& ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE! KOPRSKEGA OKRAJA LETO 1. - Šiev. 12_ KOPER, 19. maja 1950 Cena 2 din TITA Engelsa in Lenina, pa s’e Je držal kot junak, kot komunist. Tito si je bil zadal za svoj življenjski cilj borbo za osvoboditev delovnega ljudstva. Ko so ga vprašali, kdo so njegovi sodelavci, je tovariš Tito odgovoril: «Ne maram povedati». Protiljudskim sodnikom na sodišču v Zagrebu pa je Tito izjavil sledeče: «Ne čutim se krivega, ker zame to sodišče ni kompetentno. Zame je kompetentno samo sodišče Komunistične Partije». Tito je bil obsojen na ve.č let zapora. Pot skozi Lepoglavo in Sremsko Mitrovi-co je bila trnjeva. Po prihodu iz zaporov je Tito nadaljeval borbo za osvoboditev delovnega ljudstva. Postal je voditelj Komunistične Partije in pozneje narodno osvobodilne borbe. Tito stoji danes na čelu borbe za izgradnjo socializma v FLR Jugoslavije. Toda le čemu napaSajo danes n. pr. kominormisti Tita, ki je vse svoje življenje žrtvoval stvari delovnega ljudstva?. Našli bomo le en Sam odgovor. Zaradi svoje lastne breznačefnosti. Niti klevete in vsa ostala protijugoslovanska dejavnost pa ne bodo uklonile narodov Jugoslavije, ki jim stoji na čelu tovariš Tito. Veličina Tita je predvsem v tem, • da je boljše kakor drugi razumel zakone današnjega časa in zaradi tega tudi narodom Jugoslavije pokazal pot, ki vodi k sreči in blagostanju. Njegova veličina je nadalje v velikem zaupanju v moč delovnega ljudstva, skromnosti, toda tudi nepopustljivosti, ko je treba braniti interese delovnega ljudstva. In prav Zaradi tega se ob obletnici Titovega rojstva veselimo tudi mi. i, j Za fašistične teroriste ki hočejo povzročiti prelitje krvi zahtevamo najstrožjo kazen Po osvoboditvi se je v Trslu in tudi v Italiji šovinistična gonja ob podpori angio ameriške okupacijske vojske tjedno boij stopnjevala in dosegla svoj višek, ko so se ji pridružili še kominiormisti. Trst je postal tako eno izmed središč iin-perialistienih spieikarij, zatočišče vojnih zločincev ter gnezdo obnavljanja italijanskega fašizma, ki je bil za časa narodno osvobodilne borbe že poražen. Prav tako je teke! in še teče razvoj tudi v Italiji sami. Šovinistična in revizionistična akcija italijanske reakcije, ki uživa vso podporo najtemnejših sil na svetu, odkriva zopet svoje peklenske načrte na veliko škodo našega delovnega ljudstva v IO. Fašistični teroristi so poslali svojim agentom v Koper rečne granate in brzostrelke, da bi povzročali pri nas novo prelitje krvi. Organi ljudske oblasti so odkrili teroristične naklepe pray tedaj, ko so bili fašistični teroristi ie r.a tem, da izkrcajo orožje, ki ga je pripeljala iz Trsia v Koper potniška ladja Vetfor Pisani. Posadka ie ladje je sedaj v zaporu, kjer se vodi preiskava. Nate ljudstvo, ki je šlo skozi težko in krvavo borbo, ne bo nikdar dopustilo, da Is fašisti vrnejo na svoja stara mesta, ne bo pustilo, da se vrnejo stari pasi! Nikoli ne bo pozabilo požiganja naših vasi, ne bo pozabilo množičnih aretacij, mučenja in strahovanja fašističnih band! Ne bo pozabilo narodnega zatiranja, tistih fašističnih raznarodovalnih šol, v katerih so pljuvali v obraz slovenski deci, če je spregovorila le eno samo besedo v svojem materinskem jeziku! Naše delovno ljudstvo je končno obračunalo s svojimi zatiralci ter izkoriščevalci in zavrnilo tako eno izmed največjih nevarnosti, ki mu je pretila v njegovi zgodovini. Zgradilo je svojo ljudsko oblast, ki danes čuva pravice tukajšnjega delovnega ljudstva. Zapostavljanje slovenskega šolstva in vseh slovenskih ustanov v Trstu, jasno kaže, da se italijanska reakcija od velikega poraza za časa narodno osvobodilne borbe ni ničesar naučila. Se vedno nadaljuje s politiko Mussolinija in njegovih idejnih očetov. Toda ta politika bo doživela nov zlom. Italijansko delovno ljudstvo se tudi samo vedno bolj zaveda nevarnosti cu-njastega imperializma, ki; priprav- lja nove vojne, nove poraze in s tpm novo nezaslišano bedo. Veliki uspehi na vseh področjih v IO so zbodli vso italijansko reakcijo. Zmaga ljudske fronte na volitvah je trn. v peti vseh sovražnikov našega delovnega ljudstva in prav zaradi tega so fašistični teroristi, ki uživajo tudi vso moralno podporo kominformizma, pohiteli s svojimi terorističnimi akcijami. Toda ravno tu se zopet pokazuje,, da zna naše delovno ljudstvo zločince oceniti, tako kakor zaslužijo. Fa. šistični teroristi s tistimi vred, ki jih financirajo, niso nič drugega ko prejšnji fašisti, ki bi radi zopet zavladali nad našim delovnim ljudstvom. Naši nasprotniki pa naj vedo, da ima delovno ljudstvo v IO prted seboj jasno začrtano pot, namreč pot nadaljega utrjevanja svoje oblasti in vsestranskega gospodarskega in kulturnega dviganja. Zaradi tega bodo padli v votlo vsi peklenski načrti, tistih, ki nam jih ie reakcija s svojimi skvadristi pripravila te dni in tudi vsi bodoči. Naše ljudstvo zahteva, da se fašistični zločinci obsodijo tako, kakor zaslužijo. Nobena kazen ni prestroga. Jugoslovanska vlada oe more spreleti listo, česar ni mogla sprejeti leta 1946, je izjavil tov. Kardelj Na seja komisije za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ, dne 16. maja, je minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj med drugim odgovoril na interpelacijo ljudske poslanke Vide Tomšičeve glede stališča jugoslovanske vlade zaradi; politike italijanske vlade o tržaškem vprašanju in o gonji, ki so jo sprožili v Italiji v zvezi z volitvami v Istrskem okrožju, sledeče: »To, kar se sedaj uradno zahteva s strani Italijanke vlade ni nii drugega kot tisto, kar je jugoslovanska vlada odločno odklonila za časa pariške konference in pristala rajši na Ustanovitev STO-ja kot na manjše zlo. Malo je realistično in — da se milo izrazim — neplodno, računati, da bi jugoslovanska v’a-da mogla spr0ieti ■ tisto, česar ni mogla sprejet; leta 1946.« »Upoštevajoč takšno stanje — ie nadaljeval Kardelj — se je vlada FLRJ prepričala, da bi bi'o nesmiselno začeti dolge in neplodne polemike, ki v nobenem primeru ne morejo olajšati rešitve. OČITNO MORAMO ZATO SMATRATI, DA DANES SE NE OBSTOJAJO POGOJI ZA DIREKTNO REŠITEV TEGA VPRAŠANJA. Vsekakor pa to ne pomen; — kot ic nedavno poudaril maršal T't» — da mora to dejstvo, <•» ie prav gotovo obžalovanja vredno, pre’postavi jat; zapreko za nadaljni in pozitivni razvoj odnosov med Jugo Javilo in Italijo. Narprotmo, lahko rečemo, da bosta ugoden razvoj takšnih odnosov in mirno sodelovanje med o-bpma državama končno doprinesla k lažji rešitvi vprašanja :3TO-ja« Nato je minister Kadeij ponovno poudaril, da se kljub tem.u politična linija jugoslovanske vlade do Italije ni spremenila. Rekel je. da je prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi ;n italijanskim narodom ne samo možno, temveč tudi potrebno niti staro politiko imperialističnih eanj, ki je doživela poraz v drugi svetavn; vojni, s stvarno politiko, ki temelji- na mirnem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju narodov na obeh straneh jadranske o-bale.« Lik Maršala Dne 25. maja bdo vsi narodi Jugoslavije slavili rojstni dan maršala Tita. Ta dan bo proslavilo tudi delovno ljudstvo IO, ki je skupaj z njimi vojevalo težke borbe za osvoboditev izpod jarma izkoriščanja. Naše štafete že nosijo med tem maršalu Titu pozdave in zaobljube našega delovnega ljudstva, da bo nadaljevalo vztrajno borbo prtoti vsem naklepom krnjenja ljudske oblasti in borbo za uresničenje go. spodarskega plana prav tako žilavo, kakor s'e je borilo pod njegovim vodstvom v narodno osvobodilni borbi. Zakaj delovno ljudstvo v IO tako ljubi maršala Tita? Ko so od leta 1941. dalje tudi pri nas vedno boij pokale partizanske puške, je vsak naš delovni človek začutil da se tu gre za življenje in smrt tudi tistega dela slovenskega naroda, ki je leta in leta ječal pod kremplji italijanskega fašizma. Vsak borec in vsak naš aktivist je tedaj zvedel, da je naš ljubljeni Tito na čelu borbe ki terja sicer velike žrtve, a se mora vendarle zaključiti z zmago. Nekateri starejši aktivisti pa so vedeli o Titu še mnogo več. Govorica o Titu je tekla od vasi do vasi. Tito je postal nezlomljiva sila narodno osvobodilne borbe. Prišla je zmaga in delovno ljudstvo na Primorskem in v Istri je zapisalo na sleherni zid in spregovorilo na slehernem svojem zborovanju: S Titom v borbi, s Titom v miru. Maršal Tito izhaja iz revne kmečke družine na Hrvalskem. Oče Hrvat, mati Slovenka. Doma je bilo premalo kruha in Tito je moral v Zagreb, da si najde zaslužka. Postal je delavec. Kaj kmalu je spoznal vso bedo delavskega razreda in se začel boriti za njegovo izboljšanje. Zaradi svoje vztrajnosti, skromnosti in borbenosti so ga vsi zavedni delavci vzljubili. Ko je postal voditelj razrednih sindikatov na Hrvaškem, je še povečal svojo revolucionarno dejavnost. Leta 1927. pade v roke policije krvnika Aleksandra. Ta ga je strahovita mučila. Tito, ki je izšel iz šole Marksa, Odločneje po poli za uresničenje našega gospodarskega plana Ročne bombs in brzastreijke najdene na ladji «Vetor Pisani» »Očitno je odvisen uspeh ■— je cb koncu deiai Kardel.j — tega sredstva od tiste mere, v kateri bodo določeni činitelii v Italiji v stanju premostiti tisto, kar je stara osvajalna Italija preglasila kot svojo posost nad narodnostno jugoslovanskim ozemljem. Z drugimi besedami rezultat je odvisen od mere, v kateri bodo odgovorni ljudje italijanske politike v stanju izpreine- O vpašanju naše delovne sile smo že mnogo govorili in pisali. Jasno je da tega vprašanja ne moremo postaviti z dnevnega reda, ker je preveč pereče. Izvesti moramo naš gospodarski plan, kar pomeni za nas, dvig življenskgea standarda, izvesti ga moramo zato, ker imamo zato vse pogoje, da ga izvedemo. Vprašanje je le, kako bodo naši ljudje razumeli naloge, ki se po- stavljajo v zvezi z izvedbo plana. Celo naše množične organizacije niso tega pravilno razumele, zato pristopajo, k izvajanju piana s premajhno zavestjo, premalo je še v njih samih plan čuten in zaradi tega zastopajo pogosto oportunistično .stališče, da na njihovem področju ni mogoče dobiti nikogar za našo produkcijo. Med tem pa ko (Nadaljevanje na 2, straniJ Tekmovanje na čast Titovega rojstnega dne Tekmovanje, ki ga je sprožil Okrožni odlbor SIAU je zajelo vse vaisi. Predvsem ab nedeljah ljudstvo množično de'a pri raznih delih. Ljubezen, ki jo izkazujejo naši naredi Maršalu Titu, se kaže v dejanjih, v izpolnjevanju enoletnega plana. Vsak dan pristopajo K tekmovanju novi kolektivi. Maršal TITO je v naših očeh poosebljenje borbe jugoslovanskih narodov, pri kateri hočemo sodelovati tudi mi. VANGANEL V Vanganelu so sklenili, da bodo do 25, maja popolnoma pokrili zadružni dom. Razširili bodo tudi’ SIAU z vpisovanjem novih članov. Skrbeli bodo, da gre čim več ljudi v proizvodnjo, ker primanjkuje delovne sile. FJEROGA O Fjerožanih smo že pisali, toda sedaj bomo .spet. V nedeljo jih je bilo 55 na udarniškem delu in so napravili 340 udarniških ur na čast Titovemu rojiatinemu dnevu. Popravljali so ceste in vodnjake, ANKARAN Kmetijska delovna zadruga je na čast Titovega rojstnega dne napovedala tekmovanje zadrugam Babiči, Kampel Salari, Krogu in Šmarje. Tekmovali bodo v šestih točkah in sicer: 1. Katera bo uvedla boljšo disciplino pri delu, 2. katera bo organizirala več žensk v proizvodnjo, 3. katera bo prej izpolnila enoletni p’an, 4. katera bo boljše obdelovala zemljo, 5. Katera bo naredila več prostovoljnih ur, 6, katera bo boljše čuvala zadružno imovino. KORTE Z vsakim dnem raste v Kortah zadružni dom. Pridno se udeležujejo prcetovoijneiga dela in drobijo kamenje. Vsak dan zdrobijo 5 do 8 kub. metrov. Vsak napravi po 10 ur prostovoljnega dela, V nedeljo je 42 ljudi opravilo 222 prostovoljnih pr. , ŠMARJE Od 9, do 14. maja je v Šmarjah delalo pri gradnji zadružnega doma nogometnega igrišča in otroškega vrtca 138 ljudi, ki so skupno opravili 832 ur. Na sestanku SIAU so v Loparju sklenili, da 'bo napravil vsak član SIAU 20 prostovoljnih Ur do 25. maja. KOPER Člani sindikalne podružnice kulturnih delavcev v Kopru so spenili, da bedo napravili na čast Titovemu rojstnemu dnevu vsak po 20 ur prostovoljnega dela. Vsak član je že naredil po 12 ur. PIRAN Mestni komi.tet komunistične par lije in člani KP v Piran! so sklenili, da bodo napravili do 25. maja 5000 prostovoljnih ur. Dali so veliko obljubo, katero bodo 'gotovo izpolnili kot svojo partijsko dolžnost. SV. LUCIJA 70 ljudi iiz Sv. Lucije je v nedeljo napravilo 280 ur prostovoljnega dela na čast Titovega rojstnega dne! 15 partizanov pa je s tremi vozovi prevažalo material za spomenik padlim borcem v Sv, Luciji. Tudi mladina tekmuje Ustanovili so mladinski aktiv .Mladinci n mladinke, ki delajo pri direkciji za preskrbo NZ v Kopru, so na svoiem prvem sestanku osnovali svoj mladinski aktiv. To je Itep zgled, ki .so ga pokazali nameščenci te direkcije oni ml-.ubn:, ki dela pri raznih podjeMih iri je