de I bi 1, t la d| obri dej ota! i jat rme 1 sli > m ini. □ dj ur. m a ni se pro e kž AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN TURNING DAILY NEWSPAPER NO. 23 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MOKŠ K5, JANUARY 27TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Vlada v Washingtonu začela s pogajanji, da se nadaljuje CWA delo Washington, 26. januarja. Kot Zediiijene države bodo za- V glavnem mestu so zaceli cele graditi največjo mor-j z neusmiljeno vojno proti narico v mirnih časih CWA izkoriščevalcem Sinoči se je vršjji^eja delni- Washington, 2G. januarja. Da: Washington, 26. januarja. Ju-.carjev North Am Sli je sedaj določeno, prenehajo vsa'razmere med Japonsko in med stični oddelek vlade je začel da- banke. Delničarji tere CWA dela z dnem 1. maja. To' Zedinjenimi državami niso nad nes z obširno preiskavo v graftu, | sklenili, da se gre tod Pomeni, da bo s 1. majem odslov-! vse prijazne se sklepa iz tega, ki se Je vršil v CWA administra- načrtom za reorganzacijo banke Ja giede bodočih načrtov japon- načrt, da se zvišajo dohodninski sebnem govoru izjavil, da 90 od ljenih od vladnih del približno ker je poslanska zbornica odo-ciji in okoli nJe- Ena oseba je naprej. Prihodnji Militarizem japonske via- Kongres je začasno sprejel Nobenega izkoriščanja ne de silovito napadan v predlog, da se bogate sme biti, zatrjuje NRA parlamentu v Tokio ljudi visoko obdavči administrator Johnson Tokio, 26. januarja. Ko so čla- Washington, 26. januarja. Od- Worcester, Mass., 26. januar- rican Trust sb soglasno ni japonskega kabineta včeraj sek zbornice poslancev za "pota ja. General Hugh Johnson, NRA vt^dlozenim oddali parlamentu svoja poroči- i" sredstva" je pogojno sprejel administrator, je danes v po- '1,000,000 delavcev. Vlada je bi- brila mornariško predlogo, gla-'bila danes že aretirana. Admini- j vsi delničarji pokli ani na ban- samezni člani parlamenta tozade- davčili onih, ki dobivajo izpod NRA izkorišča male trgovce in teden bodo t,ke vlad6) &Q privolili, da jih po- davki. Toda dočim ne bodo ob- stotkov pritožb, ki trdijo, da j Ia mnenja, da bo do tedaj dovolj »om katere se bo začelo graditi | strator Hopkins je danes izjavil, ko, kjer bodo povecdi, za koliko vno vprašujejo. In pojavilo se je §7,000.00 letnih dohodkov, pa na- podjetnike, prihaja iz onih kro-— drugih del odprtih za brezposel-1 več vojnih ladij v Ameriki kot da s0 Prišli na sled ogromni sle- podpišejo delnic v Reorganizira- več anti.militaristov, ki so ja- meravajo toliko bolj zjvišati dav- gov, ki sami izkoriščajo delavce i ■ no, poleg tega pa trdi vlada, da kdaj v mirnih časih. Za vojno1 Parji pri CWA upravi. Poneveri-1 ni banki. Mnenje j bilo na seji, ponskim ministrom stavili jako ke za bogatejše sloje prebival- s tem, da jim plačujejo sramot-j i je nemogoče potrošiti nadal j ne'mornarico je bilo dovoljenih10 se J'e v kratkem času nad ; da naj sedanji deljc-arji podpi- neprijetna vprašanja. Največ stva. Kar se tiče nižje plačanih no nizke plače. Johnson je jasno milijone za CWA dela, ne da bi $284,727,244, Sklenjeno je bilo §100,000 javnega denarja. V saj o za najmanj »0,000 delnic vprašanje je moral odgovarjati oseb, ostanejo davki kot so do- povedal včeraj, da bo NRA ad-v kratkem zmanjkalo denarja, zgraditi nove vojne ladje, tako j Washingtonu se silno jezijo, da in za drugo se bojapeiiralo na minister za tujezemske zadeve sedaj. Samske osebe, ki zasluži- ministracija točno gledala, da se 4,000,000 CWA delavcev je do- da bo ameriška mornarica pose- je prišlo do tega, ker so bili mne- vlagatelje, da podiifejo. .. Vsak, Koki Tirota. Poslanec Futaara jo $1,000 na leto ali'manj, ne enaka izkoriščanja popolnoma bivalo približno na teden $70,-'dovala polno dovoljeno oborože-j nJa> da imaJ° poslovalni sistem kdor misli kupiti d< .»ice, sedanji je najprvo kritiziral japonsko plačajo nobenega davka. Enako odpravijo. NRA ni bila ustvar-000,000, kar znese v desetih ted-1 no moč. Prihodnje leto se vrši,lako "Peljan, da graftarji ne bo- delničar ali vlaga .jj, lahko že vjado> ker dovoljuje tiskanje huj- poročene osebe, ki zaslužijo $2,- jena, da bi se kdo radi nje boga-i )iih $700,000,000, in v enem letu I mednarodna mornariška konfe-:do m0^H blizu- Seveda, če se po- sedaj pride na ban!Q in tam po- Kkajočih plakatov, v katerih se 000 na leto ali manj, s« izvzete til na ta način, da bi računal vi-:bi zneslo ogromno svoto nad $3,- renca, in Zed. dižave bodo za misli, da je takorekoč preko noči ve, koliko delnic bdjjjpil. Stem hujska na vojno, prerokujejo od davka, poleg tega pa imajo soke cene za svoje izdelke, na 5)00,000,000. Vendar je vlada za-j njo pripravljene. Mednarodna Prišl° štiri milijone ljudi v vlad- se razume, da bo pličai delnice le vojno in poveličuje militarizem. Pravico odtrgati $400.00 od dav- drugi strani bi pa plačeval pre-|čela z gotovimi pogajanji, da se1 pogodba, kot se glasi danes, pri- r0 službo v 48- različnih državah tedaj, če bo podpis nega kapita- Zlasti je povdarjal neki"daljši!ka za vsakega mladoletnega otro- nizke plače svojim uslužbencem, j CWA dela raztegnejo preko 1. j znava Zed. državam za vsakih 5 in tisočerih različnih mestih, se la za $125,000. če *> ne bo do- članek, ki je bil tiskan v nekem ka. Ali v kratkih besedah pove- Ostalih deset procentov pritožb | tnaja. Pogajanja se vodi na sle- vojnih angleških ladij enako šte- ,ahko Pričakuje, da pride do volj podpisalo, sevo, se vrne vsa- mesečniku, in v katerem članku dano: Vsi oni. ki so dosedaj slu- je pa upravičenih v toliko, ker so deči podlagi: 1. CWA delavci j vilo, Japonski pa le tri za vsakih |zmede in do nesporazuma, in tu- kemu denar, če ga .ježe plačal na ,,e natančno opisuje kako bo pri- žili manj kot $7,000 na leto, jim pravilniki za dotične obrti ali tr- afta. Vendar je ad- delnico. Delničar j i| ^ tudi izv0" šlo do vojne med Zefdinjenimi dr- bo ostanejo na delu v onih mestih, pet ameriških ali angleških. ja.| pasem do grafta |kjer je brezposelnost velika. De-1 ponska je pa zadnje čase pono-! ministrator Hopkins silno srdit, lili odbor treh možj ki bo delal z ?.avami in Ja] iali bi do 1. junija ali mogoče vno izjavila, da bi rada povečalaj Izjavil ie> da bo justični oddelek odborom vlagateljev, da se ta vojna vodila i 1 » . ~----... .... . . . ..!.-, r\ftnl---11 ... __..rt-^fo«,' .. : „ ^r.Xv.4- X' PO ^"./.vw A (1 CI 1 V , ' dohodninski davek nekoliko govine pomanjkljivi. To je bil Japonsko, kako se bo znižan, oni pa, ki zaslužijo nad vzrok, da je predsednik imenoval in da bo končno Ja- j$7,000 na leto, jim bo davek zvi- posebno komisijo, ki bo natančno I dalj. 2. V farmarskih mestih bi svojo vojno mornarico. Ameri-1 v'lade poskrbel za graftarje in | načrt izpelje v najkrajšem času, ponska zmagala. Odgovarjal je šan. Na primer, kdor je leta preiskala te vrste pritožbe in bo ?e CWA delo opustilo, toda podiški krogi ne gledajo preveč z ve- kontraktorje, dočim bo sam skr- in da se slovenska banku odpre, minister za domače zadeve, ki je, 1932 zaslužil $20,000, je plačal tudi odpravila vzroke za take Pogojem, da dobijo CWA delav- seljem na te japonske zahteve. | bel> da Pridejo notranji uradni- V ta odbor so bili f-voljeni: An- jZjavji; da se vlada pripravlja, $886.00 dohodninskega davka, pritožbe. Končno je general ci delo na farmah. 3. Znižajo Za mornarico Zed. držav se da- ki CWA organizacije pravici v j ton Grdina, John Gornik in Wm. da v bodoče kontrolira take pu-'kdor je pa v letu 1933 zaslužil Johnson izjavil, da je prepričan, naj se plače CWA delavcev tako, nes gradi 22 novih ladij vsake roke" Značilno je, da iz države Vidmar. Odbor vlagateljev bo blikacije. Drugi poslanec je zo- isto svoto, bo plačal po novem da vsa znamenja kažejo, da se da ne bodo imeli delodajalci v .vrste, in 32 nadaljnih bodo zgra- NeW York je najmanj pritožb, pa pozneje izbral svoj 1 -.zadevni;pet izjavil, da je sedanja japon- proračunu 81,092.00 dohodnin-(depresija umika. Bančni polo- mnogih mestih priliko za prito- dili s pomočjo PWA fonda. Kon- mnogo več pa iz malih držav. ž'oe, češ, da ne morejo dobiti de- gres pa bo te dni odobril gradnjo I--0 lavcev, ker CWA bolje plačuje.)nadaljnih desetih vojnih ladij. 4. Kongres mora dovoliti nadalj- -o----no Rusov, Japoncev odbor treh moz. -o- jne svote za plačila CWA delav-Jc':'m. Na vsak način Roosevelt * "Idola te dni na načrtu, da se CWA ner.adonia. 0 ' venski Od Slovenskega Doma ska vlada lahko hvaležna, ker je skega davka odstopil vojni minister Araki, ki - Kitajci prerokujejo voj- Tri velesile SO se zavzele zajje deloval kot bomba V minister-^ i„„iJ:A Jn ■ i stvu in spravljal vlado v zadr-go Avstrijo, da jO branijo z neprestanimi vojaškimi pri- m /uirnžila Jako važno za Slovence v. Geneva>25- •i'anuarja-Iz dobro i* I poučenih kitajskih virov se na- jZ. varal znanja, da nameravajo Japonci Mr. Anton' Vehovec. naš::slo-: v kratkem -udariti-«a Ruse v se- councilman v 32. vardi i verni Kitajski. To se bo zgodilo gotovo se nam sporoča: Nabral sem že nad jl^alu potem, ko bo kronan novi Franciji m Italiji v ideva-. Poročalo se je že, da se vrši12,000 podpisov na prošnjo na kraU kraljevine Mančukuo. Po-mju, aa se reši Avstrijo, kaieri| maškaradna veselica balincar-'mestno vlado, v kateri se zahte-!ma"Jkanie denarja je edini1 grozi poajamljenje 0d strani •skega kluba "Krogla" dne 18. va, da se upelje 24 urna vožnja 1 vzrok- da JaPonei niso že prej |nemsKin nacijev. iaK0 laska Kot pravami. rna za bava v Collinwoodu ■London, 26. ju bo Ang TuA Eitciiia dobila fasi »ri Kot nekakšen zaključek pred- rea; težav žaj je rešen, krediti so večji, zad posljenje večje, prodaja blaga.se je povišala. "To so fakta," je dejal general Johnson, "in sleherni državljan je lahko prepričan, da je vladsi n» rfeTu, da j^ifeiio - ve55 tpvavnp nvohlor-.r'0' stovsko vlado Tallinn, Estonija, 26. januar- t vdovar, . > veselico pti- tebruarja. Ker pa imajo isti ve- na dan po Waterloo Road do 185. j napadli Rusov, per fantje od Euclid Rifle kluba j ceste. Ta vožnja je jako po-jsvojo lastno zabavo, in ne prepu- trebna, da nujno potrebna za vse letijo pustnega torka za nobeno stanovalce v ondotni okolici. To- čeno, se je prišlo do sporazuma, zadevna peticija je bila vložena da se balincarska prireditev vr-1 zadnji pondeljek v odseku za si skupno z ženskim klubom sJtransportacijo. Zaslišanje o tej prošnji se bo vršilo v pondeljek, D., in sicer 10. februarja. Upa se, da bodo fantje od Euclid Ri-|fle kluba polnoštevilno navzoči. Na veselici se bo oddalo mnogo !'epih daril maskam. Na tej pri- 29. januarja, ob 2. uri popoldne v City Hall. Kdorkoli ima še kaj prošenj za podpise, naj jih prav gotovo prinese do nedelje na dom francoska vlada je izjavila že pred tedni, da sta na razpolago Politika V kopališčih jAvstri^ in sedajo bo tej zvezi Dr. L. L. Rodgers, zamorski1 pristopila najbrž tudi Anglija, zdravnik, aktiven demokrat, jej Angleški kabinet je Posvetil vče-skušal te dni dobiti primeren ve- j raj več ur posvetovanju, kako čer v Portland kopališču na 46.|naj se prepreči oborožen spopadi pravico razpustiti"pai-Tt^rri^iL** Tel ^ ZaH1° 86 b? l^****?- cesti in Scovill Ave. Toda repu-, med avstrijskim vojaštvom mi, , trebno pnpiavljeno. Jed in! DleS hodo iirrali Hoierjevi bra blikanci, ki so gospodarji v ko-|"'ed nemškimi naciji. Avstrij-pališču, so zavrgli dr. Rodgersa, i ska vlada je včeraj nujno apeli- : lament. rekoč, da nimajo na razpolago!*^ na angleško vlado za politi- gospodarsko pomoč, da, 59th gt> je dobik iz starega kra nobene dvorane, so vse oddane, j cno in j:'-editvi se bo videlo tudi pravega councilmana Vehovca. Tem"po-;za celo leto, kar seveda ni res. Avstrija ohrani svojo j Pusta, ki ne bo smel nič govoriti, tom pa se pozivlje vse državlja-!Rekli Pa s0> če Pokliče republi | nič piti. Pridite gotovo, da boste i ne, da pridejo v največjem šte- jkanskega councilmana Finkle, dal "'ida Počaka odgovora nost. I nil, pondeljek ob 2. uri v City 1 se pomenijo. (videli, kako se bo tovršilo. Ne po- vilu j^abite na 10. februarja. Novi uradniki Na letni seji S. N. čitalnice na Holmes Ave., se je izvolilo sledeče odbornike za leto 1934: predsednik Louis Jerkič, podpredsed- „ nik Joe Koporc, tajnik in blagaj-| ™ite vsi, komur ]e dopušča |ink Martin Nagode, zapisnikar, Charles Benevol, knjižničarka 0 Prances Martin j a.k, pomožni Mora iti cerkev knjižničar Martin Nagode. Nad- Iz bližnjega Dover, Ohio, se zorni odbor: Joe Koporc, Joško poroča, da je župan Helmkamm Jerkič in Mihael Lah. Seje se vr- obsodil tam nekega 20-letnega šijo vsako zadnjo sredo v mese-1 Walter Koonsa, da mora tekom Dr. Rodgers je 'ma na protest avstrijske vlade Hali, ko se vršfzasfiLije za bi I Poklical Finkla, pa ničesar do-!; Berlinu radi neznosne nacijske po Waterloo Road. Več vas bo segel. V mestnih kopališčih bi ka™Panje v Avstriji- Ako nem-prršlo, večji vtis bosfe naredili. V! morali imeti vsi brez razlike, j ski odgovor na avstnjsk, protest City Hall vprašajte za council-1 razven politični krogi, enake pra-1 ne bo zadovoljiv, tedaj bodo vse mana Vehovca in pokazali vam!vice, kajti kopališča so podpira- tri velesile skupno nastopile na-bodo prostor, kjer se zberete.1 "a z davki vseh slojev. ipram Hitlerjevi vlad. v Mrs. Apolonija Mevžek Poročali smo že, (ja je umrla ena najbolj poznanih rojakinj v | Clevelandu, Mrs. Apolonija | Mevžek, svoje čase jako poznana slovenska babica, ki je prinesla na svet stotine zdravih slovenskih otrok. Dostavljamo coHinwoodsicih ctrusi^, •,( ffc ljo, 28. januarja, v iSŠ5š#»n.skem ia Danes ob polnoči ie bila ro-i d°mU M Hol^tA7e" Jeliko redi nocoj večer Klub Slovenskih Pa'ets'je ' ^ » ' ^ vt «« Se, , , • vi j„v , hisan. Za vsakega z izKaznico niia ia a ® *ablCerkeV' kester, v zgornji pa se bodo vr-j^ Migs Dorothy SkJerl in Mr. januarja umrk mati ^ p0 zyokih Mr Kljunovehar- j Wm Turner Poroka se vrši pri Jožefa Vovko ojenaKrhin. Sta- momke. Prepričani smo, da bo|?v Jeronimu na Lake Shore bu. ra je bila 80 let. Ko se je lan- prireditev vsakomur ugajala.' sko leto Mrs. Hudokhn nahajala B(J popolnoma neprisiljena, in na obisku v domovini, Je ranjkajvsa^0 bo lahko izbral družbo> s svojim možem obhajala zlato j kakršno bo hotel. Zabava bo poroko. V domovini zapušča ža-;.me]a značaj piknika pod stre-lujočega soproga, hčerko Pepco, ho Komur ng bo ugajalo na žalostna vest Nemčiji. Preiskava pijanosti sina Antona, ki je poslovodja I Ognjegasni načelnik Granger še ni pripravljen s svojim poročilom glede pijanosti ognjegas-cev v slučaju požarja, ko je zgorela mlada Slovenka Mrs. Laboda. Granger je vodil tajno pre- i, . rnvinP v T . plesišču, bo sedel za mizo, in če, 4300 L k Shore Blvd ■ konsumne trgovine v lrbovljah, ge bo naveličai sedeti, bo šel i v Ameriki pa žalujočo hčerko ^ kjer se toči dobra in še pre. Ano. Naj bo blagi pokojni lahka I cej močna kapljica. Na zabavi j domača zemlja! Rooseveltov ples ic je danih za ogromni Rooseveltov ples, ki ga priredijo delavci v to- Kih praznikov. Ubit na cesti 15 letni Robert Sefcik, 996 E. 67th St. in 14-letni Ed Prijatelj, 1137 E. 66th St. sta se "sketala" nedeljo v cerkev, ali pa bo šel v ječo in plačal $125.00 Fant je v pijanosti razgrajal. Nov scrip denar Mestne in okrajne oblasti so bo tudi kompleten zbor pevskega društva "Ilirija." In ker to ne vsakdo pomagal, ima glas in sv. levard. Miss Skerl je hčerka dobro poznane pionirske slovenske družine John škerl, 438 E. 157th St. Po poroki se poda mladi par na potovanje in se vrne 12. februarja, nakar bosta stanovala Obilo sreče mlademu paru! Domača zabava Društvo "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J. priredi nocoj ve- Nad 27,000 vstopnic je že pro- ^ bo"koncert, "jim bo lahko ter domačo zabavo v SloV- izvzemški državnih, ali dru-l^hodnjih šest mesecev iti v^co I i^vo tozade^ priae so | —'----2 globe-ini^druStva sv. Vida št/25^K.1 ^tZ^SLTŠZ!^ avditoriju._ Vstopnica'^ Zft par centov, ki jih potroši Del. Dvorani na Prince Ave. Svirala bo domača godba, za vse goste bo Is. K. J-, in Oltarnega društva .Granger brutalno rapada nakar |je $1 Q() ples sepriredi v počast seveda, kdor posluh. Tako bo . , . , pa izvrstno preskrbljeno, zadovoljen vsakdo m mu ne bo . Graduiranci West Tech Na West tehnični višji šoli so zabavi. Saj bo šlo vse v iVVJ£lu, ,.......v.. ----------- — , , 1 Keevvanee Ave., v cerkev sv. avto in podrl šefeika na tla. Av-j je malo večji od prvega «11 tiskan j Kristin potem pa na pokopa. tomobilist je avto takoj ustavil,;na trdnejšem papirju. Za $l,-;,iMe sv Pavla pod vodstvom Pobral fanta in ga odpeljal v bol-. 000,000 seripa je bilo tiskanega. Augu^. F Svetek BJagi ran »ico, toda je bil že mrtev, ko je Graduiranci South šole ki wni na i bo rabi« Umon'ži-a sv. Kristine. Pogreb ranjke se -le mestna zbornic, sklenila, da rojstnega dneva našega predsed- slo;enske cerkve v Gol- graduirali sledeči: Mary Čopič, vrši v pondeljek ob 8.30 dopol-1 SVOj° lastno preiskavo, ne-^.^ rf bodo morali odpre. k«^ovensK slo. Louis Fabjan, Gertrude Kolar, , , , . , , ..dne iz hiše njene hčerke, 19703 i odvisno od načelnih Grangerja ih mestnJh dvo-l ^ki dom na Holmes Ave' i Mary Samich in Charles Spola- Po Addison Road, ko je prid?el j dale tiskati nov senp ^enar, ki | Keewanee Ave., v cerkev sv. Granger je bil jok lean Pred 'railj da se bo lahko vsem Postre-1 "gtek 7 uri zvečer! |rich. Naše iskrene čestitke mla- councilmanski ods South zemlja. Iskreno sožalje družini!10 bo /Popolnjen^ v enem te- P -anuarske koline, p0lGg tega to» Kmet' star 40 .,et' SlanuJ?č i soproga slovenskega nico dospel tja. Zadušnica V nedeljo, 28. januarja ob 1°- uri zjutraj se bo v cerkvi sy. Vida brala sv. maša zaduš-ruca za pokojnim Joseph (Di- x'e) Kocjančič. Prijazno prošeni, žijo. Naši graduiranci na High višji šoli so:-Virginia Jere- ,n le, Mary Smiljanich in John Tra-tur. Iskrene čestitke! farmer j a Po operaciji Mrs. Marjanca Knaus, 3916 Prijatelji .so St. Clair Ave., je prestala težko da se udele- operacijo v bolnici. Obiski so za-I enkrat zabranjeni. vsem sorodnikom. a v dveh' ^ ^ nacel-|pa tudi tri precej velike grozde ™ 7020 St ClaU" P°dl?" Mr. John Pečjaka v Geneva, O. Smrtna kosa 1 /1Z T • «d lanskegi pridelka, še jako ^i poročamo Prjhodnjlc. Po. e so prošeni, da jo ob. Nenadoma je preminul danes |Peto eakah^da^preiskava. j ^ jn ^^^ Noy dokaz ojgreb bo vodil Frank Zakraj-sek. | iščejo_ _ ..... zjutraj rojak Frank Baraga,; _ ! izvrstni kakovosti grozdja na-i Graduirala 1043 E. 70th St. Za pogreb boj Graduiranci pih slovenskih farmerjev. Prav! Na East High šoli je gradu- skrbel Jos. žele in Sinovi po-| 422 učencev in učenk bo gra- lepa hvala, Jerry in Mary! jirala Miss Geraldine Mišic, 1275 grebni zavod. Podrobnosti poro-1 duiralo te dni v treh višjih I * Newyorski župan La Guardia E. 74th St. z odličnim uspehom, čamo v pondeljek. Imestnih šolah. |je zbolel. ;Iskrene čestitke! Prodajalci pijače Policija je ponovno naredila pogon na nepostavne prodajalce c-pojne pijače in aretirala 1-1 eseb. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. and Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. -83 No. 23, Sat., Jan. 27, 1934 povedati, da naša mesta in naša imena se ie pišejo tako, kot jih piše Adamič. Glede trpinčenja političnih zločincevv Jugoslaviji, da jim zatikajo šivanke za nohtove, je treba tj vzeti zelo rezervirano. Da ne postopajo ž njimi preveč fratsko, bo morda pa že res. Adamič naj kar stopi v kako polcijsko stražnico v Ameriki, pa bo videl, kako tam postopajopolicisti z ljudmi, kadar jima dajejo takozvani "third degre." Torej "trpiče-nje" bi si bil Adamič lahko ogledal kar v N;w Yorku in bi mu ne bilo treba hoditi v Jugoslavijo. Dalje tudi ne moremo razumeti, zaka Adamič še vedno rabi besedo Carniola za našo Slovenijo. Ni j bi se tudi Američani navadili, da je sedaj Slovenia in ne Carniola. Knjiga za nas Slovence nima nobmega pomena, za Američane pa menda tudi ne, ker bodo dcbili čisto napačne pojme o naši domovini, čeprav se tega nofcodo zavedali. Ampak, ko bo Američan knjigo prebral, bo zbrisal iz svojega srca vse, kar je še kdaj lepega slišal o Jugoslaviji. Sodil bo, da je preprosto ljudstvo najmanj en tisoč let zaostalo kar se tiče vere, drugače pa da vlada policija in vojaštvo, ki brani narodu do napredka in ga drži v kleščah. Adamič se v tej knjigi ni izkazal kotpisatelja, ki piše s pisateljsko fantazijo, ampak kot socialista ki ne verje nič in mu je vsaka oblika države, razen socialisična — bunk. Taka je naša sodba o tej knjigi in jo re vsiljujemo nikomur. Udarili bodo zopet po nas: Jontez, Earbič, Enakopravnost in Prosveta, ki zagovarjajo svojega ipostola. Kaj nas briga! Saj so udarili celo po osebi, ki si ji usodila reči, naj se počaka z naročitvijo knjig toliko časa, di se bo videlo kakšna bo. Že takrat so vpili, da nima nihče pravice kritizirati Adamičevih knjig. Lepa je ta, da bi človek niti svojega mnenja ne smel povedati več. Kdor hoče, naj knjigo kupi, hasni ne bo imel od nje nobene, kvečjem pomilovalen nasmehljaj. ..............-i—...... Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. Dostikrat sem bila od dela tako utrujena, da ko sem mol-zla krave, me je edino krava z repom toliko opominjevala, da nisem zaspala pri molzni. V poletnem času smo morale vstajati že ob štirih zjutraj in ob desetih ali še kasneje zvečer smo morale sekati še zelenje za prašiče za drugi dan. Ko sem služila pri Matijetu v Laščah, se še spominjam, da se je vršila nekoč velika slav-nost ravno tam pred cerkvijo. Takrat so postavljali spomenik u Levstku. Takrat smo Potem je pripovedovala naša pionirka, da ,so potovale mesec dni. Vozile j so se na nekem starem parniku, kjer je bilo toliko uši, dai so potnike skoro do kosti oglodale. Koliko so potniki takrat prestali od teh nadležnih živalic! V so obleko so kar v morje pometali, ko so prišli do ameriške celine. Tako so prišle sem ne kot gosposke j gospodične, ampak kot prave zapuščene reve. Kaj je bilo tistemu človeku, ki jim je pisal in slikal lepo življenje tu- pisatel 'aklali jase >liko-'rac MMH (kaj? l^okoši jn ne vem se puranov več telet in iti nuj še vse. štiri kuharice so bile na delu in koliko še drugih, ki so pomagale. Oh, kako smo imeli včasih dobre čase, čeprav smo včasih N.-'1 iprc.i tfitaj The Native's Return Na ogled smo dobili knjigo z gornjim naslovom, katero je spisal rojak Mr. Louis Adamič. Ko smo zadnjič napisali par besed o Adamičevem delu "Death in Carniola," so zagnali nekateri slovenski listi v Ameriki, kot Prosveta in Enakopravnost tak krik, kot bi mi devali mladega Adamiča iz kože. In vendar smo povedali samo svoje mnenje in prav nič ne vemo, od kdaj je v svobodni Ameriki zabranjeno človeku javno povedati svoje mnenje. Nič zato! Od več strani smo dobili zatrdilo, da smo dobro povedali. Sedaj pa nekaj o najnovejši Adamičevi knjigi "I he Native's Return." V tej knjigi opisuje Adamič svoje vtise, ki jih je dobil na svojem obisku v Jugoslaviji prošlo leto. Iz knjige se vidi, da jo je pisal komunist, ali če hočete: radika-lec, socialist. Po našem mnenju knjiga ni bogve kako veliko''književno delo, ampak je bolj prekucijske vsebine, kjer pisatelj prorokuje padec kralja Aleksandra, ozir. sedanjega režima v Jugoslaviji. Ta knjiga bo gotovo silno razveselila današnje sovražnike Jugoslavije, ki preže na vseh mejah na njo, torej če je hotel pisatelj Adamič to doseči, je gotovo dosegel. Slovenski listi v Ameriki, ki postavljajo' Adamiča v tron, prinašajo odlomke iz ameriških časopisov, kjer hvalijo Adamiča in njegovo delo. To za nas nima nobenega pomena, ker nam ni važno, kako so vzeli Američani to Adamičevo knjigo, ker jo ti sodijo le po njeni obliki, ne vedo pa ne, če je pisal ali če piše Adamič resnico o Jugoslaviji ali jo ne. JKaj pa je Američanom znanega o naši Jugoslaviji? Naj bi šel kak ameriški Slovenec v Ljubljano in tam napisal knjigo o Ameriki, bi jo tudi v Ljubljani hvalili, če • ..bi bila knjigi v obliki in jeziku lepa, Četudi naj bi bilo v knjigi ©Jtojitar bWasTh? za katere ve pa le oni, ki so niti raz mere v deželi znane. Vzeti pa maramo kniigo Slovene-v tolik; kol'' : ' .<..■• sa i Er. le- mi, S cmn R- šh iz -w • d . ^ . orciiio sot'^yCfej- Adamičevi rijrfgi .i ne mnenCani Nam ni mar, kaj mislijo in pišejo Američani o Adamičevi knjigi, pač pa nam je mar kaj misli o tem večina naših ljudi. Preberite-v današnjem listu članek Rev. M. Slajeta, ______ Mr. M. I. Laha, Jožeta Grdine in opombe Rev. Omana v svo-jte"ž^J in dolge ure delale> pa je jih "Spominih," pa boste dobili odgovor na Enakopravnost;bi,0 včasih le kaj zabave. Rav-z dne 22. januarja, ko piše o ' duševnih pritlikavcih, ki se zbi- tisti gospodar mi je več-rajo okrog A. D. in ki si na pobalinski način prizadevajo,|krat rekel: «Micka tebi ni tre-da bi ga potom nesramnega namigavanja diskreditirali pred!ba v Ameriko'" Res mi ni bi-lastnim narodom." |l0 treba in še danes mislim, da Kdo hoče g- Adamiča diskreditirati? Diskreditiral se bi bi]a na boljem da bi bila je sam. Kdo mu je pa kaj jemal časti in slave v prvih njegovih delih? Nihče, ker je tudi on pustil slovenski narod pri miru. Kadar pa zakikirika kdo naših rojakov in nas hoče j^bro se spominjam, da sem pred ameriško javnostjo sramotiti, pa tega ne bomo mirno jmorala spati d stopnicami gledali, pa naj si smo pri g. Grlllu, uredniku Enakopravno-1 sti, tudi "duševni pritlikavci," ki ne sežemo g. Adamiču niti do gležnjev. Kdor hoče zagovarjati Adamičevo delo, naj ne dela to z golido in kolom (te besede rabi g. Qjrill), ampak naj pride na dan z dokazi, da je imel Adamič prav, kar je pisal o Slovencih. Knjiga se lepo bere in človek, ki nima pojma o naši zemlji in o Jugoslaviji, bo, seveda, vse vzel za resnico, kar je pričakovati. Američan bo verjel, kar piše Adamič o veri pri nas na kmetih, da duša ranjkih živi na drugem svetu isto življenje, kot ga je v življenju, da kadi šnofa, preklje obrezuje itd. Američan bo verjel, ko piše Adamič, da pri nas dajejo rokodelcem v krsto seboj njegovo orodje: čevljarju kopita, mizarju oblič itd. V grob devajo mrliču živež in steklenice vina. Kolikor nam je znano, teh običajev ali "vere" v Sloveniji ni, dasi piše Adamič, na je to v navadi "everywhere in Yugoslavia." Mogoče je Adamič slišal kje o kakih vražah, kar je potem zamenjal za vero. Toda vraža in vera sta dve različni stvari in še precej različni. Well, Adamič je radikalec, torej ne verje ničesar, zato menda se je hotel nekoliko ponorčevati iz naših starih ljudi, češ kako naivni so ti naši ljudje! Ne moremo razumeti, zakaj je Adamič tako pačil naša imena. Zakaj je pri njem Ljubljana: Lublyana, nam ne gre v glavo. Naj bo knjiga namenjena komurkoli, ime mesta ali kako drugo ime, se naj bi zapisalo tako, kot se piše in ne po-tvarjati. Saj tudi če kdo zapiše kako grško besedo, jo zapiše z grškimi črkami in nič drugače. V starem kraju tudi pišejo, na primer Washington, Chicago in ne Vašington ali Čikago. Tudi ne vemo, čemu je pisal Jože z Yozhe, Miha z Mikha, Janez z Yanez. Prav lahko bi bil Američanom v par vrsticah pojasnil naše strešice na č, š in ž in jim povedal, da ch je č, sh je š in zh je ž. Če bi Slovenec pisal knjigo ojmo gospodične igrale in se od-jse je Američanih, bi tudi zapisal "all right" in ne orajt, kvečjemu j pravile v Ameriko v polni nadi, jnarja, če bi povedal kako se izgovori. / Naj naša mladina bere to