Št. 147 (14.543) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji TrebuSI, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_____
GORICA - Drevored 24 maggio ] - Tei. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____
f onn I ID	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
14UU LIK	SPED |N ABB. POST. GR. 1170
\

PETEK, 4. MAJA 1993

Moja banka, v žepnem formatu.

DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Nemško slovo od žrtev
Predsednik republike Richard von Weizsäcker je jasno povedal, do je za solingenski zločin sokrivo vso nemško družbo - Kritike, ker se kancler Kohl ni udeležil pogrebnih svečanosti
s n ' davite v turške zastave
iti k?eSecem’ Pre'cr'te 2 nageljni obdane z venci so krste petih ev zločinskega požara v Solin-senu Vsai	-------; 1 „
siliib 1Vsai za en dan pomenile Nemčije.
razdvojene in presunjene
T>-
Yj . 0 se mladi spremenijo v DaH^Ce in morilce, krivda ne v_i.e nanje, temveč na nas, ki šol1Vamo na vzgojo, na družine in n e’ na združenja in skupnosti, npn?fiS P°litike.« Grenke besede Vn ?/'ePa predsednika Richarda v Y^eizsäckerja so se kot rezilo Ud 1 6 V zavest oblasti, ki so se P°grebne slovesnosti v
uilSamv eji.: sliSa1la jih je turSka
Upr, d’ Kl ni smela v mošejo, z Porednim televizijskim preno-(a Pa 80 segle v zavest večine j.emcev. »Umori v Möllnu in So-nJeou,« je jasno poudaril n6mski predsednik“ »niso
osamljena zločinska dejanja, temveč so se porodili v ozračju desničarske skrajnosti.« Richard von Weizsäcker je prav talsp jasno zahteval dvojno državljanstvo za turške priseljence. Te njegove besede pa niso mogle omiliti ogorčenja Turkov in ne samo njih, da je kancler Kohl ostal v Bonnu, ker ga moti »pogrebni turizem«. Kancler je poskusil popraviti svoj spodrsljaj in je napovedal sklicanje vsedržavne konference o vprašanju nasilja do tujcev, kljub temu pa so nanj včeraj dobesedno deževale kritike tudi iz vrst njegove demokršCanske CDU.
V Čast solingenskim žrtvam so se pet minut pred dvanajsto v Köl-nu oglasili zvonovi vseh cerkva in tovarniške sirene. Ustavili so se mestni avtobusi in vozniki so prebrali potnikom solidarnostno izjavo. NemCija je vsaj za en dan oti-
pljivo dokazala, da sočustvuje s svojci žrtev in da najodločneje obsoja neonacistično nasilje. To pa ni dovolj za tisoCe turških priseljencev, ki so tudi vCeraj v raznih nemških mestih protestirali in zahtevali, da krivce izsledijo. Turki ne morejo preboleti dejstva, da so preiskovalci sprva objavili fotorobote domnevnih osumljencev in jih takoj nato umaknili. V zaporu je torej le 16-letni Christian Riha, ki ga skušajo zdaj vsi prikazati kot zagrenjenega iztirjenca z desničarskimi simpatijami.
Pogrebne slovesnosti za petimi žrtvami so se zaCele že zjutraj v Solingenu pred poslopjem, kjer so plameni zadušili pet mladih življenj in na katerem sta viseli nemška in turška zastava ter prapora Severnega Porenja-Westfalije in solingenske občine. (Fotokolor: AP)
Hamburg preživel hudo uro
HAMBURG - Ce je prejšnja noc po zaslugi policijskih okrepitev in močnega naliva minila v Solingenu brez hujših zapletov pa tega ne moremo trditi za Hamburg. Po miroljubni manifestaciji veC kot 5 tisoč Turkov, ki so zahtevali
kaznovanje neonacističnih nasilnežev, je to hanseatsko mesto predsinoCnjim doživelo svojo hudo uro. Turška mladina se je ob podpori levičarske domače mladeži prepustila nasilju in simboličnemu zažiganju nemških zastav (na sliki AP).
Sedem mrtvih v eksploziji v čistilnici
Sedem delavcev je včeraj umrlo, 17 pa jih je bilo ranjenih v eksploziji v čistilnici Agip petroli v Milazzu na Siciliji. Obrat spada med 695 »nevarnih« gospodarskih objektov v Italiji.
........................stran 2...
Budin: DSL ponuja realne možnosti za izvolitev Slovencev
Dosedanji deželni svetovalec Miloš Budin je prepričan, da je DSL edina stranka, ki realno ponuja možnosti za izvolitev slovenskih kandi
........................stran 3...
Pogovor s kadidatoma SSk in DSL za goriški pokrajinski svet
Nosilec liste SSk za pokrajinski svet v Gorici Damijan Terpin in kandidatka DSL Aleksandra Devetak upata v uspeh, ki bi potrdil dosedanje slovensko predstavništvo v goriškem pokrajinskem svetu.
Goriška SKGZ o volitvah
SKGZ v Goriči poziva slovenske volilce, naj podprejo slovenske kandidate in stranke, ki podpirajo zahteve naše narodne skupnosti, še posebej vabi volilce, naj za deželni svet oddajo preferenco za doberdobskega župana Marija Lavrenčiča na listi DSL, ki ima možnost uveljavitve.
..................... stran 7...
Trčila tanker in tovorna ladja
Sedem mrtvih in dva pogrešana je obračun včerajšnjega trčenja med britanskim tankerjem British Trent in liberijsko tovorno ladjo Western Winner deset milj pred belgijsko obalo.
stran 23.
Kitajska:
vrnitev
ŽIVAHNO NA SLOVENSKIH CESTAH
Padavine so povzročile rekordno število prometnih nesreč in ■ glavobolov
Samo v Ljubljani so vozniki trčili 50-krat
LJUBLJANA - Težko pričakovani dež je na cestah povzročil nemalo težav. Povsod po Sloveniji je bilo zaradi spolzkih cestišC in premajhne zbranosti voznikov veliko trkov in naletov vozil. Samo v Ljubljani in okolici je bilo danes 50 prometnih nezgod, kar je visoko nad običajnim dnevnim povprečjem. Na srečo pa je bila posledica velike večine nesreč le zmečkana pločevina. Da bi promet potekal Čimbolj neovirano, so policijske postaje za polovico okrepile patrulje. Edini daljši zastoj je bil na magistralki pri Lukovici, kjer je žaradi prevrnjenega priklopnika promet zastal za veC kot dve uri. (A. 2.)
Ustrelil osem vojakov, nato še sebe
BEOGRAD -Devetnajstletni Jožef Meneder, ki je v Vranju v južni Srbiji služil vojsko, je v zgodnjih jutranjih urah v Četrtek z brzostrelko pobil osem tovarišev in jih pet ranil, potem pa ustrelil še sebe. Meneder, po rodu iz Subotice, je pobegnil iz vojaškega zapora, kamor so ga poslali zaradi žaljenja sotovarišev, z železnim drogom moCno ranil stražarja, si priboril brzostrelko, vdrl v spalnico in pobil speCe tovariše. Dejanje je storil v stanju zmanjšane prište-vnosti, se glasi uradno vojaško sporočilo, ki ga je poveljstvo jugoslovanske vojske posredovalo tiskovnim agencijam. (Reuter)
HRVAŠKA / ODNOSI S SLOVENIJO
Zagreb bi sporna vprašanja raje urejal sporazumno kot z arbitražo
Spravljiv nastop zunanjega ministra
Gordana Gojak in Gojko Marinkovič
ZAGREB - »Odprta meddržavna vprašanja si bomo s sosednjo Slovenijo prizadevali reševati v umirjenem tonu in ob spoštovanju vseh medsebojnih interesov,« je izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci novi hrvaški minister za zunanje zadeve dr. Mate GraniC, že šesti šef diplomacije v zadnjih treh letih. Odnose s Slovenijo je uvrstil med prioritetne dejavnosti hrvaške diplomacije. Pri tem je mejo v Piranskem zalivu označil kot edini stvarni problem pri določanju mejne Črte med obema državama. »Prizadevali si bomo, da bomo ta problem rešili sporazumno v obojestransko zadovoljstvo.
Mednarodno arbitražo bomo zahtevali samo, Ce se ne bomo mogli sporazumeti v mirnih pogajanjih,« je pojasnil dr. Mate GraniC.
Minister za zunanje zadeve je omenil tudi problem lastništva, kar naj bi reševali po naCelu re-ciprocitete.
O odnosih med Slovenijo in Hrvaško je v Zagrebu razpravljal tudi zunanjepolitični odbor saborskega predstavniškega doma. Namestnik zunanjega ministra dr. Ivo Sanader je še odločneje od svojega nadrejenega zahteval izboljšanje odnosov med Ljubljano in Zagrebom. Po njegovem mnenju bi morala Hrvaška Sloveniji omogočiti dostop do mednarodnih voda. V zameno pa naj bi zahtevali odpravo administrativnih ovir med Zagrebom in Šentiljem ter med Reko in Trstom. Obtožil je Italijo, da spretno izrablja spore med Ljubljano in Zagrebom, poleg tega pa me-Ce Hrvaški polena pod noge v mednarodnih ustanovah.
SEJEM / DRAŽBA
Prodanih pet del
Ob zaključku tretjega mednarodnega sejma sodobne umetnosti in antikvitet tudi dražba
Gvaš ISTRANKA Franceta Godca na dražbi
(Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
LJUBLJANA - Na sejmu AAF - Ars Antiques Fair, ki je od 30. maja potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je v okviru 55 razstavljalcev (galerij in antikvariatov) iz devetih držav predstavilo 250 priznanih umetnikov. Ob zaključku sejma je potekala tudi dražba umetniških del in starin, ki jo je pripravilo in vodilo podjetje Interakcija. Slo je za 62 umetniških del tujih in domačih ustvarjalcev. Estimacij-ske cene, ki so se gibale med 300 do 8.000 nemških mark v tolarski protivrednosti, so predstavljale okvirno pričakovano ceno del, medtem ko so bile izklicne cene v povprečju od 20 do 30 odstotkov nižje. Kljub velikemu številu obiskovalcev, predvsem radovednežev, so bile prodane le štiri slike in ena fotografija. NajveC denarja je bilo odštetega za sliko Budimpešta madžarskega umetnika Antala Ber-kesa. (I. S.)