izključena v mladinsko organizafciii», Mladina te direkcije bo v okviru svoje organizacije reševala vtse.pro-bleme, ki se tičejo nje same. Tako združena bo dosegla uripehe. Na tem sestanku so a^lljulbili, da bo vlsak mladinec in mladinka napravil na čast Titovega rojstnega dne 30 delovnih ur. Telovadni nasiop mladine v Pirana Na Tartinijevem trgu v Piranu bo 25 mate nastopila mladi na.. s telovadnimi vajami. Nastopili bodo mladinci in mladinke iz Pirana m Piranske okolice, ravno tako portoroška ter sičoveljska mladina z delovno brigado iz Sv, Petra. TINJAN Tinjaniska mladina je na svojem sestanku sklenila, da bo dala 300 udarniških ur pri gradnji ceste Tinjan — Unbanci in zadružnega do» ma v Škofijah. Pučarvke žene so imele 12. maj» sestanek, na katerem so sliša'e o liku maršala Tita in o namenu in pomenu tekmovanja. Sprejele so točke, drugo za drugo. Posebno so rade diskutirale o otroškem vrtcu. Prostor in vrtnarico so si izbrale, peitetoii čettek pa se je že 11 žena udeležilo de'a, med katerimi je bila tudi ena 73 let stara. Ponovno so poudarile, da ne delajo zase, ampak za skupnost. Ce bodo matere brez skrbi za svoje otroke, bodo lahko napravile mnogo več. Pa tudi otroci se bodo v vrtcu naučili mnogo koristnega in lepega- Sprejele so tekmovanje v celoti. Tekmovale bodo z ženami iz vasi Košitaibona V prvomajskem tekmovanju so zmagale proti njim. Ko pa je tovarišica z ckraaa vprašala, kaj žele, so jo zaprosile, naj izposluje sano eno, in to je, da bj naša oblast prepoveda'a pot v Trst tistim, ki gredo delat za tržaško gospodo. Tam je mnogo brezposelnosti, tu pa je mnogo dela, ki čaka rok, da bi ga izvršile. Namesto, da bi žene in dekleta pomagale saditi na naše njive naš krompir, ki ga pa prav rade iedo, čakajo dan za dnem pred parnikom. »Vse bi poslali na prisilno delo«, se ie oglasila žena iz prve klopi. Ce nočejo delati za najs, pa tudi uživati ni treba sadu dela naših rok- Nekaj po 12. uri so se žene razšle domov. V zadružnem domu so Zborovali njihovi možje. Pregledovali so uspehe in neuspehe dela jn si zadali še mnogo važnih nalog za nadaljnje delo, O čemu vse niso govorili- Vem, če bi poslušali, bi nam pohitel spornim v čase prvih zadrug in čase pod svobodnim soncem.- Zreli možaki, starčki in mladeniči, so govorili o delu, normah, kategorijah. Površnost pri delu. je kritiiziral brigadir iz Koštabone,. pa so kritiko opredeli in zahtevah imena. Govorih so o krompirju, ki m vzkalil, ker je bilo seme slabo im So sadili Madina iz Laborja je sklenila, da bo več dni v tednu šla v.ea na prostovoljno delo na čaist 58. rojstnega dne marša'a Tita. MAREZIGE Marežamski mladinci jn mladinke eo. sklenili, da bodo opravili do 25. maja vsak po 25 ur prostovoljnega dela na čast Titovega rojstnega dne, LOPAR V Loparju pa je mladlna~?kleni-]a, da bo naredila 160 ur prostovoljnega dela ter sestavila odboj-kaško mladinsko moštvo. PORTOROŽ V nedeljo je opravila portoroška mladina 120 ur prostovoljnega dela pri urejanju parkov in počitniških domov za delavce. Delalo je 40 mladincev. trdega, ne-poGofonega za semen: ke svmhe. O kisu, ki se je v Koštabo-ni pokvaril in ga bodo zamenjali, ker ie še dober za kose. O orodju in živini, o tem, da hranijo prašiče z otrobi, ki so predragi, ženam pa se ne upošteva delo, če nabirajo zelenjavo. Tudi o pomoči šoferjevi družini, ker je zaradi avtomobilske nesreče na prisilnem delu. Sami so vodili sestanek, sami se med seboj pogovorili brez bojazni in zadrege. Vse, kar jim je bilo na srcu, so povedali, da bo bolje rodilo njihovo polje, da bo bolje njim in nam. Posnemajmo jih v zdravi kritiki! Titova štafeta pozdrav i Jadrana ie adnolovaia ■Ob 7,30 uri v torek 16. maja je odpotoiva'a iz Ankarana morska .štafeta, ki bo nesla Maršalu Titu pozdrave našega okrožja ob priliki njegove 58. obletnice. Povsod po dbannih meotih jo je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Na koprskem pomolu je štafeto pozdravih dva-tilsočglava množica. Prav tako tudi v Izoli, Piranu, Umagu in Novem gradu. Povsod so štafeti zaigrale godbe z borbenimi pesmimi. Tudi naši partizani bodo tekmovali V ponedeljek so se po mehih in vaseh našega okrožja zbrati naši partizani na množičnih sestankih na katerih so razpravljali o tridnevnem tatooreniu v čast Titovega rojstnega dne, ki bo v Sečovljah danes, jutri in v nedeho. Na sestankih so izvolili koordinacijski odbor, ki bo skrbej za tehnične priprave. Pet sto bivših borcev bodo v treh dneh napravili vsak nad 20 ur u- dar.niškega dela. Delali bodo pri melioracijskih delih v do'ini reke Dragonje. S tem bodo bivši borci ponovno dokazali, da kakor niso štedili svojih sil v oboroženi borbi za izgon okupatorja iz naše dežele, tako ne štedijo danes pri gradnji sceializm v našem ekrožju. T Mojih Mo gradili zadružni dom Ljudlje pravijo, da v Topolovcu in okolici ni lepo, toda to ne drži, ker kadar ozelenijo gozdovi po položnih in nizkih gričih, se pokaže tudi tam lepota narave. Morja ne vidijo, toda zato ni nič mani mikavno po vaseh in njivah, ki so pcBefo.no skrbno obdelane. Tudi gozdov je več kot v okolici Kcpra in to še bolj krasi pokrajino. Človek pa ,ie v Topolovcu oddaljen od mesta, lahko rečemo kakor od sveta. Prometne zveze nima s Koprom, niti domače ceste niso dobre. V Hr-vnjih in Zrnjovcu jih popravljajo vsako nedeljo, toda Topolovcami ne. Vse tri vasi, Topolovec, Zrn.iovec -in Hr.voji so" najbolj oddaljeni od melsta, zato redkokdaj pridejo aktivisti iz Kopra v te vasi. Saj ljudje pravijo, da se jim visakdo umika, zato pa se sami nazivajo »osma republika«. Tako so mi vaščani povedali: »Nekega dne bi moral priti nekdo iz Kopra z cfcaja in mi smo se visi zbrali, toda ker imam-o slabo cesto in smo oddaljeni, se je omenjeni aktivist raje odpeljal z avtom v Vanganel,- kamor bi šel lahko s kolesom.« Prav tako morajo cele dneve v Kopru iskati kamion, da bi jim pripeljal pesek za gradirljo zadružnega doma. Visakdo se boji slabe ceste. Tj ljudje, ki kamione razporejajo na delo in vožnje, b; morali ranomoti, d® od zadružnega doma zavih razvoj teh vaisi, da pomeni čitalnica v Hr-vojih več kakor pomeni gledališče za Koper. Naproza v Hnvoiih nima pravih prostorov. V eni hiši imajo šolo, Naprcizo, stanovanje za učitelja in sedež množičnih organizacij. Toda nujna bi bi'a dvorana za prireditve ter gostilna. Kakšna je gostilna vedo sami Hrv-ojčani in Tepo’ovóani. Kam naj gredo ljudje ob nedeljah? Pridejo s prostovoljnega dela in se nónajo kam obrniti. V drugih vaseh v okolici mest pa kipi življenj e. Niti prosvetnega druištiva ne morejo ustanoviti, ker nimajo prostorov. Ce bi pa vse to imeli, bi tudi v te vasi prišlo bdi stvarno življenje. V času borbe se je tu dvigal plamen za osvoboditev. Tukaj so imeli partizani svoje srce. Takrat se je najbolj dvignila narodna in socialna zavest. Partizani so to storili tudi s pisano črko v slovenskem jeziku. Danes je skoraj Vsa ta mladina iz teh treh vasi v mestih, dela na na uradih in v proizvodnji. V Zrmjovcih sem govoril s starcem, ki se mi je pritoževal, da ima vse tri sinove V mestu, eden je celo poročnik naše Liudl-ike armade, Dmg mož pa mi je v Topolovcu takole povedal: »Nekdaj nismo hotel; v šolo, bali smo se, ker vo nais potujčevali, dane^ pa ne ¡norem razumeti, zakaj mladina tako hrepeni po učenju. Niti svoje na:m’al'še ne morem ustaviti doma. V gimnazijo hoče» pa jim ne tem branil.« Tudi čslscfoisi ustvarjam nove ljudi v te>h va eh, toda zveze s Koprom ni. Sploh ni ceste. Ljudje pa delajo v teh vaseh. Tudi v nedeljo so napravili 150 udarniških ur- Gradijo vodovod. Mladina in pionirji, vsi so pomagali starejšim, prenašati kamenje. Za Titov rojstni dan pa bo vsak član fronte napravi' 15 ur prccicvoljne-g-a dela. Vsako nedeljo delajo na cesti in gradijo vodovod. Delajo in zelo navdušeni so nad tem, da bodo začeli graditi zadružni dem. Se bo’j se bodo oprijeli dela. Kakršni so bi], v borbi, hočejo biti' tudi danes. Z zadružnim domom bo v Hr-voje', Topolovec in Zrnjovec priš’a zadružna misel. Ne bo jjm treba za vsako malenlkotet v Knper. V zadružnem domu bo teklo življenje v.se lepše. Mladina se bo izobraževala in zabavala, staréjSi pa se bodo v njem pomenili o stvareh, ki bodo koristne za vas. Te trj vasi ne bodo oddaljene več od sveta, ampak bodo živele z njim. Vstale Odločneje za uresničeoje plana (Nadaljevanje s 1. strani) nam podatki, ki jih imamo iz raznih krajev, kažejo popolnoma nasprotno. Na pr. v Trst še vedno hodi mnogo ljudi na delo ali pa prekupčujejo. Proti tem ljudem se ne nastopa dovolj odločno. Vsi izgovori teh elementov, da ne morejo živeti brez Trsta So jalovi, kajti ogromna večina našega prebivalstva se preživlja ne da bi hodila služit tržaški gospodi. Imamo pa tudi še delovno silo. ki ni pravilno-izkoriščena. To je razvidno če primerjamo nekatere kraje kot na primer Pobege, ki so dali že preko 100 ljudi v produkcijo; ostali pa se stalno prijavljajo v delovne brigade in je njihova zemlja kljub temu dobro obdelana. Nekateri kraji niso oddali nikogar V produkcijo in imajo doma manjšo potrebo po delovni sili. Da imamo še ljudi, ki bi se lahko vključili' v produkcijo, dokazuje tudi sledeče dejstvo Ko so množične organizacije pri Sv. Antonu temeljito pregledale to vprašanje, so ugotovile, da bi brez vsakih posledic lahko odšlo na stalno delo v podjetja najmanj 20 ljudi. Enak primer je bil v Dekanih. Nedvomno, da so tudi po ostalih krajih še ljudje, ki niso polno zaposleni. Ti ljudje naj se enkrat za vselej zavedejo, da nimajo pravico ničesar zahtevati od ljudske oblasti, če oni sami nočejo prispevati k skupnosti. Ni dvoma, da bo ljudska oblast vedno bolj dosledna s svojimi ukrepi napram njim. Naše množične organizacije naj zatorej temeljito pretresejo, kako sprostiti čim več ljudi, da se vključijo v našo izgradnjo in produkcijo sploh. Pri tem je treba imeti različne prijeme. Naj. učinkovitejše je nedvomno, da se na vsaki bazi formira frontovska brigada, da vršijo prostovoljno delo na raznih objektih v kraju kjer nudijo pomoč onim, ki so se vključili bodisi v produkcijo, bodisi v redne frontovske brigade in so odsotni po eden ali več mesecev. Napraviti je treba tudi načrt za celo leto koliko ljudi bo vsaka baza dala mesečno za en mesec ali več mesecev na razne objekte. Proti on;m. ki so delomrzneži ali špekulant', pa je treba odločno nastopiti. Taki postopki so od strani naših organizacij in ljudske oblasti nujni, !:e hočemo, da bomo izvedli naš enoletni gospodarski plan. Ce hočemo, da bomo imeli v Kopru novo moderno vinsko klet, ki bo koristila vsemu ljudstvu našega okraja, da bomo imeli moderno tržnico in ribarnico, ki bo ustrezala vsem našim potrebam, tako po velikosti kot po higienskih napravah. V tako splošno korist spadajo tudi druga dela kot je gradnja ceste proti Rižani, ki je glavna prometna žila, ki veže naš okraj s Slovenijo. V to vrsto spada tudi regulacija reke Dragonje, elektrifikacija, gradnja zadružnih domov, stanovanjske h:se itd. Vse to zahteva od nas veliko delovne-sile, zato ne smemo in ne mo. remo več popuščati in puščati neizkoriščeno ali nepravilno razmeščeno delovno silo. V zavest vseh naših ljudi mora priti, da so z izvrševanjem enoletnega plana povezane naše velike kor sli ter. da je njegovo izvajanje častna dolžnost slehernega človeka v našem okrožju. Delavski izleti v Jugoslaviio Okrajni odbor sindikatov je izdelal program izletov v Jugoslavijo, tako da predvideva, da bo letos 5» vi'c'lrx:. Nazi delavci si že’ijo ogledati k ra: cie slovenske domovine, šli bodo v Ljubljano, na Bled, Poete jrlko jamo in v nekatere kraje v Hitri, Predvsem pa zanima naše delovne ljudi graditev socializma v Ju.gr, 'a-viji. Zato si bodo ogledali tudi nove inidiuktriijlsflce' objekte. Junija, julija in avgusta bo šlo iCO vojnih Invalidov iz prve in drage svetovne vojne na 21-dnevni oddih a’i -zdravljenje v razne kraje Jugoslavije. Sle bodo tudi vdove, sirote in starši padlih borcev. ’ K . ¿X i' Gradnja nove tržnic e in ribarnice v Kopru Skrls pučarshih žena za otroški vrtec in ogorčenje proti tistim, ki hodijo v Trst Oddih članom kmetijskih obdelovalnih zadrug Stari Andrej, član Kmečke delovne zadruge Puče, ne more verjeti in mu nikakor ne igre v glavo, kako to, da lahko tiudi kmetje gredo na 4i?Pu^. »Zamislite si malo,« pravi, sedaj, ko imamo toliko dela, sadje pobiramo, graha je vise polno, paradižnika smo nasadili toliko, kot ga Piuče še niso videle, žveplati bo treba večkrat, škropiti, čistiti trte in pripenjati mladje, pa kositi deteljo, travo, pšenica bo zrela :n takrat bo treba deset rok vsakemu, nato spet trgatev tn tako napiči, pa Vam govorijo > nekih d .pustih. In tako ne intstr same stari Andrej, tako m/ tio tudi drugi. Posebno se temu po - m-hu rb in majejo z glavo oni kmetje, ki so ostali izven zadruge. Ti pa pravijo: »Kaj sem rekel, leniuhi, zbrali so ee v zadrugo zato, da ne ,bodo delali, da h,; drugi za nje garali, oni pa, geveda, gospodje zadružniki, moraijo na dopust sredi, naivečtjega dela. In take ljudi podpira Ljudska oblast.