knjigo, pa ne bo vedela, če pomeni Mikha res Miho, če je Lublyana res Ljubljana itd. Če bomo dali torej naši mladini to knjigo v roke, jo bo treba najprej poučiti, da kar piše Adamič o veri naših ljudi bilo razočaranje, ko smo prišle I sem še trdna, čeprav sem oku-v stari domovini, je čisto navadna bajka in nič drugega in ji'sem, to je pa druga stvar." I sila toliko gofja. Prvo stanovanje smo imeli na Lakeside Ave. in 33. cesta, kjer je bila prva slovenska naselbina. Potem smo se naselili na St. Clair in 33. cesta, kjer smo ostali dvajset let . Imeli smo deset sob in najemnina je bila samo deset dolarjev na mesec. Najprej se nama je rodil sin Karol, ki je umrl že čez dve leti in pol. Druga je bila hčerka Mary, ki je še danes pri meni, potem sin Louis, ki je tudi še pri meni; sin Anton je utonil v jezeru, ko .je bil star 12 let in zadnja je bila hčerka Roži, ki je tudi še pri nas. Vsi so še samski in prav zadovoljno živimo skupaj." • Opazil sem, da se govori v hiši samo slovensko in otroci kažejo, da se zavedajo, da je mati samo ena in kadar te več ne bo, je ne more nadomestiti ves svet. Radi tega jo pa tudi ljubijo in spoštujejo in mati jim rada pripoveduje svoje doživljaje in kako je bilo v stari domovini. Novakova hiša se nahaja na 10560 Remington Ave., blizu vzhodne 105. ceste in železniške postaje. Hiša je v zelo tihem kraju, obdana z drevjem. Povsod biva naš narod in povsem mestu je razkropljen. Tiho življenje žive tisti, ki so nam delali podlago sedanje velike slovenske metropole. Veliko so trpeli in ko jih človek posluša, bi skoro ne mogel verjeti, da so mogli prestati toliko hudega in niso obupali. Naši pionirki Mrs. Mariji Novak pa želimo še mnogo zadovoljnih let v krogu njenih pridnih otrok. --o—- pomena in tudi narod ne veruje vanje. Mr. Adamič jih je, kakor se vidi, tako prikrojil in zapisal ter si nataknil povečevalno steklo, da je večje zapisal. Ali ne ve Mr. Adamič, da imajo tudi drugi narodi razne stare, tem poddbne običaje, v katere pa prav malo verujejo? Ali si je nalašč izbral najprej lastni narod, da smeši njegovo versko prepričanje? Potem mu pa prinese in ponuja na krožniku knjigo, da jo čita, mogoče z ravno isto vsebino, kjer bo mogoče naslikana gorila, kako pestuje in neguje kranjskega j rdečega Janeza. Smešno! Frank Stefančič. —-o-- Premalo se zanimamo ostala doma. In kako se je meni potem godilo v Ameriki. Še Tole vas bo tudi gotovo zanimalo. Ko sva služili s kuharico v Laščah pri imenovani hiši, je prišlo pismo iz Amerike za to kuharico od nekega Prijat-lja. Ta ji je pisal: "Nikar več ne služite tam na kmetih, kjer se morate mučiti in težko delati. Pridite sem v Ameriko, tukaj vam ne bo treba delati, marveč boste hodile okrog s parazolčki in v klobukih." To pismo nam je kar sapo vzelo. Takoj smo bile vse pripravljene za odhod: medve s kuharico in še dve drugi dekleti. Imela sem prihranjenega kakih 300 goldinarjev, torej več kot sem potrebovala. Moja mati so me pa še silili, naj j^rem v s,0 si moi. službe in i sj jo dobile, še niHo bile take službe kot v Laščah. Pr vo službo .je dobila naša pionirka pri Šinkovcu, kjer je služila po 75 centov na teden. Pravi, da je bila vesela, da .je dobila vsaj to službo, saj se ni vedela kam drugam obrniti. Druga služba je bila pri Mo-čovemu Urbanu, kjer je bilo po 20 fantov na stanovanju. Tukaj je bila plača po SB.00 na mesec. Takrat so gospodarji jako štedilj in tako celo služkinje niso dobile dovoljne hrane. Enkrat ji je rekel gospodar: "Meni daj meso, ti imej pa kosti!" Toda Micka je enkrat obrnila drugače in sama pojedla mjso, kosti je položila pa pred gospodarja, rekoč: "Pa ti enkrat ] pokusi, kako kosti teknejo!" : Naša piqnirka je tiste cente skrbno hranila in kmalu je videla, da se' ji ne bo treba bati stradanja. Služila je polna štiri leta, čeprav je imela mnogo snubačev. Toda Micka je izbirala, dokler je ni vprašal pravi. To je bil" pred 41. leti, ko jo je vprašal za roko Janez Novak, doma ii Podgore pri Do-brepoljah. poročila sta se v češki cerkvi pa Broadwayu. "Pa še teg* ne bi bila vzela," Ameriko, ker so vedeli, da Če pravi Mrs. Ifovak, "da se ni-grem, mi ne bo treba šteti dotejsem zanašala nanj, da me bo in ne dati bale. peljal nazaj v staro domovino, Naj povem še to, da sem se kjer je imel ^'oje posestvo. Ra- Euclid, O.—Ko sem čital dopis rojaka Mr. J. Grdina, so mi prišle na misel seje kluba J ugoslo vanskega k u 11 u r n ega poiska-1vrta, Jd so bile t;:ko slabe ob-To je očiten dokaz, Slovanska gostoljubnost Cleveland (Collinwood), O.— Ni dolgo, kar sem čitala v časopisu, da se namreč naša lepa prijaznost in gostoljubnost nekako opušča. Toda temu ni tako, vsaj tukaj pri nas ne. Sama sem se prepričala pred nekaj dnevi, ko sva s prijateljico Mrs. Jaklič nabirali za našo cerkev ter spotoma vabili in delili tikete za zabavo, katero priredijo skupna društva fare Marije Vnebovzete na 28. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vesela sem, da smem reči, da naša lepa gostoljubnost in prijaznost še živi med nami. Še so Slovenci po-strežljivi in še so radodarni. Seve če ni, niti vojska ne vzame, pravi naš star pregovor. Prišli sva v slovenske hiše, kjer so imeli bolnega gospodarja in mogoče nikakega zaslužka, pa so nas^ vseeno nadvse prijazno sprejeli. Izkazali so nama pravo domačo prijaznost ter pogostili z jedačo, pa tudi pijačo. Vsa čast taki lepi navadi. Radi tega se nadvse iskreno za-hvaljujevi Collinwoodčanom za prijaznost in se gotovo vidimo na zabavi 28. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vabljeni st<> vsi Collinwood- da se narod premalo zanima za ičani na to zabavo. Le pridite. enkrat skoro poročila. Bili so že oklici, ko mi svetujejo mati, naj ga ne vzamem. Nasvet matere sem upoštevala in poroko odpovedala. Plačala sem kari pa je bila da bi se bila vrnila domov, da bi videla še i*ater in tudi delo na kmetiji mi je bolj ugajalo kot pa v merit11- Tisti "pafalolčki" so prišli v rabo šele pote*1, ko sva se poročila in je nas °Pila tista kriza, ko ni bilo stanovanja in ne dela, ne hrane in ne denarja. Ko rodil otrok, ni bilo deda bi [Jačali babico. Res da nas tam čaka velika sreča. I je bilo žalostno in obupno, na-Oh, kako so nas doma blagro- ravnost obupno- Dosti smo prevali in za srečne šteli, da gremo'stall v sironiištvu, pa se da- v Ameriko. Ampak kakšno jejnes vendar še dobro počutim in ) je bilo stroškov, stvar pozabljena. Nasedle smo torej tistemu pismu, da bomo v Ameriki sa- ta kulturni vrt. Ko sem šel kot zastopnik društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ nabirat nove podporne člane, ali veste koliko sem dobil — en sam ubogi dolar in pa polno vrečo kritike, katera mi je dala povod bolj razmišljati, kaj je bilo upravičeno kritizirati in kaj ne. Tukaj je treba agitacije v časopisju in osebno. Brez ozira kakšne barve je časopis in ako se kaj napravi, nam bo v ponos in ako hočemo kaj napraviti, bodimo pripravljeni na žrtve od strani celokupnega naroda. Zato mora imeti vsak rojak priliko povedati svoje mnenje. Treba je, da se stvar malo bolj oživi v časopisih in na društvenih sejah. Ako je potrebno, naj se tudi skliče javen shod, ker celokupni narod bo plačal in celokupni narod naj odločuje. Nimam namena nič kritizirati, še manj pa koga napadati, ker stvar v resnici izgleda, kakor da bi se delalo pod klobukom in zato lahko vsak razvidi, da je nekaj narobe. Sedaj naj mi bo dovoljeno izraziti svoje skromno mnenje še nadalje. Slavnih mož imamo dovolj: pesnikov, duhovnikov, književnikov, pisateljev in raznih-narodnih buditeljev, ki so vsi veliko storili za naš narod. Narod naj izbira potom svojih organizacij in društev, pa naj si izberejo Petra ali Pavla ali pa Janeza. Ako komu ni po volji tisti, ki je sedaj odbran, naj sugestira drugega, ker čas beži in ako se bo še nekaj časa cincalo, boste tiste cente porabili za papir in znamke in bo potem vse skupaj zaspalo. Kar se pa tiče Mr. Adamičeve knjige in ker sem imel sam priliko prepričati se, kaj je napisal v Harpers Magazine, je pa že od sile, da hoče narod, iz katerega je sam izšel, poriniti nazaj v paganstvo. Morda imajo kje še kake stare vraže, ki so ostale iz paganskih časov, ki pa nimajo dandanes nikakega da se bolj spoznamo med seboj in da bo več.zabave. Nič zato, če bo vaš žep za en kvodriček lažji, ko se boste vračali od' zabave domov, saj boste imeli zavest, da ste storili svojo dolžnost. Potem bomo pa zapeli tisto lepo pesmico: Kdor dolžnosti svoje stori, lahko spi . . . Ko sva hodili po hišah, so nas v več krajih spraševali, kdaj bo pevski zbor "Ilirija" zopet ponovil ono lepo opereto "Silvija." Vsi pravijo, da jim je zelo ugajalo in da bi jo radi še videli. Tudi jaz sem takega rnnčhja in mislim, da bi pevke in pevci "Ilirije" jako ustregli Collinwoodčanom, ako se sko-rajžijo in ponovijo "Silvijo." Marion Penko. ---—o-- Edini jasen žarek danes je Roosevelt New York, 25. januarja. — Sem je dospel dr. C. M. Joad, dekan filozofskega oddelka londonske univerze, ki se nahaja prvič v Ameriki. Dr. Joad je izjavil: "Iniciativa in gonilna sila za napredek, katerega izvaja danes predsednik Roosevelt, je prijel okoliščine za vrat in pokazal, da je človek lahko še vedno mojster položaja. Pokazal je, da še vedno kontroliramo uporniški gospodarski ustroj, četudi se mu vse to ne bo posrečilo, je njegova zasluga v boju za človeške pravice in obstanek neminljiva. Zadnjič enkrat me je znanec povabil, naj grem ž njim domov, da bom pokusil novega, ki ga je pravkar skuhal. Pokusil sem ga in prijatelj me vpraša: "No, kako se ti zdi, bo?" Ko sem prišel po dolgem času do sape, sem mu rekel: i "Pri tejle pijači so potrebni pa najmanj trije možje." "Kako to misliš?" me zvedavo vpraša. Eden, ki bo pil, eden, ki bo pivca držal in eden, ki mu bo nalival." A Po svetovni vojni je prišlo povelje, da ne sme nikdo skrivati nobenega orožja doma. Dali so prebivalstvu rok, do katerega' je moral vsak izročiti skrito orožje. Po preteku tega roka so hodili pa orožniki od hiše do hiše in spraševali ljudi, če imajo še kaj orožja. Tako prideta dva orožnika do neke hiše in vprašata gospodarja: "Ali imate pri vaši hiši kaj j nevarnega orožja ?" Možak se pa obrne proti kuhinji in zakliče: "Stara, pridi sem in pokaži žandarjema svoj jezik!" A Pri bogatem trgovcu so imeli zelo luštkano služkinjo. Trgovčeva soproga nekega dne slučajno zve, da sta njena dva sina že večkrat vzela služkinjo zvečer za "good time" in sicer enkrat eden, drugič drugi. Ponosna gospa se je zelo prestrašila, ko je zvedela, da se njena sinova, tako bogate in čislane hiše spozabita tako daleč, da vzameta navadno služr •kinjo v gledišč« in na plese. Le i kaj bo, kadar aH če zve oče o tem! To bo ropotanje v hiši, da bo vse v kraj letelo. Zato sklene, da sinova ostro posvari in jima dokaže njiju nesmiselno početje. Prime v roko zdaj enega sina, zdaj drugega, toda fanta trdovratno tajita, da bi sploh bila kdaj zvečer zunaj z služki-j njo. Ko mati vidi, da pri sinovih ne opravi ničesar, prime trdo v roke služkinjo in jo vpraša z najprijaznejšim glasom: "Povej mi, Ančka, kar naravnost, s katerim naših fan-' tov greš raje ven, z Mirkotom ali Jankotom ?" v "Veste, gospa," reče dekle po kratkem premišljevanji« "najrajši grem ven p Jankotom, toda kadar pa greva ven z vašim možem, takrat pa ni nič škoda denarja." A "Zadnjo nedeljo pa niste bili, pri maši, kako to?" je vprašal župnik kmeta, ki ga je srečal zunaj vasi. "Nak, nisem bil, gospod ž up j nik. Bilo je tako vreme, da bi niti psa ne pustil iz hiše, zato sem ostal doma, sem pa žen<| poslal v cerkev, da je za oba molila." A ' | "Včeraj sem bral, da no bodo več postavljali brzojavnih drogov in še te, ki so sedaj postavljeni, bodo pobrali proč." "Ej, to pa ni prav, da bodo vzeli moškim edino oporo, kadar gredo ponoči domov." NAŠA POSTREŽBA je moderna, vestna in popolna v vsakem oziru; tisti, ki to vedo iz izkuSnje, bodo jamčili dejstvo, da se ne dobi tozadevno boljše postrežbe, ne glede na ceno. Obenem ,so pa naše cene jako zmerne. Viiak se lahko posluži naSe posluge, ne glede njegovih finančnih razmer. Aiigitfit 3L Bmttk SLOVENSKI POGREBNIH 178 E. 152nd Street KEnmore 2016 TEDENSKA PRILOGA "AMERIŠKE DOMOVINE" Z EDI NJENE DRŽAVE j zakladništvo prevzame ta ka- Jedro predsednikove poslani-i na' sc ga P°vrn® v , i domovino sele " iumHn#ns« ce kongresu z ozirom na dolar;, Zedinjenih držav je sledeče: 1.) Zlatega denarja naj se1 ne kuje več. V bodočnosti naj se hrani vse zlato, ki tvori garancijo ameriškemu denarju, v obliki zlatih palic. To zlato se sme uporabiti v bodočnosti edi-nole v kritje mednarodnih trgovskih bilanc. (Ta korak ni povzročil presenečenja. Povpra-šavanje po zlatem denarju je izredno le v slabih časih, kot trgovsko plačilno sredstvo pa ima zlat denar v normalnih časih le malo vrednosti in praktičnosti). 2.) Zvezno zakladništvo naj prevzame od Zveznih rezervnih bank vse zlato. Te banke naj dobe v zameno zlate izkaznice. Te izkaznice bi znesle skupno 3,560,000,000 dolarjev (vrednost zlatih skladov teh bank v izmeri 100c dolarja). V bodočnosti pa bi te izkaznice veljale samo v novih dolarjih. Ako bi se tedaj znižala vrednost dolarja na polovico, bi federalne rezervne banke dobile za' svoje zlate izkaznice le polovico zlata, ki so ga oddale državnemu za-kladništvu. Druga polovica bi ostala zvezni vladi kot nekak "dobiček." Kljub temu, da predsednik trdi, da ima že moč storiti ta korak, vendar je hotel še ponovno dobiti pritrdila kongresa. v ugodnejšem ičasu), ter naj plača lastnikom Idotične svote iz "dobička" re-valuacije. Predsednik je tudi predlagal, naj se pooblasti zakladništvo, da sme uporabiti del teh biljonov v svrho nakupa vladnih sekuritet — da se s tem stabilizira trg za vladne ■ bonde, v znesku desetih biljonov dolarjev, ki bodo prišli na trg do prvega julija. 