Leto XXVI. S^rS^S"* Ljubljana, Z5. maja 1944 Štev. 21 DONOTINA in KMETSKI LIST Vemaltung and Suhriftleltung • Uprava In uredništvo; Puccinljeva 5 — , TeL 81-22—31-26 — Erschelnt wbchentUch • Izhaja vsak teden Festbezugsprels J&hrlich - Naročnina letno Lir 21 — Einzelverkaufsprcla . Posamezna Številka Cent. 80. Grobovi se odpirajo... V Velikih Laščah »o izkopali 52 turjaških borcev, ki so jih pomorili komunisti pred osmimi meseci VeMfc* žalna svečanost je preteklo soboto pretresla mm* Dolenjcev ln jim z grozo obudila spomin na komunistične pokole pred 8 meseci. Kakor se fee val živo spominjamo, so dne 19. septembra komunistični tolovaji s pomočjo badoljev-skih tqp«v ln badoljevskih topničarjev ter z goljufivo obljubo, da ne bodo nikomur nič žalega stori*, obvladali hrabro posadko na Turjaku, ki se je «taraj ves teden junaško upirala silni premoči ln orožja na komunistični strani. Ujete može ia fante so nato odpeljali najprej v Velike Lašče fa potem dalje proti Kočevju, že v Velikih Laščafc so kljub dani obljubi izbrali 52 ujetnikov ter ji* b*x* sodbe pomorili v bližini tamošnje že-leznišlao postaje; množico drugih ujetnikov so pomorili ie kasneje, tako da je le malo ostalo živih. Ves čas je bila vroča želja svojcev, prijateljev in znancor, <& se te žrtve izkopljejo ln dobe dostojno zadnje počivališče na pokopališčih. Sedaj je bilo tej želji ustreženo glede junakov-muče-nlkonv, ki so bili umorjeni v Velikih Laščah. Trije grobovi Da ee bo izvršil izkop, se je med prebivalstvom hitro cvedelo. Vest je v petek privabila v Velike Lašče veliko množico ljudi iz vse okolice, pa tudi ia štoocgatia in lz Dobrepolja, saj so bili med žrtvanri domačini iz vseh teh krajev. Od povsod so se sfamU tako težko prizadeti svojci, sorodniki in ztKCDOi. ki so žalostni in obenem polni ogorčenja nad komunističnim zločinstvom prisostvovali izkopu teniških ostankov svojih dragih. Pri TeMcoiaSkem kolodvoru so našli in odkopali tri grobove. V prvem, ki je prav blizu postaje, so bili piitvo pokopani prof, Petelin in njegova ožja tovarffia. Drugi grob je bil oddaljen od postaje kake četrt ure ln je ležal med skalami v kraški kotanji, porasli z bukovjem. Tu je počivalo 40 trupel, dočin so bili malo stran posebej pokopani zdravaflc dr. Kožuh, sodnik Zalokar, brata Rožan-ca in Se pet drugih. Po poboju so tolovaji 20. septembra prisilili vellkolaška domačine, da so pokopali tarjačke žrtve. Domačini so svoje znance ia VeliiMi Lašč sami namenoma zagrebll posebej, ker so vedeli, da bo prišel čas, ko bo komunistična staraltovlada strta ter bo mogoče žrtve odko-pati i« prenesti na pokopališče. K njim so položili v jamo Se pet drugih, kl so bili bolje oblečeni in so jih smatrali za poveljnike. Mriifle so Izkopavali drugega za drugim ter jih polaga* v krste, ki jih je preskrbela vellkolaška občina. Daai so bila nekatera trupla že močno razkroje na, zlasti tista, ki so bila pokopana bolj pri vrtau ia so jih vremenske prilike močneje poškodovale. vendar so domačini hitro prepoznali svojce. Spoznavanje se je vršilo ne toliko po obrazih, kakor po obleki, zlasti pa po perilu. Težje je bilo del® prt nekaterih truplih, ki so bila brez obleke, ker so jim tolovaji prej pobrali vse ter so popolnoma gole postreljali. Zato se nI dala ugotoviti istovetnost 14 žrtev. VeUke množice pri pogrebu I/.k op je bil končan ob 4. url popoldne, nakar so krste e zemsklml ostanki mučenikov odpeljali na pokopališče v Velike Lašče. Razdelili so jih v tri skupine: v velikolaško, škocljansko ln dobre-poljsko. Skocijansklh žrtev je bilo 25, med njimi njihov poveljnik »Žuraj«, Dobrepoljcev je bilo devet ia sicer Šuštar Alojzij z Vidma in Mustar Janez ln Kompolj, ostali pa so iz Suhe Krajine, kakor Diklič lz Ambrusa, Blatnik Vene in Ludo-vlk iz Katja, Perko Pavel iz Ambrusa, Kenik Jože iz Bakerca pri Ambruau ter Mesojedec Jože iz Zagofice pri Vidmu. V skupini dr. Kožuha, sodnika Zalokarja, obeh Rožancev, Pograjca, Capudra la učitelja Osterca so ležali vsi oddaljenejši in vsi, katerih istovetnosti nI bilo mogoče dognati in ki so jih zato pokopali v Laščah. Slovesen pogreb žrtev komunističnega besa je bil v Velikih Laščah v soboto 20. t. m. še mnogo večje množice ljudstva kakor prejšnji dan k izkopu so iz vseh krajev prihitele k pogrebu ter so s svojo prisotnostjo počastile mučeniške junake turjaških bojev. Zlasti velika je bila udeležba iz okolice Velikih Lašč ter iz škocijana, iz Dobre-polj ln od Sv. Gregorja. Med žalnimi gosti lz Ljubljane je bila ga. Jegličeva, ki se je mnogo trudila, da je dosegla izkop žrtev, ga. Petelinova, vdova .ene izmed žrtev prof. Petelina ln sestra obeh ustreljenih Pograjcev, kot nekdanji tovariši lz turjaških bojev in grozot pa so se žalnega obreda udeležili France Malovrh, Tone Polda in Jaka Mavec. Ogorčenje nad terencl Ko je bil pokop v Velikih Laščah končan, so žrtve iz škocijana odpeljali v domači kraj. Značilno je, da so dobri Vellkolaščanl želeli, naj bi vsi mučeniki počivali skupaj na velikolaškem pokopališču, kar pa so Skocljancl odločno odklonili. Dejali so: »Ne pustimo naših mučenikov v Velikih Laščah, kajti vaši terencl in komunisti niso vredni, da bi vellkolaška zemlja krila trupla naših žrtev.« Znano je namreč, da so na dan pokola velikolaškl terencl zasramovall in klevetali mučeniške žrtve. Enako so ravnali Dobrepoljčani, ki so takisto odpeljali s seboj svoje rojake in so hoteli pokopati ž njimi vred tudi poveljnika do-brepoljsklh borcev Antona Perneta. Bilo jim je zelo žal, ker je bilo Pernetovo truplo po želji sorodnikov prepeljano v Ljubljano. Silen vtis na vse prebivalstvo Pogreb turjaških žrtev je v Velikih Laščah izvršil kaplan Jože Pire, škocjanske pa je pokopal duhovni svetnik Janez Zupančič, kl je prišel na čelo svojih faranov na pogreb svojih najboljših mož in fantov. Isto popoldne je bil pogreb žrtev, prepeljanih v Dobropolje, dočim je avtokolona naložila krste z zemsklmi ostanki dr. Kožuha, sod-dnlka Zalokarja, obeh Rožancev, Toneta Perneta ln prof. Petelina, da jih prepeljejo v Ljubljano. Poleg domačinov, žrtev brezdušnega pokola, počivajo v Velikih Laščah še poveljnik iz Bcštanja Pograjc, učitelj Osterc in poveljnik iz št. Jurja Danilo Capuder. Na vsakogar, ki nima kamna v prsih, so te žalne svečanosti napravile neizbrisen vtis. Okrepile pa so tudi odločno voljo, da je treba za vselej očistiti našo zemljo tolovajstva, kl je domovino oskrunilo s tollkerlmi zločini ter nešteto slovenskih rodbin zavilo v črno žalost. Turoben pogreb v Ljubljani V Ljubljani Je bil pogreb dr. Ludovlka Kožuha, Alojzija Zalokarja ter bratov Benka ln Iva Ro-žanca v nedeljo popoldne. Pri Sv. Križu se je zbrala velika množica. Pogrebni obred je vodil ob asistenci g. stolni kanonik dr. Tomaž Klinau, pogrebne molitve pa Je pel zbor bogoslovcev. Pokopali so jih v najbližji soseščini pok. dr. Ehrll-cha".~ Od pok. dr. Kožuha se Je poslovil v imenu Zdravniške zbornice primarlj dr. Valentin Meršol, od sodnika Zalokarja v imenu tovarišev državni pravdnik Jože Kokalj, od bratov Rožancev pa njun tovariš Hribar. Od vseh skupno se je v Imenu slovenske javnosti poslovil ravnatelj inž. Jože Sodja. Zbor bogoslovcev je s pesmijo »Vlgred se povrne« zaključil pogrebne svečanosti. Vse je ganilo žalovanje stare Rožančeve matere, kl je pokopala dva svoja edina otroka, nadalje dr. Kožu-hove soproge s peterimi otrofiičl in Zalokarjevlh sorodnikov. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Medtem ko na drugih bojiščih orožje v glavnem še počiva, se v južni Italiji od 12. t. m. dalje neprekinjeno razvija velika obrambna bitka. Nemško vojno poročilo je pretekli torek podalo naslednjo sliko: Fiihrerjev glavni stan, 23. maja. DNB. Vrhovno, poveljništvo oboroženih sil javlja: Na nettunskem puedmostju je povečal sovraži nik svoje topniško delovanje v jutranjih urah današnjega dne do neprestanega topniškega ognja. Nato je pričel z bojnimi letali kakor tudi močnimi silami pehote in oklopnikov napadati južnoza-padno in zapadno od Aprilije in v odseku Cisterna—Littorla. Boji so v polnem teku. Na južnem bojišču se je izjalovil sovražnikov poizkus, da bi se polastil z nepričakovanim napadom Terracine. Severnovzhodno od Terraclne je zavzel sovražnik neko višino. Težišče velena-pada je bilo tudi vč lj v odseku Lenola—Ponte-corvo in pri Piedirn^ntu. Naše hrabre čete so vrgle v težkih bitkah napadajočega sovražnika, ki je napadal z močnimi silami pehote in oklopnikov po močni topniški in lovsko-bombnjški pripravi, nazaj in mu prizadele težke izgube. Kjer so mu na posameznih mestih uspeli krajevni vdori, so bili zapahnjeni ali v protinapadu očiščeni. Posebno ogorčeno so divjali boji pri PontecOrvu in pri Pledimontu. Vsi sovražnikovi prebijalni poskusi, kl so jih podp'rali najhujši topniški ogenj in letala, so bili razbiti z osredotočenim ognjem metalcev granat ln topništva. V tem odseku nameščene čete pod poveljstvom generala gorskih čet Feuersteina so se v večdnevnih težkih bojih izvrstno borile in posebno odlikovale. Na vzhodu je potekel dan ob skromni krajevni bojni delavnosti mirno. Po očiščenju rečnega loka ob spodnjem Dnjestru so bile zaključene bitke južno od Dubosarija. Oddelki pehote In oklopnikov, ki so jih odlično podpirali nemško-rumunskl bojni letalci, so razbili več sovjetskih strelskih divizij in neko oklopniško brigado. Sovražnik je imel velike izgube in je izgubil poleg tega 2000 ujetnikov, 47 oklopnikov, 71 topov in obsežno vojno gradiv-,). Oddelek bojnih letal je v pretekli noči napad, l železniško postajo Dža^koj v severnem delu K' ma, ki je povzročil požare in eksplozije. Severnoameriški bombniki so izvedli včei i strahovalni napad na mestno področje Kiela. šl da in izgube med prebivalstvom so bile povz, -čene posebno v stanovanjskih okrajih. V teži i obrambnih okoliščinah je bilo sestreljenih 22 vraž tli ko vi h letal. V pretekli noči so napadli britanski bombi I voč nemških mest. Posebno v Dortmundu i Braunschv/eigu je bila povzročena škoda v sta >-vanjskih okrajih in izsrube prebivalstva. Prot -talska obramba je un!čila 46 štirimotornih boi -nikov. Močni oddelki nemških bojnih letal so pono > napadli v pretekli noči britansko pristan' Portsmouth. Letalci so opaž li na cilju prostr; ■ s požare in razdejanja. Hitra bojna letala so na< • • ljevala borbo proti posameznim ciljem vzhot Anglije. * Boljševišlie želje po nadvladi na Balkanu so b:- le te dni razkrinkane s presenetlivlm poročilo, i kairskega dopisnika velikih angleških dnevniki t »Dally Mali« in »Dally Heralda«. Objavil je dokument »sporazuma«, ki sta ga podpisala: za grško komunistično stranko Jani Joanides, za bolgarsko pa Dušan Daskalov. Dogovor pričuje, da želi imeti Sovjetska Rusija na Balkanu Zvezo sovjetskih komunističnih republik, ki naj bi obsegala Grčiio. Maoedonijo, Bolgarijo in bivšo Jugoslavijo. Carigrad in Dardanele naj bi tvorila pod nadzorstvom Sovjetije neodvisno republiko, s katero bi radi Sovleti izločili Turčijo iz Evropo. Tako so Angleži dobili pred oči spričevalo boljš"viškega poseganja v Evropo, proti kateremu so oCv^dno že docela brez moči. Gornji sporazum priča, da noben Evropec ne Ježlca je manifestirala Na praznik Vnetohoda je bil tam velik protikomunlstičsS tabor V vedno gorečnejši borbi proti komunizmu zadnji čas ne mine nedelja ali praznik brez manifestacije, ki zdaj v tem, zdaj v onem zavednem kraju razodeva ogorčenje nad tolovajstvom in izpričuje voljo za odločno borbo. Na praznik Vne-bohocia je manifestirala J ejlri ca, ki noče nikoli zaostajati za drugimi zavednimi kraji. Zborovanje je bUo na prostoru pred cerkvijo in šolo. Govorniški oder je bil okrašen z zelenjem in zastavami. Prvi je stopil na govorniški oder g. kapetan fregate Kregar, ki je po uvodni pesmi domobranskega pevskega zbora — »Naj čuva nas presvetli Bog!« — pozdravil zborovalce v imenu g. prezidenta generala Rupnika. G. prezident je naročil, naj sporoči, da mu je dobro znano trpljenje ljudstva tudi na Ježici ter da je trdno prepričan, da se bodo tudi Ježicani pridružili borcem za uspešno dokončanje boja proti komunizmu. Zato je nujno, da se prav vsakdo odloči: ali za lepšo bodočnost slovenskega naroda ali pa za komunizem. Govornik je živahno naglašal, kako se g. general Rupnik trudi, da bi rešil slovenski narod. Porok njegovega uspeha je slovensko domobranstvo, kateremu se danes komunisti ne morejo nikjer več postavljati po robu. Dolžnost vseh zavednih Slovencev pa je, da še bolj podpro domobranstvo, kakor tudi vsak drugi zdravi pokret, ki se bori proti komunizmu. Naposled je g. Kregar pozval vse tiste Ježičane, ki še imajo svoje ljudi po ho-stah, naj jih spravijo domov, da se priključijo protikomunističnim borcem. Predsednik zborovanja g. Matjaž Rigler je navezal svoja krepka izvajanja na poziv g. Kregarja ter je naslovil svoja izvajanja predvsem na neka-teer železničarje in petičnike, katerim i je bilo doslej še prizanešeno. Domobranci tudi na Ježici niso za parade, temveč za to, da tudi tu uničijo komunizem in vse njegove pomočnike in podpornike, Ta izvajanja so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. Glavna govornika sta bila gg. Nikolaj Jelcčnik in Stanko Kociper, ki ju naša javnost že dobro pozna po njunih temperamentnih in idejno dobro podprtih izvajanjih. Nikolaj Jeločnik je izprego-voril v imenu slovenske mladine, ki se zaveda, da slovenski narod v poldrugem tisočletju svoje zgodovine še nikdar ni bil postavljen pred tako važno izbiro med življenjem in smrtjo, med obstankom ali suženjstvom Danes sta samo dve poti. Ena drži skozi ruševine, ogenj in smrt — to je skozi komunizem — druga pa vodi v nasprotno smer, v pravo in resnično slovenstvo. To pot je nastopilo domobranstvo in pošteno slovensko ljudstvo. Med obema taboroma zljš, nepremostljiv pre- pad. Zavedna slovenska mladina, ki je v zadnjem polletju strla komunistični teror po slovenskih šolah, pobija rdeči teror tudi na deželi ter bo tudi na Ježici v kali zatrla vsak poekus komunističnega strahovanja. Ta mladina nima za geslo ropa, požiga in umora, temveč mater, domovino in Boga! Ko je domobranski pevski zbor zapel pesmi »Dom braniti domobranci« in »Domovini«, je iz-pregovoril Stanko Kociper, ki je med drugim naglasil, da komunistični zločinci niso mogli slovenskemu narodu pripraviti nič drugega kakor 25.000 slovenskih grobov m 3 milijarde lir škode na slovenskem narodnem premoženju. Slovenski kmet in delavec sta ob takem stanju pač ža mogla spoznati, da komunist ne more biti njun rešitelj, temveč samo zapeljevalec. V tej vojni so meje med narodnim m komunističnim taborom jasno potegnjene. Ali bo zmagal bolševizem ali pa poštena Evropa! A kakor je komunizem propadel na Slovenskem, tako bo propadel tudi drugod. Slovensko ljudstvo hoče nov socialni red, pošteno plačilo in mir. S pozivom na bratsko slogo je govornik zaključil m žel toplo odobravanje. Predsednik zborovanja je še enkrat krepko prijel domače terence, nakar je bilo zborovanje zaključeno s himno »Hej Slovenci!«. Tudi naše gospodinjske pomoč-niče odklanjalo kcaNinkaa Tudi ljubljanskim gospodinsklm pomočnicam je bila dana prilika, da pokažejo svojo zavednost in odločnost zoper komunizem. V Delavski zbornici so se zbrale v nedeljo popoldne v velikem številu ter so pozorno zasledovale predavanje g. Anice Sajevčeve, ki je govorila o komunizmu, rodbini in ženi. Govornica je živahno m poučno opisala zasužnjevanje žene v Sovjetski Rusiji. Ko je ob zaključku pozvala prisotne, naj sodelujejo v borbi za lepšo bodočnost naše domovine, je žela najživahnejše pritrjevanje. Nato je spregovoril ša g. Maks Jan, ki je obračunal s starim gospodarskim redom, z liberalizmom, pa tudi z njegovim naslednikom, s komunizmom. Slovenski človek od« klanja oboje. On hoče pošteno delo in pravično plačilo. Novo bodočnost si bomo ustvarili sami S tem, da bomo poslušno in zvesto korakali za našim narodnim voditeljem, prezidentom generalom Rupnikom. Pri teh besedah se Je sprožil val ova« cij za prezidenta Rupnika, nakar je bila protf-munistična ura za ljubljanske gospodinske pomočnice zaključena. more ničesar pričakovati od Anglije in Amerike in da le nemška zmaga lahko zaščiti Evropo proti boljševiškemu imperialističnemu pritisku proti zapadu. Še preden je bil ta dokument objavljen, je znani stari srbski politik in diplomat dr. Spa-lajkovič po radiu naslovil na Anglijo svarilne besede, rekoč: »Srbi vidijo sedaj jasno in so si v svesti, da jih samo nemška vojska lahko reši invazije boljševiških armad na vzhodu in brani pred komunističnimi tolpami v njih domovini, v njhovih domačih krajih. Od strani Anglije Sovje-tom izročeni so Srbi odločeni boriti se do zadnjega in rajši umreti kakor priti pod Stalinov jarem. Na ta naičn bi vsaj junaško propadli in umrli smrti, vredne naroda, ki hoče ohraniti svojo čast in svojo vero. Angleži pa naj si ne delajo nikakjh utvar, da bi jim boljševizem prizanesel v primeru svoje zmage. Tudi oni bi ne mogli ubežati smrti.