Vojnejesti, O položaja v M a u i 1 i. Wastingtuu, 17. avg. Admiral Dewey je ministru mornar nice poslat oficijeluo poročilo o naskoku * iu podaji Manile. Pri naskoku mo-sta mj Amerikauci zgubili 8 mrtvih in 40 ranjenih. Zguba ua španski strani je mnogo večja. 7000 Španskih vojakov je položilo orožje in se A mer i kancem podalo. Z mestom vred je padlo 12.000 pušk, mnogo streliva in nekaj Krupovili topov v roke Amerikancev. Vetašem Amerikauci niso dovolili, da bi so bili udeležili naskoka, tudi vhod v mesto jim ni bil dovoljen. Vstaši smejo v mesto le posamezno in brez orožja, na važnih krajih strogo stra-^ žijo Amerikauci. V mestu vlada povsod mir in o izgredih ni Čuti. Angleški časniki napadajo Nemce in posebno nemškega admirala Diedricha, kteri je dovolil španskemu višjemu kapitanu Augusti pri-bežati na „Kaiserin Augusto" in mu pripomogel k begu v Houg Kong. ,,Pall Mall Gazetta" prayi, da to ni le mednarodna neu 1 j udnost, marveč naravnost nepristranskemu ravnauju nasproti. Da je Augusti tudi svojo družino sal>oj vzel znači, da je bil že preje z nemškim poveljnikom sporazumljen. iz Houg Kouga je Auguati s paru ikoni ^ „PrinzIIeiurich", severo-nemškega Lloyda, odpotoval v domovino. Preko Madrida se poroča, da se rff*bode moral višji kapitan po priho-du v Španijo radi svojega, vojnem ministerstvu nasprotnega ravnanja, pri vojnem sodišču zagovarjati. „Schlesische Zeitung" poroča, da so evropski kupčevalci v Manili zborovali in sklenili pomirovaluo komisijo prositi, da bi zaukazala: Pregnati iz dežele menihe Frančiškane, Dominikane in Avguštince; prepovedala pobirati visoko colni-no ua izvažano blago, podeliti in jamčiti versko prostost. Dalje bode kupčijska skupščina komisijo prosila naj nikar ne dovoli, da bi se na otokih ustanovila neodvisna vlada. Blanco še vedno stari. H a v a n a, 17. avg. Blanco se še vedno obnaša, kakor bi bil najvišji vladar Kul>e. Nedopuati kupčevati z lubami, ktere so Amerikanci zasedli. Najbrže pa mu bode ameri-kanska vlada kmalu take misli pregnala, in sicer tako točno, da hode u videl, da sedaj njegova beseda na Kubi nič ne velja. Danes je prejel Blanco od vojnega mini-»teratva iz Madrida brzojavno poročilo, da je amerikanska vlada * blokado v kubanskih lokah razpustila, in da zanaprej ne Bmč staviti amerikanskim ladijam kakih zaprek. » L e a a n j a r i t i nikar. Washington, 17. avg. Predsednik McKinley in njegov kabinet • je ene misli, namreč da se mora kubanska vojna razpustiti. Španske vojne ni več na Kubi, tako modrujejo gospodje mogočneži, zakaj je tedaj treba kubanske vojne. Kaj pa še le ideja, da bi Zjed. države plačale Kubancem za tri leta, v kteri h so se z Spanci bojevali m a-lenkost «15,000,000. Toda Kubanci ■ tako zahtevo pri M c Kin ley u in privržencih niso naleteli na prave. Ti potrebujejo deuar za svoje prijatelje, vojne oskrbovalce in špekulante, zakaj so pa tudi deloma tim na ljubo in v njihovi prid vojsko pričeli? Sicer pa bi bilo najbolje, da bi se vstaši lepega upanja na dobre amerikanske dolarje kar znebili, kajti McKinley jim niti centa ne bode dal v gotovini. Nek član kabineta se je tudi danes izrazil, da Zjed. države pod ni- 2 španskih vojakov podalo. Amerikanci so zaplenili 2321 dobro ohranjen ill Mauserjevih pušk, 413,000 nabojev, in 5 Kruppovih topov. Spanci so imeli prav malo živil in Miley jim je prepustil živeža za 15 dni. Spancem se še sanjalo ni, da bi bilo Cerverovo bro-dovje uničeno, ali da bi se bila Sautiaga podala. V njihovem taboru je bilo nalepljeno kakor po navadi lažujivo špansko naznanilo, da je Montijo naklestil Deweyevo brodovje pred Manilo. P o 2 i v i n j e n i Spanci. P o n c e, 17. avg. Poročilo o krvavem klanju, kterega so Španci doprinesli nad prebivalci v Ciales pri Utnado se potrjuje. Ko so se Amerikanci približali Ciales so se Amerikanci hitro umaknili. Kakor hitro pa so se Amerikanci naprej podali, vrnilo seje kakih 100 Spancev. Del prebivalcev je u bežal v zvonik, kjer so ne s petimi puškami hrabro branili do zadnjega naboja. Spanci so jih potem izvlekli iz zvonika in pomorili. Nato so se podali hrabri vojaki v vas kjer so še 100 oseb, ženske, starčke in otroke