimi koščenimi prsti vlažno prst z velih. temnih vekov. Potolažen je bil, smehljal se je samotno in trudno-srečno, in skoro razigrano vesele so bile njegove oči. Še enkrat se je sklonil, oprl se je na komolce in dejal v slovo:
„Pozdravljena in na skorajšnje svidenje, ti največja in najboljša, meia mati in domovina! Srečna ostani, najusmiljenejša, brez bolečin in trpljenja!"
Dolg je bil poljub, ki se je ž njim poslovil od nje, nato pa je vstal, ogrnil svoj temni plašč in se napotil po svoji žalostni poti.
Prišel je konec in njegova zvezda se je utrnila. Zgodilo pa se je to ravno sredi bele, vesele vasi v zeleni, prijazni dolini, med ljudmi in nevednimi, nedolžnimi bitji, ki so posebej izbrana in izvoljena, da vidijo zaklade kresne noči. Nad vasjo je stal
Politične vesti.
+ Vladna kriza se naha ja neposredno pred rešitvijo in kakor vse kaže, se ne bo rešila v prid opozicijskemu bloku. Značilno je, da poročajo listi, kako napenjajo dr. Korošec in njegovi tovariši vse sile, da bi prišli v poštev pri eni ali drugi kombinaciji. Napaka taktike Jugoslovanskega kluba tiči ravno v tem, da se nanj v odločilnem trenotku ni mogel zanesti ne zaveznik in ne nasprotnik ter da je bil pripravljen iti v vsakem trenotku z eno ali drugo skupino, ako bi mu bile zagotovljene gotove koncesije. Taka politika more biti gotovo dobo sicer tudi plodonosna, je pa zelo .riskantna in najraje odpove v odločilnih trenutkih, ker se navadno zgodi, da obsedi .osamljena v sredi. Opozicijski blok .ravno radi tega ni mogel s svojo politiko uspevati tako, kakor bi lahko,, ker razmerje med njegovimi strankami ni bilo nikoli popolnoma razčiščeno. Vsaka stranka opozicijskega bloka je zasledovala v vsej akciji izključno svoje lastne interese. Dr. Korošec, ki je spočetka nosil v bloku velik zvonec, je bil v zadnjem času tudi tu potisnjen v ozadje in odločujoča faktorja sta postala skoro izključno Davidovic in Radič. Tudi to je znamenje spretnosti dr. Korošca. .Potisnjen je tudi v opoziciji ob stran, ker se tudi tu nanj nihče ne zanese. Tako bomo na koncu koncev doživeli, da bo 'SLS ostala popolnoma osamljena kakor na cesti ciganska sirota, ki jo vse drega pod rebra. Prepričani smo, da bo tedaj zapisal »Slovenec«, da je ostala SLS zvesta svojim načelom in da je ni mogla omajati v njeni načelnosti nobena sila. Tako je že pisal in bo pisal vedno takrat, kadar bo snubljenje voditeljev SLS ostalo brez uspeha.
+ Na vsak način v vlado! Voditelji SLS so tako zanesljivo pričakovali, da bo sestavil novo- vlado onozicijski blok, da so na skrivaj že določili svoje kandidate za ministre. Kakor hitro pa so se zadnje dni pokazali zanesljivi znaki, da dobi Pa-šič mandat za sestavo nove vlade, so se obenem kakor navadno pojavili tudi glasovi, da bi bil Jugoslovanski klub pripravljen izdati opo-zicijonalni blok in stopiti v zvezo s tolikrat opsovanim Pašičem in Pri-bičevičem, samo da bi dobil kak topel kotiček v vladni družbi. Ti glasovi so tem bolj verjetni, ker vedo voditelji SLS, da bo njihova zveza z Radičem takoj razpadla, ko se otvori volilni boj. Zato bi na vsak način radi prišli v vlado, ker le na ta način uoajo, da bodo mogli ohraniti svoje mandate. Kakor na kaže, so se opekli tako na eni kakor na drugi strani.