« * Srbsko ogorčenje nad Angleži in Američani se je stopnjevalo po zadnjih letalskih napadih na Beograd in druga srbska mesta. Padle so že številne nedolžne žrtve in porušene so bile cele kolonije Večinoma siromašnih ljudi. Londonska propaganda je začela širiti nasvete, naj se prebivalci srbskih mest ob alarmu umikajo lz mesta. Kakor v zasmeh temu svarilu pa so na letošnji praznik Vnebohoda močni oddelki angleških m ameriških bombnikov po daljšem odmoru vnovič napadli Beograd. Odvrgli so številne razstrelilne in zažlgalne bombe na okraje ubožnega prebivalstva in na predmestja, kjer so našli oni, ki so pri prejšnjih napadih izgubili streho nad glavo, zasilno zatočišče. Daleč naokoli, kjer so padle bombe, nI nlkake Industrije ali vojaškega poslopja. Sto ln sto žrtev je obležalo razmesarjenih. • Srbski vojni ujetniki v Nemčiji so odklonili sprejem pošiljk od strani Angležev in Američanov, ki so jih doslej prejemali po posredovanju Rdečega križa. Izjavili so, da ne morejo sprejeti daril od onih, ki jim morijo in ubijajo žene in otroke, matere ln sestre, očete in brate. Poročilo lz Beograda ugotavlja: »Ta dostojni odgovor srbskih vojnih ujetnikov na britansko-ameriške teroristične in letalske napade, zaradi katerih je padlo v Srbiji na tisoče nedolžnih ln miroljubnih žrtev, je udarec v obraz vsem puritanskim hinavcem Velike Britanije in USA, udarec, čigar sledov ne bodo mogla zbrisati niti desetletja.« DomaČe novice "Ljudska knjižna tombola Zimske pomoči je ta teden v osredju zanimanje naše javnosti. Dnevniki so pravkar objavili pregled doslej izžrebanih Števil. Opozarjamo vse, ki sodelujejo pri tomboli, da bodo nadaljnje številke, potrebne za tom-bolski dobitek, objavljene ta četrtek, petek, soboto ln na binkoštno nedeljo. Ta dan bo žrebanje končano in v torek 30. t. m. bodo začeli deliti dobitke v pisarni oddelka za tombolo, Ljubljana, Gradišče št. 2, in sicer po naslednjem dnevnem redu: v torek in sredo 30. in 31. t. m. dvojke, v četrtek 1. junija trojke, v petek četvorke in v soboto petorice, v nedeljo 4. junija ob 10. dopoldne pa dobitke za tombole. Od torka do sobote boste dvigali od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V ne-dejo, 4, junija, naj bodo zbrani vsi, ki so zadeli tombolo točno ob 10. uri dopoldne, da bo vsak dobitnik sam žrebal za denarni znesek 500 do 5000 lir. Istočasno bodo delili tombolske dobitke. Ce kdo slučajno ne bo navzočen, bo žrebal zanj član pisarne. Pri dvigu vsakega dobitka je treba predložiti tombolsko tablico. Dobitkov je točno toliko, kolikor je zadetkov ln bodo dobitnikom na razpolago do 30. junija. * Slovenski Rdeči križ nabira ta teden star papir, s katerim si bo zagotovil dotok večjih denarnih sredstev. Prve štiri dni nosi ljubljanska mladina v šolo papir, ki ga je nabrala doma. V četrtek ln petek pa ga bo pobirala od hiše do hiše, od stranke do stranke, tako da bo pobran tudi v tistih družinah, ki nimajo šoloobveznih otrok. NI hiše in ne družine, kjer bi se ob trohici dobre volje ne našlo tako blago. Kdor vsaj malo daruje, koristi Rdečemu križu. * žito in sadje obetata letos prav lepo, ako ju ne bo pokvarilo deževno vreme. 2e deževje ob ledenih patronih je povzročilo, da je ponekod klasje nekoliko poleglo, a ko je posijalo sonce, se je spet dvignilo. Na območju Ljubljane je letos posejane mnogo pšenice, ječmena, rji ln ovsa. Tudi turščice utegne biti precej. Sadje pa se je pravkar začelo razvijati ln je skoraj vse drevje polno. Medtem ko je bila zgodnja pomlad suha, imamo zdaj večkrat deževje, da ga utegne biti kmalu preveč. Zlasti je lilo preteklo nedeljo dopoldne. * Nova naredba o prepovedi bretanja prebivalstva in o policijski uri v Ljubljanski pokrajini Izven ljubljanskega zapornega ozemlja določa, da sta hoja ln vožnja po javnih cestah, trgih ln po- teh prepovedani od 21. do 4. ure. Kogar v prepovedanem času zalotijo na javnih poteh, cestah m tegih, mora na poziv takoj obstati na mestu, sicer se bo uporabilo strelno orožje. Prekinitve se kaznujejo z globo od 100 do 1000 lir ali z zaporom od 1 do 10 dni, v hujših primerih pa z obema kaznima. Naredba je stopila v veljavo v soboto dne 20. t. m. * Višji sodni svetnik Oton Vidic je 22. t. m. umrl v Ljubljani v starosti 77 let. Po rodu je bil iz št. Pavla pri Preboldu. Služboval je v raznih slovenskih krajih, nazadnje pa v Ljubljani, kjer je 1. 1930. stopil v zasluženi pokoj. Bil je znan po izredni pridnosti in poštenosti. Časten mu bodi spomin! * Devinskl grad, ki kraljuje na strmi skali nad Jadranskim morjem, je gotovo med najlepšimi slovenskimi točkami. Tu je bila prejšnjo nedeljo otvorjena šola za častnike Slovenske narodne straže. Otvoritveno slovesnost je izvedel general Globočnik iz Trsta. Šola ima nalogo, da izvežba in vzgoji mlade voditelje Slovenske narodne straže za borbo proti boljševizmu. * Velika umetnostna razstava se bo pričela v nedeljo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razstavljeni bodo portreti našega uglednega mojstra, akademskega slikarja Mateja Stemena. Pokroviteljstvo je prevzel gospod prezident div. general Leon Rupnik mojster Sternen pa je dohodek razstave namenil Socialni pomoči. -» * Nedolžnega pohabljenca sta umorila dva komunista prejšnjo nedeljo v Preski. Nesrečna žrtev je bil 351etni France Košenlna. Ko se je vrnil s paše, sta komunista stopila k njemu in ga pozvala s seboj v četo. Ko je pokazal od rojstva pohabljeno nogo In rekel, da ne more iti, ga Je eden izmed komunistov ustrelil v prsi tn nad levo oko. Komunista sta nato Izginila, ubogi Francelj pa Je Izdihnil, ko je pravkar zazvonilo večerko. * Nesreče z najdenim orožjem ln razstrelivom so še nadalje skoraj na dnevnem redu. Brezov-škova Zoriea iz Loma pri Kanalu ob Soči je naSla na njivi ročno bombo, ki se JI je razpočila. Sirota ima rane na trebuhu in na hrbtu. Tudi 7 letni Ka» mil Sirk iz Dolenjega v Brdih se je Igral z najdenim izstrelkom, ki mu je eksplodiral. Fant je poškodovan po vsem telesu, zlasti na nogah in po desnem ramenu. Oba poškodovanca so prepeljali v goriško bolnišnico. * Komunistične »brigade« na Dolenjskem so V zadnjih tednih utrpele velike izgube. Pribežniki povedo, da je le še redka kakšna »brigada«, ki bi presegala številčno stanje običajne vojaške čete. Na vsem Dolenjskem zdaj ni nobene »brigade«, ki bi štela več ko 300 ljudi. Sestavljajo jih po ve-čirf prisilni mobiliziranci, katere so komunisti prignali Iz krajev izven Ljubljanske pokrajine. * Velik plen so našle domobranske patrulje lz raznih posadk na Notranjskem, ko so zadnji čas preiskale ozemlje okrog Črnega vrha. Tod so Se nedavno bivale močnejše komunistične skupine, zdaj jih pa ni več. Umik je moral biti prav hiter, kajti domobranci so našli v skrivališčih velike količke vojaSkega materijala, sanitetnih potrebščin in komunistične literature. Pri raznih terencih so tudi dobili precej živine, katero so jim bili tolovaji dali v rejo. Ko so se priglasili pravi lastniki ukradene živine, so jim jo domobranci vrnili. * Smrtna nesreča se je zgodila nedavni večer na Dolenjski cesti v Ljubljani. Motociklist, ki se je peljal proti mestu, je podrl čez cesto tekočega triletnega sinčka-edlnčka bivSega rudniškega župana, mesarja m posestnika g. Matije Kumra. Nesrečni Matijček Je po treh urah Izdihnil v bolnišnici. Nesreča Je zbudila globoko sočutje. * Zastrupljeno vino s črne borze se je nedavno pojavilo v Trstu. Tri osebe, ki so kupile skrivaj kupljeno vino. so morale biti prepeljane v tržaško bolnišnico. Nekje drugod pa se je zastrupilo Sest oseb pri uživanju sira, ki so ga kupile skrivaj in po pretiranih cenah. Tud! te osehe se zdravijo v bolnišnici. * Za birmance letos nI bolj prmerneea darila kakor knjiga »Brzonožec In PuSčIca«! Dobite jo v vsaki knjigarni !n pri upravi »Domovine« v Narodni tiskarni. Nova odkritja nemško zna; t r«vi K Monakovskl znanstvenik Pehrlnger je pravkar objavil zanimive izsledke o strupih krastač ter o njihovem zdravilnem delovanju. Najnovejša raziskovanja so potrdila staro ljudsko vero, da so krastače strupene. Dušični strupi krastač, ki vplivajo na srce, se tvorijo v posebnih žlezah v koži teh živali. Krastača pa ne more poljubno izločiti tega strupa, temveč stori to šele na poseben dražljaj. Dočim je večina živalskih strupov, kakor na primer pri kačah in škorpijonih, po svoji kemični sestavi beljakovinam tega značaja, ali pa vsaj zelo blizu beljakovin, so strupi krastač tako po kemični gradnji kakor po učinku sorodni rastlinskim strupom, zlasti znanim srčnim strupom skupine morskih čebulic. Strupi krastač vplivajo predvsem na srčne mišice ter sploh na vse organe z gladkimi milicami. Tudi na krvni pritisk imajo velik učinek. V gotovih količinah omrtvi strup krastač celo motorične centre v možganih