neusmiljeno poklali. Kako je Manila padla. H o n g K o n g, 18. avg. Manila seje v soboto podala in nad mestom kjer je 350 let vihrala španska zastava, ponosno vihra sedaj zvez-doprogasta zastava. Dewey in Merritt Bta 7. t. m. sporočila španskemu poveljniku, da bodeta 9. avg. streljanje na mesto pričela, naj torej odpravijo pravočasno žene in otroke iz mesta. Ker pa ta dan vojna na kopnem ni bila pripravljena za naskok, so istega odložili. Ptujci, žene in otroci so 9. t. m. na vojnih ladijah zapustili mesto, le nekoliko Angležev je ostalo v predmestjih. ,, Concord" in MPetrell< sta ae postavila pred izliv Pasig jgke in varovala, da ni zamogla no-^^^ladija ubegniti. Ptuje vojne laoiPna se umaknile iz vojne črte in sicer nemške in francoske na ---JL- levo, angleške in japonske pa tik zaamerikanBkim brdovjem. 13. avg. ob 9.35 zjutraj pričela je streljanje „01ympia" z osem palcev debelimi krogljami. Nato so Blodile „Kaleigh", „Petrel44 in „Cal-loo". V rezervi so ostale „Bostou", »Baltimore", .Charleston4 in ,Monterey". Ob 10.32 je bilo dano znamenje streljanje ustaviti. Amerikanska vojna na kopnem je naskočila ob enem od vBeh strani španske nasipe. Levo krilo pod generalom Green je hitro osvojilo nasipe predmestja Malate. Naskok peščev so izdatno podpirale ..Astor" in „ L* tali" baterije. Španci so se umikali vedno hitreje v notranje mesto. Californičani so udrli v predmestje Krmite, kjer se je ua Calle Real vnel ljut boj na barikadah in ko so naši to cesto osvojili, bil je tako rekoč boj že končan. Deweyev poročnik Brumby je povsod iskal španskega poveljnika generala Jandenesa in ga naposled našel v zakristiji neke cerkve. Vzeli so ga seboj v vladno palačo kjer je podpisal pogodbo o podaji Manile. Porcčnik Brumby je potem snel največjo špansko zaBtavo na obzidju in na njeno mesto razpel zvezdo-progasto zastavo. Amerikanci so imeli 8 mrtvih in 40 ranjenih, zgo-bo Spancev pa cenijo 120 do 600 mož. Pogoji kapitulacije so:*FilipKe se podajo Amerikancein. čast-', niki obdrže sabljo in VBe zasebne reči izvan konj, dokler so v Manili. Vojni vjetniki- morajo-dati orožje, preživeti pa jih mora španska blagajna, dokler ima kaj živeža, ko so isto porabi, jih morajo Amerikanci preživeti. Vse oljčno premoženje imajo Španci izročiti zmagovalcem. Radi vojnih vjetnikov določite obe vladi po 3porazumJjenju. Banke opravljajo posel po sedajnih pravilih, iate pa Amerikanci, ako potreba smejo predrugačiti. Ugodnejda poročila. M on ta u k Point, 17. avg. Poročila zdravnikov se danes glase ugodnejši, kajti zagotavljajo, da danes v taboru ni nihče na novo obolel, in da se večinoma 460 bolnikom v lazaretih na bolje obrača. Sveži zrak in hladen veter, kteri pihlja od morja, bolj blagodejno vpljiva na bolnike, kakor vse zdravila, ktere so jim do sedaj dajali. Zdravniki zagotavljajo, da večina vojakov v lazaretih ni nevarno bolna. Voliko vojakov je bolnih vsled izvanrednega truda, kteri bodo kmalu popolnoma okrevali. Vsaki čas pričakujejo 50 strežnic od družbe rudečega križa, ktere bodo stregle bolnikom. Dr. Booth pravi, da bolezen, ktero ima nekaj naših vojakov ni prav:i. rumena mrzlica, temuč takoxvar a Kubanska mrzlica, ktere znamenja so j o-dobna rumeni mrzlici, toda bolezen ni zelo nevarna. Proti večeru je prišel General Wheeler di. V „Truck" prodajalnicah, kje*- .so p r i m o r a 11 i delavci ku-•perfate—j*** poiri: kšfeMao -so tako visoke, da ne bi bilo moč siromakom kaj prihraniti, če bi tudi ves čas delali. Istinito pa delavci splošno delajo komaj le pol časa. Posebno srečni bo že štejejo tisti delavci, ako se včasih le pripeti, da delajo štiri ali pet dni v tednu. Okolica je prenapolnjena z delavci in to je nesreča, ktera se ne da odvrniti, kajti čisto nemogoče je vsem brezposelnim dati stalnega dela. K trustu spadajoči posestniki premogokopov so premišljeno na-seljitve delavnih močij pospeševali, da bi tem lažje znižali plačo in štrajki bili brezvBpeŠni. Pri tem pa se drže še upravne politike vzdržati sporazumijeno vieoko ceno, pridobivanje premoga pa omejiti. Bolje se jim izplača ako prodajo milijon bušljev za visoko ceno, kakor bi prodali dva milijona po nizki ceni. Radi