5.) Naj bi kongres storil nekaj, da bi se v večji meri porabljalo srebro kot denarna podlaga. S tem pa naj se še počaka, dokler se ne bodo pokazali uspehi ali neuspehi londonske pogodbe glede srebra. 3.) Kongres naj takoj določi, da se ne bo vrednost dolar-ia. ko se p-a uh^ - ^eva.lui^to določila nad 60c vrednosti'Jb'red-Rooseveltovega dolarja. Predsednik je imel moč znižati dolar do 50c vrednosti, a vendar je določitev natančne cene odložil. (Takoj ko je predsednik prečital svojo poslanico kongresu, je državno zakladništvo dvignilo cene domačemu zlatu od 34.06 dolarjev za unčo na 34.45 dolarjev. Vrednost dolarja po prvotni ceni bi bila 60c. Obenem je zakladništvo objavilo, da. ne bo zlata več kupovala RFC, pač pa newyorška Zvezna rezervna banka. Zlata denarna podlaga Zedinjenih držav vključivši tudi zlato federalnih rezervnih bank, znaša 4,300,- 000.000 dolarjev. "Dobiček" zveznega zakladništva od re-valuacije je bil v slučaju, da bi znašala vrednost dolarja 60c, dva bilijona in dvesto milijonov dolarjev in ne več kot štiri bilijone in 300 milijonov dolarjev, ako bi bila vrednost novega dolarja 50c). 4.) Dva biljona od tega dobička naj se spravi v svrho nakupa zlata v tu- in inozemstvu, a tudi za nakup tuje valute. Predvidevati je, da bo začel ameriški kapital, ki je šel v 1. 1933 vsled negotovosti dolar-jeve vrednosti v inozemstvo, z vedno se bližajočo stabilizacijo zopet prihajati domov. Poleg tega pa bodo prav gotovo tudi inozemci vsled negotovosti svojega lastnega denarja pričeli nalagati svoj kapital v Zedinjenih državah. To pa ne bi samo Prisililo Francijo, da zapusti z'ati standard, zmanjšalo vrednost francoskega franka in angleškega funta, pač pa bi tudi 11 n i č i 1 o vsakršno trgovinsko Prednost, ki bi si jo Zedinjene države pridobile s pocenjenjem •SV(>jega dolarja. Edino sredstvo Proti temu je, da se pokupi vse jranke in funte tako hitro, ka-r?1' Jih le hočejo Amerikanci, kl bodo svoj kapital prinašali zopet v domovino, prodati hote- Mesto pa, da se prinesejo 'totine miljonov ameriškega ka- a >z inozemstva domov, naj ANGLIJA Še vsem je gotovo v spominu, ka^co se je zavzemal za revizijo versaillske pogodbe lastnik londonskega lista Daily Mail-a in velikega števila drugih angleških časopisov, lord Rothermere. Posebno se je lord Rothermere zavzemal za Madžarsko in Italijo. Sedaj je pričel Daily Mail pravcato križarsko vojsko na Angleškem — za šjritev fašizma. V svojem pozivu na angleško mladino po-vdarja vrline Mussolinija in Hitlerja. Na Angleškem priporoča vodjem fašistov Sir Os-walda Ernalda Mosleya, ki je že organiziral "Angleško faši-stovsko udruženje." Sir Osvald je prejel od Mussolinija v dar REV. MILAN SLAJE: "Death in Carniola 9 by Louis Adamič Na newyorškem literarnem obzorju' se je pojavila nova zvezda, ki se nam vsiljuje za vodnika. Nekateri naši pismouki trdijo, da ta zvezda pomeni, da smo zopet dobili slavnega pisatelja. Mi pa, modri dovolj, smo si najprvo ogledali naše domače zvezde, preiskali smo tudi nekatere tuje ter vse te primerjali z novo newyorsko zvezdo ter prišli do zaključka, da g. Louis Adamič sploh ni ni-kaka zvezda, ampak čisto navaden komet, ki se nenadoma pojavi in nenadoma zopet izgine. To je in bo ostalo naše mnenje tako dolgo, dokler g. Adamič ne pokaže večjega pisateljskega talenta in vsaj meddl žarek umetniškega ustvarjanja. Edino, kar štejem g- Adamiču v zaslugo, je to, da je menda eden prvih Slovencev, ki obvlada angleščino v toliki meri, da sme stopiti tudi pred angleško občinstvo. Ali pa je to edino znamenje pisateljske kakovosti, da nekdo pozna jezik ter napiše čim največ? Potemtakem bi bil vsak zidar, ki zna polagati opeko, arhitekt — umetnik, in razni Poe-i in Longfellow-i, Tolstoji in Ibseni bi bili pravi pritlikavci v primeri s kakim "co-lumnistom," ki vsak dan namaže v svojo kolono toliko in toliko besed — za dober denar. G. Louis Adamič .je žurnalist, morda nad povprečno mero, toda samo žurnalist, s predsodki, z duševnim obzorjem in srčno kulturo žurnalista. Le enega mu manjka, namreč — takta. Poznam več piscev tujega po- nemu narodu! Čemu ste s takim nedosežnim mojstrstvom^ ! Cemu ste peli slavo na-vreden? Tu- Jerneja, itd., itd pač tratili čas ter rodu, ki tega ni kaj, v največjeju svetovnem mestu imamo nijvečjega mo dreca, g. L. Adamiča, ki vam pove, da je naš narod nekulturen, neumen, poln praznoverja in vraž. In njemu, g. L. Adamiču, niti treba mi bilo, da bi dalje čase študiral ta nesrečni narod. Prišel je, postal ob domačem ognjišču J privzdignil je nos in ker ni zavohal parfuma newyorških dam, se je njegova umetniška duša zgrozila ter izrekla sodbo: "l^ič prida ni ta narod!" In večje bedarije bi naši Slovenci pač ne mogli biti zmožni, nego je ta, katere jih obdolžuje g. "Adamič. On namreč piše doslovno tako-le: — "Everywhere in Yugoslavia peasants believe that in the next world the soul leads much the same life the person lead in this. It smokes, snuffs, blows its nose, whittles sticks, and needs money." Ragout in dober tek čitateljem Harper's kolenja, ki pišejo slične stvari Magazine! Informacije o slo-črnt->f.__■ • ~ —- ■ * ■__r » v 1 ■■ ■ i * v 1____' takem se čudim, da je g. Adamič sploh še našel pot domov, in toplo ljubeznijo opisovali in- Morda pa sploh doma ni bil. teligenco, vztrajnost, značajnost Saj jaz se močno nagibi jem k našega naroda, njegove šege in običaje, da, tudi njegovo vero, temu prepričanju. Stvari namreč, kakršne nam popisuje v ki ste jo vedno rešpektirali, da- svojem članku, so take, da bi se si tudi mnogi izmed vas niste bili verni! Čemu ste nam dali svoje čudovite umotvore: Gad-je gnezdo, Dekla Ančka, dolgo vrsto neprekosljivih kmečkih novel, prekrasne speve o planinah naših in njih; klenem narodu, kmečkega filozofa hlapca Iz našega kulturnega in socialnega življenja JANEZ LAHARNAR pač mogle goditi kje med Bazu-to -zamorci v centralni Afriki, ne pa med visoko kulturnim slovenskim narodom. O, g. Adamič je bil doma, bil je v Sloveniji, bil v rojstni vasi Blato; videl je naše ljudi, spoznal njih vrline, on dobro ve, da imajo sicer poganska telesa, a zato je duh njihov tem bolj krščanski in da jih ta duh bodri v njihovem trdem življenju, da trpijo brez godrnjanja in umirajo brez obupa. On, g. L. Adamič, vse to dobro ve. Toda g. Adamič je zavzel pozo izseljenca-renegata, ki hladno in prezirljivo gleda na običaje in vero (ako jo je sam izgubil) svoje rojstne dežele, kakor je hladno in brezbrižno gledal na umirajočega strica Janeza, ki ni mogel zatisniti oči, dokler ni še enkrat videl svojega "ljubeznivega" nečaka iz Amerike. Bog ve, ali ni stric Janez umrl v prepričanju, da vidi pred seboj izrodek svojega poslavlja-jočega se duha, ne pa pristnega nečaka. Kajti tak brezčuten stroj pač še ni nosila slovenska zemlja. Prav primerno je pripomnila gospa Stella: — "You and I, I guess, really should be ashamed of ourselves." Brez dvoma! In to poziranje v tuji vlogi, ki mu tako malo pr isto j a, v vlogi Amerikanca namreč, za- Ni ga skoro slovenskega cerkvenega pevskega zbora, ki ne bi bil prej ali slej pel Lahar-narjevih skladb. Čas, v katerem se je pojavil in dozorel La-harnar kot glasbenik in skladatelj, pričenja v dobi preporoda cerkvene pevske umetnosti, ko so slovenski glasbeni pijonir-ji odstranili staro, cerkvenemu duhu in božji tajinstvenosti ne- v6TW VC6- ---~y ; , ; »v f J •• V..... . » «.ii.-uvji« uu i /lih vj .-ijtijuv. . . lugl nillCl IRcllltd IlcUIUtU, ZH- V thnrVni.n\otLCiQ7«lJr,TCl«»P"Ca™iola>" * »ngleške cas^Ue j Ako Di g. L. Ai4«i Q čemer iše_ Q nekaj ki so v svoj. prenaglje- tem me je epričala sledeča nosti stopili v j tej zadevi na va- ITALIJA Spočetje otroka in njega rojstvo je tajna božja. Ko bi mogel Mussolini poseči v ta delokrog božje previdnosti, bi ga gotovo prikrojil tako, da bi še za svojih živih dni imel vojaštva, kakor nihče na svetu. Še sveže je črnilo na poročnih listih, katere izdajajo sedaj no-voporočencem. Za imeni ženina in neveste obsega list dvanajst praznih rubrik, v katere naj se vpiše ime vsakega potomca. Pravi Mussolinijev namen se skriva med vrstami navodil, ki so tudi tiskana na poročnem listu. šo stran. Dvomim pa, da bi ti nekateri imeli toliko drznosti, da bi razpečavali vašo knjigo med nami. Ne vem sicer, s kakšnim merilom merijo pisateljske zmožnosti pri Harper's Magazine; sodeč po vašem članku "Death in Carniola," to merilo ne bo ravno visoko. Sicer je pa to vseeno; mi smo vaš način pisanja obsodili in to nam popolnoma, zadostuje. Kakor je zapisal cleveland-ski 'Journal and Observer," je knjiga, iz katere namerava g. L. Adamič kovati težak kapital, v prvi vrsti namenjena tukaj rojeni jugoslovanski mladini. Iz tev knjige naj bi se naša mladina poučila o slovenskih Afričanih, ki še verujejo v posmrtno življenje in druge take prazne marnje. Res, nad vse pripravna knjiga! Čemu ste pač živeli in še živite vi razni Levstiki, oba Frana in Vladimir, Tavčar, Kersnik, Finžgar, Cankar, Gregorčič in vsa dolga vrsta velikanov slovenske besede, umetnikov po božji volji, ki bi delali čast vsakemu kultur- kurioziteta v njegovem spisu "Death in Carniola." Pove nam tole: "I learned that most Slovene (?), like other Yugoslav peasants believe more or less in the existence of the soul after death." Torej: 0n, g. L. Adamič, je videl in spoznal, da naši ljudje verujejo v posmrt-nost. Čudovito! Da se o tem pouči, je moral napraviti vso dolgo pot iz New Yorka v vas Blato ter izpostavljati svoje življenje nevarnostim, ki so mu pretile med barbarskimi Slove-ni. Oprostite, Adamič, namenil sem se, da napišem stvarno kritiko, a pero mi vedno bolj zahaja v satiro. Defficile est, satiram non seribere. Prav kakor da ste padli s planeta Marsa, kjer je Harper's Magazine edini evangelij vera v take plitve pisatelje kot ste vi, edina vera. Štirinajst let je bil g. pisatelj v Sloveniji in samo devetnajst let je osrečeval Zedinjene države. I" med tem časom je ne le sam izgubil vero, pozabil je tudi, kakšno vero imajo njegovi rojaki. Kdo božji ,naj mu to verjame? Potem- spis "Death in Carniola"—vse to mu jemlje pravico do naslova pisatelja, ki mora gledati svet in življenje z očmi umetnika, ne pa z očmi omejenega žurnalista, polnega predsodkov. Ako hoče g. L. Adamič vedeti, kako pristen Amerikanec in poleg tega pisatelj-umetnik sodi o šegah, življenju in veri tako-imenovanih "foreigners," naj si ogleda Sinclair-Lewisovo novelo "Main Street." Sinclair-Lewis ni katoličan, poleg tega se na-giblje k socialističnim nazOrom in Amerikanec je, vendar je zapisal v omenjeni noveli: "But she (Mrs. Kennicott) saw these Scandinavian women zealously exchanging their spiced puddings and red jackets for fried pork chops and congealed white blouses, trading their ancient Christmas hymns of the fjords for "She's My Jazzland Cutie," being Americanized into uniformity, and in less than a generation losing in the grayness whatever pleasant customs they may have added to the life of the town" etc. Tako piše pravi pisatelj-umetnik tudi o tujcih — objektivno, toplo, s stališča kulturnega, izobraženega človeka, ne pa s sodbo in izobrazbo kakega newyorškega hotelskega natakarja. V Adamičevem spisu pa je duh "poseur-ja." Adamičevemu delu "Death in Carniola" manjka tudi poezije (poezija more biti v prozi ravno tako kakor v verzih). Edgar Allan Poe imenuje to: An elevating excitement of the soul. Vsega tega g. Adamič nima. Zdi se mi, da je poizkušal posnemati že prej omenjenega Lewisa, a razlika je kot noč in dan. Njegov spis se bere kot kak newyorški hotelski račun. In originalnosti manjka gospodu Adamiču. Kako duše kašljajo na onem svetu, kako jedo in pijo in kako strašno praznoverni so Slovenci — o vsem tem se lahko poučimo v "Prosveti," zato ni bilo treba g. Adamiča. Največji dokaz svoje ignorance in pisateljske nesposobnosti pa je podal g. Adamič, ker ne razločuje med raznimi običaji naroda in njegovo vero. Če so še kje ostanki iz poganskih časov, ti ostanki nikakor ne tvorijo del narodove vere. So nekaka dediščina prejšnjih rodov, nekaka vez, ki spaja rod z rodom. Naš narod dobro ve, kaj je običaj, kaj je vera in tega dvojega nikdar ne zamenja. Le g. Adamič tega ne ve. Zakaj ne? Ker on o teh stvareh sploh nima pojma, kljub temu, da njegov Magazine čita par sto tisoč ljudi, enako plitvih in površnih, kakor je on. Ako bi imel najmanjši pojem o tem, bi ne bil zapisal: Christianity brought them the idea of Hell, but it never took deep root in them! Essentially they are stil pagans. Kratko: naši Slovenci so še pogani, pravi slavni pisatelj g. Adamič. G. Adamič, ako ste hoteli poiskati pogane, bi j lahko ostali kar v New Yorku. Saj vam je znano, da mnogi piloti tam jemljejo s seboj na polete razne poganske amulete v prepričanju, da jih bodo ti varovali nesreče. Podkev etc., kaj je to drugega kot poganski amulet? In vidite, g. Adamič, takih neumnosti naš človek nikoli ne zagreši. 