Petek, 4. junija 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
NOVICE
Nova odkritja sodnikov v podkupninskih preiskavah
TURIN - Sodniki iz Lugana so zaplenili Švicarski račun, ki ga je bil odprl pred letom umrli predstavnik turinske KPI Antonio De Francisco in nanj položil podkupnino za 250 milijonov lir, ki naj bi jo bila plačala družba Cogefar Im-presit za depurator Po-Sangone. Obstoj tega računa je vCeraj potrdil tudi Primo Greganti, dostop do raCuna, poimenovanega »Idea« pa naj bi imel Giancarlo Quagliotti, ki je bil do leta 1983 načelnik svetovalske skupine KPI v turinskem občinskem svetu. Izvedelo se je tudi za obstoj še enega Švicarskega raCuna KPI, poimenovanega »Sorgente«, katerega naslovnik naj bi bil - kot v primem računa »Gabietta« - Greganti.
Torinsko pravdnistvo je medtem poslalo že drago jamstveno obvestilo na naslov poslanca PSI Giuseppa Garesia, ki naj bi bil prejel podkupnine od družbe Fiat Impresit. V Milanu pa se je včeraj sodni policiji predal pooblaščeni upravitelj družbe Italtel Salvatore Randi, na raCun katerega so milanski sodniki izdali nalog za preventivni pripor zaradi korupcije. Bremenijo ga, da je izplačal 3, 8 milijarde lir podkupnine ge-ralnemu direktorju državne telefonske družbe Giuseppeju Parelli.
V Catanii sta se vCeraj predala draga dva izmed osmih bivših pokrajinskih odbornikov, za katere so sodniki izdali naloge za preventivni pripor pod obtožbo izsiljevanja. Gre za socialista Nun-zia Giardinara in Cirina Torrisija, medtem ko se Se vedno skrivajo trije demokrSCanski odborniki in načelnik njihove svetovalske skupine v pokrajinskem svetu. Trinajst nalogov za preventivni zapor so sodniki v Catanii izdali po pričevanju podjetnika Francesca Finocchiara, ki je izjavil, da je demokristjanom plaCal dve milijardi lir, socialistom in republikancem tri milijarde, 500 milijonov pa bivšemu poslancu KD Antoniu Dragu.
Z junijem cenejša uporaba telefonske kartice
TRST - Telefonska družba SIP je s 1. junijem ukinila dodatek 250 lir, ki je veljal za vsak telefonski klic s telefonsko kreditno kartico, kar pomeni, da se je njena uporaba pocenila. V obdobju med junijem in novembrom pa SIP povrhu ne bo zaračunavala naročnine v znesku 1000 lir, Ce bo lastnik kartice mesečno porabil vsaj pet enot telefonske tarife.
S to pobudo želi SIP prispevati k Sirjenju uporabe telefonske kartice za klice z javnih telefonskih naprav. Ta sodoben pripomoC je namreč za uporabnika zelo priročen, saj lahko telefonira od koderkoli brez Časovne omejitve in iskanja drobiža. Kdor bi si želel omisliti telefonsko kartico, se lahko obrne na komercialiia okenca družbe SIP ali na telefonsko številko 187.
MILAZZO / STRAHOTNA NESREČA NA DELU
Eksplozija v čistilnici 7 mrtvih, 17 ranjenih
»Ognjena žoga zajela delavce med kosilom«
MILAZZO (MESINA) - Sedem mrtvih in 17 ranjenih je tragični obračun včerajšnje strahovite eksplozije v Čistilnici podjetja AGIP Petroli v Milazzu v pokrajini Mesina na Siciliji. Nesreča na delu se je pripetila v Čistilnici Mediter-ranea, ki spada med najbolj nevarne gospodarske objekte v Italiji. V obratu so že dalj Časa opravljali vzdrževalna dela, da bi objekt posodobili, vse to pa ni nie pomagalo.
Eksplodiralo je malo pred 13.30. Večina delavcev je bila takrat v menzi na kosilu, kar je pravzaprav »omililo« razsežnosti tragedije. Prizorišče eksplozije je bil del objekta ob enem
od pomolov, kjer s tankerjev pretovarjajo surovo nafto. Pričevanja očividcev o vzroku nesreče so dokaj protislovna: po mnenju nekaterih preživelih naj bi eksplozijo zanetilo uhajanje plina iz enega od tamkajšnjih skladiSC, po mnenju drugih naj bi se vžgalo v ceveh gorilnega olja, ki vodijo v Cistilico.
Tragedija se je dogodila v hipu: strahoviti pok, ki so ga slišali nekaj kilometrov stran, je zanetil ognjeno žogo, ki jo je zračni val razširil na bližnje objekte. Plameni (skupno se je vnelo kakih 5.000 kilogramov surove nafte) so zajeli skupino kakih 70 delavcev, ki so kosili tam v bližini na prostem, v
senci Čistilnih naprav. Trije so zgoreli na mestu, štirje drugi so umrli nekaj ur kasneje po mučnih bolečinah. Sedemnajst ranjenih so z rešilci prepeljali v bolnišnico, kjer se jih nekaj še bori za življenje zaradi opeklin po večjem delu telesa.
Ob uri nesreče sta ob pomolu dva tankerja pretovarjala surovino. Kapitana sta na vrat na nos oddaljila ladji z objekta v zaliv, da bi se izognili morebitnemu razširjenju plamenov na plovili. S kraja nesreče se je začel valiti v nebo gost Crn dim, ki so ga opazili daleč naokrog. Nekaj minut po eksploziji so bili že na delu gasilci Čistilnice, katerim
so prihiteli na pomoč tudi kolegi iz Milazza in drugih bližnjih mest. Njihov poseg je bil učinkovit: po uri dela so bili plameni pogašeni.
Medtem se je pred Čistilnico zbrala množica domačinov, sorodnikov uslužbencev in radovednežev, ki so želeli izvedeti za usodo znancev in njihovih dragih. Pripovedi zaposlenih, ki so preživeli nesrečo, so bile pretresljive. »Bilo je, kot, da bi uboge delavce zajela velikanska ognjena žoga; zanje ni bilo pomoči,« je izjavil eden od preživelih.
NesreCa na že toliko krat prizadeti Siciliji, je pretresla Italijo. Predsednik vlade Ciampi je pozval prefekta iz Mesine, naj izrazi njegovo solidarnost družinam umrlih. Minister za okolje Valdo Spini je nekaj ur po nesreči odpotoval na Sicilijo, da bi se na lastne oci prepričal o posledicah eksplozije. Ob odhodu je izjavil, da že pripravlja nov ukrep za povečanje varnosti v italijanskih industrijskih objektih.
Čistilnici Mediterra-nea v Milazzu zaposluje skoraj 600 delavcev, kakih 1.500 pa jih je zaposlenih v podjetjih, ki opravljajo svoja dela za Čistilnico. Letna zmogljivost Čistilnice znaša 8 milijonov ton.
V Italiji kar 695 »nevarnih« gospodarskih obratov
MILAZZO - Včerajšnja nesreCa v Čistilnici Mediterranea postavlja spet v ospredje vprašanje varnosti v industrijskih objektih. Po mnenju sindikatov je bila to »napovedana nesreča«. Čistilnica v Milazzu je bila namreč na spisku 695 najbolj nevarnih gospodarskih objektov v Italiji, med temi je kar 300 Čistilnic, kar jasno dokazuje, kako nevarne so tovrstne naprave. Od teh 300 Čistilnic jih je kar 89 na Siciliji.
Na lestvici dežel z najbolj »ne-vamimi objekti« žalostno prednja-
ci prav Sicilija s kar 156 rizičnimi obrati. Sledita Lombardia (lil) in Veneto (60). Furlanija-Julijska krajine je s 7 nevarnimi obrati na repu te nezavidljive lestvice.
Po ocenah Združenja okolje in delo je v omenjenih 695 rizičnih industrijskih objektih zaposlenih nad 10 tisoč ljudi, ki so v latentni smrtni nevarnosti, kar milijon državljanov pa tvega telesne poškodbe. Včerajšnja nesreCa v Milazzu je sploh najhujša dosedanja tragedija v italijanskih Čistilnicah.
RIM / PO NAJDBI FIATA 500 Z RAZSTRELIVOM
TRST / POJASNILO ZAKLADNEGA MINISTRSTVA
V pripravi je identikit neke sumljive osebe
Sindikati CGIL, CISL in UIL zahtevali učinkovitejše varnostne ukrepe - Izjavi Del Turca in Occhetta
RIM - V ulici Sabini sredi rimskega zgodovinskega jedra, kjer so predvčerajšnjim odkrili z razstrelivom nabit fiat 500, ne govorijo o drugem kot o spodletelem atentatu, ki bi lahko povzročil pravi pokol. Osebje zavoda Banca commerciale italiana, podjetniki in stanovalci so zaprepadeni, Ceš, v najbolj rizičnem mestu Italije živimo, strah nas je. Toda peklenski stroj je bil menda tako naravnan, da bi počil ponoči, da torej ne bi bilo žrtev. Sicer pa so preiskovalci sila zapeti, le javni tožilec Giorgio Castellucci je govoril z novinarji: bolj kot za koordinirano akcijo ustrahovanja v organizaciji mafije ali mednarodnih terorističnih
organizacij naj bi šlo za delo rimskega podzemlja; seveda ne gre izključiti povezave z atentatoma v ulici Fauro v Rimu in s pokolom v Firencah.