umetnega podraženja trdega premoga so ga ljudje vedno manj rabili. V mnogih tovarnah kjer so rabili trdi premog, začeli so rabiti mehkega. Da, celo železnice, ktere prevažajo trdi premog, in kterih posestniki so udje premo-govega trusta, žgejo na njih lokomotivah eedaj mehki premog ker je cenejši. Tudi v zasebnih družinah rabijo vedno manj trdega premoga, ker se čedalje bolj poslužujejo plina za navadno kurjavo. Namesto da bi trust znižal ceno trdemu premogu, da bi pospeševal njegovo porabo, je ravno sedaj sklenil ne- več toliko premoga pridobivati, kar delavcem kaže še manj dela in manj zaslužka. Ali v Zjed. državah kakor tudi drugje le takrat mnogo govorč o delavcih in njih pomoči, kadar potrebujejo njih glasove, ali pa itak zelo težko pridobljene denarje, kadar pa gospodje pclitikarji sede v postavodajalstvu, se pa za delavca in kmeta nikdar ne zmenijo, misli-jp, da je že dovolj, ako imajo ti de-in poleg dela poman j kanje trpč; ščevalo se bode tudi to kakor itro posije Bolnce spoznanja, in ozavesti. Slovenci 1 Ako pošljete de-staro domovino, želite koga dobiti, ali potujete domu, obr-se na F. Sakser & Co. Nemško vojaštvo. Iz nekega nemškega časopisa posnemamo sledeče črtice o nemškem vojaštvu. Tisti, kteri so mislili, ako državni zbor dovoli okroglih 1000 milijonov za mornarico, da bode že itak z neposrednimi vsakovrstnimi davki preobloženo nemško ljudstvo, imelo vsaj par kratkih let nekaj duška so se zelo zmotili. Že pri volitvah so človekoljubni časopisi večkrat in jasno razpravljali, da vojaštvo dobi tek še le pri jedi, in da bode prihodni državni zbor predlagal ogromne zahteve za stalno vojno. Kar se je takrat prerokovalo, so je dopolnilo. Tudi taki, kteri v političnih zadevah niso posebno srečni preroki, ne dvomijo več, da ako je marinizem nedavno dobil masten koB, mora sedaj njegov brat vojak tudi kaj dobiti. Vladi prijazni časopisi pa že razumejo nemškemu Miheinu grenka zdravila podajati po kapljici, dobro vedoč, da tu ni vprašanja železnične ali tflegrafične vojne oddelke ali tudi topnioarstvo mnogo zvišati, marveč zvišati vso stalno armado v mirnem času, seveda zopet naraščaju prebivalstva primerno. Zakaj nas vendar poročila, ktera prinašajo podrobnosti o novi vojni predlogi tolažijo s tem, da vedno in vedno ponavljajo, daje predloga tudi lahko odvržena! Toda vsaj vemo, kam pes taco moli, to nas je do dobra priučilo pri predlogu za moVnaYleo. Prav pfiprosbc-pa "tud i žalostna resnica je, da nas bodo po predlogu za mornarico osrečili z ravno tako ,,skromno" predlogo za vojno. V očigl«»d tako vspodbudne nade, je primemo, ako pomnože-nje vojnih močij dokažemo z številkami. Stalna, mirovna vojna moč je znašala: Leta 1875 401,059 mož „ 1881 472,274 ,, „ 1887 468,419 „ „ 1890 486,987 ,, „ 1893 557,093 ,, Pripomniti pa je treba, da vsled vojnega zakona od leta 189M navedene številke ne naznanjajo najvišjo vojno moč, ampak le povpreč-uo, torej se vojna lahko zviša za 17—IS.«>0-) mož. Dalje v številki 557,093 mož ni vpoštetih 23,855 častnikov, 21,27 vojaških zdravnikov, 9000 enoletnih prostovoljcev, vojnih uradnikov itd. Seveda tem številkam primerno rastejo tudi str<»ški za vojno in mornarico : 1877—78 489 milijonov murk 1887—SS 632 1897—98 788 „ Pri tem pa obresti za zvišani državni dolg, kterega so vsled ogromnih vojnih stroškov naredili, niso vpo-šteti. L. 1896 so si isposodili zn vojne potrebe 1.435.500,900, za mornarico pa 284.405,300 mark. Že 1. 1896 so tedaj samo zaradi vojaštva pomnožili državni dolg za 1,720,000.000 mark. Kakor znano je med tem naš državni dolg nara-stel na dve in pol milijarde. Naši vojni in mornarski sanjači seveda trdijo, da akoravno Nemčija vsled oborožeuja nosi hudo breme, i mu j o drug«, države še večje. Tudi v tem oziru številke najbolj pojasnijo. L. 1897 so znašali skupni stroški za vojno in mornarico v: Veliki Britauiji...... Francija................ 796 Rusija................759 Avstro-Ogrska..........370 med tem ko je Nemčija po proračunu 1398—99 izdala S20 milijonov. Ako preračunamo na glavo so znašali 1. 