+ Pred razpadom opozicijskega bloka. Ko se je v Beigradu pokazalo, da je položaj opozicijskega bloka oslabljen, so se zastooniki Jugoslovanskega kluba začeli za hrbtom
ostalih članov bloka pogajati z radikalci glede vstopa v njihovo vlado. Seveda je to v vrstah bloka zbudilo veliko nezadovoljstvo-, ker se je pokazalo, da se ne morejo zanesti drug i-- drugega. Da tako postopanje ne more okrepiti pozicije opozicijskega bloka, je gotovo. Res pa je, da potapljajočo se ladio zanuščajo prve — podgane.
+ Zavezniki. Dr. Korošec je Radiču zaveznik in časopisje SLS je bilo vse navdušeno za Radiča, dokler je upalo, da bodo njegovi komandanti z Radičevo pomočjo splezali na vlado. Radič pa je vedel, kaj je bil glavni nagib dr. Koroščevega prijateljstva, pa ni hotel držati tako hrbta, kakor bi želeli politiki iz SLS. Da, Radič je bil še celo tako nesramen, da z dr. Korošcem niti nobenega dogovora ni sklenil glede sporazumnega sodelovanja pri volitvah, pač pa ga je sklenil z g. Prepeluhom, ki svojo stranko šele ustanavlja. To je res smola. Dr. Korošec je na eni strani odbil radikale, na drugi strani pa ga od sebe zopet Radič potiska proč. Godi se tisto, kar smo mi že nekdaj prerokovali, namreč, da bo dr. Korošec obsedel med dvema stoloma. Av!
+ Radičev manifest. Radičeva stranka je imela 1. maja v Zagrebu kongres, na katerem je sklenila izdati manifest, ki pa ni bil takoj izdan v javnost z ozirom na politični položaj v Beigradu in kakor se sodi na posredovanje ostalih strank opozicijskega bloka. Medtem pa je že objavil ta manifest dunajski list , Die Stun-de“, kateremu ga je vsekakor izročil Stjepan Radič sam, ki ni zvedel pravočasno, da je bila objava manifesta zadržana na posredovanje opozicijskega bloka. Manifest je naslovljen: „Hrvatskemu narodu, kakor tudi
enake . pravice, enake dolžnosti in enako svobodo. Končno bi se razdelitev države na pokrajine ne mogla izvesti zaradi pomešanosti plemen in vedno bi se nekomu godila krivica. Sreča je torej, da se država ne more razdeliti v male državice in v kake gotove kneževine. To je in je bila samo želja naših neprijateljevi11 Glede revizije ustave je izjavil, da se ne sme dopustiti, ker bi s tem nastale same komplikacije in bi prišlo v nevarnost vse ono, kar je bilo rešeno rednim potom. „Kar je bilo s krvjo ustvarjeno, bomo tudi s krvjo branili pred onimi, ki poskušajo se dotakniti našega obstoja," je naglašal Pašič. Ta govor Pašičev smatrajo za otvoritev volilnega boja.
+ Vlada in narodne manjšine. Vlada je začela razpuščati nemška in mažarska društva, ki so sc bavila
bili so pa vedno nesposobni za vsako delo.«
+ Slovenski gospodarski krogi in politika. »Trgovski list«, ki je glasilo slovenskih gospodarskih krogov, je pretekli teden zapisal z ozirom na prihodnje volitve v narodno skupščino med drugim tudi tole: »Mnenja smo, da je bilo pri nas j) elit ek e dovolj. Treba misliti bolj na potrebe realnega in praktičnega življenja. Če bodo nove volitve in se bodo postavljali kandidatje, je jasno, da se jih bo moralo izbirati po velikih in težkih nalogah, ki jih čakajo. V bodoči skupščini bo treba končati brezplodno državnopravno politiko in se lotili resno organizacije gospodarstva. Priti morajo na dnevni red naša velika gospodarska vprašanja, kakor izenačenje davčnega sistema in davkov,
hribček, okrog in okrog obzidan, z nizko cerkvico na vrhu.
