Poštnina platana v gotovini Cena 2 dls G LAS.l L O O SV 6 BO D II.N E F R O N TE O K RAJA TR B O V L j E Leto lil. TRBOVLJE, 20. oktobra 1950 Štev. 42 Partijslia konferenca trboveljskega okraja je prinesla bogate zaključke za nadaljnje delo Tovarišica Lidija Sentjurčeva je Imela ob zaključku konference govor, v katerem je nakazala najvažnejše naloge, ki stoje pred nami. Uvodoma je pozdravila zborovalce ter želela v imenu CK KPS konferenci čiim več uspehov. Vaša konferenca — je dejala tov. Sentjurčeva — je pokazala dobre rezultate ter so delegati iznesli v diskusiji dobre in zdrave predloge za Izboljšanje dela. V svojem govoru je nato tovarišica Sentjurčeva naglasila, da je važno, da ljudje vedo in razumejo pomen situacije v svetu, da so si na jasnem, kdo nam hoče pomagati in kdo ne. Vloga Jugoslavije in njena borba proti Vzhodu in Zahodu, ki je hotel izkoristiti naše trenutne težave, misleč, da je prišel čas, ko lahko pride v naši državi do koncesij. V letih našega planskega gospodarstva smo se morali odreči marsikateri stvari, ki se proizvaja v Češki, Madžarski in drugod za široko potrošnjo. Naš cilj je bil elektrifikacija in industiralizacija naše države, da bomo zamogli z njo predmete široke potrošnje izdelovati sami doma Naletili smo na velikajn-ske težave in bo treta skrajnih naporov, da izvršimo letos plan naše kapitalne izgradnje. Dejstvo je, da je bilo letos slabo gospodarsko leto, v katerem suša ni zajela samo Jugoslavijo, marveč tudi druge evropske države in to preko 300 milijonov ljudi. Z Vzhoda so pričeli govoriti, da slabo gospodarimo, Zahod pa je hotel izkoriščati naše težave. Mi nismo pristčili na to in izvedli smo potrebne ukrepe, predvsem znižanje obrokov moke-Znižanje moke se je izvršilo po količini, njena kvaliteta pa ostane. To je potrebno, da vedo vsi naši ljudje. Zaradi slabega letošnjega pridelka koruze bo pridelek masti mnogo manjši. Mast bomo morali uvoziti, prav tako tudi sladkor. Uvoz masti in sladkorja bo šel na naše kapitalne izgradnje. — Nato je postavila tovarišica Sentjurčeva pred nas nekaj nalog, in sicer: 1. Varčevanje, ne samo v gospodam stvu, marveč povsod, tudi v predmetih široke potrošnje in v prehrambnih predmetih. Ostro je treba bičati samovoljno razpologanje z raznimi prehrambnimi fondi. Odkup mesa se izvršuje do 95s — bo mogoče napraviti v teku časa pevski zbor, ki ga bo poznala ne samo Slovenija, marveč cela država in nas bo častno zastopal tudi v tujini. Za dosego tega cilja pa bo treba seveda še učenja, mnogo vaj in mnogo mnogo — pridnosti! Pri tem mešanem zboru imamo jasen in neizpodbiten dokaz, kako velikega pomena je, če se goji petje sistematično že v zgodnji mladosti, v šolskih letih. Naj naši merodajni krogi ne pozabijo na to! Na trboveljski mešani zbor, na te odlične pevce so zasavski revirji lahko brez kakega hvalisanja upravičeno ponosni- Zboru želimo vsi, prav vsi, veliko uspeha. Krepko in pogumno naprej! Oblastem je naročeno, da potrebne listine preskrbijo čim prej. Kako se plača delavcem odobreni 14 dnevni letni dopust? Za čas letnega dopusta ima delavec pravico na redno plačo, ki obsega tudi stalne dohodke, t. j. dodatek na nepretrgano zaposlitev, dodatek preddelavca (brigadirja), za