Pozneje je iz preiskovalnih vrst pronicnila vest, da pripravljajo karabinjerji identikit moškega, ki so ga videle nekatere priče, kako je predvčerajšnjim zjutraj sumljivo krožil na kraju, kjer so našli fiat 500. Tudi to, za kakšen peklenski stroj je Slo, še ni povsem znano: menda je ugotovljeno, da so nabasali avto z desetimi kilogrami anfoja, toda nekateri omenjajo 500 gramov razstreliva T4, povezanega z radijsko vodenim detonatorjem, opremljenim z elektronskim spominom, ojače-
valcem impulzov in relejem; takšno bombo pa zna sestaviti samo profesionalec.
Na zahtevo sindikatov CGIL, CISL in UIL se je sešel pokrajinski odbor za red in javno varnost. Sindikalisti so v navzočnosti prefekta, kvestorja, poveljnikov karabinjerjev in redarjev ter občinskega komisarja pozvali k učinkovitejšim preventivnim varnostnim ukrepom (tudi prek informatizacije javnih uprav).
Tajnik PSI Del Turco je označil spodleteli atentat kot napad na institucije, vodja DSL Oc-chetto pa pripisal zdajšnje dogajanje tistim, ki so zakrili odgovornosti za vse pokole od milanskega Trga Fontana naprej.
Lastniki zapuščenih nepremičnin v Hrvaški so prejeli odškodnino
TRST - Sest hrvaških državljanov je nedavno tega naslovilo pristojnemu uradu rimskega zakladnega ministrstva pismo, v katerem pojasnjujejo, da stanujejo v nepremičninah, ki so bile nekdaj last Italijanov, in želijo vedeti, ali so bivši lastniki po preselitvi v Italijo prejeli zanje odškodnino. Ministrski funkcionar je na vprašanje odgovoril pritrdilno: vsak lastnik je dobil za opuščeno dobrine odškodnino, ki jo predvideva italijanska zakonodaja.
Odgovor je bil torej jasen, nedvoumen, vendar ne za vse: predsednik Federacije združenj istrskih, reških in dalmatinskih ezulov in zdajšnji desničarski kandidat za predsednika tržaške pokrajinske uprave Paolo Sar-dos Albertini, ki se mu dobrika tudi skrajna desnica, je zahteval še dodatna pojasnila oziroma je razumel ministrski odgovor kot potrdilo, da omenjene nepremičnine niso veC v posesti nekdanjih lastnikov. Ministrstvo pa nikakor ne soglaša s takšnim tolmačenjem (»odškodnina še ne pomeni dokončne odtujitve neke dobrine, ki je
mogoča edinole z njeno prodajo ali pa prostovoljno oddajo«): ko bi bilo tako, potem ne bi bila možna veC nobena sporazumna revizija obstoječih meddržavnih pogodb.
Zakladno ministrstvo je s tem svojim odgovorom seznanilo tržaškega državnega podtajnika Sergia Colonija, ki je to povedal novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci o industrijski krizi na Tržaškem (o tem pišemo na drugem mestu) in pikro ocenil tako ravnanje Sardosa Albertinija, ki bi se spet rad polastil Istre, kakor in Se bolj neofašista Roberta Menie, ki zahteva, da se vrne Italiji kar vsa dalmatinska obala. »S takšnimi zadevami se ne gre Šaliti,« je naglasil podtajnik Coloni in pripomnil, da bo potrebno razrešiti lastninsko vprašanje po zakoniti poti in v popolnem dogovoru s slovensko ter hrvaško vlado, »ki seveda ne moreta prepovedati prodaje nepremičnin tujim državljanom, sicer bi ravnali v kričečem nasprotju z ustreznimi pravili Evropske skupnosti, v katero pa obe državi želita vstopiti.«
H 1 1 MILIJONOV ITALIJANOV NA VOLIŠČ/O"
Dokaj pomembna volilna preizkušnja
Prvič z novimi volilnimi pravili - Kako bodo podkupninske afere vplivale na volilni izid?
Vojmir Tavčar	__
RIM - Upravne volitve v Italiji so vselej pomemben test, še zlasti ko zadevajo »velik« vzorec italijanske javnosti. Tokratne upravne volitve pa so še pomembnejši test od dosedanjih. In to iz veC razlogov: zadevajo velik vzorec (11 milijonov vo-lilcev, dobro petino italijanskih volilnih upravičenčev), so porazdeljene po vsej državi in torej lahko izmerijo politični utrip celotnega »škornja«, predvsem pa so to volitve z novimi pravili in torej poskusni test tudi za morebitni vsedržavni volilni zakon. Nobenega dvoma ni namreč, da bodo izidi 6. in 20. junija vplivali tudi na odločitve parlamenta glede pravil, s katerimi bodo italijanski državljani izbirali svoje vsedržavne predstavnike in vlado.
Volilni zakon za krajevne uprave je bil dokončno sprejet le pred dvema mesecema po dolgi bitki med strankami, ki so se opredelile za tako spremembo pravil (KD, PSI, DSL, PRI) in skrajno levo ter skrajno desno opozicijo, ki sta se takemu zakonu upirali. V italijansko volilno prakso vnaša precej novosti, med katerimi pa velja opozoriti predvsem na večinski princip za vse občinske in pokrajinske uprave, neposredno izvolitev župana, volitve v dveh krogih (v prvem je izvoljen samo kdor doseže absolutno večino glasov). Volilci bodo torej poleg župana lahko vsaj v določeni meri izbirali tudi večino, ki naj ga podpre v njegovem upravnem delu. Prekratek Cas na razpolago je najbrž glavni vzrok za to, da sedanji volilni sistem ni poenostavil politične scene občinskih stvarnosti, paC pa jo v nekaterih primerih celo zakompliciral, ker kandidirajo Številne liste, v nekaterih primerih še številnejše kot prej s pro-porCnim sistemom. Najbrž pa gre za začetniške težave, ki bodo v prihodnje premošCene, še zlasti, Ce bodo na osnovi izkušenj odpravljene nekatere napake volilnih pravil. Vsekakor pa javnomnenjske raziskave (merijo predvsem temperaturo v treh simbolnih mestih kot so Turin, Milan in Catania) kažejo, da imajo ljudje že sorazmerno jasne pojme in se v izbiranju za župana usmerjajo predvsem k ljudem, ki jim vzbujajo zaupanje, ne glede na njihovo politično, predvsem pa ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. Tako kaže, da se bosta v Milanu v dragem krogu potegovala za župansko mesto predstavnik levice Nando Dalla Chiesa (poleg njegove matične Mreže, ga podpirata Se SKP in DSL) in predstavnik Severne lige Marco Formentini, v Turinu bivši župan Diego Novelli (podpirata ga matična Mreža in SKP, ima precejšnjo simpatijo vo-lilcev DSL) ter predstavnik naprednih reformističnih sil Valentino Ca-stellani (izraz Segnijeve grupe, republikancev, DSL), v Catanii pa bivši župan Enzo Bianco (prav tako izraz naprednih reformističnih sil) in Claudio Fava (Mreža in SKP).
K temu pa velja dodati še drago ugotovitev. Izbruh podkupninske afere je skupno z določili novega zakona prisilil vse kandidate k izredno skromni propagandi, k iskanju osebnega stika z volilci in ne k buCnim televizijskim reklam-
nim kampanjam, kar znatno omejuje možnosti manj znani kandidatov.
Mimo teh aspektov pa bodo volitve zanimive predvsem po njiho politični vsebini in po tem, kako se bodo na njih odrezale tradicionalne stranke, Severna liga in nova zavezništva. Izidi deželnih volitev v Dolini Aoste so, ob vsej svoji speci' fiCnosti, pokazale, da upada zaupanje volilcev v vsedržavne stranke. Hudo sta bili poraženi predvsem KD in PSI, a tudi DSL se ni odrezala zelo uspešno, medtem ko so se ob krajevni Union Valdo-taine uveljavili zeleni in Liga. B° tudi v nedeljo tako? Bodo izidi res potrdili, da se parabola tradicionalnih strank, ki so 40 let dominirale italijansko politično sceno, močno nagiba k zatonu? To je eden od pr( vih zanimivih odgovorov, ki jih vsl pričakujejo.
Drugi odgovor (Čeprav gre samo za omejen test), je v kolikšni meri so lahko uspešna zavezništa naprednih reformističnih sil, ki v Turinu in Catanii nastopajo s skupnim kandidatom. Ti izidi bodo z odgovorom na zgoraj nakazano vprašanje, prisilili predvsem vodstvo DSL k razmišljanju in izbiranju. Tokrat se hrast predstavlja p0) nekod s svojim simbolom, v večini primerov pa v različnih zavezništvih, ki so - kot v primeru Turina in Catanie - usmerjeni k reformistični levici (združujejo sile, ki naj bi napajale morebitno Demokratično zavezništvo), drugod pa - kot v Mila' nu - k iskanju dialoga z opozicijsko levico Mreže in Stranke komunistične prenove. V oblikovanju kandidatur in zavezništev je DSL izključila le združevanje z Ligo in s KD, katerima je alternativna sila. ^ prihodnje pa ta razpetost med levim reformizmom in opozicijsko levico ne bo najbrž veC možna. Pa tudi za Severno ligo so volitve pomembna preizkušnja. Zlasti v neštetih manjših občinah na Severu bo izid volitev pokazal, ali se je Liga zakoreninila, ali pa je bila bolj muha enodnevnica in izraz splošnega antipartitokratskega protesta. PolitiCi test pa sta za Ligo predvsem Turin in Milan. Se posebno v lombardijskem glavnem mestu bodo volitve povedale, ali je Liga res sposobna združiti upravno koalicijo in prevzeti župansko mesto, ki je po merilih prve republike veljalo vsaj kot eno minstrstvo. Ce ji to ne uspe, bo dokaz marginalnosti Lig6 in dejstva, da so glasovi zanjo dejansko zamrznjeni v hladilniku sterilnega protesta.
Drugačne odgovore pričakuje Krščanska demokracija. Predvsena odgovor, v kolikšni meri volilci verjamejo v Martinazzolijevo pre( navijanje stranke, v kolikšni meri upoštevajo pozive k politični enotnosti katolikov, v kolikšni meri lahko stranka po viharju podkupninske afere še ohranja vlogo osi političnega sistema.