Sirovo in brezčutno, brez usmiljenja in ljubezni so ga zagrebli v globoka, temna nedrija njegove matere in domovine. Z nasmehom se je poslovil od sveta in bele, prašne ceste svojega žalostnega romanja takrat, ko ga je obšlo veselo in sladko spoznanje širne, vseskupne matere in domovine in mu je bilo zato vse odpuščeno.
Ko pa je legla temna noč na zemljo in so se zaiskrili milijoni svetlih zvezd na prostranem nebu, so se vzbudili okrog njega bratje in sestre od početka sveta, pokazali so svoje zemske slabosti, ki se niso mogli od njih ločiti in so jih ponesli s seboj k počitku, in spoznal je z žalostjo in obimom, da niti tu ne bo imel pokoja, da je tudi tujec med njimi. Vstal je, ni več poljubil črne grude m odšel je zopet čez doline, gore in bistre vode, iskat konec sveta in domovino. Niti v črni grudi ni našel ljubezni in odpuščanja.
„O usoda, zakaj si taka?" se je vpraševal večni popotnik, tujec med tujci, ko je romal v tihih, samotnih nočeh po beli, prašni cesti.
vsem ostalim slovanskim ,in neslovanskim bratom, kmetom in delavcem, ki žive v Jugoslaviji." Med drugim pravi ta Radičev proglas:	„Iz
strahu pred narodom si je Paši-čeva vlada kupila prijateljstvo Ita-,. lije z izdajstvom Reke in severnega Jadrana. Pričela je poleg tega s parcelacijo Slovenije, Hrvatske in Bosne in Pašič je pripravljal, da bi narod lažje obdržal v vojaški pokorščini, tudi napad na Bolgarijo. Da bi preprečilo to vojno, je hrvatsko narodno zastopstvo odšlo v Belgrad, da strmoglavi vlado, ki se je mogla vzdržati na krmilu samo s tiranstvom in korupcijo." Manifest po-vdarja, da so Hrvati in Slovenci skoraj brez izjem republikanskega mišljenja in poziva srbske brate, naj se tudi oni izreko za republikansko idejo. V manifestu naglaša Radičeva stranka dobesedno: „Mi smo republikanci, ki stojimo na temeljnih načelih človečanstva in ustavnosti. Odklanjamo vsako revolucijo, vse atentate in nasilstva, ne iz strahu ali iz strahopetnosti, marveč na temelju svojega pacifističnega prepričanja, brez katerega mali narodi ne morejo živeti. Juo-oslavija ima 12 milijonov delavnih ljudi. Polovica od teh je že organizirana v naših vrstah in dru^a polovica stopa vedno bolj energično na našo stran." Medtem je v Belgra-r’ že tudi padla odločitev glede rešitve vladne krize in je tudi Radičev ..Slobodni dom" objavil celotno besedilo tega manifesta, vendar pa ga je zagrebško državno pravdništvo zanlenilo. Belgrajski listi, ki so objavili Radičev proglas, niso bili zaple-rdeni.