« Cla-ni zadruge se pa takim pripombam smejejo in dokazujejo, da co sedai prišli za kmetovalca, c fina kmečkih delovnih zadrug časi, ko gre tudi on lahko na oddih za nekai dni in tudi če je to v času naivečtjega dela. Kaj bi se pa zgodilo, pravijo, ko bi se kak član sredi naivečjciga de'a razbolel ali pa celo umrl. Kdo hi tedaj delo pravil? Opravit; bi ga lorali ostati člani. Nr. in tako bo tudi. ko bodo šli člani eden po eden ali po dva na dopust. Ostali čl irii bodo malo bolj pritisnili in delo bo To .d r >k, kfi-k da bi bili v^i navzoč: Tako je! Prišel je čais tudi. za kmetovalce, da gredo lahko na dopust kot hodijo že delavci in nameščenci in kakor je hodila v prejšnjih časih samo gospoda. Naravno, da si tega ne more privoščiti kmet, ki sam abde’uie svojo zemljo, kajti v tem prianeru bi ne bilo nobenega, ki bi ga lahko nadomestil. Včasih so sr to dovolili nekateri bogati kmetje, ki so obdelovali zemljo z najeto delovno silo, toda ko danes delovna sila primanjkuje, morajo zavihati rokave in delati. Dopust ni namenjen le oddihu, ampak tudi spoznavanju nepozna- nih krajev in lijudi, šeg, navad itd. Člcrvek vidi, kako se drugod dela in se trudi za izboljšanje svojega obstoja. Pride V stik z raznimi ljudmi iz raznih krajev ter izme-njg z njim; svoje misli. Narava ; sama mu pa na vsakem koraku nudi možnont raznih proučevanj, prisebno kmečkemu človeku, ki živi v naravi in se z njo pogovarja, ki ima oko, vajeno takega opazovanja. Vsakdo, ki se bo vrnil z icspurta, ne bo prišel samo spočit, marveč si bo nabral novih izkustev, novega znanja, ki ga bo lahko izkoristil v korist srvoie zadruge in skupnosti. Dolžnost uprav Kmečkih delovnih zadrug je, da ne delajo ovir pri delitvi dopustov in da jih urede tako, da ne bodo predmet nezadovoljstva, marveč pobude k boljšemu in uspešnejšemu delovanju zadrug. Načelo mora biti: Dopust izrabimo za spoznavanje drugih krajev. »Preganjan« le bil - salo je pobegnil v Trsi .V Kortah je 4. februarja t„ 1. zmanjkal tov. Miroslav Hrvatin. Ljudje so ugibali' kam je šel, končno pa so zvedeli, da je pobegnil v Trst. Tovariš Hrvatin je bil pri nas «preganjan» in je bil «prisiljen» pobegniti v Trst pred ljudsko kaznijo. V Trstu si je ustvaril človeško življenje, preganjal ga ni nihče več, tako da je lahko živel v božjem miru. In kaj sedaj? Tov. Miroslav Hrvatin se je 15. t. m. sam javil na postaji NZ v Kortah. Kaj to pomeni? Pred tremi meseci je pobegnil v Trst, prepričan, da bo tam boljše, kakor so prepričani vsi tisti, ki jim ni po volji, da gradimo ceste in zadružne domove, sedaj pa je sam prišel nazaj. Tov. Hrvatin je nekomu rekel, da v Trstu ni tistega, b čemur je sanjal. Zadnja dela na cesti Šmarje - Nova vas lespystgâ m nepozabljiv s j© tov. MARIIH KOKOLJ 13. maja je umrl po dolgi in hudi bolezni tovariš Martin Kokalj, upravnik LIPE v Kopru. C e pobrskamo po njegovem življenju, ki je bi1 o polno bonb in trpljenja za svobodo našega delavnega ljudstva, moramo pogledati tudi .njegovo mladost. Rodil se je v Cerknem 1908. v siromašni in številni družini, zato si je moral iti služit kruh z Osmim letom. Pri bogatem trgovcu je dovršil štiri trgorVdke tečaje in bil nato tri le,ta brez dela. Sele leta 1930. je dobil službo v Ljuiblian; v 1sia-bavjani zadrugi železničarjev. Med njimi se je prekalil v borbenega delavca. Tam je ostal v službi do leta 1941. Le.ta 1932 je sprejel v svoje stanovanje Toma Brejca, ki tako piše o rajem: Brejc nas je gradil. Hodili Fino z njim na akcije kot so bile 1, maj in 7. november. Od takrat sem pričel šele pravilno gledati na tlnužbenii red- Kokalj ie v obdobju monarhofa-šistične diktature dajal na razpolago stanovanje za tehnična dea Partije in raznašal njem ilegalni tisk. V jeseni leta 1937. je postal č an KPS. Po okupaciji leta 1941. je delal po liniji OF kot referent za prekrtbo Ljubljanskega dkrožja. Oktobra leta 1941. pa je že moral v ilegalo. Fašisti so ga v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo. Dela! pa je ilegalno v Ljubljani do maja leta 1942. Največje zalsluige pa ima tovariš Kokalj v tem, da je ustanavljal na Primorskem ciklostilne tonike ¡n prhkrbel opremo za prvo primorsko tiskamo. Nato pa za večjo v Cerkljanskih hribih. Lahko rečemo, da se je štiri, leta boril v najihuijšem ognju, ker so sovražniku videli praiv v tisku svojega naj.večjega nasprotnika. On pa je moral postavljati tiskarne jm postavil jih je. S pisano besedo je osvobajal Primorska. Svoj trgovski talent je žrtvoval potrebam narodnoosvobodilne borbe. Vedel je, da ji človek povsod in z vsakim znanjem lahko pomaga. Dočakal je svobodo in tiradi po svoboda ie .skrbel za širjenje ti ka im knjig. Njegov lik je lik neustrašnega in pogumnega človeka — lik komunista. Zato se je istrsko ljudstvo tako prisrčno poslovilo od njega. 2000 ljudi ga je ({premilo na zadnji poti. Zbirajmo zgodovinsko gradivo Zgodovina slovenskega ljudstva ni posejana z rožami. Izkoriščevalci so se v teku zgodovine večkrat menjali. Eni so odhajali, toda že so prihajali drugi, ki niso bili nič boljši od prejšnjih. Jarem izkoriščanja in zatiranja je postajal vedno težji in dosegel svoj višek za časa italijanske imperialistične okupacije. Iz dejstva, da smo bili stoletja zatirani, pa izhajajo danes ko si sami vladamo; številne težave. V prejšnjih časih 'so sadove našega dela uživali predvsem naši izkoriščevalci, graščaki in kapitalisti. Naš čloVek je gradil graščine, zidal je mesta ob obali za blagor gospode, sam pa je ostaja! še nadalje v revni kmečki hiši. Pod takimi pogoji se seveda ni mogel gospodarsko krepiti, zaostajal je v marsičem za drugimi narodi. Izkoriščanje našega ljudstva pa ni teklo ravno gladko, kakor so si želeli njegovi izkorišče-vaii. Naš človek je branil svoje in v tej borbi večkrat tudi uspel. Danes, ko si sami zavestno gradimo srečnejšo bodočnost, moramo predvesm poznati našo zgodovino, ker bomo tako lažje razumeli in reševali nekatere težave pri našem vsakdanjem delu. Zato ne smemo zanemarjati proučevanja naše preteklosti, biti nam mora kakor na dlani pot, ki smo jo prehodili. Vedeti moramo točno za koliko nas je izropala dolga vrsta izkcriščeval-ev in kako je to delovalo na naš razvoj. ZARADI TEGA POZIVAMO VSE NASE LJUDI, DA PRIJAVIJO VSE, KAR JE KOLIČKAJ VAZNEGA ZA STUDI J NASE PRETEKLOSTI, STARE LISTINE, STARE KNJIGE IN SPLOH VSE PREDMETE, KI IMAJO ZGODOVINSKO VREDNOST. Naš list bo črpal tudi iz takih prispevkov ter poskrbel da se nare ljudstvo seznani z vsem, kar je važnega iz njegove preteklosti. Zavedati se moramo, da so naši sovražniki uničili, ali pa prikrivali najvažnejše gradivo, ki se nanaša na našo zgodovino. Italijanski fašizem nas je hotel enostavno izbrisati z zemeljske površine. Ali so Dekani res pasja vos? Pri nas se je pogostoma dogajalo, da je slovenska vas dobila ime po fevdalcu, ki je tamkaj imel svoje podložnike. Tako so prišla k nam nekatera popolnoma nemška ali pa italijanska imena, kakor n. pr. pri Gorici Kronberg, Dornberg in še druga. Popolnoma enakega porekla je tudi ime Dekani, kjer je v 16. in 17. stoletju izvajal svojo oblast ital. fevdalec De Cani. Ta fevdalec je imel svoj grb, na katerem je bila urezana podoba ps'a. Družina De Cani je menda izumrla koncem 17. stoletja. Nekdanjega kopenskega škofa Naldinija je zairmalo poreklo navedene vasi in je zaradi tega v svoji knjigi «Krajepis Koprske škofije» (1700.) ugotavljal sledeče: «Nosi ime de’ Cani po fevdalni družini, ki je imela ta priimek in tak grb . . . Ker je na tem mestu vladala precej časa, je njegovo ime prešlo na vas». Naldini pripoveduje, da se zadnji De Cani, ko je videl, da bo njegova družina izumrla, odrekel ..podložniških dajatev (tu uporablja izraz «praude»). Taka naj bi se podložniki iz te vasi osvobodili podložništva. Trditev, da je bil poslednji iz družine De Cani tako dobrotljiv, je sicer malo verjetna, vendar pa zanimiva. ljddskatIIIM odkrtoa nove kadre Ljučteka tehnika odkriva nove kadre, to parolo vidimo pogosto in pomeni tudi veliko. Preprosti ljudje so dobili možno::4., da pogledajo v tajno tehnike. Nekdaj je bila to mogoče le inženirjem, ker preprost č:ove.k ni imel sredstev. Danes pa razvijamo ljudsko tehniko, ker nam koristi, zaito dobimo tudi sredstva. Ne moremo reči, da je liudiska tehnika že zajela množice, toda med nje prihaja, živeti je začela. Predvsem je navdušena mla-dana. Brjska po strojih, se zanima za neznane ji reči, poizkuša jih obvladati, dela modele, detektorje, poizkuša na vse načine prodreti v tajno tehnike. In nič ni veselejšega za mladinca kot to, če mu neka stvar uspe. Okrožni adlbor ljudske tehnike je organiziral aeromoidelarlski tečaj, toda premalo je bilo tečajnikov, komaj deiset za vse okrožje. Štiri iz Bujščine in de-set iz Koiprščine. Razveseljivo pa je, da so to le mladi delavci in kmetje, torej ljudska tehnika bo prodrla tudi v naše vasi. Njihovi uspehi so bili zelo le^ Pi- Da se skrivajo med preprostim ’ljudstvom veliki talenti, kaže tudi Jerman Albin, k,i je bil najboljši. On je dama iz Glema. Naredil ’je komaj osnovno šo’o, toda na tečaju se je moral učiti o zračnih linijah, o konstrukciji .itd. Povedal je, da bo najprej v svoji vasi ustanovil krožek ljudiske tehnike. Vzgoji] bo nov kader aeromodelis.tov. Tudi Kozlovič Bruno je dovršil tečaj z odličnim uspehom in -ato sita oiba prejela kot nagrado knjigo »Krilo mladih«. Postati hočeta 'še boljša modelarja. JiUriševič Marij, Mahnič Valentin, Jerman Frane in Glesija Florjan' so dovršili tečaj s prav dobrim u-spehetn. Očitali pa vsi z dobrim. K lepim uspehom tečaja je pripomogel tudi njegov vodja Barrelii Vinko. On vzgaja nov kader ljudske tehnike. Cesar se je lani naučil v Sloveniji, hoče prenesti med naše liiudlstvo. Doma je iz Sicilije, toda tukaj je začutil novo stvarnost in videl, da tudi ljudska tehnika zbližuje narode. Zato je vesel, da dela Za ljudstvo. Deset mladih ljudi je Vstopilo v službo Ijudlvtva, ker tovariš TITO je rekel: »Tehnika služi ljudstvu«, zato pričakujemo, da bo tudi naš list v prihactocoti več poročal o razvoju ljudi ke tehnike, ki mora pred vsem prodreti na vas in medi delavce. V Kopra lio ustanovljen aeroklub Okrožni odbori jjjjff’l ke tehnike bo ustanovil v prihodnjih dneh aeroklub Zato pozivajo predvsem, mladino, da se pravočasno vpiše. Vpisuje se visak dan od 30. do 12. Delovanje bo raznovrstno. Člani bodo lahko izdelovali letalske Mi jadralske modele, tudi na motorni poigon. Lahko pa se bodo vadili 'tudi na pravih letalih. , Tovarišev večkrat ne razumem Vredno in potrebno je, da si te in take besede zapomnimo in jih tudi temeljito ovažujemo. Ne smemo si namreč domišljati, da smo učitelji samo mi, ampak moramo dosledno uvaževuti resnico, da je Večkrat prav tako dober učitelj tudi ljudstvo- Pa prestopimo k stvari in pretresimo naslovne besede, ki so jih nekateri tovariši slišali na terenu- Med našo pr»o nalogo uvrščamo pouk ljudstvu, pouk v preprosti in dotičnem -okolju primerni besedi, povezani s stoterimi domačimi medsebojno prepletenimi problemi, s katerimi ■e naš čl&vek ukvarna-, a jih največkrat ne razume in si jih Zato razlaga, po svoje, to je napačno. Nr smemo misliti, da je naš človek mrtev in ga svet in življenje na lem ne zanima- On modruje, s' ukvarja s po' itiko, rešuje gospodars':e in druge zadeve, seve- da vre v ozkem obsegu, Razumljivo, da ga zanima n pnn vrsti to, kar ga žuli stoletja, oziroma kar ima praktično gospodarsko vrednost. Prav zato je nujno potrebno, da je tukaj čim, boVj »doma«. Njegovo življenje so trda dejstva, je žuljavo delo, ki mu je skozi stoletja nalaga'o samo dolžnosti, da ji m mogel, niti smel in se niti ni znal ukvarjati Z vprašanji, ki po mnenju njegovih takratnih gospodarjev niso bila zanj. Tako se je stiskal in končno zagrnjen stisnil vase ter mrzili v e okrog sebe. ker vsakdo, ki je prišel med njega, mu ni prinašal, ampak odnašal- Ta bojazen je še živa, čeprav jo je naša nova stvarnost že precej odstra- nila. Z iskrenim stikom ga maramo prepričevati, da mu mi nočemo, ne moremo in ne smemo jemati, ampak kat član naše ¿kupn-osti samo pomagati- Reševanje njegovega gospodarskega išprašanja od politične in tudi strokovne strani — to je trenutna zadeva, ki stoji pri njemu v ospredju. Na stotine je v njegovem življenju primerov, s katerimi mu moramo prikazati gnilobo prejšnjega kapitaV) .tičnega in nujnost ter zato upravičenost novega socialističnega družbenega reda. Nesmiselno in smešno je ponavljanje gesel fraz, ki so našemu človeku trije in mu ne gredo v glavo. Ne viljuj mu svobode, neodvisnosti, bratstva, socializma itd-, doklpr ni- ma o tem jasnih pojmov, oziroma dokler mu niso znani pogoji, kako se to ustvarja- Mar ni značilno, če me naš poštenjak vpraša, da naj mu -objasnim, zakaj se vedno poslužujemo ¡pozdrava »Smrt fašizmu — svobodo narodu/« In vendar ga stalno ponavljamo. Ce