Vsi ti odgovori, še zlasti Ce bodo jasno berljivi, bodo nedvomno vplivali na ravnovesja in izbire parlamenta tudi za oblikovanje vsedržavnih volilnih pravil. Pokazali pa bodo tudi, ali je vsaj v zavesti ljudi Italija že na poti od prve k drugi republiki.
BARI / PO UBOJU ITALIJANSKEGA RIBICA
Ribiško ladjo so izpustili
Je bila samo tragična pomota? - Tanjug poroča drugače
BARI - Jugoslovanske (srbsko-Crnogorske) oblasti so vCeraj ponoči dovolile apulijski ribiški ladji »Antonio e Siponti-na« vrnitev v Italijo. Od poveljnika in dveh elanov posadke (tretjega -56-letnega Antonia Gi-ganteja - so, kot znano, ubili, in Četrtega lažje ranili) niso zahtevali nobenega plačila globe in se jim celo oprostili. Kaže, da je kapitan izvidniške-ga Čolna, s katerega so streljali na ladjo, obupan, kar naj bi pomenilo, da je slo res za tragično pomoto pri izvrševanju dolžnosti. Potem
ko je agencija Tanjug sporočila, da je jugoslovanska vojska napadla italijansko ladjo, ker je plula v njenih vodah, ker se kljub temu ni hotela ustaviti in je skušala pobegniti v mednarodne vode, je ranjeni ribic, 20-letni Crescenzo Minervi-ni potrdil namestniku državnega tožilca v Bariju Alessandru Messini, da ladja ni bila v Črnogorskem morskem pasu in da jo je izvidniški Čoln prestregel brez vsakega vnaprejšnjega opozorila. Messina bo zahteval pri preiskavi tudi sodelovanje Črno-
gorskih sodnih oblasti in morda sestavo mednarodne sodne komisije.
Do izpustitve ladje in posadke je prišlo po ostrem protestu zunanjega ministra Beniamina Andreatte pri Črnogorskem kolegu Miodragu Lekiču. Minister za trgovinsko mornarico Raf-faele Costa je medtem odredil, da bo moralo šest italijanskih izvid-niških Čolnov iz Ancone in Barija odslej ščititi ribiške ladje pred Črnogorsko obalo, hkrati pa nadzirati spoštovanje pravil o plovbi v mednarodnih vodah.
TRST / BOGAT PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV OB POMEMBNI OBLETNICI
h
SNetnica Partizanskega dnevnika
TRST - Letos novembra bo poteklo petdeset let od začetka izhajanja slovitega Partizanskega dnevnika, edinstvenega primera v evropskem osvobodilnem in odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno. Za proslavitev te zgodovinske petdesetletnice je bil ustanovljen pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki SKGZ, bivših borcev, aktivistov in invalidov NOB, kulturnih in športnih društev ter seveda Primorskega dnevnika kot neposrednega naslednika Partizanskega dnevnika.
Odbor je že izdelal program proslav, katerim želi dati Cim širši odmev med
našimi ljudmi v povezavi tudi z dragimi zgodovinskimi dogodki, ki so v prelomnem letu 1943 bili odločilni za nadaljnji razvoj in krepitev narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Na sestanku, ki je bil v sredo v Prosvetnem domu na Opčinah in katerega se je udeležilo lepo število bivših borcev in aktivistov iz kraških vasi, so predstavniki pripravljalnega odbora predstavili program načrtovanih proslav, med katerimi bo prva že 4. julija na Vrhu na Goriškem, v sodelovanju z domačim kulturnim društvom Danica in na kateri bo sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor, za november pa
je predvidena svečana akademija v tržaškem Kulturnem domu z udeležbo pomembnih gostov tudi iz matične Slovenije in med njimi še živečih glavnih urednikov Partizanskega dnevnika. V okviru proslav so predvideni govori, razstava partizanskega tiska, spremne kulturne in športne prireditve ter družabnost.
Iz vrst udeležencev openskega sestanka so prišle še dodatne misli in predlogi, kako Cimbolje izpeljati načrtovane proslave.
Na sliki (foto Križman-cic/KROMA) udeleženci pripravljalnega sestanka v openskem Prosvetnem domu.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Petek, 4. junija 1993
m
DEŽELNE VOLITVE / POGOVOR S KANDIDATI
Budin: DSL nudi možnost za izvolitev Slovencev
\/ manjšini ne gre improvizirati, izdelati je treba novo politično strategijo - No Pokrajini podporo Codegi
TRST - Milos Budin,
Ravenski kandidat DSL
T Trstu za deželni svet, 1®?a konkretne možno-® i za ponovno izvoli-ev- V deželno skupSči-
0	je bil prvič izvoljen Pred petimi leti. Za iz-
°litev seveda nujno Potrebuje glasove in Posebno preference. , ajprej smo ga vprašali ^aj si kot slovenski ^didat DSL pričakuje °d nedeljskih deželnih volitev?
Kot slovenski kandi-aat si želim uveljavitve aase narodnostne skupnosti in razmer, ugodno za sožitje. To bomo osegli, ce bomo izvoli-!naSe predstavništvo v sželni in pokrajinski SVet. Ce v tem ne bomo Uspeli, bo to za Sloven-Ce poraz. Samodokazo-Valni volilni rezultati rez izvolitve bi bili namreč žalostna tolaž-ua, ki bi zgodbo zaklju-Clla 2e7. junija.
. Na volitvah zmagaš ln to za nekaj let, Ce ko-®a izvoliš! DSL ponuja Manjšini konkretne prožnosti in jih velja okoristiti: kolikšna je naša resnična želja po večji strnjenosti, bomo Vldeli v nedeljo. Slo-penski preferenčni glas )e tokrat lahko izredna Priložnost.
. Poleg tega moramo izvoliti Codego na prvo ali drugo mesto na pokrajinskih volitvah. Dru-8aCe bomo morali izbirati med bolj in manj desnim kandidatom. S Codego pa bomo lahko v balotaži 20. junija Premagali nacionalistične sile in zaceli v trstu novo stran.
Katere so bistvene točke vašega volilnega Programa?
V predvolilnem času piSejo vse stranke vse-obsegajoCe programe,
1	so si zelo podobni, Ker so generični. Zato bom tu na kratko rekel, da slonijo tudi naši Programi na politiki s°2itja, priznavanja in spostovanja naših pravdo. na uveljavljanju vloge prijateljskega so-
elovanja nase dežele s aosedi, na pridobivanju eželi večjih kompe-ertc z decentralizacijo, a smo za bolj uravnovešen razvoj, da smo za dov deželni volilni I °n (za sedanjega je 8 asovala sedanja veci-da od KD do SSk) itd.
Vsekakor pa bi rad Podčrtal, da je že v dej-s vu, da nudimo stvar-do možnost za izvolitev .ovenča, zgovoren °Kaz o usmeritvi našega programa.
Zajamčeno zastopo-Jyvo manjšine v izvolje-
nih telesih. Gre za geslo brez vsebine ali za kaj veC?
To vprašanje ni tako enostavno, kot so ga nekateri prikazali; Ce je vsebina slabo zastavljena, je lahko to ža manjšino celo nevarno. Prav zato je nujno, da povemo Cim točneje, kaj v resnici hočemo. Doslej smo to povedali le DSL in SKP, ki smo v parlamentu predlagali zadevne podobne amandmaje volilnemu zakonu, p katerem je začela razprava.
Predlog DSL, Ce ga bo parlament sprejel, bo nudil Slovencem možnost, da z relativno povezanim glasom izvolijo v Rim Slovenca, ki bo neposredno predstavljal našo manjšino, a tudi veC kot samo njo - torej demokratično prebivalstvo mešanega
teritorija nasploh. Tako bo tudi kot Slovenec močnejši.
V tej volilni kampanji ni bilo slišati polemik na levici (med SKP in DSL), posebno med Slovenci ne. Ni to dober znak za nove boljše odnose na levici?
Je. In sploh upam, da gremo naproti večjemu povezovanju celotnega naprednega tabora, v Italiji in pri nas. To povezovanje pa je zdaj že bistveno, ker v Italiji zapuščamo dosedanji režim, a ne vemo še, kako in s Cim ga bomo zamenjali. Tej državi pa mora nekdo demokratično, pošteno, pravično in učinkovito vladati. Strnjenost demokratičnih sil na osnovi Cim jasnejših programov za to državo je torej danes temeljnega pomena. Dosedanji
Občinska svetovalka A. Kalc v podporo Codegi in Budinu
TEST - Tržaška občinska svetovalka Anamarija Kalc je v izjavi za tisk poudarila odločilni pomen nedeljskih pokrajinskih volitev, ko bomo odločali, katera dva kandidata bosta Sla v balotažo 20. junija. »Vse projekcije kažejo,« je rečeno v izjavi, »da je gotov le kandidat Liste za Trst medtem ko se za drugo mesto borijo kandidati Severne Lige, MSI, DC in Franco Co-dega, kandidat SirSe laične, napredne koalicije. Drugi kandidati nimajo nožnostil! Vsak volilec se mora zavedati, da je tokrat njegov glas izredno pomemben in da se bo pokmjinska vlada snovala le na volilnem rezultatu. Slovenski volilci naj zato s svojim glasom pripomorejo, da doseže Franco Codega pivo ali drugo mesto, samo tako bomo preprečili, da bomo momli 20. junija zbirati med kandidatoma, ki nam nista naklonjena!«
Glede deželnih volitev pa Anamarija Kalc pravi, da ima največ možnosti za izvolitev med Slovenci kandidat DSL. »Tudi v tem primeru je razpršitev slovenskih glasov nevarna. Slovenskega predstavnika si bomo zagotovili, če bomo napisali “Budin" ob hrastovem znaku, v prepričanju, da podpremo poštenega Slovenca, ki je že dokazal, da dosledno zastopa v pivi vrsti interese slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.«
oblastveniki noCejo spustiti stvari iz rok. Kot vidimo, dosegajo atentati že veC kot zaskrbljujočo raven. Mar ja se ne bodo že spet predstavili demokristjani in Craxi kot garanti stabilnosti...!?