+ Radikalna stranka in vidovdanska ustava. Radikalna stranka je pretekli teden priredila v Bjelini velik shod, na katerem je tudi govoril ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je označil ob tej priliki stališče radikalne stranke glede ustave. Pašič se je skliceval na st. gefmainsko mirovno pogodbo, ki določa, da se vsi Srbi, Hrvati in Slovenci ujedinijo s kraljevino Srbijo v edinstveno državo. Pašič je dejal: „Saintgermainska mirovna pogodba nam jamči to in takšno državo. Končno zahtevata napredek in sreča našega naroda edinstveno državo. Mi smo to izvedli v Vidovdanski ustavi. Uredili smo državo, v kateri imajo vsi državljani
s politiko. V Vojvodini uporablja vla- pospeševanje obrti z modernimi za-
~	' ‘	’ koni, ureditev prometnih vprašanj,
ureditev vprašanja kreditov za trgovino, industrijo, obrt, kmetijstvo. -Prijeti se ho treba enotno uredbe Obrtnega zakona. V gospodarskem ožini je doslej kamor pogledamo ledina. Za vsa ta vprašanja bo treba sposobnih ljudi. Treba je delitve dela in za delo pretežno gospodar-skega značaja treba ljudi, ki so za tako resno delo usposobljeni po svoji preteklosti, po svojem poklicu in delu, po svojem poznavanju razmer, po svojih sposobnostih, po svojem znanju in po svojih zvezah.« — Čimdalje bolj se pojavljajo glasovi, da je treba slovenskim strankam izpremeniti dosedanjo smer golega hujskanja in frazarjenja, kar velja seveda v prvi vrsti za SLS kot najmočnejšo slovensko stranko, in da se je treba lotiti resnega dela za ljudske koristi in potrebe.
r+ Značilno! V zadnjem »Kmetijskem listu« čitamo v nekem polemičnem dopisu iz Horjula proti »Domoljubu« in pristašem SLS med drugim: »Da »Samostojna stranka« ni veri sovražna, je podal tudi lep dokaz vaš najsijajnejši agitator (namreč pristaš SLS. Op. ur.) pri zadnjih državnozborskih volitvah, ki jo je uvrstil pred »dr. šušteršiče-vo« stranko. Rekel je nekemu volil-cu, ki ni hotel kroglice spustiti v skrinjico SLS: »Če pa že greste volit, pa raje zaženite v skrinjico »Samostojne stranke«, nego v skrinjico dr. Šušteršičeve stranke.« Navajamo to brez komentarja.
+ Za občinske volitve v Medvodah se je sklenil med SKS in JDS volilni sporazum.
da proti nemškim in mažarskim društvom zakon o zborovalni in društveni svobodi, ki so ga uveljavile bivše maž. vlade, da so mogle tlačiti nemažarske narodnosti. Kakor poročajo listi, bo vlada radi zaščite državnih interesov začela nadzorovati tudi delovanje nemških društev ih organizacij po drugih krajih države in to zlasti v Sloveniji, ker je ta del naše države najbolj izpostavljen politični propagandi od strani Nemcev iz inozemstva. Baje bodo tudi v Sloveniji razpustili razna nemška dru-štva.
+ Republikanci v Sloveniji. Radičev „Slobodni dom" od preteklega tedna naznanja, da je urednik „Avtonomista" g. Albin Prepeluh posetil na Dunaju Stjepana Radiča ter se ž njim popolnoma sporazumel radi bodočih volitev v narodno skupščino.
+ Grafenauer o SLS. Bivši državni poslanec in osiveli koroški prvoboritelj g. Grafenauer, ki je bil v prvem narodnem predstavništvu še v vrstah Jugoslovanskega kluba, je moral žal tudi- na starost spoznati, da vodi politika voditeljev SLS slovensko ljudstvo v propast. Razočaran vsled te protiljudske politike je zapustil že pred par leti SLS in vstopil v radikalno stranko, ki jo sedaj organizira na shodih po Sloveniji. Kakor poroča »Radikal« je imel nedavno dva shoda in sicer v Mariboru ter v Prevaljah. Po navedenem listu je g. Grafenauer, ki dobro pozna ljudi v SLS, na shodu v Prevaljah »dokazoval, da so bili ravno klerikalci tisti, ki so hoteli v Jugoslaviji živeti od puhlih fraz in ž njimi slepiti naše vemo ljudstvo,
Po svetu.
* Kongres slovanskih geografov in etnografov v Pragi. Zborovanje slovanskih geografov in etnografov se bo otvorilo na svečan način v Pragi dne 4. junija. Protektorat nad kongresom je prevzel predsednik Masaryk. Med člani predsedništva so češkoslovaški minister za zunanje stvari, minister za prosveto in vojni minister. Za častnega predsednika je bil soglasno določen dr. Jovan Cvijič, ki velja za prvega slovanskega geografa. Kongres bo trajal 4 dni.