1 Mislim, da ne bom storil krivice g. Adamiču, ako rečem to-le: Ako bi g. Adamič našel v slovenski deželi newyorske nebotičnike, podzemeljske in nadzemeljske železnice, borze, oblake dišav, tisoče avtomobilov, magari tudi krdelo "gang-sterjev" in morilcev, samo da bi bili opravljeni po najnovejši modi, s cilindri na glavi in debelimi cigarami v ustih — o, potem bi g. Adamič nam Slovencem spregledal vso gnusobo, vse poganstvo, vso duševno in moralno revščino, prav kakor je to navajen spregledati v New Yorku. Mesto tega pa je našel narod, ki trdo dela na rodni grudi od zore do mraka, narod značajen, pa tudi veren, narod, ki trpi in se ne pritožuje, ne pozna razkošja, a je vendar zadovoljen. In tak narod g. Adamiču ni mogel imponi-rati. Ne njemu, ki ima sodbo in mentaliteto newyorškega natakarja, ne pa pisatelja-umet-nika. In tako je šel in zapisal: — Everywhere in Yugoslavia peasants believe etc. To pa mu jemlje vsako pravico nazivati se pisateljem. (G. Louis Adamič naj ne bo hud. Brez ovinkov je povedal svojo sodbo o našem narodu in ravnotako brez rokavic smo tudi mi povedali svojo sodbo o njegovem delu. Menim, da imamo pravico do tega. Kadar kdo piše neresnico o našem narodu, naj ne pričakuje od nas poklonov. Ako pa bo g. Adamič s svojim res spretnim pe- resom napisal kaj lepšega o nas in naši deželi, potem ga bomo prav tako priporočali, kakor ga sedaj odsvetujemo. M. S.). odgovarjajočo glasbo in uvedli v bogoslužje novo melodijo, kot izraz svetega hotenja, kot izliv pobožne, vdane duše. V dobi sedemdesetih, osam-desetih let se je pričelo med glasbeniki, posebno na Goriš-jkem, novo gibanje. V cerkvi j je domovala še stara pesem, |po melodiji priprosta, vsakdanja, po taktu poskočna in enostavna. Bogoslužno petje se je vršilo po večini dvoglasno. Or-ganisti so bili malo izvežbani, manjkalo jim je glasbene vzgoje, da bi se bili mogli vživeti v praznično razpoloženje bogo-služnih obredov. Pesmi, ki so jih peli v cerkvi, so bile lahkotnega, včasih poskočnega takta, preludiranje je zahajalo v polko. Ponajvečkrat pa so organisti tudi opuščali spremljanje in predigre ter dajali samo glasove. V onih časih, ko je bila cerkvena glasba še tako priprosta, je lahko pelo v cerkvi vse ljudstvo. Navada se je ponekod ohranila še daleč v novejši čas in stari ljudje znajo še danes svete pesmi, ki jih mlajši rod ne bo več dedoval. Razumljivo je, da je gibanje za preporod cerkvenega petja pričelo in dobilo največ gorečih delavcev ravno med duhovščino, ki se je takrat posebno posvečala glasbi. Za našega Janeza Laharnarja je bila sreča, da je prišel baš tedaj v njegovo domačo faro, Št. Viško goro, župnika Franc Ilovar, prej kaplan v Cerknem. Župnik Ilovar je bil vnet glasbenik in navdušen cecilijanec. Razumel in občutil je dušo novega cerkvenega petja. Vendar se ni omejil samo na gojitev bogoslužne glasbe, temveč je pričel kmalu po svojem prihodu v novo faro podučevati tudi narodno petje. Sicer mu je pa tudi kraj nudil bogato in pripravno polje. Ljudstvo je bilo tam že odnekdaj nagnjeno k petju in dobri posluhi in glasovi niso redki. Novi župnik je kmalu kupil harmonij, zbral dekleta in mladeniče ter jih začel podučevati v cerkvenem in narodnem petju. Poznal je sicer dobro glasbeno teorijo, a v igranju harmonija se je moral vaditi sproti. Posvetil se je podučevanju petja s tako vnemo, da je hodil po hišah klicat mladeniče in dekleta, ki niso prišli k vaji. Župnik Ilover je napotil mladega Janeza Laharnarja, da bi se učil glasbe, zlasti orgljanja ter naj bi postal farni organist. Prve giasbene nauke je dajal mladeniču župnik sam. Še več kakor v znanju je zamogel dati mladeniču z vzgledom lastne gorečnosti. Bil je mož izredno močne volje. Sam se je učil in izpopolnjeval, obenem pa vadil zbor in učil Laharnarja. —o- IVAN ZUPAN: NA ODRU Na odru v operi vse pevcu ploska glasno. Pozdravi mu done, ko prejme kupo krasno. V priznanje šopkov več dobil je ta umetnik, proslavljen, čislan že, čeravno še začetnik. Na stara leta pa na odru je mrtvaškem, zapuščen ležal ves, po stanu prav beraškem. Zena in dom OŠPICE (nadaljevanje) Opisali smo zadnjo soboto v glavnih potezah razvoj ošpic, ako okuženje le ni bilo prehudo. Zdrav in močan otrok preboli relativno lahko to bolezen. Umrljivost pri tej bolezni je le neznatna, 6 do 10 odstotkov vseh obolelih. Iz doslej nerazumljivih vzrokov se včasih tudi strupenost okuženja pojavlja v večji meri. V tem slučaju so zahteve obrambe mladega organizma tako velike, da ga utegnejo docela izčrpati. Šele po padcu temperature se pričenja prava nevarnost za razne komplikacije. Komplikacije so v prvi vrsti sledeče: gnojitev v ušesih in nosu, pljučnica itd. Naravnost pogubno za otroka pa je, če se pridruži ošpicam dušljivi kašelj ali pa davica. Ravno tako nevarne so ošpice za slabotne Otroke s ta-kozvano spečo tuberkulozo, zakaj vsled ravnokar prestane bolezni je otroški organizem tako oslabljen, da se mu je nemogoče še nadalje upirati omenjenemu zavratnemu sovražniku. Za ošpicami obolelega otroka moramo predvsem čuvati pre-hlajenja. Soba, v kateri leži bolniček, naj ne bo mrzla, ampak gorka. Zrak v njej naj bo nekoliko vlažen. Radi vnetja očesne sluznice, naj ne bo soba preveč izpostavljena dnevni svetlobi, ampak raje temačna. Otrok mora na vsak način ostati v postelji, dokler ni popolnoma izginilo vnetje sopil, kar traja približno dva do tri tedne. Sobe pa ne sme zapustiti še nadaljnih sedem do štirinajst dni, da ne okuži drugih. Trepalnice, ki so vsled vnetja očesne sluznice vnete, naj se močijo z mlačno vodo. Ako je vnetje sopil le premočno, je priporočljivo oviti otrokova pr-Sa trikfaf na dah mržftmfW: kladki. To pa samo v slučaju, domov in se ne podajo za za-peljivostimi mesta. Baš tako pa tudi ni življenje kitajske kmetice in dninarice zapeljivo. Od jutra do večera, vse svoje življenje sužnji na isti način, kakor so sužnjile nje prednice pred stoletji in, povečini, tudi z istimi zastarelimi pripomočki. Docela poseben razred Kitajke tvorijo ženske, ki prežive in delajo vse svoje življenje na znanih kitajskih ladjah. O teh bi lahko upravičeno dejali, da so našle pot, kako združiti probleme poklicne žene z dolžnostmi matere in žene. Te ladje so izredno močne. So delavnica in obenem stalno bivališče Kitajke te vrste. Neglede, kaj dela taka ženska — naj krmari ali vesla, naj kuha ali pere — vedno nosi otroka na hrbtu. Dete spi trdno kljub neprestanemu juganju in tresenju te tako posebne zibke. Starejše otroke sampanska mati priveže na kakem primernem mestu na ladiji. Isto stori s svojo mačko in psom in kokošjo. Te ženske so močne, krepke, neodvisne in trmaste. Utrjene so proti viharjem in vsem drugim vremenskim neprilikam, so zdrave, živahne in srčne. Te amaconke ne priznavajo moškega stalnim drugom. Ponajveč je njih potomstvo ženskega spola, pa naj jih rede same ali, kakor v večini slučajev, naj jih kupijo. Že v zgodnji mladosti prično otroka uriti v poklicu mater. Če pa so dekleta lepa, jih uče plesati, peti, da potem zabavajo trudne mornarje. Nihče ne bi mogel trditi o ladijski Kitajki, da ni docela ženska ter da je zgrešila svoj poklic. Boj za obstanek je za Kitajko težak. Tudi za ono srednjega razreda. Le malo je družin, za katere skrbi edino mož. mrajirrTe-tedaj ze nekako pri-rojeno, da izpopolnjuje s svo- UradniK hJ nebesih da je izpuščaj dobro razvit, ru-jjim delom družinski proračun, dečkast, ne pa bledo-rudeče bar- j Nje delež pa je težak. V go- ve. Tudi za snago ust moramo skrbeti s primernim čiščenjem in izpiranjem. V sobo, kjer leži bolnik in sploh v stanovanje, ne smemo puščati tujih otrok, ako jih hočemo obvarovati okuženja. tovem pogledu sedaj še težji, nego je bil v preteklosti, kajti življenje zanjo je vedno težje in tudi zagonetnejše. KRVAVENJE IZ NOSA Krvavenje iz nosa se poraja Ipogosteje pri mladih ljudeh ne-KITAJKA (nadaljevanje) go pri starejših. Povzročeno Precej je Kitajk tudi, ki se je lahko po lokalnih vzrokih ali posvečujejo igralskemu poklicu, j pa tudi po notranjih. Krvave-predvsem filmom. Tu so za-;nje iz nosa lahko nastopi vsled čele izpodrivati moške. Še do .udarca na nos ali pa tudi vsled nedavnega je bil običaj na Ki-'prevelikega pritiska krvi v gla-tajskera, da so tudi ženske vlo-.vo. Pritisk krvi v glavo po-ge igrali nalašč v to izvežbani i vzroča predvsem uživanje moč-moški. | nega čaja in kave, uživanje al- Vzelo bo še precej časa, pred-jkoholnih pijač v preobili meri, no se bodo uveljavile na Kitaj-! dviganje težkih tovorov, prena-skem zapadne šege in navade.'porna telovadba itd. Vsled te-In kljub temu ga ni dvoma, ga napora počijo tanke žilice v da so Kitajke že sedaj v po- nosni sluznici. Cešče pa po-četku emancipacije neprimerno J vzroča tudi kak nedostatek v srečnejše, nego so pa bile njih jetrih obilno in pogosto krva- venje iz nosa. Ako je krvavenje le slučaj- babice in matere. Življenje na Kitajskem je kaj težko, moralno in materialno. To pa tudi no, predvsem v slučajih, ki jih nudi kitajskemu možu prilike,1 povzroče lokalni vplivi, kakor n. da išče v ženi prijatelja in to- pr. padec "ali udarec na nos, bo-variša za slučaj stiske. Seda- mo krvavenje lahko ustavili s njodobni Kitajec vse višje ceni tem, da ležemo na hrbet ter s; in spoštuje svojo ženo, nego pa zatisnemo nosnico. V slučaju sta jo njegov oče in ded. Vzro-!obilnejšega krvavenja pa bomo kov temu imamo tudi iskati v j ustavili kri tudi s tem, da zatem, da je sedanja Kitajka do- mašimo nosnico s pavolo. Nika-kaj lepša nego so bile njene jkor pa niso priporočljivi nenad-prednice. Prostost je pospešila, I ni mrzli polivi ali obkladki na da je nje naravna lepota prišla;vrat. Teh se poslužimo le v do večjega izraza. ; najskrajnejšem slučaju, ko kr- Tip novodobne Kitajke, če-ivavenje le noče prenehati, ravno so precej mnogoštevilne] Komurkoli pa teče pogosto kri v mestih, posebno večjih, izgi- iz nosa, bo pač storil najbolje, ne docela, čim se znajdemo medlako se da preiskati po kakem milijoni Kitajk, ki niso še prav zdravniku. Češče se namreč nič čule o ženski emancipaciji.;porajajo v nosu tvori, ki leže Ti milijoni so miljoni Kitajk precej globoko v nosnici. Baš ubožnejših si delavk in kmetic. V kitajskih tovarnah delajo |vičaste žilice. Za lečenje teh Kitajki v nezaslišanih razme-ije neobhodno potrebna zdrav-rah. Tako težko je njih živ-jniška pomoč. Kdorkoli pogosto ljcnie, da kitajske filmske druž- krvavi iz nosa, a nima prilike, be ceste kažejo filme o njem, Jda bi šel takoj k zdravniku, ("-•i s tem -vari' podeželska de- naj si izpira nos s slano vodo. klota, da ne zapuščajo svojih |rfo domače sredstvo sicer ne bo Dva dni pred Svečnico je zadela uradnika Strgulca tako pristna kap, da je bil čez pol ure že mrtev. Njegova duša se ni odpravila takoj na pot, pač pa je še nekoliko popazila, da bo izkazana nje zemskim ostankom primerna čast. Preštela in pregledala je vence, ki so jih poslali sorodniki, njegovo stalno omizje iz gostilne pri "Črnem mačku," društvo uradnikov in kegljaški klub. Končno je duša opazila z zadovoljstvom, da se je udeležil pogreba tudi njen predstojnik in, cla se je celo njegova gospodinja topila vsa v solzah. Str-gulčeva duša je nato zletela v nebo med tem, ko je kvartet na grobu pel presunljivo: "Blagor mu, ki se spočije. . ." Tedaj je že sedel uradnik Strgulca v predraju. Tu se nikakor ni počutil prijetno. Že samo dejstvo, da je bil nag, je spravilo reda vajenega uradnika iz ravnotežja. Cuvstvo, da mora vzbujati spoštovanje, se nikakor ni hotelo poroditi v njem v zadostni meri. Poleg tega ga je v tem zračnem kraljestvu zelo zeblo, zakaj na zemlji je bila uradniška duša vajena le prezakurjenih uradniških prostorov. Ni se mogel iznebiti občutka, da veje prepih in tudi ni bilo tu sluge, da bi mu zapovedal, naj zapre okna. Predraj je bil tudi od treh strani odprt, le na tisti strani, kjer so se nahajala nebesa, se je dvigala stena oblakov. Med čudovitimi stebri, ki so ga obdajali krog in krog, se je lahko pretakal balzamičen zrak, kolikor se mu je poljubilo. Baš tako pa tudi od zgoraj, ker ni bilo strehe. Strgulca je pogledal nevoljen v neskončno modrinjo, ki se je bočila nad njim. Ta neskončnost mu je bila tuja in, kar mu je bilo tuje, mu ni ugajalo. Dalje je stala, očividno samo zato, da bi njegovo nejevoljo še bolj stopnjevala, množica ljudi okoli njega. Ta množica ljudi pa prav gotovo ni bila iz njegove dežele, kje šele iz njegovega mesta. Nasprotno! Opazil je, da so bili ljudje iz vseh krajev sveta, žolti, rujavi, črni. Ljudje z dolgimi lasmi, ljudje s kodrastimi lasmi, ljudje s kitami — skratka, sama tuja bitja, ki jih ni nikoli posebno ljubil. In večina njih je v začudenju obračala oči in bila vsa blažena. Vsakterega izmed njih bi bil v svojem domačem mestu prezirljivo pogledal in napravil bi opazko o njem. Vsakteremu bi bil v svojem uradu na zemlji pokazal, kaj se pravi spoštovanje. Toda tu, tako med njimi, je bil brez moči. In kar je še .slabše: prav za prav je spadal sedaj med nje. Nato še: Že za časa svojega zemeljskega življenja ni bil prijatelj otrok. Njih nerodnosti, ki so jih starši včasih celo hva-lili, so ga vselej dražile. Tu pa so capljali otroci okoli njega v gručah in vpili. Nikogar ni bilo, ki bi jih s strogostjo pozval, naj mirujejo. Da, nekega malopridneža, ki mu je prišel preblizu, je imenoval malopridneža. Tedaj pa je zmajal z glavo nek dolgolasec, kakor bi hotel njega, Strgulco, karati. onemu povedali svoje mnenje. Morda se bodo spomnili tudi njega in z bbžalovanjem opazili njegovo odsotnost. voljen glas se ni hotel udobro-voljiti. "Toda, Martin!" je zaklical apostol. "Ti si prvi, ki na tem Strgulca je globoko vzdihnil mestu ne vriska veselja." in pregrešna misel se je poro- "Pri meni z vriskanjem že dila v njem, da bi se rad pre- ne bo nič. Jaz bi bil vesel, ko selil iz nebes na svoje staro me- bi tam doli sedel ob četrtinki sto in zamenjal svoj sedanji položaj s tem ali onim svojih tovarišev. Imel je pač smolo. Kolikokrat so ga na svetu spregledali, da ni napredoval po zaslugi. In kako se je potem zabavljajoč in nrgajoč vdal v svojo usodo, iz katere je bil s silo iztrgan in postavljen na sredo te nage in zoperne družbe. . . "Strgulca!" vina. Peter se je smehljaje obrnil do angeljčkov, ki so ga obdajali. "Glejte uradnika, ki se