V veliki meri pa bo to povezovanje odvisno tudi od vsebine novega volilnega zakona. Ta nam bo pomagal premostiti staro miselnost, Ce bo drugačen od tistega, ki ga predlagajo demokristjani.
Vi ste večkrat povedali, da slovenska manjšina ne sme nemo slediti političnim spremembam, ki jih doživlja italijanska družba, a se mora vanje aktivno vključiti. Kako si to zamišljate?
Človek je v življenju uspešen, Ce je samozavesten in delaven, aktiven. To velja tudi za nas kot skupnost. SIot venci smo v zgodovini dosegli največ z NOB-jem. Takrat smo z zaupanjem vase in pokončnostjo postali eden najaktivnejših in najuglednejših sestavnih delov evropske in svetovne fronte, ki je potolkla nacifašizem. Ta postavnost nam je še potem koristila tudi v zamejstvu: vse do danes smo bili v Italiji v pretežni meri aktivni del moCne opozicije, od koder smo nekako pogojevali vladne sile, ki nam niso bile naklonjene.
Danes se v Italiji stvari spreminjajo, dosedanje vladajoče ljudi in sile se tako ali drugače skuša odstraniti, pripravljajo se nujne reforme in sile dosedanje opozicije pripravljajo alternativo. Mi moramo biti zraven, prispevati moramo k ustvarjanju te nove demokracije in izpostavljati naše zahteve in potrebe. Nam Slovencem se namreč splaCa biti tam, kjer so nam prijatelji. Dosedanji oblastveniki nam žal niso bili.«
Kakšne so glavne politične naloge slovenske manjšine takoj po volitvah?
Dosti je seveda odvisno od volilnih rezultatov. Mislim pa, da moramo utrditi zavest, da gredo v danih razmerah odgovornosti vseh nas preko okvira strank, ki jim pripadamo. Tako bomo tudi v okviru manjšine laže gradili skupno politiko, zavezništva in povezave. A niC ne gre improvizirati, izdelati je treba neko politično strategijo.
VOLITVE / V GLEDALIŠČU PREŠEREN V BOLJUNCU
Srečanje Codege s slovenskimi volivci
Poudarek na nujnosti, da se novi ljudje vključijo v politični svet
' Novi volilni °n za Pokrajino uvaja
vol? Zmede- ker ne d°-
—-data (voliti moramo amrec ne ime, temveč kefTya^ajDCi znak stran-v '. eganja za razprse-p )e glasov torej so. anco Codega, ki ga na sto predsednika Pok-D Tne skupno podpirata vo, -111 novonastalo Za-nrf?1StV0 za TrsL je na Predsmocnjem volilnem
ri |.yniu v občinskem gle-Jahscu France Prešeren v Dijimcu opozoril na po-embnost sedanje volil-K Preizkušnje. Velika
novost je po njegovem mnenju možnost vključevanja v politični svet novih ljudi: Codega je odločno med temi, saj prihaja iz dolgoletne aktivne izkušnje na področju združenj in prostovoljstva civilne družbe. Spada torej v tisti del naSe stvarnosti, ki se zavzema za demokratično, napredno in novostim odprto bodočnost Trsta in okolice.
Glede tega ima pred ostalimi "prednost”, da lahko na t.i. tržaško problematiko glede iz zunanjega zornega kota (namreč ni TržaCan po ro-
du): bolje torej razume vrsto nerešenih vprašanj, denimo, v odnosu med obema tu živečima narodnostma. Svojo odprtost do Slovencev je tako dosledno izpričeval ob raznih priložnostih, ne nazadnje v pobudah lani nastale Zbornice združenj in prostovoljstva (v kateri je prisotna tudi ZSKD).
PredsinoCnje srečanje je uvedel Dionisio Gher-bassi, odbornik dolinske občine in kandidat DSL za pokrajinsko upravo, v razpravo je posegel tudi Stojan Sancin, prav tako odbornik dolinske občine, ki pa se predstavlja na
listi DSL za deželni sv Ob Francu Codegi je d jši poseg imel Miloš E din, prvi Slovenec m kandidati DSL za Deže Nujni in stvarni zahte slovenske manjšine predstavništvu na deže’ upravni ravni je toki najodločneje odgovor DSL, ki si po mnenju E dina edina prizadeva, bi ponudila res otiplji možnost v tem smislu, strani volilcev mora to priti izbira, da z edin: razpoložljivim sredstve - preferenčnim glason možnost slovenske deželnega svetovalca u sniei. (dam)
VOLITVE / DOKUMENT
NOVICE
Poziv kulturnih in javnih delavcev v podporo SSk
TRST - Skupina javnih in kulturnih delavcev iz vseh treh pokrajin dežele, kjer prebivajo Slovenci, je podpisala dokument, v katerem »pozivajo slovensko javnost, da na nedeljskih pokrajinskih in deželnih volitvah podpre edino slovensko stranko v Italiji - Slovensko skupnost.
Pravica do zastopstva v vseh izvoljenih telesih - je reCeno v dokumentu - je ena izmed temeljnih pravic slovenske manjšine. Marsikje v Evropi je že ustaljena praksa, Italija pa nam jo krati. Izkušnje številnih narodnih skupnosti so dokazale, da so se ohranile na dostojni ravni samo tiste, ki so bile zmožne nastopati samostojno -na kulturnem, gospodarskem, zlasti pa na političnem področju.
Zdaj, ko je v nevarnosti avtonomno predstavništvo slovenske stranke, je naravno, da se ob njej zberejo vsi slovenski ljudje, ne glede na nazor in na politično opredelitev, ter tako pričajo o obstoju slovenskega občestva. V izrednih trenutkih so potrebna izredna dejanja. To smo primorski Slovenci v zgodovini večkrat in enotno dokazali. Vključitev v italijanske stranke ne pride v poštev, ko gre za prizjanje avtonomnega subjekta. So trenutld v zgodovini, ko posameznik in skupnost odločata spontano, po srcu in zato z goto-
vostjo, da sta sebi zvesta. Zdaj smo v takem položaju, da odgovorimo na zahtevo zgodovine iz nesebičnega nagiba, to je iz zvestobe skupni identiteti.«
Podpisniki dokumenta dalje ocenjujejo kot »izkrivljujoCo propagando« geslo, da predstavniki SSk tokrat ne morejo biti izvoljeni, Ceš da je to »od nas samih odvisno«.Podpisniki na koncu izražajo podporo prizadevanjem SSk (nekateri med njimi so tudi. sprejeli kan-didatmo na njenih listah) in pozivajo vse rojake v Italiji, da glasujejo zanjo.
Dokument so podpisali Drago Bajc, Janko Ban, Vinko Behcic, Andrej Bratuž, Bogdana Bratuž, Lojzka Bratuž, Luciano Chiabudini, Marij Cuk, Rafko Dolhar, Bogomila Doljak, Diomira Fabjan Bajc, Marija FerletiC, Zorko Harej, Ivanka Hergold, Dušan Jakomin, Martin Jevnikar, Niko Klanjšček, Marilka KorsiC Cotar, Marija Kostnapfel, Bogdan Kralj, Ivo Kralj, Marijan Kravos, Drago Legiša, Saša Martelanc, Marij Maver, Pavle Merku, Bernarda in Karko MuCiC, Boris Pahor, Evelina Pahor, Sergij Pahor, Miloš Pahor, Damjan Paulin, Lučka Peterlin, Anton Petje, Alek-sij Pregare, Radoslava Premrl, Alojz Rebula, Saša Rudolf, Riccardo Ruttar, Tomaž SimCiC, Dina Slama, Emidij SusiC, Zora TavCar, Alojz Tul, Vera Tuta Ban, Salvato-re Venosi, Marino Vertovec, Pasquale Zuanella, Franka Žgavec in Edi Žerjal.
Volitve v nedeljo od 7. do 22. ure
FRANCO CODEGA	©	QASTANf? sakt Angelo CLSAAE MACH ARIN
KARCO DE AGOS7INI	|®a-	GIAKGlACOUO ŽUCCHI
		
ENNIO BRAIDA		EOOARDO FAWAM
GIOVANKI BARTOLI	d)	LEUO CfRNUTA
CUttMU u« UKU a	MUK MoMvu,		
PAOLO SARDOS ALBERTINI	®	GIUSEPPE FERFOGUA
LUCIO RERTUSI	©	MAKA CHISAfU
DENNIS VISIOLI WMW7# MI» u*e» ■	jeu» »s»-»«	#	IGOR CANCIANI
CLAUDIO 0ONIVENTO		FRANCESCO SECCIA
OttMl»» *.U t«jbu zi	Mj» MKAMM		
GIOVANNI PETERLIN
MARIA PETERLIN SUSSI
MAURO Ol GIORGIO
SERGIO MARGON
Posl. Rosi Bindi (KD) danes v Trstu
TRST - Demokršcanska poslanka Rosi Bindi, ena glavnih nosilcev prenoviteljskih teženj znotraj KD, delno v sozvočju, včasih pa tudi v kon-trapoziciji s tajnikom Martinazzolijem, bo danes v Trstu, kjer bo imela ob 12. uri tiskovno konferenco na sedežu KD v palači Diana. De-mokršCansko predstavnico bo predstavil pokrajinski tajnik KD Silvano Magnelli.
Lipovec (SKP) v Repnu
TRST - Na srečanju z volilci v Repnu je Stojan Spetič predstavil slovenskega kandidata SKP za deželo, Sergija Lipovca in poudaril, da je od slovenskih volilcev odvisno, ah bomo tokrat imeli dva deželna svetovalca slovenske narodnosti. Spetič je obžaloval, da v Trstu ni prišlo do enotnega volilnega nastopa naprednih sil, kot v Milanu, Turinu in drugih 34 italijanskih mestih, kjer so se sporazumeli komunisti. Mreža, zeleni in ponekod tudi DSL.