*ltalijanska ljudska stranka in volitve. Znano je, da želi sv. stolica, naj duhovniki ne posegajo preveč aktivno v politiko, da bi radi tega ne trpel ugled cerkve. Zato tudi pri zadnjih volitvah v Italiji ustanovitelj italijanske ljudske stranke duhovnik don Sturzo ni več kandidiral. Značilno pa je, kako o tem, kakor tudi o izidu volitev za italijansko ljudsko stranko don Sturzo sam. Pariški list »Temps« je namreč pred -dnevi objavil izjavo don Sturza, ki jo je podal njegovemu rimskemu dopisniku in v kateri pravi med drugim:	»Pri zadnjih volitvah
sicer nismo dosegli tako velikega uspeha kakor v letu 1921; toda radi tega pa ne mislite, da je stranka danes šibkejša. Ako bi ne bilo sedanjega volilnega zakona, b i poipolarci dobili več poslancev kakor pri volitvah v 1. 1921. Kljub hudemu pritisku smo dosegli
650.000	glasov. Moja stranka bi imela 40 poslancev, ki bi tvorili kompaktno skupino; skupina bo v opoziciji, ki je zelo razdeljena, najmočnejša. Naša stranka bo ostala nadalje predvsem de-
mokratska. Jaz sem moral prepustiti vodstvo stranke drugim radi talarja. Kot duhovnik se nisem hotel izpostavljati napadom, kajti pri tem bi trpel ugled vere. Na moje mesto je prišel lajik. Zagotavljam Vam, da tekom 4 let, ko sem bil politični tajnik stranke, nisem imel odnošajev z Vatikanom in sicer niti javnih, niti tajnih.«
*	Zavod sv. Jeronima izročen Jugoslaviji. Italijanske oblasti so prošlo soboto izročile jugoslovanskemu poslaniku v Rimu zavod in cerkev sv. Jeronima. V prisotnosti našega poslanika je bil s -cerkve in ostalih poslopij odstranjen avstrijski grb in nameščen grb naše kraljevine. Obenem se je prvikrat razobesila jugoslovanska zastava.
*	Promocija Mussolinija. Kakor
znano, se italijanski ministrski predsednik Mussolini pripravlja na doktorski izpit, ki ga hoče položiti na vseučilišču v Bologni. To vseučilišče je hotelo svoječasno imenovati Mussolinija za častnega doktorja. Mussolini pa je odklonil samo »častni« naslov in je javil vseučilišču, da hoče položiti pravi doktorski izpit. Za disertacijo si je izbral razpravo o Machiavelliju. Mussolini bo napravil izpit bržkone dne 15. junija. Da mu bodo profesorji pri izpitu gledali skozi prste, si lahko mislimo.
'liaročajte in razširjajte „Ljudski tednih"!
Domače vesti.
— Kdor potrebuje za pošiljanje naročnine poštnih položnic, naj to sporoči upravi „Ljudskega tednika11, da mu jih pošlje.
— Nekateri p. n. gg. naročniki še niso poravnali naročnine za prvo polletje v znesku Din 25.— Prosimo, naj to nemudoma store, da ne b::no prisiljeni ustaviti jim pošiljanje lista.
— Praznovanje 1. maja je poteklo v Ljubljani kakor tudi po drugih mestih Jugoslavije popolnoma mirno. V Zagrebu se je vršila mala demonstracija, ki .se je končala popolnoma mirno.
— Zvišane občinska trošarinske naklade v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal naredbo, da sme mestna občina ljubljanska v kritje občinskih potrebščin pobirati naslednje zvišane obč. trošarinske naklade: na rum itd. po 15 Din od litra, na špirit in žganje po 15 Din 'za hekto-litersko stopinjo (za liter alkohola); na na vino v steklenicah po 10 Din od vsake steklenice in na pivo po 50 par od litra. Prost občinske trošarinske naklade je oni špirit, ki se v izna.nstvene namene prejema brez plačila državne trošarine in poleg tega oni špirit, ki se dovoljuje v znanstvene in zdravilne namene inšpektorju ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani.