bi ljudstvo poznalo njegovo bogato in plemenito težnjo in razumelo njegovo vsebino, bi ob izgovoru teh besed obnovilo borbeno prisego- To je samo en primer v podkrepitev prejšnje trditve o neštetih prilikah za pouk in vzgojo naših ljudi. Res ni treba, da smo, ko želimo ljudstvu kaj povedati, v zadregi. Zadrega in zmešnjava, ki jih zna ljudstvo imenitnp opaziti, se nas loti samo takrat, ko govorimo sebi in ne njemu, zase in. ne njemu ter Zato, dat nekaj povemo, oziroma, na birokratski način zadostimo odrejeni nam nalovi, Z drug o be edo povedane: ko se nismo zato vestno pripravili- Le priznajmo odkrito iti jasno, da zna ljudstvo prav dobro ločiti, kdaj je aktivist, ki se ‘je pripeljal k njemu, vozilo zasluži in. kdaj ne. Njegova razsodnost je večja kot kaže videz. Pa tudi če bi to ne bišo— naša dolžnost ostane vedno ista: z besedo in še bolj z dejani ¡vestno služiti delovnemu: ljudstvu- S tem je tudi posredno povedani), 'da 'je naša naloga, da probleme, s katerimi se bavimo in rešujemb vzajemno z ljudstvom, čim globlje: poznamo. Tako jih bomo znali razložiti ljudstvu s preprosto besedo in ono se ne bo tožilo, d-t tovarišev večkrat ne razume, , ( IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ZA ZDRAVJE DELOVNEGA LJUDSTVA NOVE ZDRAVSTVENE USTANOVE PO SLOVENIJI V predvojni Jugoslaviji je bilo za zdravj-e državljanov slabo preskrbljeno. Bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov jc bilo malo, bile so slabo urejene in oskrbovane. Pogostokrat so bolniki morali ležati po dva v eni postelji, na tleh, ter na nosilih po hodnikih. Za premožne bolnike pa so bili na razpolago lepo opremljeni privatni sanatoriji. Posledica težkih razmer, gladu in brezposelnosti je bila tudi jetika, ki je širila smrt zlasti med delavstvom. Med fašistično okupacijo so bile mnoge bolnišnice 'in zdravstvene ustanove porušene in oropane. Vojna leta in trpljenje v fašističnih taboriščih je še poslabšala zdravstvene prilike. Ze prva leta po osvoboditvi pa se je mreža zdravstvenih ustanov povečala bolj kakor prej celi dve desetletji v predvojni Jugoslaviji. Nove bolnišnice Aprila 1. 1943 je bila odprta na ¡Jesenicah nova bolnišnica, ki je ena izmed najmodernejših v Srednji Evropi. V Sežani bo letos dograjena in opremljena velika bolnišnica za tuberkulozno bolne, ki bo lahko sprejela 167 bolnikov. V St. Petru pri Gorici dokončujejo bolnišnico za zdravljenje kostne tuberkuloze, ki bo imela 160 postelj. Velike lepe ambulante so v gradnji v Komnu, Bovcu, Kobaridu, Škofji Loki, Jesenicah in Zagorju. Bolnišnica v Celju bo povečana za 70 m dolgi moderni operacijski trakt. Zdravilišče za tuberkulozne v To-polščici na bo dobilo nov, lep paviljon, kjer bc prostora za 52 postelj. Se letos' bo dokončana tudi bolnišnica za tuberkulozne v Novem mestu pri gradu Kamen. V bolnišnicah se je zboljšala prehrana in že dosega dnevno vsed-nost 3200 do 4800 kalorij. Z novimi in povečanimi prejšnjimi zdravilišči za tuberkulozne je doseženo, da je zelo padlo število obolelih za to zavratno boleznijo. Leta 1945 je imela Slovenija v bolnišnicah in zdraviliščih samo 450 postelj za tuberkulozne. Konec letošnjega leta pa se bo število postelj za tuberkulozne povečalo na 1442 postelj. Tuberkulozo zdravijo zdravniki specialisti po najmodernejših meto. dah ter so pri zdravljenju dosegli odlične uspehe. Moderna otroška klinika Vzporedno z ustanavljanjem zaščitnih otroških ustanov, z organizacijo široke mreže posvetovalnic za matere i$ otroških ambulant je bila v Ljubljani ustanovljena tudi centralna otroška klinika. Doslej so popolnoma urejena in opremljena tri poslopja: v prvem je 9 moderno opremljenih sob za bolne dojenčke. Poleg teh je v tem poslopju mlečna kuhinja, čajne kuhinje, laboratorij, roentgen, obse-'valnica, operacijska soba, knjižnica, dojilnica in internat za matere. V sosednjem poslopju je moderno urejen ambulatorij za zunanje bolnike, ki sprejme dnevno 60 do 70 otrok. Ambulatorij ima svoj roentgen, prevezovalnico, laboratorij, ločeni čakalnici za nalezljive in nenalezljive bolezni in sanitarne prostore ter moderen internat za uslužbenke. V tretjem poslopju so bolniške sobe za 70 predšolskih in šolskih otrok. Poleg čajnih kuhinj in kopalnic ima vsako nadstropje dnev. no sobo s knjižnico, igračami in radio aparat. Težko bolni otroci pa imajo zvočnike pod blazinami. V bližnji bodočnosti' bo otroški kliniki priključen še kirurgični oddelek, infekcijski oddelek, defektološki ambulatorij in dom za male rekonvalescente. Slovenija bo dobila dečji centralni dom ki bo izmed najmodernejših v Srednji Evropi. Dečji dom, ki se gradi v Ljubljani na Vrazovem trgu, bo imel tri dvonadstropne trakte. Stavba jev surovem stanju že gotova. V tem dečjem domu bo prostora za 150 otrok do 3 let, 50 mater z dojenčki in 50 nosečnic. V prvem letu s'o pri gradnji tega doma mnogo 'pomagali prostovoljni delavci, predvsem žene. Pepca Skerlova je delala na tem stav-bišču 1051 ur, Ana Francotova 826 ur itd. Skupno je pomagalo pri gradnji dečjega doma 13.181 prostovoljnih delavcev, ki so delali 63.931 ur v vrednosti 1,025.404 dinarjev- Velika pomoč ameriških Slovencev Napredni Slovenci v Ameriki so po osvoboditvi mnogo storili za zdravje svojih rojakov v domovini. Poleg pošiljk z zdravili so ameriški Slovenci preko SANS-a poslali tudi mnogo najmodernejše opreme za nove bolnišnice v domovini. Tako je bila s SANS-ovimi pošiljkami moderno opremljena ortopedska klinika v Ljubljani, poleg nje je pa največ ameriških daril prejela nova otroška klinika, ki so ji napredni slovenski rojaki v Ameriki poslali kompletno strojno pralnico, več roentgenskih aparatov, parno kuhinjo, nujno potreben avtomobil za prevoz bolnih otrok ter mnogo instalacijskega in sanitetnega, materiala. Nagel padec nalezljivih bolezni V Sloveniji deluje danes 230 poliklinik in ambulant. Leta 1947. je bilo v teh utsanovah nad 2,300.000 zdravniških pregledov, leta 1949 pa že nad 3 milijone. Zdravniki in Pred drugo svetovno volno je bilo mesto Reka odrezano od svojega gospodarskega zaledja in je zato podleglo konkurenci italijanskih pristanišč. Sedaj: je to mesto postalo eno ¡najvažnejših središč (igoispodadakih) nove Jugoslavije. Reško pristanišče, ki je bilo med vojno popolnoma razdejano, je se-dalj že v celoti obnovljeno. Leta 1948 je promet blaga dosegel že milijon 659 tisoč 361 ton, v prvih devetih mesecih preteklega leta pa že nad milijon 600.000 ton. Nova usmeritev jugoslovanske zunanje trgovine in sklenitev novih trgovinskih ¡sporazumov v vrsto prekomorskih držav postavljata pred! raško pristanišče nalogo, da omogoči še večji trgovinski promet z inozemstvom. Jugoslovanska trgovinska mornarica se vedno boli usposablja linijski plovbi. Tako 60 vzpostavil ene nove plovne linije s severno Evropo, severno Afriko, vzhodno ¡Sredozemlje in z obema zdravstveno osebje so pri tem opravili ogromno dela. Posledica stalne čuječnosti nad zdravjem državljanov je nagel padec nalezljivih bolezni. Medtem ko je pred vojno v Sloveniji letno po 6000 do 7000 ljudi bolehalo na griži, legarju, škrla-tinki in davici, se je danes to število šestkrat zmanjšalo. Po osvoboditvi je bilo v Prekmurju 7760 ljudi bolnih na trahomu, izmed katerih pa je doslej že 5000 ozdravljenih. Z brezplačnim zdravljenjem in z zatiranjem drugih nalezljivih bolezni je bilo doseženo, da Slovenija nima več bolnikov obolelih na kroničnih nalezljivih boleznih. Umrljivost novorojenčkov je padla na polovico Velika skrb je posvečena tudi bodočim materam in novorojenčkom. Poleg številnih posvetovalnic za matere, dveh domov za bodoče matere itd. so bile po osvoboditvi moderno preurejene tudi porodnišnice in se je zelo povečala kapaciteta postelj v njih. Tako je danes vsem ženam omogočeno, da rode v bolnišnici pod skrbnim zdravniškim nadzorstvom, zaradi česar se je umrljivost porodnic in novorojenčkov zelo zmanjšala. Tako je n. pr. umrlo v letih 1920 do 1937 v Sloveniji izmed tisoč 7 porodnic, danes pa je umrljivost padla pod 1 smrtni primer na tisoč porodnic. Prav tako je umrljivost novorojenčkov v primeru z umrljivostjo pred vojno zmanjšala za polovico. Obenem se je zmanjšalo tudi število mrtvorojenih otrok. Izmed 19.000 rojstev po osvoboditvi, ni bilo niti enega smrtnega primera zaradi porodnega prisada (sepse). Amerikama. Vise te linije se stekajo v reškern pristanišču, v katerem pristajaljo poleg še ¡parniki 13 rednih prog inozemskih ladijskih dajuižb. Kakor znano je reško pristanišče opremljeno z modernimi napravami, ki omogočajo naglo pretovarjanje velikih količin blaga. Nad 324 km novih asfaltiranih cest Jugoslovanski petletn^ načrt predvideva skupno 278 milijard 300 milijonov dinarjev za investicije. V dveh letih 1947 in 1948 je bilo investiranih 142 miljard 57 milijonov, kar predstavlja 51.7 odstotkov celotne vsote. Investicije v letu 1950 znašajo. 87 milijard 356 milijonov: dinarjev in' zagotavljajo iz-' vedbo letnega gospodarskega načrta, kakor tudi Vsega petletnega na- Razvoj reškega pristanišča črta v naslednjih sektorjih; za petrolej, premog, neželezno metalurgijo in keks, V nekaterih od teh sektorjev bodo načrt celo presegli. Na področju javnih del ie treba cmeniti, da so do danes Zgradili 324 km novih modernih asfaltiranih cest, 357 km navadnih cest, popravili in modernizirali pa so jih skupno 4062 km. nošgge cilja V Jugos’aviji gradimo socializem in ga bomo tudi zgradili, pa čeprav nam z vseh koncev mečejo polena pod noge in nam prerokujejo, da tega ne bomo zmogli. Zgradili smo že neštete nove tovarne, ki delajo danes že z viso zmogliivofetjo. Odkrili smo nova nahajališča rud, začeli črpati bogate zaik’ade nafte in Be osamosvojili tudi še v marsikateri drugi stvari. Napisal vam bom samo nekaj številk, iz katerih pa boste jasno videli, kam gredo vaši bratje v svobodni domovini, v socializem, in da njihov končni c.i]j ni več tako daleč. Premoga smo leta 1939. nakopa'i v Jugoslaviji 6 milijonov 68 tisoč ton ali samo 36,8 nasproti našemu pianu na koncu petletke. Lani pa Ko nalši rudarji dali svoji domoivini 12,121.000 ton. To je več kakor enkrat toliko kot smo' nak-opa’1 pred Vojno. Surove nafte smo načrpali leta 1939. samo tisoč ton, čeprav imamo bogate zakLids tega črnega zlata. Lani pa so naši beli rudar,?! načrpali 62.608 ton. Leta 1951 pa se bo ta številka pomnoži’a skoraj za desetkrat toliko. Letols bo odstotek vrtanja zelo narasel, ker smo sami začeli izdelovati vrtalne na-praive, ki nam jih informibirojevske države nočejo več pošiljati, misliijo, da bodo s tem zav.rli naš plan. Toda zelo, zelo s.o se zmotili. Tudi proizvodnja bencina se je zelo povečala- Pred vojno, leta 1939. pa so ga izdelali p’a.5i'a v zapad-nih markah ali pa dihanjih. Zamenjavali bodo 100 din za 839 zapad-nih mark- Beograd: Vlada FLRJ je izdala odlok, po katerem se bodo v bodoče določale količine maščob in živine za obvezno oddajo oblasti, ampak jih bodo oddajali proizvajale; sami z upaštBveanijem svojih možnosti in svojih domačih potreb. Beograd: Prihodinlje poletje bodo prišli v Jugoslavijo številni otroci jugoslovanskih izseljencev, ki bodo gostie Ljudske mladine Jugoslavije. Prišli bodo na počitnice v' Juigep’avi.