Pri nas do tega ni prišlo, je dejal Spetič, ker je DSL mežikala politični sredini, socialistom in republikancem, obenem pa na tiho sprejela njihov veto na raCun komunistov in SSk. Gre za politiko popuščanja, ki ni nikoli obrodila pozitivnih sadov. V Trstu se je treba spoprijeti z nosilci razdora brez vsakršnega slepomišenja, začenši z enotnostjo in doslednostjo levice, ki je že v preteklosti dokazala, da je najtrdnejša opora demokratičnemu sožitju.
SKP bo imela danes zaključni shod ob 19.30 na Goldonijevem trgu. Govorih bodo Cuffaro, Lipovec, Visioli in Monfalcon.
Skupščina SSk o športnih objektih
TRST -Vrsta perečih vprašanj v zvezi s športnimi objekti, s katerimi razpolagajo slovenska športna društva na Tržaškem in Goriškem, je prišla na dan v sredo zvečer na dobro obiskanem deželnem posvetu, ki ga je priredila deželna komisija Slovenske skupnosti za šport v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku.
Uvodno besedo je imel prof. Ivan Peterlin, ki je z veseljem ugotovil, da je šport zadnje Čase deležen večje pozornosti tako krovnih organizacij kot političnih sil med Slovenci. Prof. Mario GaC, ki je tudi koordinator komisije, je orisal stanje športnih objektov na Tržaškem, dr. Mirko Špacapan pa na Goriškem. V razpravo so posegli številni delavci iz obeh pokrajin, medtem ko je deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar med drugim podčrtal nujnost, da se ne le ponovno financira zakon za kulturne in umetniške dejavnosti slovenske manjšine, temveC se tudi razširi njegova namembnost. Najhujše težave z razpoložljivimi, primernimi prostori so s športnim entrom 1. maj v Trstu, so ugotovili razpravljale!, in pa s sivo liso na Vzhodnem Krasu, ki naj bi jo zapolnili posegi iz zakona o Krasu. Tako za Goriško kot za Tržaško pa je nujno potrebno preseči strogo delitev prosvetnih in športnih dejavnoti, ki bi od večje koordinacije imele veliko korist.
SSk bo končala volilno kampanjo, ki je bila letos izredno razgibana in pisana, z vrsto shodov na Tržaškem in Goriškem. Nastopali bodo vsi vodilni predstavniki, zlasti pa glavni kandidati: nosilec za deželne volitve Ivo Jevnikar in kandidata za predsedstvo pokrajine Ivan Peterlin za Trst in Damijan Terpin za Gorico.
Na Tržaškem bodo shodi ob 13. mi »u Boškete« (Rotonda del Boschetto), ob 18. na trgu pred svetoivansko cerkvijo, ob 19. v Lonjerju. Zaključni shod bo ob 21. na trgu v Nabrežini.
Rutelli gost zelenih
TRST - Včeraj je bil gost Zelene liste posl. Francesco Rutelli, ki se je med drugim udeležil shoda proti načrtovanim gradnjem v Starem mestu. Rutelli je pozval ljudi, naj za Deželo glasujejo Zeleno listo, za Pokrajino pa Zavezništvo za Trst oz. predsedniškega kandidata Franca Codego. Na sliki (foto Ferrari/KROMA) z leve Codega, Wehrenfennig, Rutelli in Ghersina.
TRST - Deželne in pokrajinske volitve bodo samo v nedeljo. VolišCa bodo odprta med 7. in 22. uro, takoj zatem bodo zaceli preštevati glasove, tako da bodo prvi rezultati znani že v noCi med nedeljo in ponedeljkom. Na volišče pridemo z volilnim potrdilom ter z osebnim dokumentom (vozniško dovoljenje, osebno izkaznico itd.).
Na zgornji sliki vidimo glasovnico za izvolitev deželnega sveta v tržaškem volilnem okrožju. Simboli strank bodo prvič v barvah. OB STRANKINEM SIMBOLU LAHKO NAPIŠEMO LE ENO PREFERENCO S PRIIMKOM ZBRANEGA KANDIDATA. Številk ne pišemo veC.
Na spodnji sliki vidimo glasovnico za izvolitev tržaškega pokrajinskega sveta. Levo so natisnjena imena kandidatov za predsednika, na sredi so simboli strank, na desni pa kandidati za pokrajinski svet.
VOLILEC LAHKO PREKRIŽA LE SIMBOL STRANKE. Njegov glas gre avtomatično kandidatu za predsednika in kandidatu za skupščino. ZA POKRAJINO NE PIŠEMO PREFE-
RENC.
GLASOVNICA ZA DEŽELO (zgoraj) JE RUMENE BARVE, ZA POKRAJINO (spodaj) PA ZELENE BARVE.
Ce se volilec v volilni kabini pomoti npr. pri oddajanju preferenc lahko zahteva od predsednika volišča ah od skrutinatorja, da mu zamenja glasovnico.
Volitve so osnovna DRŽAVLJANSKA PRAVICA, ki jo je treba smotrno izkoristiti.
Novoizvoljeni deželni svet bo štel 60 elanov. Furlanija-Julijska krajina je razdeljena v pet volilnih okrožij (Trst-Gorica-Videm-Pordenon-Tol-mec), ki imajo pravico do določenega števila sedežev v skupščini. Nekatere sedeže bodo delili na osnovi ostankov, do katere imajo pravico le stranke, ki v vsaj v enem volilnem okrožjum dosežejo polni volilni količnik.
V nedeljo bomo prvič izvolili predsednika tržaške in goriške pokrajine. Balotaža med kandidatoma, ki bosta prejela najveC glasov, bo v nedeljo, 20. junija.
Primorski dimih
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
finančni in „	__ _____________,
s in sožalja po formatu.
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73T73
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 fej Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG	[N
Petek, 4. junija 1993
TRST
NOVICE
Mednarodno lesno središče: prispevek in nato zaprtje
Drama Mednarodnega lesnega srediSCa v Trstu se bliža svojemu zadnjemu dejaiiju. Deželna uprava je med popravke k proračunu vključila izredni prispevek 480 milijonov lir zadcritje stroškov Središča do 31. decembra lani. S tem bo dejansko mogoCe izvesti likvidacijo Središča, ki se je že vrsto let nahajalo v hudih finančnih težavah, ki so omejevale njegove proizvodne možnosti. Deželni prispevek bo omogočil izplačilo zaostalih plaC osebju, kar sindikat za raziskave CGIL ugodno ocenjuje, obenem pa zagotavlja, da se bo sedaj potrudil, da bi uslužbencem preskrbel novo zaposlitev.
Razstava vin v Podlonjerju
Na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju bo jutri in v nedeljo razstava vin domačih vinogradnikov. Jutri, ob 18.30 bodo tudi nagradili najboljša vina. Oba dneva, od popoldanskih do večernih ur, bodo lahko obiskovalci pokušavali predstavljena vina in na žaru pripravljene jedi. Za zabavo bo v soboto poskrbela godba Triesti-nissima, v nedeljo pa skupina Mara, Neva in Ce-sare. (W. Mikac)
Proces proti četverici pacifistov
]
liji
V torek, 8. junija, se bodo morali štirje predstavniki Mestnega odbora proti vojni v Perzijskem zalivu zagovarjati pred tržaškim pretorjem obtožbe žalitve javnega funkcionarja. Četverico je privedel na zatožno klop dogodek z dne 15. januarja 1991. Tega dne je Mestni odbor priredil manifestacijo zoper vojno v Zalivu. Po zapisniku policijskih agentov, naj bi Četverica med manifestacijo izustila tudi nekaj parol, s katerimi naj bi jih žalila. Od tod prijava na sodišCe. Predstavniki Mestnega odbora so priredili včeraj v Trstu tiskovno konferenco (na sliki) z naslovom Proces gibanju proti vojni. Po tiskovni konferenci je bilo na sporedu predvajanje filma Zalivska vojna... in potem? Stranka komunistične prenove je vCeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža solidarnost štirim obtoženim.

I
:
m
SKGZ / POKRAJINSKI ODBOR
Soodločajmo o usodi mesta
Uveljaviti slovenske kandidate -Podpora predsedniškemu kandidatu Codegi
»Trenutek, ki ga sožitje usmerjenega doživljamo tako Slo- Trsta je pomemben venci kot vsa demok- vsak glas. "Malodu-
ratiCna javnost na Tržaškem, ne dopušCa oklevanj ali nejasnosti v zvezi z nedeljskimi volitvami. Gre za konkretno nevarnost, da se na pokrajinskih volitvah u-veljavi nacionalistična desnica, ki je v različnih strankarskih preoblekah dolga leta krojila usodo mesta. Na kakšen način in s kakšnimi pogubnimi izbirami, je vsem na dlani. Z nekaterih strani napovedano zmago desnice lahko preprečimo tako, da poleg uveljavitve slovenskih kandidatov, podpremo alternativnega demokratičnega predsedniškega kandidata Codego. Franco Co-dega se mora namreč že v prvem krogu volitev prebiti v balo-tažo z listarskim kandidatom Sardos-Al-bertinijem.«
To stališče je sinoči izrazil tržaški pokrajinski odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je obenem podčrtal potrebo, da se Slovenci množično udeležijo volitev, kajti v bitki za uveljavitev demokratičnega in v
šje, ki se pojavlja med ljudmi zaradi političnih in podkupninskih škandalov, naj se umakne trdni volji, da o drugačni bodočnosti našega mesta soodločamo tudi Slovenci”, piše v sporočilu pokrajinske Slovenske kulturno gospodarske zveze, ob pozivu, naj se vo-lilci dobro informirajo o volilnem mehanizmu, da ne bo po nepotrebnem izgubljenih glasov. Tržaška Slovenska kulturno gospodarska zveza ocenjuje, da je desnica prepričana, da bo na pokrajinskih volitvah lagodno zmagala, tudi zaradi očitne razpršenosti alternativnega tabora. To namero je mogoče zaustaviti najprej s stvarno oceno položaja, ki nam tokrat ne dopušCa napak.