— Požar v Dravljah. V soboto 3. t. pi. ob 23. je nastal ogenj pri posestniku Ant. Kušarju v Dravljah, Ker je imelo poslopje slamnato streho, je bilo mahoma vse v plamenu. Pohištvo je bilo rešeno, poslopje pa je vkljub tem, da so takoj prispele požarne hrambe iz Dravelj, Zgornje Šiške, Šent Vida in z Gline, pogorelo do tal. Kušar ima okoli
50.000	Din škode, ki pa je deloma krita z zavarovalnino.
— Elektrifikacija Gorenjske. Uprava elektrarne Završnica je sklenila z Jugoslovansko - češkimi tvornicami bombaževih tiskanin v Kranju pogodbo za dobavo električnega toka ter se je komisijonalni ogled za napeljavo daljnovoda že vršil. Velike gospodarske važnosti je tudi gradnja nove električne centrale na Savi, katero gradi veleindustrijalec g. Vinko Majdič, in
g Izvoz našega vina v Češkoslovaško. Iz Belgrada poročajo, da je generalni konzul ičeškoislovaške republike v Belgradu obvestil našega ministra za trgovino, da je pristala češkoslovaška vlada na izvoz naših vin v Češkoslovaško. Za to koncesijo si ni pridržala češkoslov. vlada nobene kompenzacije, tudi ne one, ki bi prišla prvotno v poštev, namreč uvoz češkega piva v našo državo. V posebnih pogajanjih se bo še določil kontingent našega vina, ki ga bomo mogli uvoziti v Češkoslovaško. To kontingentiranje je potrebno radi pogodb, ki jih ima Češkoslovaška :z drugimi državami. Določeni kvantum našega vina bi plačeval potem minimalno carino.
g Stanje setve v Vojvodini je zelo ugodno in obeta dobro letino. Najboljše kažejo posevki v severni Bački in v severnem Banatu. V južnem delu Bačke in Banata je povzročila voda (deževje )mnogo škode, ki pa jo bo mogoče popraviti, ker bodo kmetovalci zemljišča ponovno posejali.
katera bo v par mesecih že mogla obratovati. Govori se o sporazumu obeh elektraren za skupno oddajo električnega toka, s čemur bo Kranj in okolica, po možnosti cela Gorenjska, preskrbljena z zadostnim in cenenim električnim tokom.
— Občinske volitve za okolico Celje so razpisane za 16. junija t. 1.
— Tihotapstvo. Uradno objavlja veliki župan ljubljanske oblasti: Tihotapstvo z vsemi monopolskim! predmeti se je zlasti v zadnjem času tako razvilo, da to stanje že ogroža v državnem proračunu predvideno vsoto dohodkov iz monopolov. Badi tega je narodna skupščina na predlog ministrskega sveta v seji dne 30. marca 1924 v čl. 76 finančnega zakona za leto 1924-25 uzakonila sledečo odredbo: »Od plačane kazni in ocenjene vrednosti tihotapskih predmetov dobljena vsota se po odbitku stroškov, monopolske takse in takse po taksnem zakonu razdeli takole: ena tretjina pripade državni blagajni, ena tretjina onim, ki krivca primejo ali ga pomagajo izslediti brez ozira, ali so državni organi ali ne, in ena tretjina fondu za pobijanje tihotapstva.« Iz tega je razvidno, da nagrade za zasačenje tihotapcev niso deležni samo državni organi, temveč vsakdo, ki tihotapca prime ali pomaga, da se tihotapci izslede in primejo.
— Amerikanci v Jugoslaviji. Cu-nard linija v Newyorku je organizirala izlet Jugoslovanov iz Amerike v Jugoslavijo. Izletniki odpotujejo iz New-yorka 7. maja s parnikom »Aquitanijo«.