bo moral na raj šele privaditi," je dejal tem. Z resnejšo besedo se je obrnil do Strgulca: "Pojdi, veseli se in pomisli, da je marsikatero dejanje v tvojem življenju zaslužilo kazni. Imeli smo usmiljenje s teboj." Uradniku se je po Petrovem Okno v svet TRIKRAT V SMRT — ŠE ŽIVI f PLES NA VLAKIH Neki indski profesor je pred Ravnateljstvo čeških držav skupino višjih uradnikov in ve- nih železnic je vpeljalo na češ likega števila občudovalcev do- kih vlakih poseben voz, ki sluz Prebudil se je iz premišlje- j poudarku dozdevalo, da je to vanja, zaslišal, kako z nekako ipot govoril kot predstojnik. Za-nestrpnostjq kličejo njegovo to je molčal ime. In zagledal je velikega angelja, ki je stal pred nebeškimi vratmi držal roko ob ustih in vpil j "Martin Strgul- slojev, tovarniških tako se porajajo tudi v nosu j razširjene žilice, nekake kroto- car "Jaz sem!'' je odgovoril uradnik nejevoljho. "Kaj mi pa hočete?" "Ce se vam konečno poljubi, blagovolite vstopiti!" je vpil an gel j. Živahen mladenič je tedaj prijel Strgulco za roko in mu govoril s pojočim glasom: "Pojdi meni j, čudaški gost, jaz te bom vodil." Uradnik je takoj občutil težak odpor napram "maniram" svojega spremljevalca. Ker pa je bil potlačen in vznevoljen, je molče stopal poleg angelja. Ta pa je bil zelo zgovoren. "Pe- kazal, kako lahko duh nadvlada telo. Skozi tri ure je počenjal s svojim telesom take stvari, da je gledalcem kar sapa zastajala. Najprej se je dal obesiti. Nato so ga živega pokopali. Zatem si je umival roke v najbolj razjedajočih kislinah, jih pil, jedel drobce stekla in žareče oglje. Nato je legel na tla ter dal, da je šel preko njega parni valjar. Po tej zadnji točki programa je profesor vstal ter se občinstvu zahvalil za pozornost. Že grem!" je godrnjal Str-jem te k nadangelju Izraelu, gulca, se pripehal skozi ljudi, ki so ga radi njegovega obotavljanja začudeno pogledovali in bili še bolj presenečeni, ko jih je bodoči tovariš rajskega veselja suval s komolci. "Tukaj sem! Radi tega se vendar ni treba tako dreti!" je dejal Strgulca angel ju, ki je gledal čudnega gosta z bleste-čimi očmi. "Najmanj trikrat sem te klical," mu je dejal angelj nalahno karajočega glasu. "Radi mene lahko šestkrat!" ki ti bo dal harfo." "Kaj bom počel s harfo?" ga je prekinil nejevoljno Strgulca. "Častil boš in hvalil," je dejal njegov spremljevalec. "In vi mislite," se je raztogo-til sedaj Strgulca, "da bom kaj takega počenjal z vami, jaz, uradnik? In vi da bi me učili, kako naj se časti? Poberite se s takimi stvarmi, sicer vzamem tisto vašo kitaro in vam jo na glavi razbijem. . ." Mladenič je zakričal in zbe- IZROČITEV MORILCA Najvišje sodišče v Rimu je odločilo, da ni "Big Mike" Spi-nelli, katerega zasleduje pitts-burška policija radi trojnega umora, več italijanski državljan in, da ga morajo italijanska ob-lastva vsledtega izročiti ameriškim. Lov za Spinellijem je pričel v letu 1932, ko so bili v neki pittsburški kavarni umorjeni trije bratje Volpi. Umor je bil posledica nepostavnega trgovanja z žganjem. Takoj po umoru je Spinelli v vsej tajnosti pobegnil z ženo in petimi otroci v Italijo, od koder je prišel leta 1925. Spinelli zanika krivdo nad umori. kot plesna dvorana. V tem vo zu je tudi buffet. Godbo pre skrbuje poseben jazz-orkester FILM O SVETEM LETU V Vatikanu baš dokončujejo film, ki bo nazorno in zvočno prikazoval verske pobožnosti tekom svetega leta. Film prikazuje tudi panoramo vatikanskega mesta ter papeževo po-' letno bivališče, grad Castelgani dolfo. Skoro vse prizore spremlja v filmu petje znamenitega sikstinskega pevskega zbora. Film pojde po vsem svetu ob koncu svetega leta. HITRA OBSODBA Pred posebnim sodiščem v Gradcu je bil kmet P. Straus obsojen vsled požiga na smrt. Tri ure po izreku obsodbe so ga že obesili. To je prva smrtna obsodba, ki je bila v Avstriji izvršena izza konca svetovne vojne.' SMRT GLAZBENIKA V Manhattanu je umrl slavni poljski vijolinist Pavel Ko-chanski. Kochanski je bil rojen v Varšavi ter je imel svoj vijolinski debut, ko je bil ed-najst let star. Bil je profesor za gosli na varšavskem konser- se je obregnil Strgulca iz svo-j žal. Strgulco je ostavil na sre- vatoriju in kasneje na petro-je, v dolgoletni uradniški služ-jdi trate. Ta je sedel, da bi bi priučene surovosti. In šejpoln srda razmislil o usodi, ki pristavil ie; "Zato ste menda j ga je pripeljala. on^uradnik, plačani? iifcV | sedi nag sredi nebeške trate, "Tvoje govorjenje je čudno," j Njegove misli so bile preki- je dejal angelj. "Tu ni kraj Jj« v sredi- Dva velika an" take besede, molj ljubi Štrgul- jgelja sta ga zgrabila vsak za eno ca» roko in ga peljala tako naglo "Jaz nisem vaš ljubi, raz- j in tako nasilno, da so se njego-umete?! In krave tudi nisva |'ve noge jedva dotikale tal. Ob-pasla skupaj. In tretjič: urad-j raza, manire, teh dveh nepri-nik sem, t0 si zapomnite!" |j'aznih angeljev so mu pa tako To si bil! Sedaj si duša in'ugajale, da je kljub divji nag-nič drugega. Moraš se ukloni- i lici, s katero sta ga vlekla, na-ti hišnemu redu!" j šel besedo: "oprostita. . ." "Kje pa je vaš hišni red? Če j "Ne odpiraj gobca, ar'duš!' imate kak hišni red, glejte naj-j je zavpil angelj na levi. prvo, da ne bodo otroci razsa-| "Ježeš, rojak!" je vskliknil grajskem. VAŠKA, LEPOTICA — BAN-" O/TKA- - Žefka Hadži Pasič je bila najlepše dekle v srbski vasi Bi-htel. Nedavno pa so jo razkrinkali kot zaveznico roparske tolpe, ki ima na vesti veliko število umorov ter nad dvesto ropov. Vsi so dekle, ki je Mo-hamedanka, poznali kot pridno in ponižno. Medtem ko so že zdavna vsa druga dekleta odložila mohamedansko nošo, je ona še vedno zakrivala svoj obraz in se oblačila v ohlapne moha- medanske ženske obleke. Snub jali okrog in druhal, ki čaka;Strgulca in hotel postati. Ona- ce, ki so nje vrata uprav oble-pred vratmi, naj si noge umije, dva pa sta ga vlekla z vso silo To bi bil hišni red, razumete! dalje. "Povejta, odkod pa sta?" Pa tistim tam zunaj lahko pravite o hišnem redu, ne pa urad- niku, ki je svoj živ dan vedel, kaj se spodobi- . ." "Toda, Mihael!" je zaklical glas od znotraj- "Takoj!" je odvrnil angelj in potisnil uradnika v nebesa s tako silo, kaleor ni vsak dan v navadi v nebesih. Vsakdo driitfi bi bil oslepel nepopisnega .sijaja, ki se je razlival 'po vsem prostoru. In vsakdo drugi bi bil vshičen poslušal glasove angeljske godbe 'Če že hočeš vedeti," je za rjul angel na desnici, "midva sva bila gostilniška hlapca pri "Črnem mačku. . ." "Ježeš!" je vskliknil Strgulca ter se spomnil dni, ko je sedel pri.firkelčkih. "Kaj pa počenjata z menoj, človečka?" "Ti bova že dala človečka," i.e dejal angelj na levici. "Ven te bova vrgla," mu je zaklical angelj na desnici. Jedva so bile izgovorjene te besede, ko je zletel Strgulca čez vrsto stopnic in zadel z gla-ki je prihajala iz daljave. Le Ivo v mrzel sneg. Neka vrata Strgulca je takoj spočetka skle-jso se s truščem za njim zaprla, nil, da se ne bo nič preveč pre--Prebudil se je vsled padca gali, je zavračala z besedami: "Tajen vzrok . imam, da se ne poročim." Sedaj je skrivnost razkrita. Orožništvo je zasačilo roparskega vodjo Juzufa Ru-siča in ta je po dolgem zasliševanju izpovedal, da je bila nje- KDO ZNA LAGATI? Burlingtnski (Wis.) klub laž-, njivcev je priznal kolajno za najboljšo laž za leto 1934 B. Ceresiju iz Langeloth-a, Pa. — Natečaja se je udeležilo nad j 2500 "lažnjivcev." Ceresi je], dobil'kolajno, ker je povedal, da je imel veliko uro, ki je visela toliko časa na steni, da je senca nihala na steni napravila! veliko luknjo. Skoro bi bil do-i bil kolajno Schuyler Wiltfang iz South Bend-a, Ind. Ta jej sporočil odboru,"da je nad njegovo hišo padla, baš v času ko| je streho kril, taka\ megla, da je nabil asfaltni papir dobrih deset čevljev čez žlebove, ne da bi bil opazil, da zabija žeblje v j^o.o-I'- ion i—v—- "lažnjivec," je povedal, da je 1. 1863 v San Franciscu zamrznil zaliv tako hitro, da niso imele i žabe časa poskakati v vodo. — Zamrznile so v led tako, da so štrleli nad površino samo kraki. Cole je brž tekel in kupil koso, pokosil v dveh urah žabje krake, jih poslal na 75 ladjah v Francijo ter zaslužil 137 milijonov dolarjev. PREVIDNOST SE NI IZPLAČALA Pariški pek Henry Lettiere je bil kaznovan na tri mesece zapora in 500 frankov globe, ker je napravil za svojo ženo "ključavnico," kakršno so za svoje soproge uporabljali srednjeveški vitezi, kadar so odhajali zdoma. Sodnik je obtoženca obsodil v tako strogo kazen, vzel. Bil je že po naravi tak da se ni dal preslepiti. Prepir in mraza, ki ga je objel. Pomel si je oči in pogledal po sebi z «ova glavna zaveznica lepa Žef-jkljub temu, da je njegova soka. Z njo je imel ljubezensko jproga zanj- prosila milosti. De-razmerje. Ona mu je bila tu-[ja]a }e sodniku: "Henrik je res di oglednik, ki mu je sporočal o|morebiti prifrknjen, a jaz sem korakih varnostnih oblastev, ob- jtudi Nc morem videti moške-enem pa tudi vzdrževala zveze' ne da bi tekla takoj- zil med široko razkropljeno tolpo. njim •• V svojih krilih je nosila razne dragulje, ki so jih roparji na-ropali. V nje hiši so našli veliko dragega plena. Sedaj deli ali pa uporabljati rudečico za PREPOVEDANO! V Nemčiji: ženskam kaditi v ječi usodo svojega ljubimca. OSEM LET NE SPI V lluddersfieldu na Angleš- ustnice v javnih lokalih in prostorih. Preobilo plesanje. Ženskam, potegovati se za službe, za katere se potegujejo moški. z nadangeljnom pa ga je bil do- vidnim začudenjem, kajti bil je kem živi mož, ki že skoro osem Judom, kopati se v znamenitejj . .. « , ' . 1 1.1..V.... W . . • .... i.i. ____1 r» j......v; on K ju ----S1.JU ___1...U cela vznevoljil- Pogledal je okoli sebe in urezal tak obraz, da' Strgulca se je vznevoljen pre- i je bji0 očito, da hoče reči: "Ali rinil skozi množico ter se ati- je t0 Vse?" ■snil za neki steber, da ne bi j' pred njim je sedel sredi ko-gledal tega početja. Njegove glasih angeljčkov neskončno misli so splavale na zemljo. | dober in smehljajoč se starček, Baš ta dan se je vršil keg-jki je bji ob]e^en v temnomodro, ljaški večer. Zavidal je tem L ziatimi ključi pretkano obleko, srečnežem njih nedolžno vese-j Bii je SV(jti Peter, ki je na-lje. Tovariši bodo govorili o .gemu Strgijlcu Prijazno" poki-preobilnem delu v uradu, po-!maj j„ dejal: "Tu «i, sin moj? oblečen. Ko se je ozrl, je zagledal svoj ljubi rotovški stolpič z uro, ki je kazala tretjo let ni spal. Zdravnikom, ki so §ih nemških rekah. ga preiskali, je mož prava za-gonetka. Mož je srednjih let ponoči. Tedaj je videl, da je in normalno razvit, toli dušev-pri "Črnem mačku" zaspal in,|no, kolikor telesno. Nespečnost da je vse samo sanjal, razun je baje pri njem posledica neke tega, da sta ga hlapca vrgla po notranje operacije stopnicah. V Franciji: Solnčne kopelji. Ženskam, nošnja hlač. Igrati doma na katerokoli godalo p« deseti uri zvečer. V Italiji: dekletom delati, či RAZNO Takoj po ne morejo dokazati, da jim j' U j operaciji, so zdravniki dvo-!neizbežno potrebno. Lepotičm mili, da bo mož ostal pri življe- tekme. Pariški kroji. Poljubi' nju. Prepeljali»so ga vsledtega ti žensko na javnem prostoru \ Mleko se ne bo v posodi pri- iz bolnišnice na dom, da tam | izjemo železniških kolodvorov smodilo, ako poplahneš posodo'preživi poslednje dni svojega Ženske obleke, ki ne segaj' kritizirali svoje predstojnike i'11Pozdravljen v našem kraljest- jpredno naliješ vanjo mleka, z živl jen ja. Na začudenje zdrav-^vsaj tri palce pod kolena. Vozit se hvalisali, kako so temu ali yur mrzlo vodo. ;nikov pa je mož okreval in je se na poulični žezelnici golorok Uradnik jc nekaj zamrmral-i Ako slučajno dobiš na pre-Jtudi kaj kmalu po okrevanju Na Nizozemskem. InozemsK sluznice ozdravilo, pač pa bo "Kaj praviš?" ga je vprašal jprogo saje, ti ni treba vso pre- začel opravljati svoje vsakda-,dijaki. Na Irskem: nedeljsf krvavenje omililo, bo pa ob- sveti Peter. |progo prati. Potresi dotično nje kovaško delo. Od operacije časopisi. V Algeriji: vinogra enem tudi razkužilo do gotove i "Lahko bi me bili ge nekaj j mesto na debelo s soljo, nato'dalje .pa ni več spal. Noči pre-jdi. Na Španskem: udejstvov* izmere nosno sluznico in nosni- ičaaa pustili tam doli. Saj se ni pa pometi. Preproga bo na tak bije na postelji med čitanjem ,nje nun in duhovnikov v uči co sploh. tako mudilo," I" "jegov vzne- način docela čista. in kajenjem. teljskem poklicu. DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI John J, Oman Počasi in zelo previdno je začela ladja LaFrance upregati svoje lastne gonilne stroje. Eden vtisa tudi na njegovo grčo. Polnočna ura je bila že udarila, predno sem se konečno podal za drugim so se odstranili via-j v kabino k počitku. Father Za-čilni čolni. Prepuščen samim se- krajšek je že prav "glasno" spal bi je obiral parnik svojo stezo, in morda sanjal, da je v Ljublja-Ponosno kot labod na reki je re- ni med svojimi domačimi. Odprl zal vodo ven, ven proti izhodu, sem okno, zlezel pod strop na mimo otočka, na katerem stoji gornjo posteljo, kjer me je ne-velikanski simbol svobode, moleč i prestani pljusk ob ladjo in eno-v roki svetilko visoko proti nebu, merno pritajeno gromenje stro-tia se nam zdi kot bi hotel poka- jev globoko pod nami prav kma> zati smer, iz katere pride vsa 1 lo zazibalo v sladko spanje. bratu obenem s pismom, v ka- kažej0) da se svitovne sile tega terem ga prosim, naj mi vendar dobro zavedajo. Prvi nespora-pove resnico, saj bom celo stvar zum med temi narodi bi nudil porabil na tak način, da se ne pripravijenim velesilam odpr- svoboda, in tem več, čim bolj se držimo božjih zapovedi. Slovenci smo stali zbrani na zadnjem koncu ladje ter zrli nazaj na mesto New York, na velikansko