\o tudi 3000 koroških in tržaških otrok. Beograd: Beograjsko sodišče je obsodilo na smrt bivšega poročnika predvojne žendarmarije Nikola Areliča, ki je bil sokriv uimora sekretarja takratnega centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije in kandidata za .izvršilni odbor Kominterne, Djura Diakovi-ča in sekretarja takratne ‘Rdeče pomoči v Jugoslaviji, Nikola Mečino-viča, ki sta bila ubita 25. aprila 1929. lían 5 iiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimHiimmimiiinmiiiitimiiiiimiiimimiiiimiiiii SEDEM DNI PO SVETU Razočarani italijanski emigranti se vračajo iz Argentine Medtem, kó De Gasperi smatra emigracijo za najboljšo rešitev notranje gospodarske krize, se razočarani italijanski emigranti iz Argentine, med katerimi je mnogo, ljudi tudi iz naših' krajev, vedno bo]3 množično vračajo iz »obljubljen e dežele«. Pred časom smo objavili vest o povratku posameznih skupim, danes pa je položaj teh obupanih ljudi mnogo resnejši. V preteklih dneh ise ie izkrcalo v Genovi 800 povratnikov, nas’edn'ji transport bo prispel te dni z ladjo »Conte Grande«, dnuigi so pa tudi že na potu s prekooceamko »C-orietea«, V Buenos Aireisu pa čaka na odhod 4.000 ljudi, od katerih jih je le mali del lahko plačalo vožnjo. Da bi se delno spoznali s težkimi življenjskimi pogoji, ki vladajo v Argentini, nam zadostujejo sledeči podatki: Srečen je, kdor dobi človeško prenočišče za 10 pesos dnevno, dva obroka staneta od' 15 do 20 pesos dnevno, plača navadnega delavca pa znaša 15 do 18 pesos. Jasno je, da italijanskim emigrantom ne preostaja drugo kakor izbira med prenočiščem in hrano. Pid tem je treba upoštevati, da je za navadnega delavca zaposlitev največj i problem. Možnost zaposlitev se nudi edinole’ specializiranim delavcem in nižjim tehnikom, katerh pa prihaja v Argentino vise pomo iz vseh delov sveta in prednost imam le tieti, ki se lahko ponašalo s svoje fašistično preteklostjo. Ko so se obrun',1 i obupani emigran'.', brez dela in brez sredstev na italijanski konzulat prršnjo ža povratek v domovino, jih e bruta'no razgna- Včeraj doirer komunist, danes pa trockist, asent... Pretekle dni je bil izključen iz partije p-adpred.sednjk Komunistične partije Vzhodne Nemčije in odposlanec zveznega parlamenta Kurt Mueller, češ, da je bil v zvezi s tako imenovanimi trockističnimi elementi in da je agent am-gloame-riškega imperializma. Nato pa je bil aretiran v sovjetski coni Berlina. Prisilili so ga, da se je odpovedal svojemu mandatu v parlamentu- Minister po’iciie Vzhodne Nemčije trdi, da Mueller ni imel samo »veze z neko tujo državo, marveč da je kriv številnih drugih zločinov. Kakor je znano, imajo Kurta Muel-ler-ja, starega člana partije za enega izmed najnevarnejših partijcev zaradi svoje neaporočene preteklosti in uživa veliko simpatijo med vsemi člani partije, vsi nemški politični krogi pa ga imajo za pošteno politično osebnost. la Peronova pohoda. Ta.m si morajo sami pomagati: prodati predmete, ki so iih še imeli. Po izjavah meniha Buffujinija, katerega je poslal Vatikan v Ameriko, v svrho proučevanja razmer med italijanskimi priseljenci, se Italijani, ki si želijo povratka, zbirajo na nekem trgu v Buenos Airesu, kamor pošiljajo razne pomor- iz svoje pravilne Felix M-cinttiel, bivši član Centralnega komiteja Kcmu,mistične partije Španske in odgovorni urednik partijskega glasila »Mundo Obrere« je petelal bivšim ju.g-oslovan-ekim borcem v španski državljanski vojni odprto pismo, v katerem izjavlja, da se strinja z -Ikiijo Komunistične partije Jugoslavije. Obsoja sedanjo protijugoslovansko kampanjo, ki jo vodi Kominform in izraža prepričanje, da bo oib »koncu izšla zmagovita iz svoje pravične borbe Jugoslovanska komunistična partija.« ¿Felix Momtiel je znana osebnost španlskega revolucionarnega gibanja. Med državljansko vojno je bil politični komiisa-r v Madridu. Do objave resolucije Kominforma je bil član Centralnega komiteta komunistične partije in odgovorni urednik partijskega glasila. Fo objavi resolucije pa je izjavil oz, izrazil svoja nesoglasja s Kcminfcrmistič-nimi metodami in je nato podal o-stavko iz vodstva partije. »Sem popolnoma prepričan,« je dodal Montiel, »da Jugoslavija ne ske agencije svoje kamione in posredovalce, ki se s to obupano množico dogovorijo za vožnjo kar na masovni bazi. Tako pade cena vožnji na 20 do 30 tisoč lir. Prevažajo jih potem z ladjo, kjer ležijo drug vrh .drugega. Med potovanjem iim zmanjka veda in celo hrana, čistoča je na zelo nizki stopnji. Nimajo pa pravice, da bi se .pritoževali. To je špekulacija, toda brez tega bi morali še nadalje gladovati in prenočevati pod moistevi in pod milim nebom tam, kamor jih je njihova vlada poslala in nanje pozabila. in pravične borbe bo klonila pred kominformističnim priti.kem, ker juigctfova-nske narode vadijo osebe čvrstih živcev, in se zavedajo, da se borijo za pravično stvar.« Fašisti nemotena vdajo DFS V. noči cd petka na soboto so neznanci zopet in torej že tretjič napadli sedež Demokratične fronte Slovencev v Sv. Petru Slovenov v Beneški Sloveniji. Po pregledu v jutranjih urah ni bilo moči opaziti, da bi bili napadali kaj odnesli iz urada- Verjetno 'ih je pri njihovem «tako poštenem in kulturnem delu« zmotil kakšen zapoznel pa-saint, da so morali predčalšno izginiti. Člani Demokratične fronte .Slovencev so tafccjj zjutraj javili vls-o zadevo krajevnim orožnikom, ki sedaj stvar »preiskujejo« na njim la-Eten način. Krivci bedo prav gotovo tudi tokrat ostali »neznani«, kakor je že običaj, kadar gre ža napade na slovenske ljudi in ustanove. TUDI DANSKO LJUDSTVO dobiva „poč" iz feiie V Aankus je prispela, pnva ladja z orožjema, ki je namenjeno Danski v okviru Atlantskega pakta. Prebivalstvo je protestiralo proti raztovarjanju orožja in je demonstriralo za mir proti vsem popravljalcem nove vojne. Do večjih incidentov ni prišlo- Maršal Tito o pometa med obema cona STO V intervjuju, ki ga je dovolil italijanskemu, radiju je maršal Tito med drugim izjavil: »Ukrepi, ki so jih pred kratkim podvzele jugoslovanske oblasti glede premeta med •obema cenama Svobodnega tržaški ga ozemlja, niso noben razlog, ki bi da’ misliti na priključitev cone B k Jugosloviji. Odpreti moramo meje med jugoslovansko cono B in Jugoslavijo, je dodal maršal Tito, zato, da damo eimvečljo možnost za igcspodadski razvoj te cone.« Protidemokratični imspi 9 Venezueli Dekret, s katerim so vojaške oblasti postavile izven zakona komunistično partijo Venezuele, ni še zaenkrat zadel revolucionarne stranke, ki je tudi komunistična, a se ni podredim Kocninformu, Vendar pa vladne edinke stražijo * 1 PARIZ: Poročilo Glavnega štaba Kitajske ljudske armade navaja, da so ljudske edinice uničile oa 1. do 30, aprila 30.000 nacističnih vojakov in oficirjev v bitkah za Osvoboditev Hainana. SAIGON: Radio Vie-t Nan-ha javlja, da se bo 19. maja, dan Pio Ci Mirkove 60 letnice, začela š.plošina protiofenziva. LUCCA: V Lu-ehi je sodišče obredi’o na različne kazni od 11 mesecev do 28 ]et zapora 117 oseb Iz Afcibadila Salvatore. Obtožili so jih, da so bili soudeleženi pri spopadih, do katerih je prišlo pri atentatu na Palmira Toigliati-ja. NEAPELJ: V neapelskih ulicah so številne skupine demonstrantov vzklikale za miir in protestirale proti pošiljki vodnega -materia'a, ki ga ie pripeljala v Neapelj ladja »Andrea Colsta«. Intervenirale so mečne policijske sile, ki so napadle in razgnale demonstrante. Policija je aretira’a več demonstrantov. New York: Zadnje ljudsko štetje je piokazalo, da štejejo ZDA 151 milijonov in pol prebivalcev. To zgradbe in nadzorujejo tisk te stranke. Voditelji komunistične partije, ki so že nekoliko predvidevali ta reakcionarni vladni ukrep vojaške klike, ki jo vodi polkovnik K-arlas Deligado Cha bau-d, so pod-vzeli vse potrebne ukrepe, da so začeli ilegalno delo. Nočemo postali Husi Seat nameščencev glavhega poljskega konzulata v Frankfurtu na Malini, med katerimi je tudi ena ženska, ie zaprosilo ameriške oblasti za zaščito in pravico bivanja V tzapaldni Nemčiji. Najstarejši nameščenec je izjavil: »Jaz sem Poljak in nočem postati Ruis, Strinjam se s tem, da Poljska sodeluje ,s Sovjetsko -zvezo, toda ne morem so-g’ašati s tem, da bi se moja država morala popolnoma podrediti Sovjetski zvezi. Koliko Židov je raztreseno po razDih deželah sveta Po uradnem poroči'« kvedske iz-raelitske misije znaša skupno število živečih iudav v Evropi 400.000 oseb, med tem ko jih je bilo leta 1933-, ko ie prišel Hitler na oblast, 7 milijonov, V Združenih državah Amerike prebiva danes okoli 6 milijonov Židov, v severni Afriki 600 tisoč, v novi državi Izraela pa en milijon. Okoli 25.000 romunskih Židov pa je zaprosilo romunsko vlado, da jim bi dovoli’i espatriacijo v Palestino. pomeni, da je naraslo za približno 20 milijonov v primeru z letom 1940. TOKIO: Velikanski požar je skoraj popolnoma uničil mesto Uemat-eu V centralni Japonski, Uničenih je na tisoče hiš. WINNIPEG: Ker vede Rdeče reke še vedno naraščam, je mesto Winnipeg zapustilo že nad 60.000 prebivalcev. Zaradi te katastrofalne poplave, ki je ena izmed naj-večjih in najhuijših, kar jih pozna zgodovina Kanade, bo zapustilo ■glavno mesto pokrajine Manitoba nad 100.000 prebiva’cev. MIAMI: Nad 500 mehamiča-rj-ev in d-obja letalske združbe »Pan American Airvais« je na ukaz sindikata prenehalo z delom- V slučaju, da bj se pogajanja raizibiia, se bo stavka razširila in zajela 4800 članovi te letališke družbe. TOKIO: Pctcipila se je 300 milj od pristanišča Yckchane norveška ladja »Talizman«, zaradi cožara, ki je nastal na njen. Posadko in potnike so rešile edinice ameriške mornarice in edinice japonske pomorske varnostne službe. KPJ ho izšla zmagovito KRATKE VESTÍ Ključ miru na Balkanu Vihar okoli Trsta se ni samo polegel, ampak se je v zadnjem času še bolj razbesnel. H’adnokrv-no in dostojanstveno zadržanje Ju: goslavije ter jasne in odločne besede maršala Tita, da so na podlagi pogojev, kakor si jih zamišlja italijanska vlada neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo nemogoča, spravljajo Italijo in njene državnike v vedno bolj mučen položaj. Glavno torišče razpravlja o usodi Tržaškega ozemlja, ki pa se vedno bolj spreminja v protijugoslovansko gonjo, ie sedaj v lia-lijanokem parlamentu. Zunanji minister grof Sforza, dobro znan že izza rapalske pogodbe, nam ponuja trgovinski sporazum in druge sporazume kot odškodnino za Svobodno tržaško ozemlje, kakor da bi Jugoslavija trgovala z ozemljem; »častitljivi« in iz prve svetovne vojne preostali gromovnik senator Or'ando zahteva, naij Italija, če bo potrebno, obrne tudi hrbet svojim dosedanjim zaveznikom in izstopi Iz Atlantske zveze; inforlibirojeviski poslanec Giancarlo Paleta vidi v imenovanju guvernerja in odhodu vseh okupacijskih čet najlažjo rešitev za končno priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji. Predsednik Lfijanlske vlade De Gasperi, da je treba iskati v Jugoslaviji modus vivenjdi, vsi pa se seveda krčevito oprijeniljejo edine rešilne bilke — znane trihanske izjave vlad Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije z dne 20, aprila 1948., da je treba Trst vrniti Italiji, čeprav vedo, da je bila ta izjava samo pesek v oči volivcev, ki naj bi takrat glaEovaii za De Galperiija. Vlada FLRJ pričakuje, da se tudi italijanska vlada zaveda ogromnih koristi, ki bi jih imeli obe državi cd dobrih odn-ooov in tesnejšega sodelovanja. Seveda pa jugoslovanska vlada ne more privoliti vtako postavljeni vprašanja, kakor je to storil italijanski zunanji minister grof Sforza, ko je imenoval samo angloameriško in jiugosloamsko cono Svobodnega tržaškega ozemlja, k.i jih kratkomato brezpogojno -reklamira za Italijo, kakor da bi bila Italija zmagovalka v vojni, Jugoslavija pa premagana država. Odločitev pariške mirovne konference o Svobodnem tržaškem o-zem’jiu j bila za FLRJ sprejemljiva samo kat faktor miru, nikakor pa kot pravična rešitev tržaškega vprašanja. Kar se je do sedaj pokazalo, da odločitev pariške mirovne konference ni izvedljiva- in da so se ponesrečili vsi poizkusi za imenovanje guvernerja, je treba vsekakor iskati druge rešitve, ki naij bi omogočila, da se tržaški problem že enkrat odstavi iz dnevnega reda in končno omogoči upoista-viterv tesnejših sosedstvenih odnosov med Jugoslavijo in Italijo- Neposredna pogajanja med obema državama bi bila edino -pravilna pot, -seveda pa bi morali v Italiji že v naprej opustiti vse . iredentistične in ekspanzioniistične težnje, ki so prav -za prav poglavitna ovira za sporaum med obema državama. Kakor je bila tristranska izjava vlad Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije o Trstu navadno -votivno slepilo, ki naj bi o-krepP-o v voli-vni borba položaj kr-ščanisko-demokratiske stranke, prav tako tudi sovjetska nota zahodnim velesilam o svobodnem tržaškem ozel-lju samo ceneno slepilo, ki naj bi nudilo pomoč i-nfonnbirojeviski politiki KP Italije, njen -poglavitni namen pa je, za vlsako ceno preprečiti neposredna gibanja med Italijo in' Jugoslavijo, kakor tudi konsolidacijo položaja cb Jadranu. Združena italijanska imperialistična reakcija hoče skupno z in.fcrm» bir-ojevskim vodstvom Ki? Italije i2S njeno podružnico v Tu fu zaostriti šovinistično, iredentistično in pra» tiljudisko gonjo laži in cbrcjkcivanS proti jugoslovanski c c,- i. Sovjetska nota o Sv-oboidnein tri? c ¡kem ezen»~ Jju j« samo še nov ps - ku.s. da m izkoristi mednarodni položaj ES gonjo proti naši drža. i in ovira» nje njenega mirnega razvoda, 5®» prav bo doživela enak ''..''raz, kalsdg vse dosedanje jrrfomi-b: --e.v-i:o &Hk c-ije preti Julgclslaviji. P- bro ni to bilo, da v Italiji že enkrat .cg®» ste hinavski) šnrkula"’’ s s -jobloi^s jem, kaiti s tem ne t 'oi prav s8s česar dosegli. vj Petak, 19. maja 1950 ZA VSAKOGAR NEKAJ Bnan.ka. Branko je bil iz uradniške družine. Za časa stare Jugoslavije je živel v blagostanju. Njegov oče, bančni uradnik, je imel dobro službo in je dosti zaslužil. Ko Se je val Branko II. razred gimnazije. V končala vojna in so fašistične zveri zapustile našo zemljo, je obisko-šoli je bil vedno med najboljšimi, učenje mu ni delalo nikaKih preglavic. Starši so bili zadovoljni z njim. Branko pa je živel in delal kot prej. Zjutraj v šolo, kosilo, popoldanski izprehod, zvečer nekoliko učenja, katerikrat v kino, nato pa spat; v nedeljo in ob praznikih pa k maši in tako je potekalo njegovo življenje. Prvo in drugo leto svobode ]e minilo. Dežela je bila v polnem cvetju pomladi in tudi ljudstvo je bilo v velikem gradbenem poletu. Gradilo je nove hiše, popravljalo porušena mesta, vasi in ceste, gladilo nove tovarne. Tudi mladina se je obvezala, da bo