— Izseljevanje iz naše države. V teku meseca marca se je izselila iz naše države 1794 oseb, od katerih je bilo 1212 moških in 582 žensk. Največ se je izselilo ljudi iz Vojvodine in sicer v Ameriko in predvsem v Brazilijo.
— Škoda vsled poplav. Po poročilih ministrstva za kmetijstvo in vode znaša skupna škoda vsled zadnjih poplav več kot 30 milijonov dinarjev. Škoda je pa gotovo še mnogo večja, ker ministrstvo še ni dobilo poročil iz Bosne in Čmegore, kjer so bile tudi velike poplave.
g Naš izvoz sliv. Po podatkih min. za trgovino je bilo letos izvoženih iz naše države 30 milijonov kg suhih sliv v vrečah in 6 milijonov kg izbranih .sliv, etiviranih v zabojih. Pekmeza iz sliv se je izvozilo nekaj nad 2 milijona kg. Za vso to količino sliv in pekmeza so dobi Koproducenti približno 310 milijonov dinarjev. Ker povpraševanje po naših slivah še traja bodo najbrž izvozili še kakih 3—4 milijone kg sliv v letošnji izvozni kampanji.
g Vzorčni semenj v Belgradu. Odbor za prireditev vzorčnega semnja v Belgradu je dobil zemljišče v izmeri
40.000	kvadratnih metrov, kjer bo postavil potrebna poslopja in paviljone za razstavo. Prvi vzorčni semenj v Belgradu bo prirejen že letošnjo jesen. S tem sejmom bomo imeli v naši državi štiri redne vzorčne sejme, namreč v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu in Belgradu.
g Italijansko posojilo Jugoslaviji. Listi poročajo, da dobi Jugoslavija v Italiji 600 milijonov do 1 miljarde lir posojila. Del te
vsote je določen za Belgrad, ostalo pa za gradnjo železnic in drugih javnih del. Bel-grajsko posojilo bo predložil v podpisovanje bančni konzorcij, kateremu na čelu bo Banca Adriatica v zvezi z milansko Banca popolare in Banca comerciale italiana. Posojilo za gradnjo železnic bo predložila v podpisovanje Banca commerciale v zvezi z gori omenjenima zavodoma.
g Prvi obrok bolgarskih reparacij v zlatu. Bolgarska narodna banka je izplačala delegatu naše Narodne banke 1,470.000 frankov v zlatu kot prvi obrok, ki ga mora Bolgarska plačati naši državi od splošne vsote 300 milijonov levov.
g Prenos denarja preko državnih mej. Novi finančni zakon določa, da se
,r Najdaljši most na svetu je »Levji most« pri Sangangu na Kitajskem. Dolg je nad 8100 m in izgrajen na 300 posameznih obokih.
r Aeroplani s posteljami. Na Angleškem bodo v kratkem v .zrakoploA'-nem prometu vpeljani aeroplani s posteljami, kakor so v železniškem prometu vpeljani »spalni vagoni«. Piloti imajo namreč rajši ponočno vožnjo, kajti po solnčnem zahodu ponehajo po navadi vetrovi in zračne struje, ki jih povzroča menjavanje toplote na zemeljski obli.	'
r Dolina smrti. Na poluotoku Kaliforniji se nahaja dolina, ki velja za
Živina. V Zagrebu so pretekli teden plačevali za kg žive teže: voli domači I. 14.50—15.75, II. 13—14, III. 12 do 13, bosanski I. 13-44, II. 11—13, III. 9 do 11, biki 12.5—13.5, krave domače I. 13—14, II. 12—12.5, III. 10—11, junci domači I. 14—15, II. 13-14, bosanski 11 do 13, telice domače I. 13—14, II. 12.5—13.5, bosanske III. 11—12, teleta 15—16.
Krma! Zagrebške cene preteklega tedna: seno neprešano I. 125—138, II. 100—112, prešano 150, otava 130—162, detelja in lucerna 140—175, slama I. 100 do 125, II. 75—100 Din za 100 kg.