grobljo, iz katere je sedaj v mraku brlelo neštevilno luči in se svetilo brezštevila raz-1 svitljenih oken visoko pod nebo. Pred nami in za nami in ob naših straneh pa so švigali in se križali kakor ščurki na vodi, številni čolni in čolnički raznovrstnih oblik in velikosti. Tulili so, žvižgali, cvilili, zvonili in čugou-gali, da se je zazdelo, kot da parnik pelje skozi velikansko dvorišče, kjer mukajo krave, blejajo ovce, cvilijo prašiči, kokotajo kokoši in kvakajo g.osi vse navskriž. Newyorško pristanišče je poleti r.oč in dan polno živahnega gibanja in gibajočega se tovora. Drug za drugim so me pustili tovariši na krovu in so odšli v kabine k počitku. Za nje je bilo Drugo jutro je bila sobota. Pozabil sem bil za hip, da nisem do ma. Že sem mislil, da moram hitro v spovednico, ko mi udari na uho tisti večni cljop, cljop, valov ob ladiji. Pri tem se zgane tudi Father Zakrajšek pod menoj in zagrči tako zadovoljno, da sem tudi jaz legel nazaj in zadovoljno zopet zaspal. Bolj prijetne misli je ni, ko se človek zjutraj prebudi, kot zavest, da mu ni treba vstati ter da jo lahko potegne kakor dolgo hoče. Solnce je med tem izšlo, morje je tiho poljubovalo ladjo ob straneh, ladja pa je mirno brnela in režala svojo pot dalje, vedno dalje po vodi. Ko sem se v drugič prebudil, je moj tovariš, Father Zakrajšek, že metal vodo sebi v obraz in jo zopet pihal nazaj, da je šuštelo, kot da se potalja trop tuljnov in prihaja na površje z glasnim kihanjem. "Ha-hum! Bog vedi zakaj se vse to že pogreta rihta. Za me j človeku usta odpirajo, kadar je je bilo vse nekaj popolnoma no-i zaspan?" Vprašanje je bilo na-vega. Sta! sem ob ograji in ne-j stavljeno na tovariša, da bi mu prestano zrl v oddaljajočo se!tako dal znamenje, naj se hitro zemljo. Pogled na New York je j umije. I am next, nekaj veličastnega. Poleg tega[ "O! Hvaljen Jezus! Kaj ste sem tudi prvič v življenju zapu-jzbujeni?" ščal svojo rodno zemljo in pri-! "Na veke! Kako pa naj človek znam, da mi je bilo nekam tesno j spi, ko Vi in valovi delate tak pri srcu, ko sta mi noč in vedno i šunder? Ali bo kaj kmalu zaj-širjajoča se morska površina je-j trk? Lačen sem." mala domovino izpred oči. j "Ha, ha, haaaa!" se zasmeja Zamislil sem se onih zgodnjih!tovariš na ves glas. Kdor pozna .slovenskih..pionirjev,..raGd_ kute-iFather Zakrajškft, bjj. \»-'^jL I rimi sta bila tudi moja starša, \ se njegov smeh sliši daleč. "1 ki so zapuščali svojo domovino i glejte na uro." v dnevih davno prošlih in na lad-! Vzamem svoj časomer iz te-jah, na katerih je bilo življenje,lovnika, ki sem ga prav za to res tvegano in v okoliščinah, | obesil poleg postelje na steno, katere so jim povrnitev za vedno i "O, te vse ta male miš! 10 je ura. zabranjevale. Mislil sem, da se-1 Tako pozno pa že dolgo nisem daj vidim vsaj senco onega ne-,vstal." popisnega domotožja in srčne, "Da. Vse ta male in ta veliko boli, ki so jo trpeli oni pri odho- miši nama ne bodo dale zajtrka, du in o kateri mi je eden ali dru- j Zamudila sva ga." gi v poznejših letih tako resno j "Kaj bo pa sedaj ?" zatrjeval, pa sem se mu nevrjet-l "Nič ne bo. Tudi zajtrka ne. no smejal. j Kar potolažite se, saj bo kmalu In ko sem tako v duhu gledal I poldne." številne Slovence in Slovenke za- "Ta je pa lepa. Za to prija- bo zvedelo od kod prihaja. Zapisal sem, da smo mi ameriški Slovenci oziroma Jugoslovani tudi doprinesli svoj del požrtvovalnosti, da se je končno doseglo toliko let zaželjeno uje-dinjenje južnih Slovanov. Čemu je potrebno oglašati to po ameriški javnosti take razmere, ne da bi se nam najprej dala prilika, da uredimo ali pomagamo urediti razmere tako, kakor nam veleva ne samo čut človečanstva, ampak kot ameriški Jugoslovani. Odpiši mi takoj, kaj je resnica na tem! Željno sem pričakoval odgovora, ki sem ga prejel zadnji teden in se glasi: "Dragi brat! Hvala lepa za božične pozdrave, posebno za iz-trižek o Adamiču. Ako je na tak način povrnil gostoljubnost svoji domovini, ki mu je dala prosto vožnjo po vsej državi, da je lahko videl vse, kar je hotel, je res žalostno. Kajti pri nas nič ne vemo o tem, kar pišejo v protestu ameriški čuvarji človeških pravic. Res je, da pro-tidržavnih elementov nikjer ne božajo z najnežnejšimi rokavicami, ker ima vsaka država pravico in dolžnost, da se brani, kajti od države je odvisen obstoj milijonov ljudi. Mogoče je, da včasih policija postopa strogo, a to je povsod. Vse drugo je pa laž, ki je očividna. Jaz sem govoril z ljudmi, ki so bili zaprti zaradi komunistične propagande v Belgradu in so sami trdili, da so ž njimi kar najlepše ravnali. Take laže trosijo okoli kori-tarji in koristolovci ter plačani agitatorji. Pri nas vlada svoboda in zakonitost, če pa kdo hujska proti državi, ga za-pro tudi drugod. G. Adamič bi lahko pisal o nas kaj boli resničnega, kar bi bilo Tfcnj boli častno, kakor | tino, skozi katero bi udri svetovni požar, ki bi imel nedvomno svoje glavno stališče v Sloveniji. S knjigo, ki v kratkem izide, bo mogoče naš novi pisatelj izvršil častno delo sebi in svojemu narodu. Bati pa se je, da bo ustrezal bravcem s senzacijami, ki nam ne bodo delale časti. Naj bo eno ali drugo, upajmo da bo treznost in zdrava misel ostala odločilen faktor tudi onim, ki bodo prvič brali o Jugoslovanih in o jugoslovanskih mučenikih. -o- Malo odgovora "kikarjem" no domovino nned zno obvestilo Vam ne dam niti počenega groša," sem godrnjal in se skušal izkobacati izm?d vi junaki in junakinje, katerih odej. spomin smo dolžni obdržati vča-! "Ej, kaj zajtrk! Počitek, posti, dasi so oni že zdavnaj popa-lčitek kot ga človek na ladji ima, Puščati svojo rodno grudo ter se za vedno podajati v daljno tujino, vstali so pred menoj kot pra- c'ali v tihe skoraj nepoznane grobove. Povem vam, da me danes, kot to pišem in čujem, da jih je osramotil neki rodni brat, pograbi jeza. Slika jih v svojih spisih pred ameriško javnostjo, kot na pol civilizirane slabiče, polne smešnih vraž in nizkotnih običajev. Pograbi me jeza, ko se spomnim- nato, da bi zgrabil za-rmehovalca našega čvrstega naroda za čopo vrhu glave in bi mu tiščal to prevzetno butico tako c'olgo v zgodovinsko knjigo, dokler bi ne naredila vsaj nekaj to je nekaj vredno," je zadovoljno prigovarjal tovariš. Konečno sva bila ene misli, da je bil nemoteni počitek vreden več kot zajtrk. Takih nemotenih jutranjih počitkov je v našem življenju le malo, zelo malo'. Vstal sem, zagrabil par peri-ščev slane vode in si jo vrgel v obraz. Father Zakrajšek je ž4 držal svoj brevir, zato sem tudi jaz sledil njegovemu dobremu zgledu in zavžil nekaj dušne hrane predno je bilo telo nasičeno. (Dalje prihodnjič) čemur služi samo našim sovražnikom. Ravno radi takih ljudi je potrebna policija, za druge ne . . •" Kakor vidimo iz pisma, ni ni-kaka izjema v Jugoslaviji v postopanju s političnimi jetniki kot drugod. %Ako pogledamo v Nemčijo, kjer sekajo glave in v Italijo, kjer vojaštvo strelja v hrbet itd., pridemo do zaključka, da je pač povsod enako in tako je tudi v Ameriki. G. Adamičev protest je bil na ta način predhodna reklama za njegovo izdajo knjige, ki naj bi našla širši trg. Način take reklame ne diši po naši žiroko-ljubni ljubavi, ampak po brezobzirnem biznesu na račun nekoga drugega. Vsem nam je Na moj članek "Nekoliko odgovora na kritiko," je odgovoril Ivan Jontez, alias psevdo-filo-zof Podgoričan. Odgovoril je seveda v Prosveti, ki je pribežališče vseh takih, ki odgovarjajo s krampom in blatom, in med nje spada v prvi vrsti Jontez, alias Podgoričan, ki se me je že večkrat privoščil v Prosveti, toda mu nisem odgovarjal, ker se mi je zdelo nespametno argumentirati z njegovo filozofijo, predvsem, ker mi .je znan položaj. . . Tudi to pot mu nisem mislil odgovarjati in mu ne bi, če se ne bi tikalo pisatelja Ivana Cankarja, ker Jontez potvarja in zavija to, kar sem jaz zapisal, da ne govorim o puhli repi, katero naj kar sam spravi. Kar se tiče Ivana Cankarja, ne gledani njegovih obisti, četudi ga morda bolje poznam kakor Jontez; poznam ga ne samo po njegovih književnih delih, pač pa mi je bil pokojnik tudi osebi i dobro zrnu. Toda o tem bom argumentiral, pač pa1 io rojHt-: ,)([!(..,'• ;io odklanjam Jonfcezovo : etom, vlyotvai^hjfe, ko piše: "Jože se! je doteknil tudi Ivana Cankarja ter podvomil, da bi bil Cankar naš največji pisatelj." Na to odgovarjam: Nikoli in nikjer nisem jaz zapisal, da dvomim, da bi bil Cankar naš največji pisatelj in nihče me še ni slišal, da bi kdaj zabavljal čez Cankarja kot pisatelja. Ne! Da sem pa zadnjič omenil glede Cankarja, pa ne v takem tonu, kot hoče to prikazati Jontez, alias Podgoričan, je pa to zadeva Enakopravnosti, ki se naravnost sarkastično norčuje iz gotovih oseb, ki sodelujejo pri Kult. vrtu. Nami&avanje, da se izpreobrača Cankarja po smrti, je popolnoma napačno! Ivan Cankar je tak korak napravil sam, se požvižgal na nekdanje JUGOSLOVANSKI "MUČENIK" Piše M. I. LAH, Cleveland, O. j__________, .f-ain se uuzviz.b"1 na iien.uan.ic znano da dep esija objema ves ^ ^ za . svet, toliko hujše mora bit, v svojega oseb- Jugoslaviji, ki nima industrije! .. a ■ „„ • itAJsiiVi f,. , •, . ne£a prijatelja, da mu je po- m ne vecjin trgovskih zvez. , 1 m n r> f i- , , sv. zakramente. Toliko o Razumljivo je tudi, da kompe-, , afo . .... , i- ■■ I,™-, v' , v • item, da ne boste mislili, da sa- ticija za izvoz mučno zadrzue . ± \ ■ i c letno a - ■ , •• mc vi poznate vankarja. Da, razvoj 15 letne državice, ki je i. , F , . ; -n • .... poznate j>a, toda precej naro-na jugu ali morju mtrigirana r> b . • ' J . . Tto-n ■ ?< i be- ^ njegovim Unenom si ho- od sovražmn Italijanov, ki ko- . . , . i i; ' cejo nekateri kov i ti brezverski kapital, pozabljajo1 pa, da se je Cankar pred smftjft na tako stvar požvižgal tef- jjni pokazal fige. Toda, če sem napisal: "Vem, da je Cankar velik pisatelj," V začetku zadnjega meseca sem čital v Enakopravnosti obširen protest proti jugoslovanski vladi, podpisan od raznih uglednih pisateljev v Ameriki, ki se zavzemajo za osvobojenje Političnih jetnikov. Vsebina Protesta mi je dala vtis, da se •h- povrnila v Jugoslavijo prava srednjeveška inkvizicija. Probst se je objavilo na pobudo našega novega pisatelja, Louis Adamiča, ki je bil zadnje po-ktje v Jugoslaviji na obisku. Menda ni Slovenca, ki bi take novice sprejemal z odobravanjem. prišlo mi je celo na mi- sel, da je poniževalno za nas, ki smo že starejši Amerikanci kot je Louis Adamič, da bi tudi mi ne vzdignili svoj glas. Saj imamo tamkaj še sorodnike in konečno še vedno naše misli jadrajo v rajsko deželo naših mladostnih spominov. Toda predno se stori nepremišljeni korak, se mi porodijo pomisleki. Prejel sem namreč pismo od zaupnega prijatelja iz zasedenega ozemlja, ki mi opisuje revščino in še hujše okoliščino zatiranih Slovencev. O d 1 o č i' sem se, da pošljem omenjen! protest v Ljubljano mojemu maj čakajo, da se razšoj5irijo na savske pokrajine. Ni potreba nikakega fanatizma, ampak treznega pogleda v razvoj časa. Človeške mase se grupirajo v dolgih dobah, civilizacija tudi ne pride čez ribe. Saj se tudi severni in južni Amerikanci še danes malo postrani gledajo. Treba je nialo agitacije, pa imamo kmalu ci-1 podcenjeval ? Ali se to pravi vilno vojno. Vzemimo pa sedaj razliko med Jugoslovani. Zunanji od-jnošaji vere in druga nasprot-,stva! Treba je samo zanetiti j strast in nekoliko hujskanja', ,pa s tem še ni fečerio, da je najbolj zaslužen Slovenec. Ali sem Cankarja kot pisatelja kaj pa se bo pričel boj med narečji j in verami. Kaj bo iz tega do-: brega, bodo vedeli naši narodni ali ameriški vodniki. (Resno zbliževanje slovanskih narodov v Evropi je dimes edino upanje svetovnega miru. V resnici imajo ti narodi žo daniš v svojem področju "balance of power." Vsa znamenja tudi dvomiti, da bi bil Cankar največji slovenski pisatelj ? Jaz sem zapisal, da je bil "velik pisatelj," in imenovai nisem nikogar, ki bi bil v pisateljevanju tako velik, ali pa celb večji kot Cankar. Potemtal{Gm torej iz-ra'z "velik," Popolnoma zado-noVi stujč. Ali bi, po Jontezoveiri iaziranju, niorda foorai zapisa ti: Cankar je večjj kot Sokrat, Aristotelj, večji Tolstoj? Toda bo menda že tako, ker ljudje .Joritezove Sorte hočejo vse največ vedeti, toda' če sem zapisal, da s tem še nj rečeno, da je Cankar najbolj zaslužen Slovenec, sem tako tudi mislil. Vzemimo na primer dva moža: pisatelja Ivana Cankarja in dr. Janeza Ev. Kreka. Ne prištevam Kreka k Cankarju kot pisatelja k pisatelju, dasi je tudi dr. Krek pri svojem preobilem delu, ki ga je nadvse častno vršil za narod, krepko sukal pero ter pisal o stvareh, o katerih nekateri še danes nimajo pojma in ki tudi niso nobena malenkost. Največja knjiga, ki jo lastuje slovenski narod, je delo dr. Kreka. Toda četudi vse to odbijemo, stoji Krek po svojih zaslugah za narod višje od Cankarja. Če sodimo po dejanjih, je tako, pa nič drugače. Cankar je največji slovenski pisatelj, ni pa najbolj zaslužen Slovenec za svoj narod. Rusi na primer silno spoštujejo svojega pisatelja Leva Nikolaj e-viča Tolstoja ter ga imajo za svojega največjega pisatelja, pa nisem še nikoli slišal Rusa, ki bi dejal, da je Tolstoj najbolj zaslužen mož za Rusijo. Ne, to mesto zavzemajo drugi. Ni potrebno, da si ustvarjamo malike, marveč priznajmo vsakemu to, kar mu po zasluženju gre! Čast in spoštovanje Cankarju, nihče mu ga ne odreka kot pisatelju, spoštovanje pa tudi drugim velikim možem slovenskega rodu, brez razlike na stranko! Pred možem, kakršen je bil Krek, pa — klobuk dol! Kar se tiče Mr. Adamiča, ga za enkrat še ne moremo primerjati Cankarju. Vsaj radi njegovega spisa o Sloveniji ali Carnioli, kakor jo on imenuje, in o Jugoslaviji na splošno. S tem pa