izredne delovne pogoje in ločeno življenje. Višina rednega zaslužka za čas rednega dopusta se določa: a) pri delavcih, ki so plačani po normi, po povprečnem iznosu dnevne Sindikalna podružnica rudarjev v Zagorju je po svojih poodborih v obratih izvedla temeljite priprave za volitve članov Ljudske inšpekcije, za kar je žela pri članstvu splošno razumevanje in odobravanje. Na sestankih so razpravljali o nalogah in važ. nosti dela Ljudske inšpekcije ter kritično presojali dosedanje delo posameznih skupin in članov. Nekateri člani so bili neaktivni, drugi izrabljali svoj položaj v svojo osebno ko. list, medtem ko nekateri člani skupin zaslužijo vse priznanje za svoje požrtvovalno delo. Ugotovljeno pa je, da so skupine ljudske inšpekcije dobivale premalo pomoči od množičnih plače v zadnjih treh mesecih. Pri tem se računa osemurni delavnik kot redni delovni čas; b) pri delavcih, ki so plačami po urah, se določi višina rednega zaslužka po osnovni plači delavcev, ki so jo imeli v času, ko so odšli na delo; Nedelja ali pa kak drug dam tedenskega odmora, ki pade v čas letnega dopusta, sp vračuna v odobreno število dni letnega dopusta, vendar delavci za dneve nedeljskega odmora, na katere se ne dela, nimajo pravice na plačo ter zaradi tega tudi za čas letnega dopusta takih nedelj ne dobijo plačanih. organizacij in nadrejenih forumov. Ma sestankih so izbrali za kandidate najboljše tovariše, ki bodo pk> izvotlitvi zares tudi delali in s tem omogočili, da se bodo odpravile številne napaka ki se še pojavljajo v raznih ustanovah, podjetjih itd. Upravni odbor sindikata rudarjev je v smislu sklepov XII. Plemumia CQ ESJ zadolžil enega člana uprave izrecno po liniji LI. S tem jie uspmsiUv. ljena tesna povezava miedi skupinami LI in sindikalno podružnico, kar bo nedvomno prispevalo k boljšemu in uspešnejšemu delu tet važne družbene ustanove. PRIPRAVE ZA VOLITVE LJUDSKIH INŠPEKTORJEV V ZAGORJU Slavnostna premiera in jubilej na trboveljskem odru tV soboto, 21. oktobra t. 1. bo v Romu kullture v Trbovljah slovesna premiera Nušičeve komedije »Gospa ministrica«. Prireditev se bo pričela oib 19,30 uri zvečer. Igro režira tovariš Jože Paternost. Opozarjamo na to slavnostno pre-imiero trboveljskega sindikalnega gle- Delavci, pripravite podatke za vašo prevedbo! (V smislu uredbe o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev bo te dni začela poslovati pri rudniku ko-jhisija za prevedbo delavcev- Na upravi Aiidnika bo glavna komisija, vsak obrat pa bo imel posebno podkomisijo. Delavci naj nemudoma pripravijo potrebne podatke in dokumente, ki jih bodo morali predložiti pristojnim obratnim komisijam. Potrebni podatki so: 1. skupna delovna doba, tako da bo razvidno, koliki del skupne dobe in kdaj je to dobo prebil v posameznih dulišča, v kateri bo nastopila v glavni vlogi jubilanlka, tovarišica Mica Bizjak - Grabnarjeva, ki praznuje letos 30-letnico svojega dela na odru, v igri bo nastopil tudi jubilant, tovariš Vencelj Miklavčič. Vstopnice za igro se dobe v predprodaji v trboveljski knjigarni. poklicih in v kakšnem svojstvu, n. pr. kot nekvalificirani, kot kvalificirani delavec; 2. strokovna izobrazba: spričevalo o končani industrijski rudarski šoli, šoli