in v hrbtenjači. Nadalje ima iste posledice kakor strup zgoraj omenjenih rastlin; povzroči namreč bruhanje. Pa tudi sicer je med strupi krastač in rastlinskimi strupi neka skupnost. Oboji imajo grenak okus, oboji povzročajo neobčutljivost sluznic, očesnih veznic ter očesne roženice. Prav zaradi tega delovanja so strup krastač že uspešno uporabili v zdravstvene namene. Dobro se je obnese! namesto kokaina in sicer zlasti pri operacijah oči. Tudi pri mnogih boleznih srca je že uporabno zdravilo. Vrh tega služi za blaženje bolečin onih bolnikov, ki imajo raka. Astronomska znanost se stalno bavi tudi s proučevanjem repatic in njihovega značaja. Vedno bolj se je posrečilo odkriti tajnost teh svetovnih teles. Danes vemo, da je glava repatic dejansko le nakopičenje kozmičnega prahu. Dokler je slednji zelo oddaljen od sonca, ga lahko primerjamo z velikanskim rojem meteorltov. šele pri približevanju soncu, nekako v oddaljenosti zemlje od sonca, se stvori v glavi repatice tudi plinski prostor. Pri še močnejšem približevanju soncu vplivajo njegovi žarki na repatico s pritiskom svojega izžarevanja. Najfinejša snov v glavi repatice se zaradi njihovega pritiska razširja v obliki repa po svetovnem prostoru. Spektrum tega repa nam priča o ogljikovem monoksidu in dušiku, dočim ima pričetek repa tudi še ogljikov hidrid. ki nastopa v glavi sami, kjer ga najdemo skupčno s članom. To dejstvo nam pojasnjuje, čemu ima glava repatice tako nejasne obr.se in čemu se v bližini sonca naenkrat pojavi rep. Prav tako nam postaja razumljiva velika prozornost repatice same in njene snovi, katere gostota znaša povprečno eno milijonlnko zemeljske gostote. Znano je, da prenaša pri raznih rastlinah veter njihov cvetni prah ter tako omogoča oplojevanje. Nemški botanik Rempe je z opazovanji, ki jih je vršil z letalskimi poleti, ugotovil, kako daleč in v kako višino zanese veter ta cvetni pelod. Našel ga je celo v višinah 2 do 3000 metrov, pri 2000 m še kar precejšnje količine. Najgosteje se nahaja pelod v zraku v višini od 100 do 500 m. Nadalje je na otokih Severnega morja ugotovil, da je veter prenašal hrastov cvetni prah 60 do 70 km daleč. * Sulfonamidi, ki so se izkazali kot uspešno zdravilo za številne težke, predvsem nalezljive bolezni, imajo po najnovejših ugotovitvah nemških zdravnikov še neko nadaljnjo, doslej neznano lastnost. Človeško kožo namreč lahko zaščitijo pred vplivi ultravijoličastih žarkov. Ako namažemo glavne žile z razstopino sulfonamidov, potem ti deli pri sledečem obsevanju z ultravljoličastimi žarki ne postanejo prav nič rdeči. Isti učinek opazimo, ako ne namažemo kože same, temveč postavimo pred njo s preparati sulfonamlda namazano ploščo. Iz tega lahko sklepamo, da sulfonamidi nikakor ne izzovejo na površini kože kake izpremembe, temveč da delujejo le kot nekak filter. Z dosedanjimi poizkusi so ugotovili, da predstavljajo nekateri sulfonamidijskl preparati — in sicer Albucid, Eu-basin in Cibazo — topljeni v natrijevih solčh, najboljšo zaščito pred naravno sončno lučjo in umetnim višinskim soncem. Preprečujejo vsakršno opeklino kože, ne da bi s tem vplivali na globinski vpliv ultravijoličastih žarkov. Utrinki Sreča rajši kaže hrbet kakor obraz. Malokdo zadene v loteriji življenja glavni dobitek. Zmagano je bolje kakor posrečeno. Življenje zahteva pogum Današnja vojna ugonabija živčno tudi krepke ljudi, a kje ne bi Šibkejših! Toda če že starejši pešamo in večkrat omahujemo, mora mladi rod vsem težavam in preizkušnjam navkljub ohraniti čvrste živce, da bo nekoč, ko mine vojna, kos svojim življenjskim nalogam. Dandanes ni čudno, ako čestokrat srečate ljudi, navidez so mladi in človek bi jim prisodil kar največ vere in optimizma vendar pa ugotovite, da so taki ljudje veliki siromaki, neodločni, bojazljivi, skratka: nenehoma vas prepričujejo, da je zanje življenje brez smisla Neki dušeslovec, ki je delj časa spoznaval take ljudi, je takole dejal glede takih ljudi: Nekaterim ljudem se zdi življenje brez vsakega smisla in cilja iz naslednjih razlogov: 1. Pomanjkanje izobrazbe, in sicer v oni dobi. ko bi se človek že kot otrok moral polagoma privajati, kako je treba vzeti iniciativo v svoje roke. 2. Sramežljivost in neodkritost značaja, ki nekako zavirata človeka, da bi mogel svobodno ln samostojno kar koli pokreniti. 3. Nestalnost značaja, ko človek nima moči, da bi se na kar koli osredotočil. 4. Ko si je ta ali oni izbral poklic, ne da M zadostno premislil, ali ta poklic sploh odgovarja njegovim sposobnostim. 5. Pesimizem, ki je često posledica enostranskega pojmovanja življenja in ki tako pogosto naravnost tragično vpliva na življenjski razvoj posameznika. 6. Fatalizem, ko si človek predstavlja, da je vse zaman, da je vse tako rekoč izgubljeno in bt nobena žrtev več ne zalegla, četudi ima tak človek vse možnosti, da bi se ugodno in zadovoljivo izmotal iz življenjskih zadreg. Vsi oni življenjski omahljivci, ki bi se v naštetih točkah tako boljšali, pravi dušeslovec, utegnejo postati ljudje, ki vedo, za kaj živijo in ki jih vsaka najmanjša zadrega ne spravi ob razsodnost. Našim mladim naj bodo v vzpodbudo naslednje besede o življenjski sreči, ki so bile objavljene v danskem časopisu »Hjemmet«.: »Kaj je življenjska sreča? Zadovoljstvo je postranski proizvod. Ce se človek posveti izključno zabavanju in iskanju zadovoljstva, mu bo postalo življenje kaj kmalu dolgočasno. Cim pa se preda z dušo ln telesom delu, mu posveti vso svojo energijo ter tako rekoč pozabi na samega sebe zaradi neke stvari, ki mu je važnejša od samega sebe, takrat se bo čutil zares srečnega« Janko Čolnar: Njegovo cvetje Letalska zgodba iz predvojne dobe Dvakrat je vstopila v marmornato palačo letalskega društva, povpraševala pri blagajniku in se spet vrnila na ulico, docela vznemirjena in neodločna- Mala, ljubka Madelaine Lerois se ni mogla odločiti, da bi kupila karto za letalo med Parizom ln Marseilleom. To ni bil njen prvi polet. Večkrat jo je zgrabilo hrepenenje po letenju, da se je kaj rada vozila z letalom. Denarja je imela dovolj, zato ji je bilo kaj takega tudi omogočeno. Vsaka minuta, ki jo je preživela v zraku, ji je prinesla novih opojnih užitkov in srčnega zadovoljstva. Tega dne pa Madelaine ni hotela v Marseille zgolj zavoljo svojih užitkov, pač pa se je namenila obiskati neko daljno sorodnico. Letenja se je že vnaprej prisrčno veselila. Pa je to veselje trajalo le toliko časa, dokler ni stopila v mogočno pr.iačo letalskega društva. En sam pogled na velike slike letal, ki so krasile stene, jo je ujezil ln hkrati tudi vznemiriL Zla slutnja jo je obletela, da bo imela na današnji poti še neprijetnosti. Morda celo nesrečo. Trudila se je, da bi odgnala temne misli, pa je bilo vse zaman. Se nikoli ni bila pred poletom v s'nje višave tako razburjena Oklevala je. Postajala je na ulici, da se je v doslej neznani vznemirjenosti sama sebi in drugim videla skoraj smešna. Pomagati pa si ni mogla. Rada bi odletela, a je bila že trdno prepričana da se j! bo pripetila nezgoda. Potem se je naglo obrnila in skoraj stekla po stopnicah. Nič več se ni bila ozrla v slike po stenah. Ni morala- da bi v njej spet zaživeli predsodki. Hitela je naravnost k blagajni. Debelušasti blagajnik, vedno dobre volje, jo je že poznal. Prijazen nasmeh je spremljal njegov pozdrav, da je Madelainl zamrl še zadnji dvom. Pokimal je ln se jI vprašujoče zagledal v lepo lice. »Kdaj odleti letalo?« je vprašala Madelaine in M nervozno kretnjo spravila vozovnico v torbico. »Cez dvajset minut, gospodična. Pohiteti boste morali. Danes je vreme odlično in bo zatorej odhod na sekundo točen.