1897 vojni stroški v Nemčiji 14 66 mark, v Italiji 10 60 mark, v AvBtro-OgrBki 8*25 mark, Hm&bo v Rusiji 5 89 mark, v Franciji 20*23 mark in v Angliji 20 30 mark. Stroški Francije in Anglije pa kažejo takoj drugačno lice, ako pomislimo, da imajo angleške kolonije 360 milijonov, francoske pa 33 milijonov prebivalcev. K sklepu še nekoliko podatkov pojasnenih z številkami kako z vojno močjo vred rastejo tudi davki, posebno pa neposredni davki, ktere plačuje večinoma revno ljudstvo. Neposredni davki so znašali: L. 1878—79 241.717,900 mark 1896—97 789.770,000 „ V lStih letih so tedaj naraatli dohodki pri colnim in davku na potrebščine za 548 milijonov mark, neposredni davki so tedaj postali trikrat večji. Ker so vsled predloge za mornarico postali davki že tako ogromni, kakošni bodo še le, ako se k temu pridruži tudi predloga za stalno vojno, to vsakdo lahko uvidi. Veseli se toraj nemški Mihel. Dopisi. nii moje Lorn in. V)., 15. avg. ( V odgovor „Am. Si." štev. 34). Kaj ne da resnica v oči bode ali laž ima kratke. Kdo laže nego ujivi Kljukec ,Am. Slov.', kteri pravi, dajo moj dopis napad na cerkev in Jed noto; smešno: cerkev in Jed-nota še vendar nista eno in istol Pisal sem Jed noti pismo in celo priložil znamko za odgovor, a o cerkvi in duhovnih niti omenil seiJ^WInem pismu; meni ni nihče odgovoril na pismo, to sem trdil, še danes m bodem vedno trdil, ker je 1 s t i-u a. Zatoraj pa lahko smelo rečem: lažnik in obrekovalec ste k(ir ne pristuje Vašemu stanu! Vi pravite, da sem zloben ; ako bi bil tak, bi se podal k duhovnu, a Vaše vrste, ki delate sovražtvo n laži ter oi>r»«kovanje razširjale med narod, ampak k duhovnu, kteri je duhoven,a n i č d ruzega. Dokler drugače trdite nego je resnica, ste laži, i k. ali pa »>čala nanos in bolje z razumom prečitajte liste. Z liogom gospod 1 oter TovverBki. L prav ko sklepam list mi je prišel naznaniti rojak, da društvo iz Lorain, O., odstopi od jolietske Jednote in bode pristopilo k Jugo-slovanskej Jednoti. Le skupaj ro-aki, saj to so hoteli, da se cepimo, največjo zaslugo ima pri tem ,,Am. Slov.'4, u. Šavs. Tebi ,Glas Naroda4 pa želim obilo naročnikov in podpornikov. Na mnogo leta. Frank Krištof. Aurora, 111., 17. avg. Kot delavec ne čitam „Amer. Slov.", še manj pa, da bi bil milijoDov «S14 jfr-mlflin 'iiii .: ^ 1 _ A — —- r>| g Ako vidite bcseJ* Superior Stocl na s te k len i c i ali s od- i čeku p i v e potem veste, da je to ono pivo kUiro je j ,izvrstno glede čistosti1./ Nobeno se ne more s tem primerjati. Prodaja se povaodi. BOSCB SHEWING CO., LASE LINDEN, - - XXQH. Entered ah * cond clas matter at e New Youk, X. Y. Post office 1S93 m* October 2 „6LAS NARODA". last slovanskih delavcev v Ameriki, lzdnjati'lj in urednik: Published by K. SAKrfFR. IU9 Greenwich St. New York City. Sa, letovelja list za Ameriko $3.- ul pol leta..............$1 "»0, Za Kvropo /a vse » to . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, • »» »> č.>trt leta . . ..„ l.e*). V Eyropo jtošiljamo list skupno dve številki. ,,Glas NarJa hitreje imjde- I Pri s|»reui»*ml rrufinio, da !»•• bivališče uaziiut .iio naslovnika Oopisoui m p . ue I" V' >!ii : Razne vesti. Sampsonovo brodovje j" prišlo 19. avg. v New York. Ladije bodo pripljule v ist«ro stanu kakor so bile po bilki, namreč vsaka luknja ali praska, ktero so napravile španske kroglje bode poznati. Ko se bode približalo zmagovaluo bro-dovje morskej ožini, zagrmeli bodo veliki topovi na trdnjavah v po zdrav vrlim mornarjem. Ladije ne bodo odzdravil«, ker je admiral ves smodnik pred Kubo posmodil, za kar je tudi bržkone od tovarn prejei primerno komisijo. V soboto bode velika |->rnorska parada od Siapletona kjer ju bro-dovje zasidrano po North rivern navzgor do grobnega spominka generala G ran ta. Admiral Sauipson in Shley kakor tudi kapitani bodo stali na poveljniškem mostu dotič-nih ladij v polni paradni opravi. M•-sL" New York kakor tudi sosednja mesta Jersey City in Hoboken na nasprotnem obrežju bodo storila vbo kar se le v kratkem času storiti za m ore, da se bode povodna demonstracija prav sijajno vršiln. liatvr m i ar« „Gias Naroda", »• »m Gr«'iiwi<'h Trust prišel Da boben. Pod Central Stamping Co. znani trust ploščevine je bankerot. Ta vest je prouzročila med kupčijskimi krogi občno osupnenje, tembolj ker j«* zadruga bila na dobrem imenu. Trust ima tovarne v Brooklynu in Newarku. Dolga ima 800.000, delniško premoženje pa znaša $500.