učencev v gospodarstvu, o dovršenem tečaju za kvalificiranega delavca, spričevalo o položenem izpitu v postopku za priznanje naziva -kvalificiranega delavca; 3. šolska izobrazba: spričevalo o osnovni šoli, gimnaziji, drugih srednjih šolali. Vse prošnje, listine in odločbe o prevedbi so oproščene vsake pristojbine. Še nekaj dni, pa h« setev ^ izvršena 100% Lepo vreme v zadnjih dneh je poživelo setvena dela tudi v našem okraju, tako da je bilo do 14- oktobra psejanih 70o/0 površin, ki so bile določene za jesensko setev. Pri površinah, ki do sedaj še niso posejane, ni bojazni, da ne bi ostale neobdelane. Nasprotno: več KLO bi hotelo v našem okraju še več posejati, vendar, ker je naš okraj do dveh tretjin višinski predel, ne bomo sejali toliko pšenice, pač pa več krompirja in industrijskih rastlin. Letos smo v našem okraju razkužili nad 90% semena, torej znatno več kot lani. Posamezni kmetje so med seboj zamenjali semena, zlasti pri tistih kmetih, ki so dobili od poverjeništva pri OLO Trbovlje priznanje, da imajo dobro seme. Višinski predeli so s setvijo skoraj že gotovi. Socialistična gospodarstva so že opravila setvena dela, le KDZ v Lokah pri Zidanem mostu so do sobote 14. t. m. zorali le 1 ha zemlje, posejali pa še nič. Za delo v tej zadrugi je le 5 članov, ostali pa so vsi upokojenci ali pa železničarji, ki imajo svoje ohišnice in rajši delajo na ohišnicah kot v zadrugi. Tudi v KDZ v Hotemažu ni nekaj v redu. KDZ na Trojanah je bila med prvimi, ki je izvršila svoj setveni plan., prav tal* ko je KDZ Izlake opravila že 90%; svojega setvenega plana. Odkup krompirja se Miza zaključku Odkup krompirja poteka y našenj okx-aju brez večjih molenj, razen ne* kega primera v Loki pri Zidanengi mostu, kjer prizadeti ni hotel odda® krompirja, preiskava pa jie ugotoivila, da ga ima. Do 15. oktobra je bilo odkupljene^ 61o/„ krompirja. Med KLO, Iti so odkup izvršili stoodstotno, je KLO Izlake, ki je odkup opravil že minulo sredo, kjer so vsi kmetje pripeljali krompir v skupinah In to prav lepega. Stoodstotno so izvršili odkupili plan krompirja v KLO Radleče ih Podkum. Na Trojanah je bilo odkupljenega 99«/o krompirja, kjer jie KDZ svojo obvezo presegla. V Mlirašah So odkupili 96%, v Dolah pri Litiji 91o/o, na Bregu /OVo, na Vrhovem pia 55°/i>. Za kraje, kot je Vrhovo in Breg, je odkup vsekakor preslab. Najslabše s6 se odrezali v Cemšeniku, kjer so odkupili doslej le 2k'/0 krompirja. Stalna borba za visoko idejno življenje v frontnih kotičkih, naj bo neprestana skrb Pravni kotiček »Zasavskega udarnika" CCna: Šepavec V hrib sva krepko hodila, tu in tam izmenjala misli o gostoljubnosti Sonje in njenih starših in v pol ure prispela na vrh. Tu sva se odpočila, potem pa nadaljevala pot v ozko domačo dolino. Hoja je bila prijetna, pogovarjala sva se prav glasno. Ko sva prišla do gozda, kjer se pot spušča po pobočju v dolino, sem se zamislil. Ti kraji so vsi živo v mojem Spominu. * Jeseni, leta 194... — Ranjenega so me pripeljali v domači kraj. Verjetno so računali, da me v domačem kraju natančneje poznajo. Tu so služili nekdanji pripadniki žandarmerije v policiji, s čimer je bilo okupatorju mogoče dobiti natančne podatke o posameznikih. O meni so politični