« 2e je odbrzelo od okenčka. V naglici si je najela taksi in se odpeljala na letališče. Prav v zadnjem trenutku je še sedla v letalo, ki je naslednji mah že zdrsnilo čez prostrano letališče in se v elegantnih zavojih pričelo dvigati v višino. Monotona pesem motorjev jo je umirila, da se je popolnoma lahko predala svojim užitkom pri letenju. Kakor zasanjana je zrla predse in zdaj pa zdaj pogledala skozi okence, kakor bi se hotela prepričati, ali pilot leti v pravi smeri. Potem se je naveličala tega. Začela se je razgledovati po svojih sopotnikih. Vsa mesta v letalu so bila zasedena, z njo jih je bilo štrinajst in potem še posadka letala Skupno osemnajst ljudi, ki so s popolnim zaupanjem sedeli v nedri-jih ogromne jeklene ptice, s katero so povezali svojo usodo. Poleg Madelaine je sedela priletna dama z dečkom in deklico. Dalje dva mlada gospoda, po vsem videzu tujca. In spet tam dve dekleti, ki sta se prisiljeno smejali, najbrž, da bi s smehom prikrili strah, ki sta ga občutili med nebom in zemljo. In tam na zadnjem sedežu, prav poleg vrat, mlad parček. On plečat in velik, ona bolj majhna in od strani videti zelo lepa. Njuni glavi sta se stikali, a na licih jima je igral prešeren smehljaj. Gotovo sta bJla novoporočenca, ali pa vsaj zaročenca, .tako je mislila Madelaine in nehote požrla slino. Pomislila je, kako bi bilo vendar lepo, ako bi tudi sama nekoč potovala s svojim dragim v letalu. Kar dvojen užitek; toda kaj si more pomagati, ko je pa n'hče ne mara Dasl je bogata, se je moški izogibajo, ker ni najlepša, poleg tega pa očitno muhasta. Ko je gledala mladega in ponosnega gospoda, Ji je bilo težko pri srcu. Temna, po zadnji modi prikrojena obleka se mu je lepo podala Pa tudi spremljevalka ji je postala všeč, najsi ji je bila Madelaine v srcu nekoliko nevoščljiva. Modrikasta jopica in širok klobuk Da šopek cvetic v naročiu, vse to jo je napravljalo še bolj prikupno, da Madelaine skoraj ni mogla umakniti pogleda od srečne dvojice. Naposled je vzd'hnila. Njen pogled je pobožal ostale potnike. Starejši gospod, videti osamljen, se je sklanjal skozi okno in nemirno pokašljeval. Potem je vzel dnevnik in se zatopil vanj, kakor bi bil v kavarni sredi hrupnega mesta. Res čudni obrazi! Radovedno se je Madeleine ozirala po njih. Vsakdo je bil zaposlen s svojimi mislimi, tako tudi ona, ki je hkrati hotela razvozlati, kaj mislijo drugi V takem čudnem razmišljanju jo je znova zgrabila slutnja. Resnična bojazen ji je nagnala v žile, da je komaj vztrajala na svojem mestu. Vedno teže je dihala, kakor bi jo obhajala bolezen. A pomagati si ni mogla. Bala se je, čeprav nI vedela česa Saj slutenj ni nikoli poznala in se tudi ni brigala zanje, ker je menila, da je to za stare ženske, ne pa za športnice, kakršna je ona Tolažila se Je v mislih, češ, saj so okoli mene tudi ljudje, ki jim je do življenja prav toliko, če ne še več, pa se vendar ne bojč. Spet je pogledala srečno dvojico. Gotovo brezmejno hrepenita po življenju, a vendar niti ena kretnja ne izdaja, da bi bila v strahu, mogel pomisliti, da se mu nekoč, v bližnji k»«k>čnoetl utegne zgoditi nesreča. Prišla je čisto blizu. Kovinski deli, vst ukrivljeni in Izmaličeni, večina raztopljeali oCrnih bukev«, ki ostanejo pretresljiv zgodovinski dokument. Kdor v nerazumljivem samozadovolj-stvu še vedno mlačno zamahne z roko, kadar je govora o komunističnem prelivanju krvi na slovenskih tleh, naj vzame v roke »Črne bukve«, pa bo — če nI zakrknjen — spoznal, kakšna je zgodovina OF, njen namen in njeno početje. Tako Imenovana Osvobodilna fronta je začela v slovenski javnosti nastopati po vstopu Sovjetske Rusije v sedanjo svetovno vojno in ima kljub različnemu krinkanju venomer komunistični značaj. Kot taka je protislovensko gibanje, kar se je kmalu pokazalo s poboji in požigi zlasti na Dolenjskem. Cim je vodstvo OF mislilo, da je s svojo revolucijsko prepagando pripravilo razpoloženje za pokolje slovenskega prebivalstva, je šlo na delo. Začela se je doba tako Imenovanih »likvidacij«, kar pomeni v navadnem življenju premišljen in načrten umor. Likvidirani so biil ne samo posamezniki, marveč cele družine in skupine, po lanskem savojskem izdajstvu pa so sledili posebno veliki pokoljl. Kočevski proces, pri katerem je bilo na smrt obsojenih 16 slovenskih borcev, je globoko pretresel vso pošteno slovensko javnost. Po- drobnosti o pomoru nedolžnih žrtev so opisane stvarno in vendar tako pretresljivo, da človek ne more prav pojmiti, odkou se je vzela taka posu-rovelost. Kakor na velikem vojnem spomeniku se vrste v abecednem redu imena ln slike nesrečnih žrtev. Mladeniči v cvetoči dobi življenja, otroci, žene, neveste, zreli možje, duhovniki, bivši častniki — ena sama otožna galerija slovenskih ljudi, ki so imeli samo ta greh, da niso bili komunisti. Padli so pač zaradi tega, ker je odpor slovenskega ljudstva proti komunizmu pripravil vodilnega moža OF do strahotne izjave, katero je Izrekel na Vinici poleti 1942, ko je dejal: »Vseeno je, če od Slovence^ ostanemo živi samo trije, pa tisti pravi« — to je komunisti. Zaloigra slovenskega ljudstva pa se je še prav posebno zato stopnjevala, ker je naš komunizem našel podlega zaveznika v savojski vojski. Najstrahotnejši dokaz te izdajalske zarote so koncentracijska taborišča, v katera so cesarski vojaki samo leta 1942 odvedli kakih 25.000 Slovencev. Razmere, v katerih so ti po ogromni večini nedolžni slovenski ljudje živeli, so bile take, da so bile v obraz slehernim človečanskim načelom pa tudi določilom mednarodnega prava. Da je bila umrljivost zlasti na Rabu, kjer je v kratkih 6 mesecih od 12.000 Interniranih Slovencev pomrlo najmanj 3000 ljudi, tako strašna, je vzrok sodelovanje med cesarjevo vojsko in med komunisti. Cesarska vojska Je pozneje, ko je Rab postajal le prekričeča in prenečloveška zadeva, trdila, da je teh 12.000 Slovencev odpeljala tja, da bi jih »zaščitila« pred komunisti. Tudi mnogim Izmed mučenikov na Rabu je v »Črnih bukvah« imenoma ohranjen časten spomin. V »Črnih bukvah« se je bilo treba seveda omejiti samo na kratko sliko slovenskega mučeništva na Rabu, novih knjig pa čakajo izpovedi nesrečnikov, ki so trpeli po koncentracijskih taboriščih v Gonarsu, Padovl, Trevlsu, Renicciu, Visel m v drugih italijanskih krajih nesrečnega imena. Med 25.000 Slovenci, poslanimi v internacijska taborišča, pa je bilo komaj 3000 komunizmu prijaznih ali komunizma sumljivih ljudi! Sodelovanje OF z badoljevcl je v knjigi izpričano z natančnimi podatki in slikami. Zlasti so pojasnjeni sestanki generala Ceruttija in drugih savojskih oficirjev s komunističnimi voditelji na Dolenjskem. Cilj pripadnikov savojske vojske je bil: uničenje Slovencev. Ljubljanska pokrajina je bila od vseh dežel v Evropi vojaško najmočneje zasedena, saj je na vsake 3 njene prebivalce prišel vsaj en najmoderneje oborožen pripadnik cesarske vojne sile. Ker ljudstvo razen komunistov m dalo povoda za uničevalne nastope, je cesarska vojska hotela povode v korist komunistov umetno ustvariti. Vedele je, da tudi to ne bo mogoče, dokler bo slovenski narod složen in enoten. Zato ga Je hotela razkrojiti. Videla je, da je OF edina sila, ki se ji bo posrečilo zasejati med Slovence načelni in politični razdor, zato jo je že v začetku z vsemi silami podprla ter ji omogočila nastanek in delo. Vo-jevanje savojske vojske zoper OF je bila samo komedija, kajti OF je bila deležna ne samo zaščite, marveč tudi dejanske podpore. Nekoč je general Ceruttl poslal v Stražo pri Novem mestu kar tri vagone orožja, streliva ter italijanskih vojaških oblek za OF. Ta je v vsej okolici Straže mobilizirala voznike, ki so cesarsko blago na 52 vozeh speljali v razna skrivališča. In priznati je treba, da se je OF izkazala hvaležno. Ko je z 8. septembrom nastopil razkroj cesarske vojske, je OF omogočila generalu Ceruttiju in trumam ba-doljevcev prehod preko slovenskega ozemlja, zaostale badoljevce pa je sprejela v svoje oddelke, da se nadalje bore »za svobodo slovenskega naroda«. .Velika obtožnica slovenskega ljudstva, ki smo jo s temi podatki kratko obeležili, zatorej nl naperjena samo proti vsem vodilnim možem OF, marveč tudi proti vsem savojskim cesarskim dostojanstvenikom in oblastnikom, ki so zločinsko delo OF proti Slovencem kakor koli podpirali. Na odgovor jih kliče za vse gorje, ki je bilo slovenskemu narodu povzročeno posredno aH neposredno, za vso človeško tvarno, duhovno, politično ia kulturno škodo, ki bi bila Slovence docela pahnila v prepad, ako ne bi bil v pravem času nastal obrambni pokret, ki zdaj zmagovito ponaša razvito zastavo v trpeče slovenske kraje. Tnii tašča je bila nek&€ dekle O taščah smo v našem ženskem kotičku že razpravljali. Toda ne bo odveč, če o njih še ponovno pokramljamo. Zlasti v današnjih časih, ko je treba, da žive družine složno, ne sme biti med taščami in zeti ali snahami nobenega prepira. Malokomu so posvetili pisatelji vseh časov ln krajev toliko pažnje, kakor taščam. Skoraj bele vrane med vsemi pa so tisti, ki bi bili povedali o taščah kaj dobrega, večina je pač opisala taščo kot neko potrebno zlo pri hiši, torej vse drugače, le laskavb ne. Ni torej čudno, da je nastalo v svetu že toliko slanih in neslanih smešnic na račun tašč. Pa bi človek navsezadnje le rad bil na čistem, kako je s to zadevo — ali se dela taščam v glavnem krivica-ali ne. AH so si res zaslužile v tolikih in tolikih primerih pridevek hišnega zmaja? Tudi tašča je bila nekoč mlado dekle, se je poročila, postala mati ter skozi dolga leta