Prešiei. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile 2. t. m. nastopne cene: 5—6 tednov Din 120—225, 7—9 tednov Din 250—410, 3—1 tedne Din 600—700, 5—7 tednov Din 850—900, 8—10 tednov .Din 1050—1150, 1 leto stare Din 1425 do J625, kilogram žive teže Din 17.50—18.75, kilogram mrtve teže 'Din 21.25—26.25, .koze komad Din 300—350, kozliči komad Din 62.50—90.
Vinogradniške potrebščine. Modra galica 9.5—10.5 Din za 1 kg franko Zagreb, žveplo 3.20—4.25 Din za 1 kg, ra-Jija 11—13 Din, natrijev triosulfat 6.50 do 7, galun 5—5.50 Din za 1 kg.
Umetna gnojila. Zagrebške cene: Superfosfat 115—120, kalijeva sol 150 do
ne bo več uvajalo proti osebam, ki vzamejo preko meje s seboj več denarja, kakor pa je dovoljeno, kazensko postopanje kot proti tihotapcem, temveč administrativno postopanje.
g Obtok bankovcev v naši državi je znašal po izkazu Narodne banke z dne 22. aprila 5549.6 milijona dinarjev, t. j. :za 42.9 milijonov dinarjev manj, kakor po prejšnjem izkazu.
g Vrednost denarja dne 7. t. m.: V Cu-rihu 100 Din 7 švicarskih frankov; na zagrebški borzi 1 dolar 78.875 do 79.875 Din, 1000 avstrijskih kron 1.275 do 1.1475 Din, 100 franc, frankov 517.50 do 522.50 Din, 100 italijanskih lir 356 do 359 Din.
najtoplejši kraj na svetu. Dolina leži pod morsko gladino, je dolga 160 kilometrov in široka od 3 do 13 kilometrov. Na podlagi dolgoletnih opazovanj je neki francoski učenjak dognal, da je ta dolina najtoplejši kraj na zemlji. Srednja toplota znaša po zimi okoli 18 stopinj, poleti pa okoli 35 stopinj nad ničlo. Meseca julija leta 1913. je bilo 57 stopinj toplote. Kadi neznanske vročine je v dolini razstlinstvo malo razvito ,tudi živali je malo. V poletnih mesecih se prebivalci selijo na gore. Evropejci ne morejo prenašati podnebja tega kraja, ki ga Amerikanci imenujejo »dolina smrti«.
155, apneni dušik 325—330, Thomaseva Žlindra 150—160 Din za 10 kg.
Les. Cene preteklega tdna: Postavno postaja v Sloveniji hrastovi hlodi
I.	1500—2000, II. 800—1000, za furnirje 3000—4000, hrastove deske neobroblje-ne 3000—3500, obrobljene 5300—5500, bukove klade I. 300—400, jasenove deske (m3) 1500—1700, drva za kurjavo, mešana, vagon 2800—3000, bukovo oglje, vagon 9000—12.000 Din. — V Italiji notira-jo postavno Postojna za m3: jelove deske, od 20—60 mm, od 17 cm dalje I. in
II.	246 lir, III. 182 lir, hrastovi tavola-mi, neobrobljeni 755 lir, bukovi tavola-mi, neobrobljeni 445 lir, jasenovi tavo-lami, neobrobljeni 605 lir.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
Priporoča se miataratno
ERMAN & ARHAR
St. Vid, nad LjnMiano 4.
za vsa stavbna in pohištvena dela. Stalna zalega pohištva in tapetniških izd« Ikov. Cene nizke! Delo
solidno!
Načeti in proračuni brezplačno.
Gospodarstvo.
Raznoterosti.
Tržne cene.
Hramilni in posojilni zavod
r. z. z o. z.
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 23 sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
Vloge na tekoči račun, najugodnejše po dogovoru. Daje posojila proti popolni varnosti, najkulantnejše
do 12. d