eksponenti prejšnjih režimov imeli sicer slabo mišljenje, natančnejših podatkov pa v mojem domačem kraju niso imeli. V celici, kamor sem bil oddeljen, nas je bilo petnajst. Dvanajst nas je ležalo na pogradu, trije n,a tleh. Zrak v celici je bil zatohel, negotovost mučna, Bila je noč v soboto, morda že nedeljsko jutro. Ure nihče ni imel, ker so nam jih pobrali, odkar pa je sirena tulila deseto uro zvečer, je preteklo že precej časa. Spal nisem. Mislil sem na včerajšnje streljanje talcev. Med njimi je bii mlad fant, s katerim sva ležala skupaj, odkar so me privedli semkaj. Zvečer sva mnogokrat govorila in v noči pred streljanjem mi je pripovedoval o svojem dekletu in svojih življenjskih ciljih. Bili so sicer naivni, toda bil je zelo pošten fant in sijajen tovariš. V petek ob dveh popoldne so ga ustrelili- Pred ustrelitvijo ga je zdravnik preiskal v zgornji sobi, kjer je spala straža, in ko je šel mimo okna, kjer smo se vsi tiščali in gledali na dvorišče, me je opazil. Nasmehnil se je, zamahnil z roko, in zaklical: »Dobro se držite, tovariši!« Mnogi so mu pomahali v pozdrav, toda besede ni mogel nihče spregovoriti. Razmišljal sem o fantovih besedah. Ali jih je izgovoril podzavestno, on., ki je odhajal v svoj konec, nam, ki smo še živeli in imeli vendar mnogo, mnogo več vzroka tolažiti njega? Ali pa je spregovoril iz potrebe, da je ohrabril sebe? Ne vem. Pozneje sem bil mnogokrat priča groznih in presunljivih prizorov, toda spomin na tega fanta mi je še danes čist kot kristal. Skoraj bi zašel. Bilo je torej ponoči, dan po streljanju. Vsi smo bili živčno razrvani, spal verjetno ni nihče, ob najmanjšem šumu so se soujetniki pričeli dvigati na ležiščih. Dejal sem, da je bilo morda nedeljsko jutro. S ceste se je začul ropot tovornega avtomobila. Ustavil se je pred glavnimi vrati jetnišnice. Kaj neki je zopet? So pripeljali nove zapornike? Bodo koga od nas odpeljali? Opazil sem, kako so se pričeli tovariši dvigati in prisluškovati. Veste, takile nočni obiski so bili zelo mučni. Pred tednom so odpeljali štiri tovariše. Nekaj dni poz-neje so nam jtovedali tovariši, ki so hodili vsak dan po hrano, da so brali njihova imena na krvavordečem oznanilu: »Es ivurden enschossen. • •« Tu se je prijatelj zamislil, utihnil je za trenutek, potem pa je nadaljeval z nekim tujim, prizvokom v glasu: »Kmalu potem, ko se je avto usta- vil, smo začuli korake. Dežurni jim je odprl vrata — koraki so se sesali nad nami, odpiranje drugih vrat, ropot po stopnicah. Zunaj je rožljal ječar s ključi, prel* den je odprl vrata na jetniiški hodi* nik. Vrata so se odprla, mnogo rakov je bilo čuti na hodniku. Težki koraki. V hodniku je težko odmevalo. Vsi smo stali. Čutil sem, da smo mislili vsi eno: kje se bodo ustavili? Prt prvih vratih so šli mimo, pri drugih se niso ustavili. Tretja so naša. Obstali so. Stoje. Cujemo rožljanje ključev. Mučna tišina. Vrata So se odprla na stežaj. Luč. Bledi, prepadeni oifcu razi. Ječar je vstopil in pokazal s prstom: »Du, du, du, noch du — hinams-treten!