-,rk t iv Zadruga se je osnovala leta 1*84. s kapitalom 500.000. Takrat ii)"ga iitii- "-n k' r l»i z dv« mi do- i se je pridružilo trustu pet največjih Inrji na '-t- t«r» r t v n« -1 škodoval tovarn za pioščevino v naših deže-e ojim .i-tf in <1 h« v- cjdi koristim, i lah. Prvi i*as je trust zaslužil kal je pa \ i• j• mi ,.iiov -ti" (,,s!.a- ogromno denarja. Po desetletnem r».eti" Im ''i ■> o > ) pa pru ijo ro- obstanku, se je pričel razpor med jafei. da - v ..spoda. Poznam pis-it* ij.t, v m kako rad sega p<> »la.i N;ir'.«!u", videl e**m ga '»lo pri p'»sletl iji društveni ^eji kakiu ga j«* dal »obratu, ali malo la?i m«*ra biti, brez te že več ne shnja tow- rski lažujiv de I je k 15. avg. je kaj tovarn od trusta ločilo. Od tega časa najin j trust ni imel sreče; 1. 1^95. je pogorela velika tovarna v N'-w;irku. Vsled bankerota je v Brooklynu 300 delavcev zgubilo delo, dobili pa imajo poleg tega še zao-talo plačo, na kt«n» bodo najbrže morali še nekaj časa čakati. Tenderloin business. Nesreča ne počiva. A 1 1 e n t o w n, Pa., 10. avg. L. E. Nichols je zgubil službo pri ,,American Cement Works*' in zaradi tega pri North Hampton skočil v vodo. Ko bo se o tem dogodku v nekej druščini menili, je padel Lewis YToung, nek podjetnik od srčne kapi zadet mrtev na tla. Ko sta kmalu potem šla dva moža mimo Lewis Smithove hiše je eden njih omenil „Lewis je mrtev". Mrs. Smith, kteraje to slišala in mislila, da govorita o njenem možu. se je tako prestrašila, da je nezavestna padla po Btopnjicah navzdol. Njeno življenje je v nevarnosti. V ob a pn osti. Reading, Pa., 17. avg. V A kron u je bil v nedeljo zjutraj £manuel Womert v postelji ustreljen. Ob času tragedije je bila žena z detetom poleg postelje. Pravijo, da je bil rop vzrok umora, ker je Womert hranil večjo svoto denarja v hiši. Vtorek pa se je razširil sum proti ženi in policija jo je mislila po pogrebu zapreti. Žena je to zvedela in se v bližnjem potoku vtopila. danes strašna povodenj. Šest oseb je našlo smrt v derečih valovih. Ob devetih zjutraj se je 5 milj jugozatočno od tod v okolici Bridge-ville utrgal oblak. Vsled tega je Sawmill-Run močno narastel in se v nekoliko minutah spremenil v derečo reko. Kjer bo se drvili de reči valovi, uničili so vse kar so dosegli in pro-vzročili smrt in pogubo. Ves za-točiii del mesta "je bil prujdavljen kj«r je voda napravila na poslopjih in tovarnah mnogo škode. Velika množica ljudi seje zbrala na obrežju Sawmill-Run in gledala strašanski prizor šumečih valov derečega vodovja, ktero je vedno bolj izpodko-pavala bregove in jih odnesla saboj. Telovaji na biciklih. B I o o m f i e 1 d , N. J.. 18. avg. Edvard Shindler in njegova žena sta v Monticello, N. J., prodala svojo prodajalnico, ter se mislila preseliti k sinu na zatok. Ko sfi* Monticello zapustila, imela sta $5?i0 v malem kbvčegu, žena pa je imela v s pod ni nj obleki zašitih 81500. V Newarku,kamor stane i eiluostui kmetje. S m i t h f i e 1 d, W. Va., 18. avg. V hiši Suzane Coulson so ge o po-nočnem času nnvadno shajale lahkožive ženske, kjer so z moškimi pri-rejovale nesramne veselice. Radi tega so se vaški prebivalci mnogokrat prit ževali in dekleta svarili naj se od povedo pohujšljivemu življenju, toda dekleta ne niso nič briga e za svarilo. Včeraj večer so se prav po tihem j«*li zbirati možje okolu Coulsonove hiše. do polu noči sejo zbralo blizu 300 mož. S krinkami na obrazih so obkolili hišo in pazili, da jim nihče ni ušel. Potem so razbili vrata in kričeča dekleta /vL-kli na dvorišče, jim vkljub milim prošnjam raztrgali obleko raz teles, namazali s katranom in jih v perju povaljali. Zapretili so jim takoj okolico zapustiti, ako ne, se jim zna prigoditi še kaj hujšega. Ravno t;»ko so storili s tremi fanti, kten- so našli v druščini deklet. Hišo so razstrelili z dinamitom in podrti no zažgali. toda zgubili so kmalu upanje, da bi našli kaj zlata. Naši potniki pripovedujejo, da je v Kotzebuo pokrajini sedaj kakih 500 zlato-iskalcev, toda že dolgo ni slišati nič, da bi bili