Zato se moramo demokratični in napredni ljudje zavedati, da naše mesto nima veC veliko priložnosti, da se reši iz propadanja, v katerega ga je pahnila neodgovorna in v preteklost zazrta desničarska ter protislovenska politika.
KRIZA / COLONI IN TQMBESI Z NOVINARJI
Korak naprej zaoffshore
Bolje tudi z železarno in Lloydom
Podminister Coloni (levo) in Tombesi (desno) (f.Ferrari)
Drago Gašperlin
V precej napetem vzdušju zaradi skorajšnjih volitev in sodnega pregona zoper domnevne kršitelje zakona o javnem finansiranju strank iz vrst tržaške Krščanske demokracije je bila vCeraj zjutraj na njenem sedežu v Palači Diana tiskovna konferenca podtajnika na zakladnem ministrstvu Sergia Colo-nija in predsednika Trgovinske zbornice Gior-gia Tombesija o pobudah za izhod iz tukajšnje krize.
Državni podtajnik je obrazložil vsebino dekretov o državnem jamstvu za banCna posojila, ki bodo preprečila zamrznitev proizvodnje v ške-denjski železarni, in navedel, da bodo kredite izdali Banco Ambrosia-no Veneto, Banco di Si-cilia, Credito Romagno-lo - Banca del Friuli in Istituto Bancario San Paolo di Torino (po 3 milijarde lir vsak), Banca Commerciale Italiana (2,5 milijarde lir), Banco di Napoli (5 milijard lir) in TrZaška hranilnica (7 milijard lir). Zdaj se bo treba boriti seveda za dokončno ohranitev obrata. O sinhrotronu je Coloni dejal, da bo v teku dveh tednov prejel obljubljenih 30 milijard lir za tekoCe leto, glede
Tržaškega Lloyda, ki mu država dolguje okoli 98 milijard lir, pa je pojasnil, da bo letos dobil približno 28 in prihodnje leto kakšnih 70 milijard lir. Toda nadaljnji obstanek družbe je odvisen v prvi vrsti od mestnih politikov, je še poudaril podtajnik in predal besedo Tombesiju.
Zbornični predsednik je spregovoril predvsem o postopku za uresničitev tržaškega off shora, ki mu je evropski komisar Karel Van Miert doslej nasprotoval, Ceš da pojde za nelojalno konkurenco oziroma za prikrito pridobivanje finančnih sredstev v prid Furlanije-Julijske kraji-
ne, ki da do tega nima pravice. No, po predvčerajšnjem srečanju Van Mierta z italijanskim zunanjim ministrom Be-niaminom Andreatto, ki je bil od vsega začetka glavni pobornik tega servisnega centra v prosti luki, vse kaže, da se bodo nesoglasja med Rimom in Brusljem kaj kmalu zgladila s pomočjo kompromisne rešitve; od tod optimistična izjava Tombesija, da bo off shore stekel še letos. Predsednik Trgovinske zbornice je tudi pikro ocenil vlogo Giulia Camberja v Rimu: »Medtem ko je on izgubil zlato priložnost, smo mi resno delali...«
VZHODNI KRAS
; halucinantno!}'
Občina ne ve kaj se dogaja na Padričah!!'
.
»Nič znanega« o metonu
Occhettove stranke pj
Padricarjem in Ba-zovcem se bodo naježili lasje, ko bodo prebrali odgovor tržaškega občinskega odbornika za gradbena dovoljenja, ceste, greznice, gradbeništvo in tehnološke naprave inž. Nicole Assantija na vprašanje, ki mu ga je konec aprila zastavila občinska svetovalka Demokratične stranke levice Anamarija Kalc o nevšečnostih, ki jih domačim prebivalcem povzroča postavljanje novega metanovoda na Vzhodnem Krasu.
Dobesedno: »V zvezi z Vašim vprašanjem z dne 29. 4.1993 o delih za postavitev cevi med PadriCami in Bazovico ni uradom tega odborništva nie znano.«
Ta je pa bosa! Tržaška občinska uprava sploh ne ve, kaj se dogaja na teritoriju, ki ga upravlja. In sploh ne ve, s kakšnimi težavami se že več mesecev vsakodnevno srečujejo njeni občani z Vzhodnega Krasa! Zanjo velikanskih del od Bazovice do PadriC sploh ni!
To nojevsko gledanje odbornika Assantija je izzvalo ogorčen protest občinske svetovalke DSL KalCeve. V svojem tiskovnem spo-roCilu predstavnica
se o
ložaju«, i'*	v.,,
»javni odgovor taKU
župana Staffienja k pristojnega odbornik Assantija.« C ,p. ugotavlja, da s0 n® Cnosti na dlani vsem tamkajšnjim prebiv cem in tudi vseI° stim, ki se v tem č peljejo po Trbiški ce ■ Zaradi zaprtja ceste med PadriCami in Bazovico se je Pr0® • stekel na to prome co, kar je povzročilo še povzroča hude z stoje.	, jj,
KalCeva dodaja, o zadeva gradnja me novoda sicer razim ustanove (Pokrajm1’-ker je cesta pokrajm ska, ACEGA, ACT, zasebna podjetja), kar F* še ne pomeni, da m dela »vpletena« tudi Občina. SamaobcinskB uprava je namreC pr® Časom sprejela resolucijo, ki jo je predložna prav KalCeva, s katero se je dejansko obvezala, da se bo zavzela z ublažitev nastalih pm blemov. »Prav zaradi tega je neverjetno, da je na nadaljnje vprašanje, s katerim sem želela iz vedeti, kaj je uprava doslej storila v tej zvezi, pristojno odboriu5 -vo odgovorilo s takim odgovorom,« je zaključila svoje tiskovno sporočilo Anamarija Kalc^
PODKUPNINE / SPET NOVO IME
PROMET / ŠTEVILNE NESREČE
POLJEDELSTVO / PADAVINE PREKINILE SUŠO
Jamstveno obvestilo tudi za Bartolija (KD)
»Nezgodam« Sergia Tripanija ni videti konca
Tržaški sodniki še naprej »meljejo« krajevne politične predstavnike. Včeraj je bil na vrsti Gianpaolo Bartoli, kandidat KD za pokrajinske volitve, kateremu je namestnik državnega pra-vdnika Piervalerio Rei-notti naslovil jamstveno obvestilo, vendar razlogi še niso znani.
Bartoli se je tako pridružil Četverici, ki je podobno sodno obvestilo prejela že predvčerajšnjim (dejansko naj bi jih bilo pet, saj naj bi isti ukrep doletel tudi Alda Scagnola, vendar le posredno, kot upravnega tajnika KD; Sca-gnol itak sedi v zaporu zaradi domnevne vpletenosti v afero o podmorski napeljavi pod Skednjem).
Četverica, Giorgio Tombesi (bivši poslanec KD in predsednik Tržaške trgovinske zbornice), Carmelo Calandruc-cio (deželni odbornik KD za skrbstvo in kandidat na nedeljskih vo-
Gianpaolo Bartoli
litvah), Dario Locchi (bivši predsednik Tržaške pokrajine in bivši devinsko-nabrežinski župan) ter Sergio Tripa-ni (bivši pokrajinski tajnik KD in podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste) se je znašla v preiskavi o jamstvu za 150 milijonov lir, ki naj bi služili za nedovoljeno financiranje Krščanske demokracije. Kot je pojasnil Tombesi, ki je
Aldo Scognol
poudaril, da nima kaj skrivati, pa je omenjena vsota predstavljala le jamstvo, ki ga je podpisal skupaj s Calandruc-ciom in s katerim so jamčili strankin fond (ki je bil tedaj očitno »izsušen«).
Za Tripanija pa »nev-šeCnosti«noCe biti konca. Zanj se je slabo začelo že v včerajšnjih jutranjih urah, ko so mu sodili po hitrem postopku. Med hišno preiskavo so mu namreC našli star samokres, be-retta kalibra 6,35 iz leta 1938, ki ga ni imel prijavljenega. Zakon je paC zakon in za neprijavljeno orožje so kazni zelo stroge, Čeprav je neuporabno in brez nabojev. Obsodili so ga na tri mesece in 200 tisoC lir globe z olajševalnimi okolnostmi. Na procesu se ni predstavil, zato pa je moral popoldne na za-slišanje k Reinottiju, pred katerim se je predstavil tudi poverjeni upravitelj družbe Sincrotrone Giuseppe Viani.
Dan otroške in mladinske knjige
Organizacija združenih narodov je proglasila 5. junij za Mednarodni dan otroka. Tržaška občina je skupaj z Občinsko knjižnico zato sklenila posvetiti jutrijšnji in nedeljski dan otroški in mladinski knjigi in je v ta namen pozvala tržaške knjigarne, da pristopijo k pobudi ter prispevajo k spodbujanju otrok k branju. Doslej se je odzvalo dvanajst knjigarn, ki bodo seveda primerno uredile svoje izložbe ter razstavile ter prodajale otroške in mladinske knjige. Del dobička bo šel v poseben sklad mednarodne organizacije Unicef za pomoC otrokom v težavah. Včeraj je Studijska center za mladinsko književnost A. Alberti priredil v Novinarskem krožku okroglo mizo z naslovom »Priporočiti neko knjigo«, Občinska knjižnica pa bo od jutri dalje, do 20. julija odprla posebno sekcijo mladinske knjige, ki bo za en mesec izposojala knjige študirajoči mladini.
Mokre ceste presenetile nepazljive avtomobiliste Zastoji na Obalni cesti
Čelno trčenje v Miramarskem drevoredu V glavnem pa le lažje poškodbe
Tudi včerajšnji »dež za polže« je za zemljo koristna osvežitev
Kmetje in tudi vrtičkarji bi si sicer želeli veliko več padavin - Zaenkrat so zaradi sušnega obdobja prizadete predvsem žitarice in poljščine
Avtomobilisti so že pozabili, da mokre ceste terjajo veliko previdnost. Tako je včerajšnji naliv marsikoga presenetil in kot se ob takih primerih dogaja, so si prometne nezgode sledile kot na tekočem traku. Gasilce, osebje RdeCega križa, varnostne organe so klicali od vsepovsod, še največ z Obalne ceste, a na sreCo se je vse končalo brez hujših posledic.