pomagala bnoviti porušeno in opustošeno domovino. Branko je bil sicer dober v, šoli, za drugo pa se ni zanimal in ko se je vpisal v mladinsko organizacijo, ni storil to iz veselja in prepričanja, temveč le tako «formalno». Bližal se je konec pouka in vsi dijaki, Brankovi sošolci, s'o se z veseljem razgovarjali v katero brigado bodo šli. Oni, ki so že bili v brigadi, so s ponosom pripovedovali tovarišem, kako so delali in kakšno je bilo tamkaj življenje. Le Branko se ni udeleževal teh pogovorov. Ko je govor nanesel na brigado, se je Branko vedno odstranil iz družbe. Prišel je zaključek pouka. To je bilo za nekatere bolj a za nekatere ',anj razveseljivo. Branko je bil ropet najboljši v razredu. Razrednik ga je zato pohvalil in mu dal r* nagrado lepo knjigo, dar ravnateljstva. Nato ga je vprašal, kam misli iti in kako preživeti počitnice. Branko pa mu ni dal določenega odgovora, temveč s'e je le izmikal, češ da še sam ne ve, kam da bo sel. Minilo je štirinajst dni. Vsi sošolci iz razreda, v katerem je bil Branko, so zbrani na avtostradi v delovni brigadi. Pravkar stoje v gruči in s'e pomenjkujejo o Branku. Nihče ne ve, kaj je vzrok temu, da se jim ne pridruži, ko so vendar vsi tako enodušni v drugih zadevah. Pustili so kmalu brezplodno ugibanje in se podali na delo. Zvečer, ko so se vsi utrujeni, a vendar zadovoljni vrnili z dela, jim je dejal komandant: «Tovariši, dobili smo novega člana naše brigade»! In kdo s'e je prikazal pred njimi? Prav on in nihče drug. Mla-d ncl so kmalu premagali presenečenje in ga obstopili ter vsi radovedni silili vanj z vprašanji, kaj ga je napotilo, da se jim je pridružil. On pa je zamahnil, češ, naj ne silijo vanj in jim dejal: «Premagalo me je. Videl sem male pionirčke, starce, žene, kako se trudijo in delajo, videl sem,tisto, česar do sedaj sem. Niti sam s'č ne zavedam, kako je to prišlo. Tovariši, • prosim vas, oprostite mi. Prišel sem, da bom tu delal z vami iit vam ^obljubljam, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da nadoknadim zamujeno. Obljubljam vam, da bom najboljši da bom vzgled vsem, in da se nikdar nihče ne bo mogel nad menoj pritožiti. — vse vam,, obljubljam, tovariši, samo oprostite mi in me sprejmite v svojo sredo. In od tedaj naprej je on najboljši. Ni ga več prepoznati. Minilo je sedaj, že dve leti od tistega časa in on je bil dvakrat v brigadi.. Vsi ga poznajo kot najboljšega mladinca. To ni bil več nekdanji Branko — to je bil Brane, predsednik mladinske organizacije, komandant brigade, naš najboljši mladinec. Sedeu Dušan Kaj delajo pionirji iz Padne Pridni ;so, pohvale vredni, za vzgled naj bodo predvsem vaški mladini, ki že 'dalje časa zelo slabo deluje. V pianin iko onganiizac.iiio s-o vpisani vsi šo'..!ki otroci in sicer 58 po številu. Na svojih rednih sestankih razpravljajo 6 važnih nalogah: prostovoljno delo, šolski vrt, pionir,-ka knjižnica, šolska razstava in drugo, Fisiglegmo si postopek šolskega dela pri njih! Mladi učitelj jim je nakupil najrazličnejša vrtna in poljska semena. Na sestanku so ,se ^zmenili in Ustanovili krožek mladih naravoslovcev (3-, 4. in 5. razred). Tj pionirji so prekopali šollski vrt. Pri učeniju v šoli ,so .se seznanili s po-vrtninami in raznimi cvetlicami tako, da so si najpreje ogledali semena, nato so odšli na vrt in jjh posejali. Vsako jutro so jih hodili zalivat po abecednem redu. Tovariš učite'j jim je razlagal o kalitvi semen tedaj, ko je seme v kozarcu kalilo. O cvetu in sadovih pa bodo govorili vizporedno z opazovanjem. Da se ti učenci izpopolnijo v znanju prirodoislovja, si poiščejo v šolski knjižnici poljudne knjige in jih čitajo. Seveda, da je pri njih pouk živahnejši, imajo to možnost, da poslušajo po radiu pionirske ure. Za dobro razvedrilo ima organizacija lepo žogo, gugalnico in druge igrače. Na zadnjem sestanku so razpravljali med drugim tudi o ureditvi pionirske sobe: Beljenje, popravila, oprema, « Nekaj napak je še pri njih. Odred še nima imena, ne zastave in ne simbola. Tudi to organizacijsko vprašanje bodo rešili z vztrajnim delom. Razveseljivi sp visekakor uspehi, ki so jih že dosedaj dosegli- Takih odredov si želimo še mnogo v našem okraju. Okrajna prosveta im pionirski okrajni odbor ¡jim bosta v znak priznanja poravnala stroške izleta na Bled ,ki ga bodo izvedli v maju. Porajanski pionirji na dela 'Načelnik odreda — mladi Vojko je sporočil odboru Zveze borcev takole: »Naš odred, tovariši, bo hodil na prostovoljno delo k .spomenika padlih borcev, da bodo ta dela čim preje zaključena. Da, čim preje, 6. april bo tu. Ob tej priliki, ko bcimo proslavili 6. obletnico odhoda naših očetov iin. bratov v partizane pa bomo odkrili spomenik!« »No, dobro Vojko,« je odgovoril predsednik Zveze borcev »pridite, delali boste z namii!« V nedeljo navsezgodaj, so naši najmlajši penili na meisto, kjer je postavljen spomenik- Vojko im Franc sta si ogledala, kaj bi vse delali, da bi zaposlila vise sotovariše. In kmalu so vsi delali v treh skupinah: eni so podirali nepotreben zid in odnašali kamenje na kup, druigi so ravnali zemljo, tretji pa drobili opeko na drobne kosce, da z njo napravijo pred spomenikom petokrako zvezdo, De’o je poteka-o v najlepšem redu; vmes so še katero zapeli, da je v zvoniku hitreje odbilo dvanajst. »Pcepravimo, v sredo po šoli bomo prišli, ker imamo še samo dober teden do odkritja,« je dejal načelnik odreda. Niso ostali gamo pri obljubi. Fri-šli so v sredo in v nedeljo, taka da so prispevali nad 200 ur proisto-vpljnega dela. Spomenik so vaščani odkrili. Ali so znali pionirji za nadaljnja dela? Seveda so- Cvetice so sadili pri Bpcmnitou, deklice pa so jim nosile vsako jutro vodo in jih skrbno zalivale, da ne bi Usahnile, Telovadne va.ie za prvi maj so vadili vsako j utr ¡o eno uro pred poukom, šolski obisk so dvignili v apri'u na 94 %, v učenju pa tekmujejo v četvericah. Ali niso to najvidnejši uspehi? Da, to je eden izmed' mnogih načinov, po katerem vključujemo naše mlade sile vzgojno pravilno v preobrazbo našega gospodarstva. Pionirji iz Cezarjev v bolnici Franji in Idriji V soboto dne 6. maja sirno šli na izlet. Zbrali smo se pred šolo. Prišla sta dva kamiona in nas odpeljala- Sli smo v Senožeče, skozi Novo Gorico in ob reki Soči v Tolmin. Tam smo se ustanovili v dijaškem demu. Videli smo tudi reko Tolminko, ki se izliva v Sočo v obliki jezera, Iz Tolmina smo se odpeljali v Cerkno. V Cerknem smo prenočili. Vstali zgodaj zjutraj in šli v bolnico Franjo. Dobro je bila skrita pred sovražnikom. Odpeljali smo se v Idrijo ter si ogledali topilnico živega srebra, Obra-tovodja nam je pripovedoval, kda.i in kako je bil odkrit rudnik. Iz Idrije smo šli v Senožeče in od tam smo se srečno vrnili domov, V Cerknem in v Idriji so nas pionirji prav lepo sprejeli in ^pogostili. NAGLA VFfUšANIA Odgovorite takoj na ta vprašanja: 1- Je tričetrt na devet. Koliko bi bila ura, če bi zamenjal kazalec minut s kazalcem ur? 2,-Novo leto 1939. je bilo na nedeljo, na kateri dan v tednu bi bil božič 1938? 4, V kakšni sorodni zvezi ste vi in hčerka nečakinje vaše matere? Priden Franček iz Koštabone takoj ko pride v Košiabono Istrski ted. nib, poskrbi, da ga dobijo vsi vaščani. — Mlad je še, a vendar se zaveda, da je to prvi slovenski časopis v Istri. — Franček naj bo vzgled pionirjem vsega okraja! Tovariši pionirji, posnemajte ga! Bajka o Sovjetski pomoči m vstajo v Jugoslaviji (Nadaljevanje) Kako zelo je bil za stališče Moskve do naše borbe merodajen strah, da bi se zaradi nas ne zamerili Angležem jn Amerikancem, pa tudi »zavezniški« emigrantski .jugoslovanski Vladi v Londonu, dokazuje tale brzojavka, ki je prispela iz Mostove V začetku marca 1942; Poraz fašfertličtraih banditov in Osvoboditev izpad okupatorja je zdaj glavna nalaga, ki ima prednost pred vsemi drugimi nalogami. Upoštevajte, da je Sovjetska zveza V pogodbenih odnosih z jugoslovanskim kraljem in vlado jn da b¡ ñafiteo prctii njima povzročil nove težave v; skupnih vojnih naporih in odmorih med Sovjetsko zvezo na eni ter Amgflijo in Ameriko na drugi iitrani. Vprašanja vaše borbe ne presojajte samo s svojega nacionalnega stališča, marveč tudi z internacionalnega stališča angleško-sov-jo» ke-ameriške koalicije. Ko v na-ri-ri.coasvobodiln,; borbi vsestransko ultrujete svoje pozicije, pokažite hkrati več politične eJantičpooti m GpoooibnoirilL za manevriranje. Vsi ■občudujemo vašo junaško borbo in ee od srca vesellimo vaših uspehov. Vašo bombo na široko populariziramo v vseh državah, ker po pravici vzlbuija navdušenje med narodi, ki se bare proti fašizmu in med javnimi delavdi, in kar je sijajen agled za odpor narodov tudi v drugih .okiupiiranih državah. Zeilimo vam, da bi junaško prectali težave, ki vas čakajo in dosegli nove velike uspehe. Krepko stiskamo vaše možate reke. Ko se je tovariš Tito ob nekem mojem pismu znava dotaknil kritike, ki jo je iizrek/a Moskva o naši prf/tični Ijrvii, mi je v pianu 26. marca 1942 pisal: Z Dedom nisem mnogo razglabljal, Sporočil sem mu, da je prišel no pn .1 agi. mori h.porcči1 do napačnih Sklepov, ker je pofožaj popolnoma drugačen, kakor ga prikazuje, O brigadah (proletenstolh MP) sem rekel, da jih je bilo treba formirati in da so doslej imele v narodnoosvobodilni bombi velikansko vlogo. Rekel sem mu, da so se pe-takedanaši združili v boju proti nam že mnogo prej, preden smo m,i formirali oziroma pomislili na formiranje brigad (proletarskih MF) in da nais je prav to napotilo na to. . . vedeti moraš, da sein že dolgo pred Dedovo brzojavko pojasnil naše stališče o tem, da ne .smemo napadati (Ciril tašerv Anglije kat takšnih, marveč kot okupatorjeve Kapce in da ne smemo dovoliti, da b; nas peta' ¡kolona speljala z linije narodnoosvobodilne borbe na razredno borbo. Ded se po mojem pojasnilu ni več brigal za to. Nekaj_ drugega pa je prt tem, zaradi česar ne dobivamo o/bjtakov in sicer: včeraj sem prejel od Deda brzojavko, v kateri na/3 obvešča, naj počakamo z objavo našega razgf aisa na evropske na- rode, dokler ne bodo razčiščeni odnos: med Sovjetsko in jugmilovan-sfco vlado v Londonu. Iz tega je videti, da je glavna ovira, da še vedno ni prispela pomoč, jugoslovanska vlada, ne pa naša politika, Ti kar še počakaj, ker moramo videti, kako se bodo končala pogajanja med Sovjetsko in jugoslovansko vlado. Iz tega je videti, da nam je bilo že takrat jasno, da Sovjetska letala niso izostala zato, ker ni bilo tehnično nemogoče, da bi priletela, marveč, da je bilo krivo nazi-ranje Moskve, da je pravilneje, da naši borbi ne nudijo materialne, niti preveč dkrite javne pomoči, kakor pa da bi se zamerili zavezniški jugoslovanski vladi in Petru Karadjordjeviču. Mi pa smo si vendarle prizadevali verjeti, da sovjetska letala ' zato niso priletela, ker je bilo tehnično nemogoče. Tu je brzojavka iz Moskve z dne 22. marca 1942 o sklepu, da našega razglasa ne bodo objavili. Za Tita (osebno). Potem ko smo se posvetovali v zvezi z objavo razglasna Vrhovnega štaba, smo prišli do sklepa, da je v interesu stvari treba objavo začasno zadržati, dokler ne bodo dokončno razčiščena nekatera vprašanja o odnosih med sovjetsko vlado in jugoslovansko vlado (čas objave vam bomo sporočili o pravem\času). Iz brzojavke, ki jo je tovariš Tito poslal v Moskvo 9. maja 1942. in v kateri je odgovoril na njihovo kritiko naše taktike, bomo navedli samo tale odstavek: Mi potrbujemo orožje in munici-jo. To je najboljši način, da se upostavi narodnoosvobodilna fronta. Pri nas je velikansko število takih, ki se hočejo boriti proti okupatorju, nimamo pa orožja. Ko so prejeli odločni Titov odgovor na neutemeljene očitke, so poslali iz Moskve tole brzojavko: (Na(la'iievanje prihodnjič) » ISTRSKI TEDNIK« NAŠE Kaki poteka odkop v koprskem okraju Pri planu odkupa so se pojavile prve teSkoče zaradi neurejenosti kmetiuiske proizvodnje, katera se ni piUagodila podnebnim razmeram, temveč .o nekateri kmetje posejali manj plodonosnih kultur kot bi 'jib morali- V bodeče bedo morali knrie-tijski. organi paziti, da sj pravočasno naročijo potrebna selekcionirana semena, potrebne k« ičine umetnih gnojil, ter da se planj setve pravočasno dajo Krajevnim odborom, ki jih bodo n skupnih masovnih sestankih gprejejnali. Na našem ozemlju so dani visi pogoji za socialistično planiranje, ker je zadružništvo razprostrto v devetih krajevnih odborih, v katerih zajema do 30 odlst, obdelovalne površine. Pred kratkim smo ob jasni e v ali K L O-cm in Kmečkim Naprozam, kaj pomeni p’an odkupa in kako ga je treba predelati v širšem krogu dobrih kmetov, ki so napredni in pošteni. Opažamo pa, da so dali v nekaterih kradjh plane nepredelane in neprimerjame z lanskoletnim setvenim planccn. Nčiao vzeli v obzir lansko'etno izpolnitev. Tatosin odnos do planov je nepravilen in škodljiv. Slabi so se pokazali Krajevni od-ibcri Korte, Stnarie, Marezige, Sv. Lucija, Semedela, Sv. Peter, Bertoki, Izola in Piran, ki sploh niso dostavili prot ¡predloga in niso preštudirali navodil. Niti osebno tolmačenje jim ni pomagalo. Toda kljub temu, da so nekateri ljudski odbori slabo poslovali, smo dosegli v odkupu že lepe uspehe, Eai je že odkupljenih: Napram ¡letnemu planu: 8 odst- češenj, 20 odlst. graha, 5 odlst, krompirja, 3 odst. jagod 71 odst. zelenjave, ,29 odlst. mleka, 16 odst. rib. Pccehne težave so Dni določanju cen! Tu je predvsem potrebno upoštevati naše delavstvo z njegovimi predlogi. Mjslač na prodajalca in nakupovalca. Pošteno plačano naj debi blago prodajalec, po maksimalni krajevnj c en ir, a j dobi blago nakupovalec. Ne smemo se emirati na tng izven cone, Fri nas naj bo tng za ožen, da ne bo nihče prikrajšan. Ker se vprašanje cen ne odre-5?