« Stali smo na hodniku: rudar Andrej, strugar Mirko, kmet Janez In jaz. Odšli smo. Za nami straža. Zunaj je bila lepa, svetla noč. Sveži zrak je deloval prijetno na napete živce. Na cesti je še vedno brnel avtomobil, žarometi so metali slabo svetlobo po cesti. Zlezli smo na avto, poleg nas trljd stražarji z brzostrelkami. Spredaj ud avtomobilu sem opazil ob kabini] k rampe in lopate. Dalije prlh!41 Stran « Fiikultura in šport III. zvezna Rabotnički (Skoplje) : Rudar 2:1 (1:0) liga Rudar 2:1 V nedeljo, 15. oktobra ata se srečali na stadionu Rudarja v prvenstveni tekmi moštvi Rabotnički iz Skoplja in Rudar iz Trbovelj. Pred 1500 gledalci sta obe moštvi nastopili v sledeči postavi: Rabotnički: Ivanov, Gerasimovič, Georgi jev skti. Marčevski. ■ Georgi jev-ski II, Todorovski, Todorovski II, Radev, Aitanasovski, Avgustovski, Hristovskii; Rudar: Taiuš II, Sorel, Traun, Blatnik 1-ebaa- Polc, Hudarin, Koncilja. Koš, Orač, ’Opmesnik. Tekma se je pričela s precejšnjim tern jum in nervozo na obeh straneh. Rudar je igral v prvem polčasu boljše kot gostje, le saki j učne ga udarca na gol ni bilo. Za dosego gola je Imel Opresmik, ki se je znašel sam pred nasprotnim golom, lepo priložnost nii je pa izkoristil. Kmalu nato je imel lepo priliko Hudarin, je pa zaradi omahovanja ni realiziral. Za tem so se gostje povezali in prikazali igro homogenega moštva ter za oko neopazne kombinacije in dosegli v 31. minuti prvega polčasa vodstvo. V drugem polčasu se položaj na terenu ni spremenil. Rudar je imel še vedno pobudo v svojih rokah, pač pa zaradi netočnega streljanja na gol Ln neučinkovitega napada na splošno ni ustvaril zrelih prilik pred vrati nasprotnika. Gostje so igrali' večinoma na prodore. V 8. minuti so iz prostega strela dosegli drugi gol. V 33. minuti se je Rudarju posrečilo znižati rezulta/t na 2:1. Ta rezultat je ostal do konca igre. Po prikazani igri bi Rudar zaslužil vsaj neodločen rezultat. Sodil je sodnik Mikulan iz Zagreba z manjšimi napakami. Mladinsko prvenstvo Slovenije Rudar : Železničar (Maribor) 3:1 V drugem kolu mladinskega prvenstva Slovenije je mladinsko moštvo Rudarja v nedeljo premagalo svojega nasprotnika mariborskega Železničarja z rezultatom 3:1. Slovenska liga SOBOTA : PROLETAREC 9:0 Proletarec iz Zagorja doživlja poraz za porazom, tako je v nedeljo izgubilo z visokim rezultatom s Soboto v Murski Soboti z 9:0 = Glas naših čitateljev - NAŠLI SO SE NEKATERI, KI ZAVIRAJO ODKUP KROMPIRJA Pred kratkim se je pričel v trboveljskem okraju odkup krompirja, ki pote. ka po voljno ter kmetje svoje obveze izvršujejo. Toda najdlejo se še vedno ljudje, ki mislijo, da zanje odkup ne velja. V' Loba pri Zidanem mostu je posestnik Suši«. Anton kratkomalo odklo. mil vsako 'oddajo z izgovorom, da krompirja še za lastno porabo ne bo imel. — Posestnik Sušin ima celotne orne površine 1,25 hektarja, od katere je imel posajenega krompirja 26 arov, povprečni pridelek na hektar pa je bil 11.000 kg. Oddajo krompirja je imel predpisano na 1500 kg in se ji sploh ni odzval. Za lastno uporabo ne potrebuje veliko, le 350 kg, za seme pa samo 600 kilogramov, vsega skupaj 950 kg. — Ker pač ni pripeljal nobenega krompirja se je pri njem oglasila komisija, da ugotovi, če je resnica, da ga še za sebe ne bo imel. Dokazalo se je pa ravno nasprotno. Se poprej se je izgovarjal, da ima preveliko oddajo, da je krompir slab in podobno. Ker je bila zadeva sumljiva, je