odgajala svojo deco. Toda leta naglo teko. Sedaj je že njena hči godna za možitev. Stoji pred trenutkom, ko se bo lz matere spremenila najprej v taščo, nato pa, če Bog da, v babico. Za taka nova dostojanstva pa mora imeti sebe nekoliko v oblasti, mora se prevzgojiti in pripraviti, da bo svojim novim nalogam in svoji novi vlogi v hiši kos. Tega pa menda večina bodočih tašč ne zna, zato postajajo. v mnogih hišah tak kamen spotike, in zato gre o njih tak sloves po svetu. Znano Je, da se možje tašč zelo bojijo, včasih upravičeno, včasih neupravičeno, bojijo se pač, ker ne vedo, kaj jih čaka. Zato naj bodo vse bodoče tašče trdno uverjene, da jih razni kandidatje za zete prav tako natančno opazujejo ln proučujejo kakor nevesto, če ne morda še bolj. Izkazalo se je namreč že mnogokrat, da je Imela srečnega nesrečneža takoj od poročnega dne naprej bolj v oblasti tašča nego žena. Ker pa želi biti bodoči mož vsaj v svoji družini gospodar, bo zelo previden in si bo stokrat premislil, preden si bo v eni sapi tako rekoč dve ženski nabasal. Bodoča tašča naj bo torej previdna in naj ne misli, da je njena hčerka edino dekle na svetu. Nikakor pa si naj ne lasti pravice, da onesreči svojega otroka, zato ker pač njej zet ne ugaja. Najslabši zet je lahko najboljši mož. V mestu tašče prav za prav niso tako razvpite kakor na deželi, ker v mestu si mladi poiščejo svoje stanovanje. Huje je na deželi, kjer ostane ves babilon v hiši. Tam si pogosto tašča obleče kar dvojne hlače — npoževe in zetove, in to mora biti res pr? vi pekel. Idealna slika tašče bi bila tale: tašča, ki biva pod isto streho z mladimi, naj se čim bolj umakne mladim izpod nog Naj ne bo vsiljiva s svojo ljubeznivostjo, še manj pa z dobrimi nasveti. Naj ležita mlada dva tako, kakor si bosta oziroma sta si postlala. Vsak je sam svoje sreče kovač. Tašča je mladima potrebna šele takrat, ko se jima rodi prvo dete ter se izpremeni lz hude ln nezaželene tašče v dobro ln zaželeno babico. Vse je pa odvisno od tega. kak vtis bo naredila tašča na zeta že pred poroko. Ako bo opazil, da neprestano hrumi nad svojo hčerko, jo hujska sedaj proti temu, sedaj proti onemu, ji po celi farl izbira ženina, ne oziraje se na to, da je hčerka, že Izbrala, in ako opazi še to, da je sedanji družinski poglavar pod copato — se bo lepo poslovil ali pa bo odpeljal svojo ženo čim dalje od tašče. Simpatično taščo pa bo zet vzljubil že samo zaradi tega, ker je mati njegove žene. življenje v troje jim bo potekalo morda še lepše, nego če bi bila mlada dva sama. Vse, vse je odvisno od tašče. Tašča je lahko trdna vez med mladimi zakonci — je pa na žalost zelo pogosto razdlralka mlade sreče. Zakaj? Ker ne zna biti tašča. f' po svetu] X Lakota in razkošje v Neaplju. Ameriški časopis »Time« prinaša opis življenja ameriških Častnikov v Neaplju. Napadi stradajočih Italijanov na ameriške oskrbovalne prevoze na bojišče so na dnevnem redu. Vojaške volnene odeje prodajajo na črni borzi po 15 dolarjev komad, ker jih barvajo in predelujejo v ženske plašče. Na dan prihajajo razne skrite zaloge alkoholnih pijač. Ameriški štabni častniki prirejajo svoje »coc-tail partles«. Dnevno otvarjajo nove in vedno bolj razkošne nočne klube. V kratkem času so otvorlli 10 kinogledališč »le za Američane«, število spolnih bolezni narašča ter je večje kakor v Veliki Britaniji in severni Afriki. X Mučilnica v gradu. Iz ilima poročajo: Po večdnevnem pustolovskem begu je uspelo elek-tromonterju Henriku Franchiniju iz Caserte, da se je preoblečen v ameriškega častnika prebil do nemških položajev. Franchini je izjavil rimskim zastopnikom tiska: V Casertl so Italijani kmalu prevzeli civilno upravo. Pod poveljstvom Žida Lewyja, ki je bil kmalu splošno znan kot »krvnik iz Caserte«, so se iz kaznilnice odpuščeni komunisti razbesnell nad prebivalstvom. Ni minil dan, da ne bi bilo streljanja na dnevnem redu. V tovarnah so zaprli številne delavce, kl so se bili drznili izraziti svoje nezadovoljstvo zaradi katastrofalnih razmer. Kdor se ni prostovoljno podvrgel židovlm ukazom, je bil kot ljudski sovražni kzaprt in spravljen v grad, kjer je Izvrševal Lewy svojo krvavo strahovlado ln kjer so ga potlej po zloglasnih metodah GPU-ja mučili do smrti. Nesrečne žrtve so bile potlej zakopane v svetovno znanih vrtovih gradu v Casertl. X Angloameričani zasedajo, boljševiki vladajo. Iz Rima poročajo: Prebežniki iz nekega Bado-glijevega polka na južnoitalijanskem bojišču javljajo o boljševiški strahovladi na Italijanskem ozemlju, zasedenem po Angloameričanih. Poročnik Luigi Scarpi, čigar rodno mesto je tudi v an-gloameriških rokah, je poročal nekemu nemškemu polkovnemu štabu: »Moj polk je bil pred od- hodom na bojišče 6 tednov v Fogglji. Med tem časom smo doživljali boljševizem v vsej njegovi kulturi. Namesto ameriške vojaške uprave so vzpostavili italijanske civilne oblasti, ki so jih vodili izključno boljševiški elementi. Za župana jg bil postavljen neki Bizzi, s pravim imenom Ro-senstein. že po nekaj dneh se ga je vse najbolj balo v mestu. Njegovo prvo delo je bil odgon nad 500 otrok v starosti 8 do 14 let v Sovjetsko zvezo. Temu odgonu so sledili še nadaljnji odgoni.« , X Insulin proti raku. Prof. Emanuel Roberti iz Firenc je pri zdravljenju nekega duševno bolnega z močnimi injekcijami insulina slučajno ugotovil, da je izginila na njem novotvorba raka. Skupaj z radiologom prof. Annibalom Casatijem je svoje poskuse nadaljeval in prišel do zaključka, da se rak da izlečiti s pomočjo insulina in naknadnega obsevanja. Za zdravljenje raka se potrebuje mnogo insulina, ki ga pa vsak organizem ne prenese. Zato ta način zdravljenja ni mogoč v vseh primerih raka. X Revež je podedoval milijon lir. Eddie Gue-rius ima za seboj zelo burno življenje. Zaradi goljufije je bil pred 25 leti obsojen pred pariškim sodiščem na 20 let pregnanstva v francoski Gua-jani. Leta pregnanstva bi moral preživeti na nekem samotnem otoku. Ker se je lepo vedel, je bil pozneje prideljen bolničarskemu oddelku. Ni pa bil zadovoljen. Venomer je glodal v njem črv nezadovoljstva, težnje po svobodi. Odločil se je za beg. Mesec dni se je pripravljal na to, končno se mu je posrečilo, da se je skrivaj vkrcal v pripravljeni čoln, na katerem je odplul v neznano smer. Imel pa je srečo, pristal je ob obali Severne Amerike. V žepu je imel deset centesimov, a bil je brez dokumentov. Za Guerinsa se je pričelo novo življenje, toda to ni bilo prijetno. Bil je v vednem strahu, da ga bodo izsledili. Taval je iz kraja v kraj ter se preživljal z milodari ter prlgodnimi zaslužki. Tako je minilo 25 let beganja, bede, pomanjkanja in strahu. Guerins je postal starček, ves zanemarjen, siromašen in zapuščen, toda še vedno v strahu pred ponovnim pregnanstvom. Usoda ga je pred leti zanesla v Pariz, živel je v neki drvarnici, že onemogel in slaboten. Siromašen starček je že bil na tem, da umre od onemoglosti in lakote, saj si ni zaradi oslabelosti mogel prav nič pomagati, ko so ga nepričakovano obiskali trije gospodje od policije. Guerins je pre-bledel od strahu, ker se je bal, da bo moral z njimi. Toda njegovo presenečehje je bilo nenavadno, ko je iz njihovih ust zvedel veselo novico, da je podedoval po pokojni teti v Ameriki milijon lir. X Od odkrivanja do salutiranja. Vojaški pozdrav, salutiranje, je razmeroma še mlad. V starih vojskah sploh niso poznali pozdrava z orožjem, niti z roko. če je, recimo, srečal rimski le-gionar stotnika, se je priklonil kakor pred* civilistom. šele v srednjem Veku se je pojavil pozdrav z orožjem, tako da je vojak dvignil sulico ali meč. Vojaško pozdravljanje z roko, salutiranje, izvira iz 16. stoletja, in sicer iz dobe, ko so vojaki nosili trioglate klobuke. Prvotno so pozdravljali z odkrivanjem, pozneje so pa začeil saluti-rati. Leta 1788. je bil vojaški pozdrav urejen tako, da so nižji oficirji pred višjimi mirno obstali in se odkrili. Navadn vojaki so pa pred svojml častniki samo obstali, obrnjeni proti njim, dočim so drugi salutirali, ne da bi obstali, šele med francosko revolucijo je bil uveden enoten vojaški pozdrav. V Napoleonovih armadah se je pozdravljalo samo še z roko. Izvzeti so bili samo generali, ki so se še vedno odkrivali. X Dom bolnega srca Zavod Wilhelma Kerckof-fa je brez dvoma največji zavod za znanstveno raziskovanje srca na svetu. Ustanovila ga Je Lui™ za Kerckoff v spomin na svojega moža v Neuhel-mu v Nemčiji in je dandanes ponos nemške znanosti. Po skrbi Kerckoffove vdove se zavod stalno razširja in lzpoplnjuje. Naglo razširjanje srčnih in žilnih obolenj, kl ga opažamo v