našli kaj zlata. Stari Corbett ustrelil ženo in sebe. S a n Francisco, 16. avg. Pa-trik Corbett, oče znanega pretepača Jima, je danes zjutraj uBtrelil svojo ženo in potom Bam sebe. Včeraj večer se je pričkal a ženo in odšel z opazko, da ne bode več ž njo skupaj živel. Danes zjutraj se je vrnil, ulomil v spalnico in v postelji ležečo ženo ustrelil. Potem je ustrelil še sam sebe. Corbett je zgubil vsled poraza svojega sina vae premoženje. Vedno je tarnal, da si njegov sin ni izvolil druzef rokodelstva, stavil je pa le vedno nanj velike svote, kadar so je kje pretepaval. Pravijo, da je bil slednji čas umobolen. A us bury Park, N. J., 16. avg. Danes zjutraj, ko se je mladi Corbett ravno z Steve O'Donnelom pretepal, je prejel brzojavno poročilo o tragediji v njegovej družini. Pravijo, da je padel nezavesten na tla, in tla so ga s težavo zopet k sebi spravili. Podal se je k pogrebu svojih starišev v San Francisco. sneg. pravi zav< roko p i tu i in ti*tič mu m-«"• njim ž»dodi*c h oče t* pis,t. V New Vorku so prišli na sled, i ntt vozu, sta hotela $2000 vlo-da br*zvestn**ži delajo dobičke z žiti na banko. Ko sta se pripeljala d^kl-L:.mi. V takozvanem ,,Teu- skozi Paterson je Shindler vprašal derloin" okraju velikega mesta, j n«kega biciklista, ktera pot vodi v dobivajo mlada dekleta večinoma Newark. Ta mu je pokazal pot v ; iz Francoskega, ktere na večer j>o- , Pompton. Komaj sta se pripeljala zijajo na c-ste, da si prislužijo miljo daleč, srečala sta ju dva bici- iiovcmv na nesramni način in postanejo vlačuge. Policija jih marljivo zasleduje in dostikrat tudi občutljivo kaznuje, toda pohuj-šljivo vedenje le ne more popolnoma zatreti. Treba bi bilo, da bi začeli trebiti nesnago pri korenini, V poiie- t- j. kaznovati bi morali j>red vsem hlastno ta kteri jih k nesramnem življe- modri .1 -jnsuik p -.g I na pošti v UJU napeljujejo iu jim dajejo po- klista, med temi eden v ženskej obleki. Ustavila sta Shindlerjev voz in z uamerjenimi revolverji zahtevala kovčeg z denarjem. Žena Be je nekoliko obotavljala, potem jia jima vendar izročila kov čeg. Tolovaj je s kamenom odprl kovčeg, pobral denar in prazen kovčeg vrgel na voz. Lopova sta se odbijala na kolesih. Ko sta ae ZV! kni (ilar tnho, ter jih iz Evrojie importirajo. ^^'"dlerja pripeljala k bližnjem ni icui ...... tarmerju, sta pripovedovala dogo- p njem iskal, >!|aile ,!ekle umorjeno in oropano. d. k ■vojo bojto in brzo ;; U,; ^ V n:a,,W ,n 0r°pan0- l^. Komaj je farmer čul kaj ae najti. Pakajčv.k. toči tv*sk.: JSo- j. P-'^^'J4 velicega New Yorka ' prepetilo, že jo je ubral na čilem vražiui N„P .da", a ga s -dru- Jt* ^ ^^ »trašnega umora konjiču za tolovaji, toda v Mont- gim daje! ' . malo b,ži ni nič »T^r Reynolds v ,clair je zgubil aled. Shindler je na- hudega pri t h pn,t:„h pošfnja- '"T f l-Neka znanil rop aodniji, ktera upa dobiti kih! P, poznam dop^nika kako ■lufklDJf ^ Ua*ia 16'. aV^ata lopove kmalu v peat. sreeno dekle v avojej aobi v krvi ležati z razbito glavo. Euielina je Knžna mrzlica se širi. bila 20 let atara, hči premožnih M o n tauk Poin t, 17.avg. Šte- stiiriš. v iz Mount Vernona. Imela vilo na rumeni mrzlici bolnih yo- jioznam aopi avojo trdi in mora njegova veljati, aku tudi jirav nema, ali dol>er tek mu v to. Ol»žalujem te ne samo jaz, mrogo Slovencev bivajočih j - . -t--. ... , _ ri S[ |l|jl(jJlrj|( ^ k. k J« l,ri dgamaute v vrednosti Jakov ae je pomnožilo od 2 na 7 V ? n'" 1 ". l^'OO in $500 v gotovini, ktere oeeb. Tudi število tistih, pri kterih I tremi -ti zanavltal nad i • ... • , .. . . . .. k "»»u pri truplu. Umora in bo ae pokazali znaki kužne bolezni ' -1 ' aJ la' P ro|ia sumljiv je zobozdravnik S. J.jae je zvišala od 25 na 36. Dotični Kennedy, kt*irega imajo tudi že bolniki so še vedno ua j>omožui jM»d ključem. On aicer taji in za- \ kri-arki „St. Louis". K sreči je to ■lerik tnsko vr^me, aii kd. /aniti o-lu znšesimi Qll. f vem, da pri tebi nič ne ko si na Vrhniki deveto fo štjudiral. Ali ni škoda za hla-ice, ktere si na šolskih klopeh •trgal, pa si vendar ostal „me- Jaz pravim: „Dobr. vaj „G'as Naroda", ti odkritoarčni in ae-ustrašeni zagovornik delavcev, vae zavedene delavce veže