komisija napravila preiskavo, ki je našlia v prvi kleti okrog 1200 kg prebranega krompirja, v drugi kleti pa je našla v velikem sodu zopet 400 kg krompirja. Ta je izgledal droben, —• ko pa so malo pobrskali, so videli, da je bil samo na vrhu droben krompir, pod njim pa lep, prebran krompir, ki je bil priprav, ljen za prašiče, nekaj pa ga je bilo skritega jpod krmsiko peso. Komisija ni prenehala z delom in iskala dalje ter našla v nastilnici zopet okrog 1000 kg krompirja, ki je bil seveda tudi namenjen za prašiče. Tako je torej pregled pokazal, da je imel ta posestnik dovolj krompirja, da bi lahko zadostil obvezni oddaji in ga še imel dovolj za prehrano in seme. Toda kier je mislil, da mu ga ne treba oddati in je hotel po skritih kanalih špekulirati s krompirjem, pač ni oddal ničesar. — Ljudstvo naj s ta. kimi zavirači odkupa samo obračuna na zborih volilcev in vprašanje Odkupov ne bo težka naloga. ALI JE T« BIROKRACIJA ALI SABOTAŽA Ze večkrat smo poročali, da nejasne brzojavke povzročajo zmedo. Da pa tudi brzojavke z nedvoumnim besedilom povzročijo zmešnjavo, nam dokazuje naslednji primer. Kino »Triglav« v Zagorju bi moral po planskem programu prikazovati od 11. X. do 16. X. ameriški lilm »Tarzan v Ncw Yorku«. Prikazovanje tega filma je bilo tudi v planu tekmovanj«, zlasti v pogledu obiska in finančnega efekta. Toda v sredo dne 11. X- je uprava kina »Triglav« prejela brzojavko: »Namesto Tarzana prejmete za isti termin nemški film »Katica«. — Ker bi Tarzana morali igrali že v sredo, je razumljivo, da je bila publika silno ogorčena, ko je upravnik kina objavil, da je namesto »Tarzana« dobil »Katico«. Občinstvo je upravnika obdolžilo, da laže, do dela reklamo s Tarzanom, a prikazuje druge filme. Padle so tudi »lepe« opazke na račun »Razfilma«. Posledica takega postopka »Raz-fiima« se je že pokaizala. Obl«* v kinu je silno padel ter bo to negativno vplivalo na finančno poslovanje. Vprašamo se: ali Je bilo res potrebno, da so film zadržali cel mesec v Ljubljani? Po izjavi nekega Zagorjana, ki je obiskal dne 10. X. kino »Sloga«, je bil obisk zelo slab. Dru. gič: zakaj ni »Razfilm« odkazaiL filma, ali pa javil spremembo plana vsaj 2 dni preje, da ne bi delali v Zagorju nepotrebne reklame in se izognili taki blamaži, kii ni v čast planskemu poslovanju naših ustanov, in tretjič: kdo daje podjetju za razdeljevanje filmov pravico do takega poslovanja in kdo bo odgovoren za finančno ln za moralno škodo, ki jo je kino »Tri. glav« s tem prav občutno utrjael? Delovno ljudstvo Zagorja upravičeno pričakuje, da se krivca za tako neodgovorno in birokratsko poslova. nje kliče na odgovornost in primerne kaznuje. ZBIRAJTE KOSTI Živimo v težkih dneh. Primanjkuje nam tega in onega, ker sami in z lastnimi sredstvi gradimo socialistično domovino. Zato je v tem času važno zbiranje različnih odpadkov, med njimi tudi kosti. V Zagorju imamo majhno tovarno mila, ki sprejema kosti. Marsikatera ustanova to zbiranje podcenjuje, še manj pa se važnosti te akcije zavedajo privatniki. Da bi se stanje izboljšalo, je KLO Zagorje namestil v koloniji Franca Farčnika velike lesene zaboje s pokrovi- V te zaboje naj bi gospodinje Farčnikove kolonije spravljale kosti-Nekaterim prebivalcem se je seveda to smešno zdelo in so dejali: »Le kaj bo bolje zaradi teh kosti!