zadnjih letih, je zdravniškemu svetu že dolgo prlzadajalo mnogo skrbi ln strokovnjaki so si Izdavna želeli posebnega znanstvenega zavoda za proučevanje srca. Tako je ustanova gospe Kerckoffove ustregla živi potrebi. Ustanovitev in vzdrževanje zavoda stane težke milijone, ki se črpajo iz Kerckoffove zapuščine. Mož je bil iz Hannovra, kjer se je rodil leta 1856. Potem je z očetom odšel v Ameriko, kjer si je družina nabrala lepega premoženja. Mladi Wilhelm se je šolal v raznih mestih Nemčije, potem pa se je vrnil v Ameriko, kjer se je posvetil trgovini. Kmalu je dosegel uvaževanja vredno mesto med ameriškimi kapitalisti. Gradil je železnice in parnike, bil je prvi, ki je uporabljal tekoče kurivo namesto premoga v ladijskih strojih. Z ustanovitvijo zavoda si je postavil spomenik, kl bo vsem prihodnjim pokolenjem oznanjalo njegovo ime. Ivan Mazl: Iz mladih dni V času, ko sem prvič služil, je moja mati hodila na dnino. Vem, da je še bolj zgodaj vstajala in se vračala še bolj pozno domov kakor prejšnja leta, ko sem bil še pri njej; takrat sem vedno zjutraj še v polsnu mahnil z roko poleg sebe Itn se žalosten prepričal, da me je zopet pustila samega Po navadi sem take dni poleg postelje našel kos kruha, ki ga je bila prejšnji dan zaslužila, ln lonec kislega mleka . Cez dan Je prav za prav nisem dolgočasil. S sosedovimi dekleti, z Ivanko, Francko in Ančko smo se igrali na veliki skali, ki se je dvigala med hrasti v ciru. Na njo smo nanosili zemlje, v katero smo potem sadili ln presajali cvetice. Svoje vrtičke pa smo obrobili s šmarnicami, kl še danes tam rastejo. Ko se je zvečerilo, sem začel težko pričakovati mamo. Ob mislih, da se jI je mogoče kaj pripetilo, sem pričel jokati. Stara Anka, kl je tudi stanovala v hiši, me je podražila, da me mama nima nič rada, in je šla v svojo kamro spat. Jaz pa šem gledal skozi okence, dokler se je kaj videlo. Potem sem šel še v vežo in sem skozi napol odprta vrata gledal in gledal. Naposled sem stekel po stezi do grička, se vlegel na tla in prisluhnil, kJe poje murenček svojo večerno molitev. Tako se je zgodilo neštetokrat, če sem med tem začul materine korake, sem planil kvišku in ji stekel nasproti. Vsakokrat sem se prepričal, da me Ima rada. Videl sem, da mi je, če je bilo le mogoče, prihranila kak boljši prigrizek od južine ali malice. Tako so minevali dnevi in prišel je čas, da nastopim svojo drugo službo. Tedaj sem šel k Jelovčevim. Ker je bilo to ravno na koncu svetovne vojne, razmere niso bile posebno rožnate. »Gospodar« je bila priletna ženica. Dva njena s'nova. Matija in Pavle, sta bila še v vojni, Janez, starejši sin, pa v Ameriki. Vrnila sta se dva: Janez iz Amerike ln Matija lz vojske. Kazalo je, da tekmujeta, kdo bo gospodar. Prednost Je imel Janez, starejši s'n. Toda ni znal pokazati tiste ljubezni do domačije kakor Matija, kl je bil trpel v. vojni in zato hrepenel po domu. Prvi je vstajal Matija. Poklical me je, da sem gnal živ'no na pašo, ln potem je poklical še Janeza. čutil sem, da naju je znal mirno in ljubeznivo poklicati. Toda Janez ga Je mnogokrat trdo zavrnil: »Vstal bom, kadar bom jaz hotel!« Več- krat je poležal, dokler se mu je ljubilo. Jaz pa sem smuknil lz dišečega sena, par skokov po lestvi doli in že sem bil v hlevu pri živini, ki sem jo po vrsti odvezoval. Matija je vsako Jutro skuhal žgance, zakaj mati je bila bolehna in povrhu še gluha. Skuhal je tako dobre, da sem večkrat živino, kl sem jo gonil še pred zajtrkom na pašo, pustil že kar spotoma in zdirjal nazaj proti domu. Kajti zgodilo se je že, da sem se prepozno vrnil in Je žgancev ostalo prav malo — ali pa tudi nič. Medtem se mi je pa živina razkropila. Vola rjavca sta šla na dobro pašo v Hrastje, rdečka in muza čez zaščake na jezero v škodo, rakiščica — to je bila telica, kupljena v Rakitni, ki je mojemu dobremu pastirskemu imenu najbolj škodovala — pa mi je ušla na Planinico. Planinica je vas z dvema hišama in cekvijo, ki leži visoko nad Jezerom blizu Krima. Teh dveh gospodarjev smo se vsi pastirji bali. če je eden ali drugi dobil živino v škodi, jo je odgnal v svoj hlev in na ta način je bil pastir oškodovan na plačilu. Takrat je bilo na Planlnici cele škafe mleka ln vsega dobrega skoraj preveč. Vojna je bila že minila, pa je bilo tako. A danes ? Groza še ni minila pa so na Planinici le še razvaline in pepel. Gospodarja pa počivata v prezgodnjem grobu. Tisto leto moje druge službe — bilo je 1920 — se je vrnil tudi Pavle, tretji Jelovčev sin, iz vojske. Od veselega presenečenja se je tisti dan po vsej vasi nekaj spremenilo: vsak, ki ga je poznal, ga je bil vesel. Krepko so mu stiskali desnico, on pa je z zamolklim glasom pripovedoval svoje doživljaje, kako je bil ujet v Italiji in kako se mu je naposled posrečil beg. Bil je tako bled in suh, da ga na potu v rojstno vas ni nihče spoznal. Imel je čudno obledelo obleko na sebi ln na glavi italijanski vojaški klobuk, še tisti večer smo mu v velikem čebru pripravili »parno kopel« in ga tako zdravili še naslednji večer. Ko je v nekaj tednih ozdravel, je prijel za delo in pridno pomagal bratu Mat,ji. Da Je bil nadvse dober, sem se prepričal nčke nedelje tudi jaz, revni pastirček, ko mi je pomagal iskati izgubljeno živino. Pogovarjal se je tako prisrčno in ljubeznivo z menoj, da mi je ob spominu nanj še danes toplo pri srcu. Pripovedoval mi je, kako je tudi on pasel ln kam živina rada gre. Ko sva šla proti vrhu hrastja, se je zdaj pa zdaj ustavil, stopil na kak višji rob ali skalo in napeto poslušal, odkod se bo čul zvonec živine. Občudoval sem njegovo spretnost v iskanju živi- ne. Na vrhu gozda se je ustavil,» kakor da se je nečesa spomnil. Razgledal se je okoli in me potem pogledal. Sonce je svetilo skozi hrastove in bukove veje na naju dva, da sva bila videti kakor dva maskirana vojaka. Iz njegovega pogleda, v katerem je ležal brezskrben nasmeh, ko da ne iščeva izgubljene živine, sem razbral, da je v mislih zopet tam, kjer je bil takrat, ko je še on sam pasel in da je kar pozabil, kaj vse je medtem prestal. Gledal je sebe v moji majhni postavi. Prekinil je moje misli, ko mi je rekel: »Bi rad videl srno?« Radovedno in kar boječe sem ga vprašal: »Kje pa je?« Zavil je na levo v goščavo in pokazal na dolinico, zaraslo z gostimi smrekami: »Tam, vidiš, smo hodili včasih pastirji srne naganjat.« Nisva se še docela približala tistemu kraju, ko je nekaj zašumelo in kar postala sva, ko sva zagledala na nasprotnem bregu dolinice rogatega srnjaka. Po drugi strani pa Je tudi nekaj švignilo. Toda kar okamenela 3va, ko se je tik pred nama ustavila drobna srnica. Gledali smo se iz oči v oči in kar zadrževal sem dihanje, da bi si laže izmislil, kaj naj narediva. Toda preden sva si mogla kaj Izmisliti, je ljubka srnica obrnila glavico od naju in lahkih nog oddirjala. Proti večeru sva našla živino v Kavču blizu Trnovčevega kamnoloma. Domov pa sva Živali prignala čez Ravni, kjer je velika luža, da se je živina lahko napila. Tisto leto sem zaslužil svoje prve hlače. Bile so iz domačega platna. Nisem jih pa Imel rad, dokler niso bile pobarvane. Barvali pa smo pastirji nove bele platnene hlače tako, da smo se metali po travi in vlačili drug drugega po njej. Da nismo marali belih hlač, je imelo svoj poseben vzrok, ki se pa ga tisti čas nismo točno zavedali. Takrat je namreč pri nas na vasi živel meščan, ki je nosil bele hlače in je nam vsem vaščanom — od malega do velikega — nadel različne zbadljive priimke. Zato ni bil priljubljen in tudi pastirji nismo marali hlač, dokler so bile bele. Na svoje »pobarvane« hlače smo bili ponosni, njega pa smo klicali »beli hlačman« ln se razkropili in skrili, kadar smo ga videli. Tako sem pastirjeval in doraščal — otrok brez doma — v soncu in dežju, med dobrimi In manj dobrimi ljudmi. Sinek mali — tebi sem ostvarll dom; kako pa še bo. preden dorasteš, tega ne vem ne jaz, ne kdo dni«ri. želel bi le, da bi ostal zdrav in pogumen. Brani, hranil in vodil te bom, dokler bom mogel. Če bi pa omagal, pojdi sam po moji poti naprej! [ smešnice v TAKO PA MS Janez: Glej tamle je visoka napetost! Tabla opozarja: kdor se dotakne žic, umre! Jaka: Laž! Moj stari oče se električnih žic ni nikoli dotaknil, pa je tudi umri! Janez: Je to mogoče? Jaka: Je. Umrl je v devetdesetem letu, ker ga je zadela srčna kap! PRI FILMU — No, Anda, kako si uspela pri včerajšnjem poskusnem filmanju? — Hvala, odlično, odlično! Obraza sicer nimam fotogentčnega, a režiser me bo poročil! POROČNO DARILO Vera: S kom si se pa poročila? lada: S profesorjem zemljepisa! Vera: Potem ti je gotovo