-\ie tako, kot bi ,se moralo. Kmečke Naproze ne nakup1 jo razne pridelke po veEaniih cenah, ter je tako nerazumevanj e, ker kmeti nočejo skleniti pogodbe in nočejo prodati robo po vezanih cenah, zaradi tega si ne morejo zagotoviti niti potrebna življenjske potrebščine, ki jim jamčijo vezane cene. V posameznih ljudskih odborih, kjer se je sklepanje pogodb pravilno tolmačilo, smo doseg i lepe u-epehe. Kmečka Napraza Bertoki je do zdaj sklenila1 pogodbo za odkup 83.775 kg krompirja, Dekani za 21.350 kg, a manjše količine so tudi Boršt, Pobegi in Korte. Ca ne utegnete obdelati, prijavite KLO Nerodovitno zemljo, ki jo je morska ali sladka voda preplavila kakor v Ankaranu, Sičovljah in Solinah pri Kopru, naj kmetje v primem da bi je ne utegnili obdelati, prijavijo na Krajevnem al Mestnem ljudskem odboru. Zemljo bodo na st rolke Okrajnega kmetijskega odseka posejali s sirkom. Ker je sirk nujno potreben našim tovarnam za izdelovanje metel in krtač za ribanje, ga bomo letos posejali na večjih površinah. Kmetje lahko posejejo s srkom omenjene površine sporazumno s KLO in bodo nate oddali sirkove palice po določeni ceni. Kaj je bil vzrek, da so se posušile sate v Namesto žvepla lahko uporabljamo sulikol Sulikol je jugoslovanski proizvod, ki ga sestavlja v vodi toplivo ko-loidalno žveplo. Uporabljamo ga s popolno gotovostjo za zatiranje naj-hujše bolezni vinske trte — plesni (oidij vinske trte) in plesni na sadnem drevju, vrtnicah in povrtni-nah. V Sloveniji ga z uspehom uporabljajo že 9 let in popolnoma nadomešča žveplo. Sulikol ima pred ž.veplom to prednost, da ga lahko dodamo raztopini modre . galice (bordoška brozga) in tako istočasno uničujemo dve bolezni — pero-nosporo in plesen. Na ta način prihranimo delovno silo in znižamo proizvodne stroške, ker nam žvep-lanje odpade- Sulikol je tudi cenejši. Dočim porabimo na ha vinograda 80 do 90 kg žvepla, ne uporabimo sulikola več kot 15 do 20 kg. Sulikol s'e pripravlja na sledeči način: Ce uporabljamo sulikol sam, raztopimo 200 do 250 gr tega prašiva v 100 litrih vode in raztopina je gotova. Ta količina zadostuje za trikratno škropljenje za 100 trt vzgojenih v vrstah (filari) ali za 50 trt v lalnikih (pergola). Ce ga uporabljamo skupaj z raztopino modre galice, enostavno dodamo že pripravljeni raztopini ■ galice in apna na vsakih 100 litrov te raztopine 200 do 250 gr sulikola. Pre€en ga dolijemo raztopini galice, ga raztopimo v 1 litru vode. Posebno se priporoča dodavanje sulikola pri drugem, tretjem in četrtem škropljenju trte. Uporabljamo tudi žveplo, ali to le v primerih. ko oidij močno napade trto (vroči meseci — junij, julij). Ponekod so poskušali mešati žveplo modri galici. To ni priporočljivo, ker tako žvepljanje ni učinkovito. Žveplo se ne topi v vodi in se radi tega ne more pravilno razpršiti po trtah. 'Žveplo plava na površju in tako ga ponekod pride na trto preveč, drugod,pa,nič. Poleg tega žveplo učinkuj? samo v lepem sončnem vremenu,, ko s'e n.a soncu razkraja , žvepleni dvo-kis (So2); kateri uničuje glivico oidšja. Iz tega sledi, da v vjažneip vremenu ne moremo uporabljati žvepla, dočim sulikol lahko iiporab-ljabo v vsakem primeru m ima vso prednost pred uporabo žveplal KOZ Ankarana ima lepo njivo nasajeno s paradižnikom. To našo tako važno rastlino pa napadajo razni škodljivci in bolezni. Na njivi omenjene zadruge se je pojavila čudna bolezen. Več tisočev sadik je ovenelo in končno se posušilo. Zanimivo je bilo le to, da se je ravno na isti njivi polovica rastlin lepo razvila in rase prav dobro še naprej. Torej čudna bolezen in čudij^škodljivci. Agronom, ki je šel na lice mesta in pregledal zadevo je ugotovil sledeče: Zemljišče je bilo globoko in pravilno izorano. Iskopane so bile jamice in v nje so zadrugarji vložili svež hlevski gnoj. Napako pa so napravili mogoče novi ali še mladi delavci, ki so ponekod vtikali sadike paradižnika kar-v sveži hlevski gnoj in nato pokrili (na več mestih pregloboko!) jamice z zemljo. Sveži gnoj se je ugrel. Pod trdo skorjo zemlje se je gorkota še povečala in ta je enostavno ožgala korenine ras'lin- Ponekod se je dobilo v jamicah črne hroščke ali vsem znane sive «svinj:ce». Te ži-valiee so res objedale spodnji del Sadik paradižn ka ali to le v primerih, ko je rastlina začela trohneti. Na isti njivi se je ugotovilo, da so se bujno razvile sadike, ki so bile sajene v bližini svežega gnoja in tiste, ki so bile posajene na že preperelem (zrelim) hlevskem gnoju. Zaključek: Paradižniki, to velja tudi za vse ostale rastline, ne sme nikdar priti v dotiko s svežim hlevskim gnojem. Uporabljati moramo le dobro prepereli — zreli hlevski gnoj. V primeru (in teh je pri nas na žalost preveč!), da uporabljamo sveM hlevski gnoj, moramo istega trositi po njivi in ga podorati. Skrbimo za dobro seno Star.; ijuid!;e prepovedujejo, da so v starih časih v Istri seno kosili še'e koncem julija. Tako pozno pokošeno seno pa je bilo brez vsake redilne vrednosti. Živina ga nerada je, ker je brez v. akeiga ciklusa. Tudi danes imajo nekateri kmetje navado, da posebno kie bolj v hribih vitih legah kosijo pozno in če jim rečeš, da bi trebaio poprej, ti odgovore, da je za zimo vse dobro. Mnogi trd';o, da ose! in mula nista tako izbirčna in da vese pogrizeta. Seveda 'pogrizeta, če boljšega ne dobita, teda taka žival je potem mršava. Zanima me le, s kakšnim občutkom sedi kmet na vozu, če se pelje s takim mršavim kljusetom in srečuje Hudi, Da ima u-boga žival še meseca junija staro dl siko. Ta način košnje pa bomo z dojimo volijo odprav!-:;. Potrudili se bomo, da bo povsod in v: e seno že vsaj do konica junija pokošeno, zakaj do tega roka postane trava dozorela in prične izgubljati na vrednosti. Ne zadostuje nam pa samo določen čas košnje, ampak , v prihodnje moramo tudi vise hribovite travnike pognojiti’ V ruperfo latom, zato dobimo res. cfobro in hranljivo krmo, Kršip in . g adež morata izginiti .s travnika- Izkušnje sp pokazale, da redno Vsakoletno gnojenje s cu.perfosf&tom po 200 kg na ha zadostuje. Zrn1 t'o bo več sena in bolie po kakovosti, Živina ga bo rajši jedla, bo debea, krave pa bodo dajale več mleka. Ne bo nam treba iskati mečnih krmil. Več živine bomo lahko redili In ne bo strahu, da. bo krme zmanjkalo. Današnji način spravljanja krme pa nam ne daje nipenobti, da bi dvignili našo živinorejo in zboljšali gospodarstvo. Saj nam živina tako slabe krme vrže več pod jasli, kakor jo poje in žival ne pridobi prav nič. Izgubimo tudi več časa^ za krmiljenje. Pri pravilnem krmljenju in pri dobrem senu se mora žival v eni uri in pol najesti. Danes pa s takim ničvrednim senom zamudimo dive ali še več ur, preden je živa] opravljena. Ne smemo pa misliti, da bo letos dost; sena, posebno na onih travnikih, ki niso pognojeni. Potrebno je že sedaj začeti s slednjo krme in vso količkan vredno travo posušiti in spraviti. Le na tak način bo možno prehraniti našo živino in jo tudi številčno dvigniti. LiKicnje lov in {un V zvezi z odredbo o pregledu plemenskih bikov se bo v čaisu odi ,23. do 27. maja t. 1. vršilo licenciranje bikov in juncev nad 10 mesecev starolti. Živinorejci! Licenciranje bikov in pregled juncev nad 10 mesecev starcu, ti i.e >,trogo obvezno! Licenciranje ih pregled bo v teh krajih kakor sledi: .Dne 23. maja ob 8. uri: na Križišču Šmarje Dne 23- maja ob 10. uri: v Novi vasi. Dne 23. maiia ob 12. uri v Sv. Luciji Dne 23. maja ob 15. uri v Ced-lah. Dne 25. maja ob 8. v Babičih. Dne 25. maja ob 10. uri v Marezigah. Dne 25. maja ob 12. uri: v Pobegih. Dne 27, maja ob 11. uri na postaji Koper — Stazione — Cap. Dne 27. maja ob 9. ur.i v Valma-rinu. Uničujmo škodljivce poljedelskih rastlin Vlažno in toplo vreme je ugodno vplivalo na razvoj raznega mrčesa, ki napada naše kulturne rastline in uničuje pridelke. Ni mogoče v enem članku opisati vseh in zato bomo v vsaki številki «Tednika» prinašali tiste, ki so se pojavili ali je nevarnost, da se bodo pojavili. Istolasno bomo kmetova’cem podajali kratka navodila, kako se moramo proti njim boriti. Danes bomo opisali nekatere škodljivce povrtnin, ki že spravljajo kmeta v slabo voljo in mu povzročajo ne malo skrbi. Kapusov belin Vsakdo od nas, če tudi ni kmet, pozna belega metulja, ki veselo obletava nasade kapusnic (zelje, ohrovt, cvetačo). Samica odlaga na spodnjo stran listov v zbiti obli ki rumena jajčka, iz katerih se izležejo zelenkaste gosenice. Te se poot zanese na naše njive; k-jer gojimo zelje, Kreetačo, redkev, redkvico, kolerabo ali druge rastline, ki spadajo med kapusnice, bomo opazili, kako nam izpod nog skačejo kot bolhe drobne svetlo-' črne živalice ne večje od navedne bolhe. To srp bolhači. Posebno radi se kotijo na sočnih legah in po njivah, kjer je zemlja suha in razpokana (ilovnati tereni). Listov ne objedajo od enega konca temveč •— to je značilno za 40 golazen luknjajo liste. Večkrat popolnoma uničijo cele nasade Do sedaj so uničevali bolhače na ta ria-nn, da so škropili nasade z vodo, kateri so primešali malo petroleja. Odganja bolhače z njiv apneni prah ali saje- Najbolj pa so se obnesli poskusiz že svetovno znanimi prašili DDT. Lcnsko lctr) smo uporabljali z dobrm uspehom v dolini Mirne DDT preparat;} jdigožffcivahsbi izdelek -- Pantakdfif' ** ' . ,. r oclicp-fN Omenili smo, da’ bomo v sledečih številkah «Tednika», opisali ostale glavne škodljivce in način, kako se boriti. proti tem največjim sovražnikom kmetovalca, vendar lahko danes omenimo, da imajo naši kmetje na razpolago pri zadrugah različna škropilna sredstva in med temi tudi «Pantakan» aMj «Pepein», ki ■ uničuje skoro vse škodljivce na povrtnini in sadju. - Or. J. Sedaj je čas za pregledovanje posevkov Te dni je začela na terenu akcija za odkup semen, katere lahko sami doma prideloma. Ugotovili smo, da nekateri KLO-i in zadruge niso vzele stvari tako resno, kot bi morale. S to zelo važno akcijo pa ne smemo več odlašati. Poslednji čas je n. pr. da zadruge in KLO-i odločijo, katere posevke graha morajo pustiti za seme. Dolžnost vsakega posameznika in obdelovalne zadruge je, da lepe posevke te naše tako važne kulture določi za seme. Sramota in obenem velika ekonomska škoda je, da moramo uvažati iz inozemstva grah in to še sorte, ki večkrat ne ustrezajo, doma pa lahko vzgojimo sorte, ki ustrezajo našim podnebnim, talnim in tržnim razmeram. Pri grahu ne smemo pustiti za seme tisto stročje, ki ostane poslednje na grmičju. Iz tega Semena dobimo sadike, ki se slabo razvijajo in poganjajo v višino. Marsikateri bo pripomnil, da seme graha stane in da se mu ne izplača vzgajati semena. To izgovarjanje ni pravilno in je neresnično. Izračunano je, da se iz 4 kg svežega stročja dobi 1 kg semena. Na podlagi teugotovit-ve je cena semenskemu grahu 4 krat dražja in še nekaj več zaradi upoštevanja zamude časa pri odbiranju in delu pri sušenju graha. Začeti moramo s pregledom krompirjevih nasadov- Krompir je sedaj v bujnem razvoju. Dokler so sadike mlade, lahko opazimo, če so zdrave ali pa so napadene in okužene s takozvanimi virusi, ki povzročajo degeneracijo sadik in s temi v zvezi gomoljev. Seme krompirja moramo izbirati na terenu v času razvoja rastlin in ne v kleti kp je čas sajenja. Sedaj lahko opazimo na'nadzemnih delih rastline, zakržljaveli grmič, na katerem se morda tudi listi grbančijo in sušijo, moramo zaznamovati s količem ali še boljše je, da ga kar odstranimo z njive. S tem ne bomo dos'ti izgubili na pridelku. Seme okuženih grmičev ne smemo nikdar uporabiti za razplod. Pri odbiranju semena pa moramo paziti ne samo, da so rastline lepe in zdrave, marveč tudi, da je krompir iste sorte (čistosort-nost). Zelo škodljivo bi bilo namreč izbirati le lepi krompir in ne upoštevati pri tem, če je zgodnji labinski, rožnik, ali okrogli berlinski. Gojiti moramo na eni njivi le eno od teh vrst in ne več sort skupaj. V planu odkupa semen nameravamo letos odkupiti velike količine detelje in lucerne. To sta dve najbolj važni, krmilni rastlini; KLO in zadruge morajo podvzeti vse potrebne ukrepe, da se druga košnja lucerne, in detelje, kar pusti za seme če kakovost ustreza. Pri odbiranju semena lucerne in detelje pa moramo paziti, da so posevki čisti ter, dp s'e na njih ni vgnezdila zajedalka deteljria