dolžnost podpirati ta naprednjaški listin njega nrednika, kdor pa hoče ostati v temnem veku, pa naj le ostane, saj Španija jeokusila dobro njegovena-• ledke. isto tak • se godi delavcem iu narodom, kteri n:ao napredni. Le skupaj delavci in njih prijatelji, kteri vemo, da smo delavci, a vemo tudi, da imamo pravico do življenja, ne samo do životarenja. Proč našimi zatiralci in iviraici! Tudi ud Jednote. go ta vi ja, daje nedolžen, toda dokazi so močno zoper njega. Pri njemu doma pričetej preiskavi ae j * pokazalo, daje Kennedy z umorjenim dekletom imel že dalj Čaaa znanj«, da sta bila tisti dan pred umorom skupaj v hotelu pri mizi, kakor tudi da sta ae skupno podala v sobo, kjer so drugi dan našli truplo. Tudi so našli pri truplu, in pozne-j.- pri K-nnedyju p'ljnrje za slednjega jako sumljive vsebine. Kennedy je 25 let atar, oženjen iu oče jedneg i otroka. Pravijo, da ao pri umorje nej našli ček za $15.000 od Kenne-dya, a ta ni bil za nič, in tega ae hotel polastiti, da ne pride v zadrege. L V vod« skočil. V New Yorku je akočil Viljem v pričo več mož v vodo, v . lišš&t , - . Murray do s* daj edina prevožna ladija, na kteri ae je kuga prikazala. Zdravniki mislijo, da je hitro razširjanje kug - jako alabo znamenje. Gover-uer Black je zahteval, da se mera kravantena raztezati čez vea tabor, kai ae pa do aedaj ui zgodilo. Domoljubnim delavcem v premislek. Stamford, Conn., 17. avg. Blizu 40 tkalcev, moških in ženskih, kteri ao štrajkali od ponedeljka bo včeraj zopet šli na dela. Štrajk ao pričeli zaradi boljše plačel Zadruga je Bklenila kontrakt za 20,000 jardov aukna za vojaške uni<» forme. Ljudem ao plačevali 6 dq 8 centov od jarda, potreba je pa cel dan trdega dela, da ae naredi 12 jardov, torej uajuruejši delavci niso mogli več zaal ožiti nego 7 I Eksplozija toplenega železa. P i 11 s V a r g, Pa., 18. avg. Pri postaji lirinton ol« novej Union žo-leapici se je včeraj večer razletel že-Jcsznični voz z stopljenim železom iz Carnegie topilnic. Tekoči deli topljenega železa so se razleteli na vae kraje. Delavec John Saboranski je bil ubit in več poslopij v bližini ae je užgalo. Železničarji se bodo pritožili. Wilkesbarre, Pa., 18. avg. Pravijo, da se bodo delavci od Delaware, Lackawanna & Western, Lehigh Valley in Philadeljihia & Reading pri ravnateljstvih dotični h železnic radi mnogih točk pritožili, kakor so storili delavci New Jersey Central železnice. Od vsake železnice so izvolili tri delegate, kteri bodo zborovali in se jiosvetovali radi pritožb, in jih potem ravna-1 nice zatreti. teljstvom imenovanih železnic pred-, kjer je spal Strap ali revolver. Chicago, 10. avg. Mrs. Julia C. Probst jo vložila pri višjem sodišču t«'žbo za lo«'-itev od svojega soproga pridigarja FlavinBJ. Prob sta. Hudobni mož jej je dal na izbiro voliti smrt, strup ali revolver. Zeua pravi, daje izvolila laudanum in le okolnost, da je malo poprejo mleko pila jej je rešila življenje. Ležala je 29 ur v nezavesti. Med tem časom je mož dvakrat pridigo-val, kakor je pozneje sam pravil. Dalje žena obdolžuje tega budnega božjega služabnika, da jo zapravil njeno premoženje. Nasprotnikn igralcev strežejo po življenju. Chicago, 17. avg. Danes zjutraj so skušali spraviti sjioti John Hill ml., kteri -?i je stavil nalogo igral-Pred oknom sobane Hill in njegova ložili. Člani železniških delavcev odločno zanikajo, da bi se jiriprav-Ijali na štrajk. Trije možje usmrteni. Philadelphia, Pa., 18. avg. Od nekega poslopja na 5. cesti blizu Buttonwood se je danes opoludne odtrgal okrajek iu podrl oder. Dva tesarja, ktera Bta delala na odru in nek mož, kteri je ravno mimo prišel, ao bili na mestu usmrteni. Tudi je bilo še sedem druzih oseh poškodovanih, eden tako močno, da bode bržkone umrl. Opustoševalna nevihta. To wand a, Pa., 17. avg. Strašna nevihta je divjala danes zjutraj po sredini našega Countvja, ka-koršne ne pomnijo kmalu ljudje. Nevihta je prišla a tako močjo, da je opuBiošila vae tobačne pridelke iu aadna drevesa. Vihar je ruval močna drevesa s korenino. V Rummerlieldu je udarila strela v neko hišo in jo upepelila, mladega moža, Chilsona po imenu pa pri priči ubila. Little Falls, N. Y., 17. avg. Vihar je tukaj razdjal mnogo po-alopij. Nekega hlapca je strela ubila. Tudi iz Nyaka, N. Y., se poroča, da je danes pojududne v Rockland divjala huda nevihta. Toča je pobila in napravila na koruzi in drugimi poljskimi pridelki ogromno škodo. Tudi sadnih dreves je vihar mnogo poruval. Strašna povodenj. Pittaburg, Pa., 19. avg. Za-točni dol meata tam kjer se izliva Sawmill-Run v Ohio reko je zadela žena, se je razpočila dinamitna bomba. Poškodovan ni bil nihče. V bližini so našli še štiri druge bombe. Hillovi prijatelji mislijo, da so napad prouzročili posestniki igralnic. 