še ni rečeno, da ni dober pisatelj. Utegne se zgoditi, da še Cankarja prekosi. . . Saj je še mlad in ima lepo priliko. Toda kar je pisal o Sloveniji, tega se pa ne more odobravati. Tudi knjige "The Native's Return," katero sem površno pre^ čital, fie morem odobravati. V njej je isto, kar je napisal za Harper's Magazine, kjer opisuje "Smrt na Kranjskem." Tako tudi v knjigi "preklje obrezuje in denarja potrebuje," ko hodijo, po njegovem, duše nazaj na malico. Potem, seve, kako je, ko človek izdihne dušo, ko ta duša nekaj časa frfota po sobi, potem pa odplahuta skozi okno, in podobne stvari. . . Je to za ameriško javnost? Še za smešnice ne! Take neslanosti je spravil skupaj ter jih servi-ral Američanom, ki v svoji naivnosti kar požirajo to neumnost. Mr. Adamič je imel res sijajno priliko, da nas predstavi ameriški javnosti, bolj ko kdo drugi, pa nas je predstavil tako slabi luči! Majhne stvari je gledal skozi mikroskop, velikih in res lepih šeg in običajev, ki dičijo narod, pa ni videl. Sedaj pa tako kričanje in zamera, če kdo ne kriči — Ho-zana! Ako si drzne kdo podvomiti in kritizirati, brž za-ženo krik, da jih oblivamo z gnojnico! In kako majhni smo po njihovem naziranju: niti do gležnjev mu ne sežemo. Jaz jim skromno povem, da se ne skušam povzpeti niti do njih padplatov, marveč ostajam kar skromno pri svojem in tudi naslov "inteligence" hvaležno odklanjam, če ga morda po pomoti meni štulijo. Tudi "fovš" nisem nikomur, Če sem pa povedal svoje mnenje, se mi je zdelo tako prav. Rad sprejmem marsikaj, ne p& tega, da se prišteva naš narod med take "bo-hunke!" Ako boš povedal Američanu, ki je bral to delo, da si "Slbvčnian" ali "Carniolian," te bo pogledal zvedavo kot kakega medveda, češ: torej ti si eden izmed onih ljudi, ki imajo tako vero! ... In pomilovalno se ti bo nasmehnil. Sicer pa bodi na tem mestu povedano, da so gotovi listi res vehemeritno udarili pisatelja Mr. Adamiča, in sicer v vse drugačne trdem tonu kakor slo venski. V nekem listu, ki ima precej tisoč naročnikov, bere urednik dotičnega lista levite Mr. Adamiču, ki ga imenuje Američana slovenskega porekla, potem se pa znese nad njegovimi spisi o Jugoslaviji, o katerih pravi med drugim, da niso nič drugega kot "smešna tvorba," ter da imajo približno isto veljavo kot pripovedke iz "Tisoč in ene noči." Potem list j naglasa, da gotova naivna ameriška publika vso to stvar v svoji naivnosti verjame in zatem pristavlja, da temu ni tako. Tako sodijo oni, ki tudi poznajo jugoslovanske razmere ter ne sprejemajo vsake naivnosti za božjo besedo. Ne boš nas tako predstavljal! Ne vem, ali so to kritiko pri Enakopravnosti čitali ali ne, toda Jontez dvomim, da jo je. Vem, da ni posebno prijetna stvar, ko pride kaka nova knjiga v javnost in jo listi obdelajo, če se ne strinjajo s pisateljem, da je joj! Pečat dobi šele, ko poznavalci potrde oceno. Res, presjati se skozi kritično rešeto, ni prijetna stvar! Jaz sicer nisem noben poklicni kritik in se tudi nikoli ne smatram za takega, in vse to sem omenil le mimogrede, ker se me napada radi tega, ker se ne strinjam, da se o našem narodu piše take naivnosti. Zato pravim: če si nabavite knjigo, čitajte jo sami, ne dajte je pa svojim otrokom, da se ne bodo potem norčevali iz vas in vaših staršev, češ, da ste v Jugoslaviji res "bohunks" ter še daleč za luno. Saj koncem konca ni zamere pisatelju, ker mu stanje stvari ni tako dobro znano, le žal, da je nasedel naivnežem ter tako delo serviral Američanom! Josip Grdina. plače na leto. Kje je tisti unioni-zem, ki bi moral priti na površje v delavskem vprašanju. Jaz čestitam vsakomur, ki kritizira delo uslužbenca, kadar je kritizacija na mestu. Barbičev dopis je pa napad pravici in jaz tega nisem zaslužil, ker nisem glasoval za Reedovo resolucijo. Vaše pisanje, Mr. Barbič, je laž, ker ne pišete resnice. Dobite si City Record, ki je oficialni list mestne zbornice in ne pa Cleveland Press za pojasnilo. Mr. Barbič, človek v mestni zbornici mora rabiti pamet in ne samo jezik in da ve kaj govori. Torej bi vas opomnil, da drugič malo premislite kaj pišete ali govorite, da si ne boste politično glave razbili. Anton Vehovec, 19100 Keewanee Ave. Odgovor Mr. Barbiču Cleveland, O.—Mr. Barbič napada v Enakopravnosti dne 23. januarja 1934.slovenske council -mane, ker niso volili za Reedovo rezolucijo za dohodninski davek. Mr. Barbič piše: 'Evo ga, demo-kratje, ki ste volili Slovence mesto delavske kandidate za mestno zbornico.' Potem piše, kaj je bral v Cleveland Press. Mr. Barbič, ti si bral časopis in nič drugega. Ti ne veš kaj govoriš in ne poznaš faktov, nimaš nobenih dokazov, ne veš rezultata, zaključka in izvida. In če ne veš kaj govoriš, je najbolje, da molčiš. Pišeš, da bi Reedova resolucija prinesla letno $70,000,000 dohodkov. Toda ko je prišla Reed-cva resolucija v razpravo, ni bilo nikjer povedano, kdo bo plačal: delavec ali kapitalist. Tudi ni bilo pisano, kam bo šel%ta denar, ali za šolo ali za brezposelno zavarovalnino, ali za ceste ali za politikarje. Bilo je le pisano, da mi prosimo governerja, da naloži dohodninski davek v državi Ohio. Ko smo pa vprašali, kako misli Mr. Reed, kdo bo plačal ta davek, je rekel, da recimo tisti, ki zasluži $3,600.00 na leto. In ko je bil vprašan, zakaj ni tega zapisal v svojo resolucijo, je rekel, da on noče tega napraviti. Ko je bil nadalje vprašan, kdo bo plačal ta davek: ali delavec, trgovec, korporacije ali bankirji, je rekel, da se on o tem ni hotel izraziti v resoluciji. Potem je predlagal, da se sprejme njegova resolucija, ne da bi šla pred odsek, da bi se jo tam kaj popravilo. Zbornica je pa sklenila, da gre ta resolucija v postavodajni odsek. In ako se ti, Barbič, toliko zanimaš za stvar, da kričiš po časopisih nekaj kar ni res, pridi v mestno zbornico v pondeljek ob štirih popoldne, pa boš slišal, kaj je na vsej stvari, in boš lahko tudi nekaj rekel v korist Reedove resolucije, ako boš hotel. Prine-si pa seboj ušesa in oči, da boš videl in slišal resnico. Ti pišeš, kje sta bila naša rojaka, če sta sedela na ušesih, ali pa se bojita. Mislita, da sta bila poslana v mestno zbornico samo zato, da bosta prejemala $1,800 Banket in ples "Adrije" Zdravo, prijatelji in ljubitelji petja! Še enkrat se moram oglasiti, ker sem napravila malo pomoto zadnji teden in hočem to danes popraviti. Obenem pa želim sporočati nekaj novega in sicer, da gredo vstopnice hitro izpod rok ter jih že ni več mnogo na razpolago. Saj so mi celo rojaki iz Loraina obljubili, da gotovo pridejo. In veste, kdo bo igral valčke, polke in vse moderne komade? Nihče drugi kot Johnnie Po-con. Tako, ali vam to zadostuje, vi sitneži, katerim že človek ne ve kako bi ustregel. Pa še nekaj. To ne bo banket, ampak izvrstna večerja. Kdor pa ne mara večerje, naj pride pa malo pozneje, ko bodo vstopnice samo 25 centov. Pevski zbori imamo mnoge truda in v teh časih depresije potrebujemo še več pomoči prijateljev in ljubiteljev petja. Pri našem zboru je skoro vsa tu rojena mladina. Jaz sama sem ena mladih in veste, da to ni lahko, ker nekaterim je prava težava slovenščina, čeprav je to frtrš-imrterrn jezik. Tu v naši "beli Ljubljani" smo bili zadnjeleto skoro popolnoma pozabljeni," toda s trudom in ljubeznijo hhko ohranimo našo materinsko govorico. In kje je lepša prilika kot pri lepi pesmi. Vse bo pa v nedeljo 28. januarja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pevski zbor "Adrija" se bo potrudil kar največ mogoče, da bo vse zadovoljno. Gotovo nam bodo vremenski bogovi naklonjeni, da bo vreme kot je bilo zadnje dni. Kaj je lepšega kot malo svežega zraka v tem zimskem času, malo zabave in nato se pa sladko zaspi. Mnogo bi še rada pisala, toda se bojim, da bi preveč nadlegovala g. urednika in bi dopis zagnal v koš. Pozdrav vsem in na svidenje v nedeljo. Miss Jean Golic, 19602 Shawnee Ave. GREAT 3-RING GROTTO CIRKUS PUBLIC HALL Jan. 24—Feb. 3 Dvakrat dnevno (razven v nedeljo) Vstopnina 50c Rezervirani sedeži 75c, §1,00, $1.25 Naprodaj v Public Hall box office Pcc cona predstava v smelo pcpoldne cb 2:15 za dobrobit P. T. A. otroški sklad. DR. FRČI) J. M A KO V EC OSTEOPATHIC PHYSICIAN 202 Colonial Arcade CIleiTv 338(1 EXdicott 8125 Uradne ure: 9. dop. do 5. pop. Zvečer in v nedeljo samo po dogovoru __________________________ _ DNEVNE VESTI Spisal Lewis Wallace; Pet sob se da v najem, kopališče, klet, furnez, garažfe, velik sadni vrt, i|!!Oče in mati ne do volita! vse za samo! $15.00 na mesec. Vprašajte pri I.ouis Potrich, Ben-Hur operacije svojega sina Eau Claire, Wisconsin, 26. januarja. Ali ima sodni ja pravico odločiti, da se 4-letni otrok pod-vrže operaciji, če zdravniki tako 18613 Keewaaee Ave. Tel. KEn-more 3198-WI (23) ZAHVALA Spodaj podpisana se prav zahtevajo, toda se starši brani- iskreno zahvaljujeva vsem na- ________i„J jo, o tem bo moral sodnik George "Prošnja ti je rešena enkrat njega namesto mene z njo osre-za vselej: Mešala ne dobi nič. Iti ičiti; povej mu — v tolažbo sebi, moram in si zapisati v dnevnik Iti utelešena lokavost, kakor tudi svojih velikih doživetij — zapi-1 v tolažbo njemu, povej mu, dami sati si morarn sodbo Rimljana ne bo mogel gospod Sejan, ako proti Rimljanu! Toda, Egipt, alipride semkaj, nič oropati. Dedi-te je poslal Mešala, da mi sporo-1ščino, ki sem jo dobil po duum-čiš to prošnjo?" i\iru hkratu z vilo pri Misenu, "Plemenitega srca je in sodil;sem prodal in izkupiček je varen te je po svoji plemenitosti." pred njegovimi rokami, kajti de-Ben-IIur je prijel roko, ki mulnarkroži v menicah po svetovnih je slonela na rami. j tržiščih. Povej mu, da je tale hi- "Ker ga poznaš kot tako lju-lša in vse premoženje, blago, b^o-beznivega, zala Egipčanka, tedaj dovi in karavane, s katerimi vo- j mi izvoli reči, ali bi storil, kar di Simonides trgovino s takimi j želi od mene, tudi on meni, ako bi knežjimi dobički, zavarovano s bil v njegovih razmerah? Odgo- cesarskimi varnostnimi pismi vori, odgovori, pri Izidi! Odgovori, zaradi resnice same!" V prijemu roke kakor tudi v pogledu mu je bilo nekaj vsiljivega. Blum v tem mestu odločiti. Zdravniki so prosili že dolgo časa Mr. in Mrs. Velie, da podvr-žeta 4-letnega sina operaciji na kosteh, ker .so prepričani, da bo otrok brez operacije ali invalid za vse življenje ali pa bo kmalu umrl. Vellie je uposljen pri Salvation Army. "Mojega sina bo siru prijateljem, ki so nama priredili "surprise party" v soboto, 13. januarja ob priliki 25-letnico najinega zakona. Iskrena hvala ženam in Gospodinjskemu klubu, ki so vso stvar organizirali za ta slavnostni večer in pripravili vse dobrote, da je izgledalo kot na ženitovanju. Nadalje' se zahvaliva za darove, ki so ji h da- lie. In njegova žena, mati sedmih otrok, je dostavila: "Naše j molitve so bolj mogočne kot vsa zdravniška pomoč." kajti modra glava mojega upravitelja si je znala pridobiti neprecenljivo " vrednost cesarske milosti in gospod Sejan si je namesto lepega dobička izbral raj-"Oh!" je pričela, "Mešala ši ribarjenje v kalnih mlakah je —" krvi in krivic; povej mu tudi, da "Rimljan, si hotela reči. Po-'ne bi dobil, četudi ne bi bilo v meni li to, da bi moral kot Jud meriti svoje obveznosti do njega z drugim merilom kakor njegove obveznosti do sebe; mar naj bi mu moral kot Jud odpustiti svoj dobiček samo zato, ker je Rimljan, če želiš še kaj povedati, Baltazarjeva hčerka, govori naglo, prav naglo; kajti tako mi Gospoda izraelskega Boga, če se mi kri razburi in razpali do skrajnosti, ne bi .mogel nemara več upoštevati, da si ženska, četudi krasotica! Mogel bi te smatrati le za vohunko svojega gospodarja, ki ga t"m bolj sovražim, lp»'W liVtWBr T—pondeljek, dotrtek in ssboia DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK St. Clair in E. 62nd vhod na E. GJd St. 18 let v enem uradu. Pino ^ zobozdravništvo. Nič solicitator- |g| jev, da bi dobili bolnike. Za plumberska dela in za napeljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK C707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 ali telefonirajte na dom KEnmore 0238-M. O DR. A. F. VICHICK 9217 Miles Ave. Tel. Michigan 2122 Uradne ure: 9 do 12 1:30 do 5 6 do 8 V sredo samo dopoldne Norwood Sweet Shoppe Mrs. Frances Krašovic NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED 6206 St. Clair Ave. (zraven Norwood gledališča) POUK NA KLAVIR KLASIČEN IN POPULAREN Posebna ponudba: 10 poukov za S-.50; posamezni po 40c. Vpišite S3 pri S. OPASKAR 110S E. 64th St. ob sredah od 5 do 7 KARTE ZA TJA IN NAZAJ V III. RAZREDI) Od NEW YORKA do LJUBLJANE in nazaj 2Jt. januarja se je pričel v Public Hali eden največjih cirkusov, kar jih je še bilo v Clevelandv. Cirkus bo imel svoje predstave do 3. februarja in sicer vsak dan dve, popnidnc in zvečer. Zanimiva je dresura levov, konj, slonov in drugih žiimli. Nastopajo klovni, ki vzbujajo smeha na koše. Splošna vstopnina je ;<) centov, rezervirani sedeži so pa od 75 centov naprej. Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPfl EKSPRESNI VLAK ob parniku v Brcmcrhaven za-jair.či pripravno potovanje do L J U B L J A N E . Ali petujte z znanimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK * 193 50 in ve6. I zborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Tudi redna odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki. Za pojasnila vprašajte lokalnega agonta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 1119 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio ——-----v- Razprodaja se še nadaljuje Oglejte si našo spomladansko zalogo OBLEKE $11.75 POVRŠNIKI J- . __ SUKNJE «pl4./0 Kupile direktno iz naše tovarne /a malo naplačilo vam shranimo obleko do velike noči. BRAZIS BROS. 6905 Superior Ave.