« Preudarne in pametne gospodinje so z dooro voljo nesle kosti v zaboj, ki je stal na koncu prve vrste. Prišli so otroci dvignili pokrov in razmetali kosti. Nekateri otroci v Farčnikovi koloniji so zelo sitni in bi jih starši morali vzgajati drugače. Kritizirati zna vsaka žena, ne zaveda se pa vsaka, da iz malega raste veliko. Vse gospodinje bi morale zbirati kosti in vse bi morale svariti svoje otroke, da re smejo delati škode, pa ne bi stal na koncu prve vrste še zdaj prazen zaboj, saj vendar v vsaki hiši jedo vsaj enkrat na teden meso. Gorska vas Dobovec ima teleiou Dobovčani se ne dajo ugnati. Lansko leto so se zavzeli, pa so elektrifi. cirali Dobovec in okoliške vasi. Sedaj pa je KLO Dobovec skupno z elek-trifikacijskim odborom na iniciativo tov. Trotovška, kj je vodil elektriii-cijsika dela, sklenil, da si s telefonom ustvari najkrajšo pot s svetom. Minu. lo soboto so imeli otvoritev telefonske govorilnice na sedežu KLO. — Za telefon so lokalni činitelji prispevali telefonske drogove in bakreno žico, poštna uprava pa izolatorske opornice in izolatorje ter monterska dela, vsa ostala dela pa so opravili Dobovčani prostovoljno. Primer KLO Dobovca, ki je lani elektrificiral svoj gorski kraj in si letos napeljal še felefon, kaže, ka) zmore požrtvovalno in vztrajno dleto. — Dobovec ima telefonsko zvezo 8 svetom preko telefonske centrale v, j Trbovljah pod štev. 63. Po svetu je marsikaj zanimivega Sveto leto podaljšano. — Iz Vatikana poročajo, da so tamkaj sklenili podaljšanje svetega leta do konca 1951. Ker se je izkazalo, da so stoti-soči romarjev, ki so prišli ob tej priliki v Rim, prinesli s seboj dovolj zlatega dežja, se bodo, ker je sveto leto podaljšano, vatikanske bla. gajne lahko močno okrepile. Torej pozor! — Kdor ima preveč denarja, naj roma v Rim. Vse v redu. — 30. marca t. 1. jc ministrski svet Madžarske odpravil siistem zagotovljene preskrbe na nakaznice in uvedel prosto prodajo živil. Seveda je bilo to sprejeto z ve. liko propagando, da je Madžarska država z visokim življenjskim standardom, v kateri je vse v redu. Ma. džarski informbirojevci so hoteli to prikazati, češ da je Madžarska dovolj bogata na prehrambenih predmetih in da v madžarskem gospodarstvu ni anarhije, da je vse v redu. — Sedaj se pa pojavlja vprašanje: če je tamkaj vse v redu, čemu so potem v Madžarski sedaj’ po šestih mesecih zopet uvedli nakaznice za preskrbo? Sedaj priznavajo, da je biila potrebna ponovna uvedba živilskih nakaznic, ker primanjkuje živeža zaradi velike suše. Ponovna uvedba nakaznic je samo dokaz več o podrejenosti madžarskega gospodarstva interesom voditeljev Sovjetske zveze, kar gre na račun madžarskih delovnih ljudi, Ma. madžarska je velika žitnica, kijer so možnosti prehrane dane tudi ob največji suši zakaj torej poroča Szaba & Nep, da je v Madžarski strahovito pomanjkanje živil? — Ni dvoma: ali je madžarsko žito odšlo na tujo mizo, ali pa je to posledica stanja na madžarski vasi in sploh madžarskega načrtnega gospodarstva. — Najbrž kar oboje. Kortizon — zdravilo proti revmatizmu. — V Združenih držuvuh Amerike so ustanovili poseben odbor zdravnikov, ki