govoril o morjih in planinah, po katerih te bo vodil v življenju? Nada: Da, za poročno darilo ml je podaril čisto nov atlas! NA TU« NOGI Nabito poln tramvaj. Nekemu gospodu stopi fnlada dama na nogo ln obstane kakor prikovana t»a njej. Nekaj časa gospod prenaša bolečine, potem mu je vendarle zadosti. — Milost 1 jiva, kaj bi bili srečnejši, če bi bili ra nekaj centimetrov večji? — Kakšno vprašanje! Zadovoljna sem, da sem toliko veelika, kakor sem. SIcer vas pa to prav bič ne briga! — O, pač, briga že. Ca vam je res vseeno, pa Stopite z moje noge! HUDOBNEŽ — Gospod doktor, zdi se mi, da sva prav istih let! — Da, milosti j Iva, tega se tudi Jaz bojim! PRESENEČENJE Kaznenec: Danes Ima naš direktor god. Kaj ko bi mu pri tem jubileju napravili majhno presenečenje? Paznik: Kakšno presenečenje pa? Kaznenec: Odprite vrata naših celic! ZLOBA Francka: Pomisli, Jurij mi je padel h nogami Katra: Koliko časa pa si snažila parket, da mu je tako nerodno zdrsnilo! NOVA SLUŽKINJA — Je gospod advokat doma? — Na žalost! Pred pol ure je odšel in ga lahko najdete v knjigarni v naši ulici! — Hvala za prijaznost, le škoda, da gospoda ne poznam osebno. Mi ne bi mogli podati nekaj njegovih osebnih značilnosti? — Žal, oprostite? sem šele danes v službi, pa ne vem, kje jih hrani! DOMISLICA Micka: Kaj, ti hodiš že brez nogavic? Saj j« še premrzlo! Tonka: Niti para jih nimam. Da pa se ljudje ne bodo čudili, da v mrazu hodim brez nogavic po cesti, sem si na nogo začrtala spuščeno pentljo! MOC NAVADE Na vogalu prometne ulice je prišlo do trčenja, dve dami sta se zaleteli z otroškima vozičkoma druga v drugo. Nastal Je prepir, kričanje, jok in stok, dokler ni prišel stražnik s svojo beležnlco: Kako se je zgodila nesreča? Katera je vozila po napačni strani? In končno, s kakšno hitrostjo sta vozili, ko se je zgodila nesreča? ZAKONSKA »Zakaj ml nisi pred poroko povedala, da Imaš umetne zobe?« »aZto, ker sem hotela, da me iz ljubezni poročiš!« PIVSKA »Zakaj pa Ima danes Jeruc obvezano glavo?« »Snočl je skočil na vozeči tramvaj tam, kjer ga nI bilo.« Pajek prinaša srečo V drugem nadstropju lepe meščanske hiše se Je zbudil že prileten profesor. Sam ja bil v neza-kurjeni sobi in nič ga nI mikalo, da bi skočil iz tople postelje. Ce ne bi zagledal na steni tolstega pajka, kl Je lezel na jutranji lov, bi profesor gotovo ostal še četrt ure pod toplo odejo. Sploh pa so pajld igrali v življenju profesorja Kosmača, važno vlogo. Pred leti je namreč zaplenil v šoli med poukom nekemu dijaku sanjsko knjigo, ki jo je zvečer doma za šalo pregledoval ln prebiral. Ravno pri besedi »pajek«- je bil, ko jo je spak res prima-hal po mizL Profesor je bral naprej in se smejal. »Bomo videli, če bo res veliko sreče jutri,« Js dejal, ko se je odpravil spat. Ko se je drugo jutro oblačil, je zagledal na mizi sanjsko knjigo in se nasmehnil. Pot ga je potem vodila v mesto. Pred velikim izložbenim oknom se je gnetla množica ljudi. Tudi profesor je pristopil in zagledal izid žrebanja v loteriji. Potegnil je lz listnice srečko in glej, njegova številka je zadela čedno vsotico. Bil je prepričan, da mu je srečo naklonil pajek. Ko si je nekaj dni potem, čim je videl pajka, zlomil nogo, nI dvomil v njegovo preroško moč. še mnogokrat je potem podkrepilo njegovo prepričanje naključje in tudi danes je hotel pogledati v sanjsko knjigo, kaj to pomeni. Bil je namreč, kakor vsi profesorji, zelo pozabljiv in si ni mogel zapomniti, kdaj prinaša pajek srečo: ali zjutraj, ali zvečer. Pa tudi to je pozabil, kam je knjigo vtaknil. Premišljeval je ln dognal, da prinaša pajek zjutraj srečo. V prijetnih mislih, da bo morda zadel kak tisočak, je stopil čez prag. Ker pa je bil profesor, je pozabil, da ne stanuje v. pritličju in je na robu prve stopnice stopil v prazno. Ko se Je na tretji stopnici ujel za ograjo in nekoliko potolčen vstal, je rekel: »Velika sreča, da sem se ujel, kajti če bi s« ne, bi bil na zadnji stopnici čisto polomljen.« Potem je nekoliko sključen odkoračil proti gimnaziji. Kljub bolečinam v hrbtu je bil vss dopoldne dobre volje ln je sklenil, da bo spil na račun sreče pri kosilu kozarec vina. še prej pa ga je zopet potlpala sreča. Neki dijak, kl ga je profesor Kosmač pri maturi vrgel, se je hotel maščevati In Je zvrnil nanj cvetlični lonček s kaktusom. Poleg tega je vrgel za njim še mačko, da Je nanjo zvrnil krivdo. Profesor, ki mu je lonček padel na ramo in umazal obleko, se nI niti malo ujezil, temveč je pogledal navzgof ln dejal: »Zopet velika sreča, da ml lonček ni padel na glavo.« V gostilni pri mizi je gost nasproti njemu prelistaval sanjsko knjigo. Profesor ga je vljudnd poprosil, ča mu jo za trenutek posodi. Ko jo j® dobil, Je hitro odprl pri besedi pajek, prebral, s« nasmehnil in dejal: »Največja sreča je pač to, da nisem našel knjig? zjutraj, kajti gotovo bi se ves dan čemerno držal, Odslej bo pajek prinašal srečo zjutraj in zvečer.i Potem je naročil novo mero. B. B. Križanka št. 21 Besede komenljo: Vodoravno: 1. domača žival, 6. planinska ptica, 11. prevara, 12. deli zidov, 13. medmet, 14. del kolesa, 15. egipčanski sončni bog, 16. medmet, 17. na, glej, 19. del garderobe, 25. ceste, steze; opravki, 28. poželjenje, strast, 29. kal, poganjek, 31. vpadi, vlomi, 32. poljski pridelek, 33. vpitje, kričanje, 34. žito, 36. premikati se, 37. sodobno orožje, 38. podredni veznik, 39. tuje žensko ime, 41. pokrajina na Hrvatskem, 42. kos lesa, 43. vrsta cigaret, 44. orodje, 45. zategadelj, 46. nedoločni zaimek, 47. predpustnl pojav, 48. ptica, ki žtvi ob morju, 49. nikalnica, 50. planinska postojanka, 51. večja posoda, 52. italijanski spolnlk, 63. čistilno sredstvo, 56. enota papir ja, 57. dan v tednu, 59. odprtina, 63. Igralne karte, 64. cerkveno opravilo, 65. nekdanja nemška kolonija v Afriki, 67. šahovski izraz, 68. dva v abecedi sosedna soglasnlka, 69. francoski spolnlk, 70. število, 72. ozlralni zaimek. 73. grški junak, ki je ustanovil po ieročilu mitologije Vrhniko, 75. slok, mršav, 77. prav taka, 78. žensko ime. Navpično: 1. domača žival, 2. nekdaj so jih nosili kaznenci, 3. predlog, 4. število, 5. del kovboje-ve opreme, 6. pritok Save, 7. glej 46. vodoravno, 8. podredni Veznik, 9. približno, 10. izllvek, 18. reka v Sibiriji, 20. v obvezi, 21. zelo redka, 22. kurivo, 23. ploskovne mere, 24. vprašalna členlca, 25. vodni pojav, 26. žuželka, 27. kazalnl zaimek, 28. začetek srca, 30. država v USA, 32. ločilo, 33. geometrijski pojem, lik sestavljen iz dveh krogov, 35 mladič domače živali, 37. nežna ljubka; žensko Ime, 38. kuhinjska posoda, 40. grška črka, 41. glavno mesto v Južni Ameriki, 42. cima poganjek, 44. del ženske narodne noše, 45. mesto v Dalmaciji, 47. vzgojni zavod, 48. planine, hribovje, 50. pletena posoda, 51. velika riba, 53. doživljanje v podzavesti, 54. Turek, 55. Italijanski predlog, 56. veznik, 57. kazalnl zaimek, 53. v skušnji, 60 pripovedna pesem, 61. kos moškega oblačila, 62. pokrajina v Grčiji, 64. sprememba, faza, 66. reka v Rusiji, «9. staro orožje. 71. mestece v Dalmaciji, 74. pi-edlog, 76. osebni zaimek. 77 REŠITEV KRIŽANKE 8T. 20 Vodoravno: 1. Kalabrija, 9. sposoben, 16. sedež, 17. Erivan, 19. Don, 21. ak, 23. ves, 25. Aras, 27. goba, 29. jar, 31. Una, 33. et, 34. sel, 36. tat, 37. Drin, 38. krovec, 40. kateder, 41. ata, 43. Hvar, 44. Job, 45. nos, 47. na, 48. Rab, 50. Alah, 52. lok, 55. no, 56. kisik, 58. atom, 60. rokav, 62. el, 64. krt, 66. Omiš, 68. sok, 69. ti, 70. kes, 73. alt, 74. erar, 76. zid, 77. gostija, 79. vrabec, 80. zora, 81. kal, 82. oda, 83. Or, 84. nad, 86. bar, 87. Utah, 89. kras, 91. epa, 93. ne, 94. tip, 96. pregon, 98. proso, 100. peristil, 101. magnolija. 78 Navpično: 2. as, 3. lev, 4. Aden, 5. bes, 6. rž, 7. je, 8. ara, 9. svat, 10. pas, 11. mi, 12 od, 13 bog, 14 enoten, 15. Majdanpek, 18. Irec, 20. Pat, 22. karta, 24. znova, 26. pet, 28. baron, 30. Ria, 31. Urh, 32. Avala, 34. sabor, 35. lep, 39. Brato, 40. kol, 42. bas, 46. solidaren, 48. ris, 49. bik, 51. Homer, 53. kos, 54. sak, 57. kraja, 59. Miran, 6L kot, 63. legat, 65. tla, 67. šabac, 69. tiran, 71. solate, 72. sto, 75. red, 76. zob, 78. Ida, 79. vrag, 81. Kum, 83. Orel, 85. spol, 88. hir, 89. kri, 90. som, 91. Ero, 92. asi, 95. Pi, 96. pt, 97. na, 98. pn, 99. oj. Vtir das Konsortlum — Za konzorcij »Domovine«: Josip Kelsner. Direktor i. R. — direktor v p., Igriška 8. — Schriftleiter — urednik: Davorin Ravljeu, Jon mali st — novinar, Stari trg 7. — Flir dle Dmckerel — Za tiskamo »Narodna tiskarna«: Fran Jeran, Direktor — ravnate/j, Alešovčeva 6. — Alle tn LaJbacb — vsi v Ljubljani.