31 raz v Cliicagi. Chicago, 19. avg. Včeraj večer je nastal mrzel veter in toplomer je padel na G5 stopinj. Vreme je bilo tako neprijazuo iu pusto, da je bilr> po cestah videti kakor bi bilo mesto izmrlo. Konec mizarskega š» raj krt. Os k os h, Wis., 19. avg. Mizarski štrajk, kteri jo trajal tri mesece je na koncu, kajti Bkoraj vsi delavci so ae povrnili na svoje prostore v tovarnah. Občno ni nič znano, kakšen vspeh je imel štrajk, toda kakor je videti so tovarnarji svojim delavcem k plači nekoliko primaknili. Elektrika v rndokopih. Colorado Springs, Colo., 17. avg. Governer Adams je danes opoludne sprožil gonilno moč elektrike, ktera bode zanaprej gonila delo in razsvetljevala zlate rudnike v Cripple Creek. Sopar bodo popolnoma nadomestili z elekriko, ktera bode iz Canuon City kakih 24 milj daleč napeljana do rudnikov. Slaba poročila iz Klondika. Seattle, Wash., 17. avg. Par nik „Grace Dollar" je danes dospel iz St. Mihaela v Alaski. Pripeljal je 90 potnikov iz Dawson City, šli so Bpomladi v Klondike, Kubanci plenijo. II a van a, 19. avg. V noči 14. avg. je napadla tolpa vatašev pod vodstvom Jose Camaja vas med t trdnjavama Espana in Azcarraga. Prodajalnice iu več zaBebuih stanovanj je tolpa oplenila, hiše zažgala in se s plenom umaknila. Iz trdnjav so na roparje Btreljali, toda ni znano s kakšnim vspehom. Vstaši so streljanje vračali in jed-no stražo usmrtili. Evropejske in druge vesti. P e tr o g r a d, 17. avg. V Nišui Novgorod je minolo noč zopet nastal požar. Pogorela je do tal mestna delavnica. Trinajst trupel ao že našli v razvalinah, pa pravijo, m da še nekaj prebivalce delavnice pogrešajo. Nišni Novgorod je glavno mea to pokrajine enakega imena - ^^ in leži kakih 250 milj Beverno od ^B Moskve, ^ Iz Monakovega se poroča, da je v Wildenranna na južnem Bavarskem razsajal hud požar. 31 jjoslopij je do tal pogorelo, žalibog tudi dve osebe Bte zgubile življenje pri požaru. Wildenranna je velika vas, ki šteje 700 prebivalcev. R i m, 17. V vatikanskih krogih zagotavljajo, da papeževa bolezen vkljub sedajnih poročil ni druzega, kakor miuljiya slaboBt, da je pa ža popolnoma okreyal. Sveti oče ja prevzel zopet vsa svoja navadna opravila, iu tudi deputacije zopet Bprejema. P e t r o g r a d, 17. avg. General Mihael Gregorjevič Oernajev je nagle smrti umrl. t'ernajevse je porodil 24. okt. 1828, služil je v vojni in se udeležil več bojev. Pozneje je bil v diplo-matični službi in Bicer kot višji konzul v Belgradu. L. 1864 je kot general premagal iu osvojil Taš-kent. Potem seje ustanovil v Moskvi kot. notar in bil uajvrlejši vodja panslavističue stranke. Meseca julija 1S76 je prevzel poveljuištvu srbske armade ob Moravi, toda bil tepen pri Alekaihacu 29. oktobra. Potom je marljivo deloval za blagor Slovanov v in izvan Ruske. Car Aleksander III. ga je 1. ime- noval višjim governeijem * Taš-kentu. Ker jo pa preveč Bamoatojno postopal gaje 1. 1884. zopet odstavil. Ker je postopanje vlade v Aziji posebno pa prekokaspiško železnico v časopisih brezozirno napadal, izobčen je bil 1. 1886. iz vojnega sveta, 1. 1890. pa zopet vsprejet v armado in vbo prešne yojoe časti. Bremen, 18. avg. V Bremena oziroma Bremerhaven bo pričeli kurjači iu mornarji Štrajk in delo ostavili. Pravijo, da je položaj med omenjenimi delavci zelo resen. Upati pa je, da ae štrajk kmalu pomiri kar bi bilo v koriat kupčije tudi želeti. N e a p e 1, 18. avg. Vezuv zopet začel bljuvati, na štirih ) jih se vali žareča lava po zdol in sicer prehiti pribli jardov na uro. Kostanjeva na gori Somma ao o: srednega žrela se čaje v f /