bo nadziral zdravljenje revmatizma z novimi zdravili. Eno izmed teh zdravil se imenuje kortizon, ki ga pridobivajo iz gove. jega žolča. Drugo, temu podobno zdravilo po izdelujejo iz možganske žleze zaklanih svinj. Obe zdravili delujeta podobno kot insulin, ki ga uporabljajo proti sladkorni bolezni. Ker je v Almeriki veliko število revmatičnih, porabiijo ogromno za zdravljenje s’ kortizonom. Industrijska proiz. vodnja pa je še zelo draga. Za količino kortizona, ki jo jpotrebuje dnevno en sam bolnik, je treha predeltati žolč 40 govedi, za jpol kilograma drugega zdravila pa je treba pobrati žleze 400.000 svinjam. Obe novi sredstvi proti revmatizmu sta dali prav lepe uspehe. Mnogi bolniki, ki so bili priklenjena na posteljo in ni bilo upanja na ozdravljenje, so nekaj ur po uporabi novih zdravil lahko vstali in so se brez bolečin gibali. £asa%sBti ocvirki Za prosvetne delavce je vse dobro — je bilo mnenje KLO Radeče pri delitvi ogreva za zimo — ker je pač brezplačno — so si mislili mestni očetje v Radečah. KLO je po zakonu dolžan, da preskrbi učiteljem radeške šole drva za zimo. Krajevni ljudski odbor je to tudi izvršil, vendar jim je dal drva najslafoše vrste — polena debela komaj kot pest — in še ta so se ob prelaganju in premetavanju prelomila, ker so bila trhla. Ta drva so morala ležati že več let. — No — za prosvetne delavce je vse dobro! Pri nekem privatnem gostilničarju v Trbovljah si je odbor avto-moto društva za svojo zabavno prireditev izposodil 300 steklenic, ki jih pa do danes še ni vrnil, čeravno je od tega že več kot en mesec. — Recept, kako prideš lahko j>oceni do steklenic! Tovarištvo in nesebičnost so pokazali posamezniki pri zadnji delitvi krompirja v trboveljskih prodajalnah. Nekateri so prav pridno nabirali s kupov lep in debel krompir, drobne »frnikole« pa prepuščali velikodušno za »široko potrošnjo«. Res, vsega posnemanja vredno! Da smo v Trbovljah včasih zelo »brihtni« smo zvedeli na zadnjem množičnem zborovanju v Delavskem domu. V Trbovljah smo imeli v poletnih mesecih na glavni cesti strahoten prah. Kar na debelo smo ga požirali. V Trbovljah pa imamo poleg neznosnega prahu na cesti. tudi škropilni avto. In veste, kaj smo napravili v Trbovljah takrat, ko je bil prah na cesti najhujši? — Škropilni avto smo poslali v popravilo! — Pa naj nam kdo reče, da ne znamo! IZGUBLJENO Na poti od Šetinca do Bergerja, se je pretekli teden izgubila železna par lica od zavore, odda naj se proti nagradi pri peku Kocjanu. PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o tovarišici Fabjan Vidi, nanve-ščenki v Trbovljah. Pomota je nastala v imenu in se ji zahvaljujem, da je odstopila cd tožbe. Zupančič Janko, Trbovlje, Loke 371 OBVESTILO Delitev suhe hrane MDF — mleko v prahu, se bo delilo za koristnike' od 0—2 let starosti, noseče in doječe matere v trgovini Radej naslednje dni: ponedeljek, 23. okt. za XIII. XIV, XV. im XVI. teren; torek, 24. okt. za X. in XII. teren; sredo 25. okt. za IX. in XI. teren: četrtek 26. okt. z* VI. in Vil. teren; petek 27. okt. za IV., V. in VIII.' teren; soboto 28. oktobra za I., II. In III. terem; ponedeljek, dne 30. oktobra za Ga-I bersko ln Klek. Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.