predenica (cuscuta). pr, Ji 'i Leiowiéèa za delovno ljudstvo fitdurttuM NOGOMETNO PRVENSTVO STO ■Turistom je v našem okrožju zlasti znano kopa išče v Portorožu in kraj sam s svojimi lepotami. Lepe vile so posejane ab obali in po pobočju. Nekdaj so se po njih šopirili tuji gospodje in uživali to lepoto na račun delovnega ljudstva. Toda časi so se spremenili in tudi Portorož je dobil no,vo poslanstvo Delovni ljudje si bodo v njem krepili zdravje in preživljali svoj do pust. Prevzeli smo oblat in gospodarstvo, priborili smo si novo življenje jn tudi to, da si tudi de’avci lahko danes poiščejo oddiha tam, kjer so nekdaj izkoriščevalci uživali plodove žuljev delavskih rok. Naše okrožje raiznolaiga začasno le s 1000 posteljami, od katerih je za sindikalne podružnice Slovenije rezerviranih 700. Naši delavci pa bodo svoj dopust preživljali tudi v posebnih domovih v Sloveniji, kakor v Martuljku, Kranjski gori itd. Predvideno je, da bo leto,5 letovalo samo v Portorožu okoli 130,000 ljudi; ki bodo na enodnevnem izletu. Razen tega bo na daljšem izletu 30 družin. Za adaptacijo hotelov in turističnih objektov je bilo porabljenih o-kol.i 1.000.000 din. Da bi vodili točno evidenco, kolikšen bo dotok denarja iz Jugoslavije, bo poskrbel »putinik« in naš »Adria Turist«, da bodo vložili izletniki denar v banko, ki jim ga bo takoj poslala v našo cono. V sezoni bo 1000 goistov dnevno, iolikor je postelj, drugače pa okoli 100 tedensko. Vse poletje ne bo primanjkovalo zabave in razvedrila. Za delavce bo Ljudska oblast poskrbela vise. Gostovale bodo folklorne skupine, kulturna društva, godbe itd. V kulturnem oziru je predvsem važno to, da bo od 2. do 8. julija gostovala ljubljanska opera, ki bo štela 150’ijiudi. Za avgust je predvidena v Portorožu razistava tržaških upodabljajočih umetnikov STOja. Važne pa so tudi fizkuiturne prireditve, katerih bo mnogo. Vršile se bodo tekme kajakov, jadrnic, fregat in prireditve Ljudske tehnike. Veličastne prireditve bodo 22. junija na dan jugoslovanske mornarice, Zelo zanimivai bo najbrž kolesarska dirka po Hrvatiski ih Sloveniji, ki bo 29, junija, pri ka- teri bodo sodelovali tudi inozemci. No, kaj bi še rekli? Da bodo visak dan fizkuiturne tekme vseh vrst, da bo delovni človek ras izkoristil svoj dopust na najlepši način, da bo tisti čas pozabil na ure težav, da se bo odpočil in si nabral novih moči za delo. Portorož ni izgubil svoje veljave, ampak jo komaj dobiva, ker je danes na razpolago delovnemu človeku. Zanimivo pa je tudi, da so predvsem Angleži zaprosi l, da bi prišli letovat v našo cono, torej se ne -bojijo terorja, ker ga ni. Dobiček, ki se bo stekal od teh letovanj, bo last ljudstva, ker imamo ljudsko ob‘a;t. In da je ta res naša, izpričuje tudi to, da si lahko privošči deloni človek tisto, kar si i e nekdaj le kapitalist. Rojstva smrti in poroke ROJENI V NAŠEM OKRAJU Morgan Franc od Jožefa in Elvire roj. Morgen iz Grintovca, rojen 15- maila 1950, Pucer Renato od Jožefa in Kristine roj. Pucer iz Planjav, rojen 8. maja 1950. Bordon Slavica cd Duišana in Zore raj, Filipič iz Pirana, rojen 10. maja 1950, Bacicehi Marie’a od Jožefa in Da-rine roj- Giraldi iz Pirana, rojena 7. maja 1950. Grandie Marija od Nikola in Nadje roj- Trani iz Pirana, rojena 7. maja 1950, Petronjo Bruno od Antona in Marije roj. Fermo iz Pirana, rojen 10. maja 1950. Giraldi Olivio od Bruna in Ide roj. Smerdu iz Pirana, reljen J. maja 1950. Delise Sergij od Va’erija in Rite roj. Contele iz Koora, rojen 7. maia 1950. Rehar (mrtvorojen) ad Jožeta in Angele roj. Viler iz Kcpra, rojen 9. maja 1950. P o; is ega Lucijan od Libéra in Angele roj. Prodan iz Kapra rojen ■\ 13. maja 1950. Savarin Marij od Rudija in Lidije roj. Juiriševič, rojen 14, maja Radič Danko od Urlsus in Božilke Radeta, roljan 7. maja 1950 POROČENI V NAŠEM OKRAJU Velikonja Jožef, učitelj, in Pipan Viktorija, učiteljica, stanujoča v Kopru, poročena 13. maja *1950, Rej Bogomil, trg. pomočnik, in Guzič Karolina, gospodinja, poročena 13. maja 1950. Agarinis Nazarij, uradnik, in Be-rat-i Al-ojizija, šivilja, stanujoča v Kopru, poročena 13, maja 1950. Knez Ivan in Zidarič Antonija -Inna, poročena 13, mapa 1950. Bordon Cezar in Kozlovič Elda iz Centurija, poročena 13. maja 1950. Hrvatin Jernej iz Škofije, star 59 let in Ficiga Marija iz Škofije, stara 67 let, poročena 13. maja. UMRLI V NAŠEM OKRAJU od 7. do 15. maia 1950. Peroša Štefanija, stara 19 let iz Pbmjana, umrla 8. maja 1950. Bortole Antonija roj- Pitocoo, stara 68 let iz Pirana, umrla 9. maja 1950. Fonda Damenica roi. Apóllenlo iz Pirana umra 12. maja 1950. Ventiurin Dino iz Pirana star 22 let, umrl v Fritiz’or — Nemčija. (osmrtnica je dospela sedaj) Juriševič Ivan iz Sv. Lucije, umrl 12. maja 1950, Mejak) Jožef .iiz* Koriti, lurnjrl 7. maja 1950. Izlet IžolonsKih delavcev 20. maja bo 48 delavcev Kmet. Naproze v Izoli napravilo izlet v Postojnsko jamo. Delavci so sami ilzolani, kar pomeni, da so trditve idalijevcevr neutemeljene, češ, da v Izoli so vs iproti ljudski oblasti. Za letošnje leto pa je v Izoli predvidenih še 10 izletov v Jugoslavijo. To bodo predvsem delavci iz tovarn in drugih delavnic. Obisk iz Jess^ic V soboto 20. maja bo prispel v našo cono pevski zbor jeseniške železarne »Mladi kovinar«. Svoj prvi nastop bo imel v nedeljo v Vanganelu, nato pa bo imel ves teden več nastopov po našem okraju.. NOVI GRAD - SV. IVAN 2-1 (1-1) Na nedeljski nogometni tekmi v Novem gradu so domačini premagali tehnično mnogo boljše nasprotnike, iSvetoivančane z rezultatom 2-1. Šibkejši Novogradčani so napeli vse sile, dočim so bili gdstje manj borbeni in so bili zato tudi poraženi. — o — AURORA — PIRAN 1-1 (0-1) Pirančani so zadovoljni, ker jim je uspelo doseči lep reaultat proti svojim tradicionalnim nasprotnikom. Priznati pa moramo tudi, da se je moštvo iz Pirana zlasti zadnje ča:e kvaLif.ikaeijisfco zelo dvignilo in je zato tudi doseglo drugo mesto v lestvici. Naši mladi strelci so premagali ljubljanske V nedeljo 14. maja so bile v Liub ijani medmestne strelske tekme Ljubljana — Koper. Rezultati tekem so naslednji: Z vojaško puško 150 m Člani Koper 683 krogov — č'ani Ljubljana 876 krogov. Z malokalibr.ko puško 50 m: Članice Koper 423 krogov — članice Ljubljana 701 krogov. Z vojaško puško 150 m: Mladinci Koper 517 krogov — mladinci Ljubljana 382 krogov. Reprezentanco Kopra so zastopali sledeči strelci: Člani: Mušič Ljutoan, Beletič Peter, Markežič Nedeljko, Grižonoč Milivoj in Strin.! ar J-. ^ Članice: Zankolič Virginia, Zan-količ Stefania, Pauletič Gizela, Pelikan Sonja in Fontanot Anita. Mladinci: Cuk Milan, Markežič Jadran, Prešel Fedor, Zupin Silvio in Uraer Vojko, MONTEBELO — BRTONIGLA 2-2 (1-0) Potek igre je kazal, da bodo Tržačani odnesli zmago. Vendar se to ni zgodilo, ker so 15 minut pred koncem igre spremenili svojo taktiko, kar so seveda Brtonilčami temeljito izkoristili ter prešli v napad in tako dosegli neodločen rezultat. — o — UMAG — OPČINE 6-3 (4-2) O tej tekmi lahko rečemo, kar smo že naprej predvidevali, da bodo tu imele veliko vlogo točke, kakor se je tudi zgodilo. Tehnična stran igre pa je bila zelo zanemarjena, tako pri prvih kakor pri drugih. To.pa ie pcMadiea pretenia o izpadu obeh moštev iz lestvice, ker ne dosežeta v lestvici dovoijno kvalifikacijo nogometa. Gejenci gospodarske šole so obiskali pučarske zadružnike V nedeljo so gojenci Enoletne gospodarske šole v Kopru obiskali Kmečko delovno zadrugo v Pučah. Dopoldne so si gojenci ogledali veliko njivo, ki je nedavno bila en sam travnik- To 3r- namreč zadružniki preorali nad 70 cm globoko ter posadili 9000 trtnih sad:k- Prav tako so si gojenci ogleda’i tudi hleve, svinjake in druga gospodarska poslopja. Ugotovili so ter občudovali urejenost in čistočo hlevcv, še posebej pa lepo vzrejeno živino. Po kosilu je v novem Zadružnem domu knjigovodja zadruge pojasnil gojencem ves potek v fcnjigoved-stvu od začetka do danes. Bodoči gospodarstveniki so se naučili marsikaj praktičnega. Zato jim bo ta izlet veliko koristil pri njihovem nadaljmem študiju in poznejšem delu. ‘ j Cas je prehitro minil, da je bilo slovo od prijetnih in gostoljubnih zadružnikov in domačinov težko. Sonce je bilo zelo nizko, ko so gojenci zapuščali Puče. Oreja eno Bepo cakolajo DREJA: Budaj srečno Bepo! Gre kaj, gre?. >>1& spoznali so GA Posebni blok BEPO: Ošča, more jet, anka ko ne-če, samo da imaš volonto, DREJA: Ko j jez znom, som imam ■volonto pa na moren doste delat, ke sem mosa star. BEPO: E, je vero, anka jez moreni molič več■ Te mlade nas saj u.do-lovajo za delo, najsibo za kopal, kaset, insoma za vse, DREJA: Pa kaj češ?. Mladatina ima več force. Ambot smo b\e anka mi boli močne, ko saj, BEPO: Jo, doste smo. jih provole na tem svete, zatu nismo taka močne, Te mlode imajo danm vse ka>r čejo, prute nam drugem ambot. Se spuneš, ko snvo hodile na žarnodo? Jez sem doste bote parnesu damu hlep kruha za otroke. Pa kož verješ, da me ga je gospodor dou som, ali da mi je 'lahko ponjudu? Ne, ne, bogote niso ble toku dobre duše, Ko beio bie mogle, nas bejo ble za-klole. DREJA: Verjem, verjem Bepo, zatu ke sem som provav! BEPO: Videš, ma danas ni taku! To ke dela jima anka jela. DREJA: Ma vsencko nekatere se še sold o lamantojo, da nimajo kaj kuhat. Eno da beš vidu še koj: šrojajo, da nas bo brž vrah uzeu eno, da bomo krapole od gloda, ko bojo še dugo časa toš-ne ledje, BEPO: Poznom, poznom tošne tiče, ¡trnka Kalrlo Veškbv.i.č iz Puč je tošan, DREJA: Bert jo, zaprovo, ke je ori, ke ga ne videm vre trko čosa? BEPO: Koj ne znoš, h unem, h u-nem ,tam u Trst je šu, ke verje, da tam poda soma mana z nebes, DREJA: A, taku je žnjim? BEPO: Pa koj, taku, taku! Valje DREJA: Ma duzna, koj mu je polo v glovo ujč tam? BEPO: Boji se nas, ke je vidu, da smo udobile na volitvah. DREJA: Ma mu nismo nardile nik-dor ned, Kaku je tu, da je uešu? Une don za volitve sem. ga vidu ke je volu, BEPO: Jo, ma ti ne znoš Breja, koj je Karlo delau une don za volitve tam na Rove, na Skerljevce eno na Hribe, DREJA: Koj za anga vraga je mo-gu delat?. BEPO: Da be ga ošča ubila on je kriv, da niso tam volile. Ko je te volu ie šu tam eno šrojal, da ne volet, kordebi da nanka Bučarje nismo volile■ Saj videš, koj! Te smo volile usi, somo Dre-ja Nemac iz Planjov ne. Eno da te šroja taku; ga na beš valje klofnu po jiuse, da mu do zid to drugo? DREJA: Znoš, da ga bem, somo ko sa bemo ke srečale, BEPO: Hudiča bambenodega ga ne boš ne srečal nidarveč. Ostal bo tam neke u Milah par ž’iohte. Ga ne bo ne vrag p arnesu taku z lepega les, Znoš, da se boji, DftEJA: Ma vsencko njegova ni obveljala znoš! Eno nanka ne bo vigdarveč, dukier smo žive eno zdrave, KEPO: Tak u ji D reja, anka jez sem za tu, pa magari ko me njegovi zamerijo■ Tošne lidi nečemo eno jih ne bomo trpele. Mi delamo za sočaV.žmo, ke smo se za tu anka borile eno ke znomo, da bomo taku anka udobile, kor smo udobile d.osaj v useke borbe. Tojolovčani nočejo guvernerja Prebivalci Topolovca in bližnje okolice so izrazili željo, da nočejo guvernerja; saj imajo prav. Kako naj bi ga hoteli, ko se že sami imenujejo' «osma republika». Trjo¥ina ČSE s svetom Češki državljan: To je vendar bedarija, da tovor, ki je namenjen v Pariz potuje čez Moskvo. Ruski nameščenec na Češkem: Mladi antifašisti iz Bertokov niso dolgo poznali svojega vaščana Zupina Silvana, čeprav jih je ta vodil. Nedavno, ko jih je moral Silvan zapustiti, so mu segli v roko ter mu želeli obilo gorja vse do tedaj, dokler si ne pridobi novega antifašističnega duha. Kaka bedarija, kaj ne veš, da vsak tovor mora prej na pregled v Moskvo, da ga razkužijo, da se z njim ne okužite, ker ima vsak vse polno dobičkonosnih bakterij. «Sto nas je, čeprav nas je po spisku stotrideset», pripoveduje mladinski funkcionar iz Dekanov. Saj ni zgrešil, ko je tako dejal. Onih trideset visokih glav, ki so nameščeni nekje v Kopru jih ne smemo niti šteti, saj se že sami imenujejo «posebni blok» in je logično, da ne morejo dati svoje aktivnosti na vasi, če jo ne dajo niti v Kopru. Za krajše zveze z Bsjščino Pločemo imeti boljše in krajše zveze z Bujščino. Prav gotovo. Zakaj potemtakem je že mesece pokvarjen podkaštelski most čez Dra. gonjo. «Saj je že v planu» bo verjetno kdo rekel. Toda plan na' papirju moramo prenesti na most, da bo vsaj papirnati, če ne betonski. NAKAZILO ZA NOŽE Odgovorno osebo ali ustanovo prosimo, da izda menzi št. 1 v Kopru nakazilo za nabavo nožev, ker v nasprotnem primeru se bodo abonenti zadavili z mešor/i. NOVA GOSTINSKA PODJETJA — STARI NATAKARJI Natakarji po naših gostinskih podjetjih in restavracijah imajo še mnogo starega masla na glavi. Namesto, da bi vsakogar stregli po vrsti, gledajo ljudi v obraz, tako, da če se jim kdo zdi manj pomembna osebnost, preden' mu postrežejo postane st v od predolgega čakanja. Uredništvo in uprava «Istrskega telnika» v Kopru. — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna «Jadran» v Kopru.