2e v jutranjih urah je 55-letni Furio Szabo Mittentich v višini restavracije Tenda rossa izgubil nadzorstvo nad svojim A112 in se zaletel v skale. Okreval bo v nekaj dneh, medtem ko se bo njegova sopotnica, 32-letna Marta Conti iz videmske pokrajine, zdravila mesec dni. Zaradi incidenta se je ustvarila dolga kolona vozil, nekateri pa se očitno niso držali varnostne razdalje in se niso mogli pravočasno ustaviti. E-den od teh se je zaletel v fiat, v katerem se je peljal 28-letni Guido Pu-troneo, ki pa se bo izmazal v nekaj dneh.
Okrog 12. ure so klicali na pomoC iz Miramar-skega drevoreda, kjer sta se Čelno zaleteli dve vozili z goriško evidenčno tablico. Oba šoferja sta doma iz Ronk in sta dobila le-nekaj udarcev, potnica v manjšem vozilu (A112), ki je bilo u-smerjeno v Trst, pa se bo zdravila 30 dni; sprejeli so jo na ortopedskem oddelku. Na kraju nesreče so bili gasilci, karabinjerji, osebje RdeCega križa. Seveda je tudi v tem primeru prišlo do precejšnjega zastoja v
Breda Pahor
prometu.
Nekaj pred 14. uro so na pomoč poklicali iz Ul. Baiamonti, kjer se je 41-letna Maria Concetta s fiatom 126 peljala proti Istrski ulici, do katere pa ni privozila: zaletela se je v neki parkirani volvo, vendar se je le lažje udarila.
Manjših prometnih nezgod je bilo še in še, vendar so terjale samo materialno škodo.
Dež pa ni povzročil samo težav v prometu, voda je zamašila razne odtočne kanale, v katerih se je v tem dolgem sušnem obdobju nabralo veliko raznih smeti in odpadkov, ter zalila kleti in nasploh nižje prostore v nekaterih ulicah (Ul. Tigor, Ul. S. Giorgio, PonCana).
»Seveda je koristil, samo veliko veC ga bi bilo treba«. Kratko in jedrnato, tako kot vsi, ki se soočajo predvsem s konkretnimi problemi, so naši kmetovalci odgovarjali na banalno zastavljeno vprašanje, Ce in v kolikšni meri je včerajšnji dež koristil oziroma olajšal posledice precej dolge suše. »Ob tem Času«, je na primer dejal Alfonz Guštin, »bi bilo treba že žeti, vendar je vse še tako nizko«. Kras sicer ni področje za žitarice, vendar vseeno velja poudariti, da so zaradi tokratne suše še najbolj prizadeti prav kmetovalci, ki se posvečajo tej zvrsti pridelovanja. Slabo se piše tudi tistim, ki prej niso pokosili trave, sedaj pa dejansko ne bodo imeli
Česa kositi in seveda uporabljati za krmo živine.
Zaradi presušene zemlje bo pridelek poljščin po vsej verjetnosti skromnejši, kar med drugim pomeni, da bo malo domačega krompirja. Tem pridelkom namreC včerajšnji dež po oceni Kmečke zveze ni prinesel dovolj osvežitve in prepotrebne vode, na boljšem pa bodo pridelovalci radica, ki je pri nas zelo cenjen in priljubljen. Kdor ga prideluje za prodajo, si je vCeraj nekoliko oddahnil, saj je padlo dovolj dežja, da je ovlažilo zemljo; kdor redno, vsakodnevno kupuje radie, pa upa, da bo
cena nekoliko padla. Ob tem je sicer treba upoštevati, da gojenje povrtnin marsikje ni veC prepuščeno muhavosti vremena, ker bi bili pridelovalci preveC izpostavljeni negotovosti, vsaj glede zelo sezonskega pridelka.
Vinogradniki - kljub običajni in globoko zakoreninjeni previdnosti -zaenkrat niso bili preveC Črnogledi, zato tudi včerajšnjemu dežju ne pripisujejo posebnega pomena. Ce že ne koristi, pa vsaj škoditi ne more -so ugotavljali ob pripombi, da je bil dež koristen že zaradi tega, ker je zalil vrtove. V MaCkovljah so bili zatorej še kar zado-
TRST / TEČAJNIKI SO POLAGALI IZPITE
irav se je 2®
. i „ ■.•ocnltl
Uiuu
bilo treba
v, kar je. z lep prih13' n v deftäT'
tudi ljubi' arji, ki f repko žab' že kar na-3, že samo
[a trava, seda ni bil
cLU-l'-'
eem slA Ko bi i na dež
Multimedialni tečaj slovenskega jezika pri koncu
Spričevala bodo podelili jutri na družabnem večeru v Goriških brdih - Tečaj, ki ga prireja goriški Kinoatejeje bil prvič v Trstu
Predvčerajšnjim so se pred izpitno komisijo, ki jo je vodil prof. Mihael Bregant z ljubljanske Filozofske fakultete, zvrstili obiskovalci Mul-timedialnega teCaja slovenskega jezika (na sliki-f. Križmancic) . TeCaj, ki ga Kinoatelje prireja v Gorici že tretje leto, je uspešno sklenil svoje krstno sezono v Trstu. Pobudi sta botrovala tudi soorganizatorja Slavistično društvo in ACLI iz Trsta. Razred začetnikov je vodila prof. Vesna Gomezel, razred izpopolnjevalcev pa prof. Jasna Čebrom
fiki
TREBČE / V NEDELJO ZBOROVSKO SREČANJE
Pesem ne pozna meja tokrat na Tižaškem
Nastopili bodo slovenski zbori iz treh dežel
Damiana Ota
Pesem ne pozna meia - ne političnih, ne gospodarskih, ne narodnostnih in sploh
drugačnih meja: oglaša Se inimo vseh »dogovorjenih razmejitev« in Judi raznih krajev in ržav povezuje v en sam glas,
Ko se zbori iz treh sosednjih držav prvič skupaj zapeli na reviji v Križu, so utrdili že Prej postavljeni temelj Prijateljstva in sodelo-vanja med slovenskimi Pevci matice, Koroške ju naše dežele. Tedaj se je korovsko srečanje, "j so mu pobudniki da-1 Pomenljiv naslov »Pesem ne pozna meja«, odvijalo ob slove-sUem podpisu listine Pobratenja med kriškim KD Vesna in društvom Svoboda iz Trbovelj. Ud leta 1976 dalje se je revija, na svoji krožni Poti po zamejstvu, Slo-veniji in Avstriji, uveljavljala v svojem plemenitem poslanstvu: omogočila je srečanje med zbori iz Križa, rrebc, Doberdoba, Branika, Trbovelj, Pri dvora m Pliberka. Iz leta v le-1° so se tako spletale čedalje lepše in tudi nove človeške vezi, vsakoletni glasbeni dogodek pa je še posebej spodbujal razsežnost
enega samega, nera-družljivega kulturnega prostora, v katerem slovenski narod tke svojo ustvarjalnost. Revija seveda poudarja v prvi vrsti pevsko ustvarjalnost, od vsega začetka pa želi presegati te »meje« in kulturne ljudi združevati ob še ostalih ustvarjalnih izraznostih.
Letos se Pesem ne pozna meja oglaša že osamnajsto leto po vrsti: po štirih letih pa se spet vraCa v naše kraje. Leta 1989 so jo priredili v Križu, tokrat pa bo prizorišče zborovskega srečanja vrt Ljudskega
doma v Trebčah. Posredno se kulturni dogodek vključuje v vaški praznih trebenskega KD Primorec, v soorga-nizaciji pevskega društva Primorec-Tabor pa ustvarja svojo Cisto samostojno razsežnost s poudarkom na še vedno aktualnih vsebinah prijateljstva, sodelovanja, medsebojnih stikov in izmenjav.
Pesem ne pozna meja bo torej v nedeljo, 6. t.m., na vrtu Ljudskega doma v Trebčah z začetkom ob 16. uri. Po običajnem poklonu padlim ob vaškem spomeniku bodo nastopili
MePZ Primorec-Tabor, MePZ Franc Zgonik iz Branika, moški in dekliški zbor Vesna iz Križa, MePZ Svoboda II iz Trbovelj, moški in dekliški zbor Jezero iz Doberdoba in MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka na Koroškem. Koncertni nastop posameznih zborov bo slovesno sklenil niz treh pesmi, ki jih bodo omenjeni zbor podali v združemni zasedbi. Ob zborovskem petju pa bomo v nedeljo popoldan v Trebčah lahko prisluhnili še domači godbi na pihala Viktor Parma.
LETOVANJA / V PTUJU IN VRHPOLJAH
Poletne pobude Dijaškega doma
Od junija do septembra tudi poletni center
_	Neva Lukes
( Ravenski dijaški dom j -Kosovel« v Trstu bo udi letos priredil leto-vanje v Ptuju na Stajer-peRi, poleg tega pa bo le-°s steklo letovanje v Ze-eu,em centru nad Vrhpoljami, na približno 600 Petrov nadmorske višine, l®r,80 organizatorji preu-sdili za bivanje in leto-anje prostore nekdanje ojaške karavle. O teh po-^dclh nam marsilcai Tia-
uimivi
nam je marsikaj za-ega povedala vodja iet°vanj Sonja Babic, p »Prihajam iz obiska v juju, kjer nas predstav-lkl tamkajšnjega dijaške-§a doma že željno pri-akujejo. Letovaje se bo 2aCelo i. julija in se bo Izključilo 15. julija. Pro-^am letovanja bo izredno
bogat. Mladi bodo imeli možnost kolesarjenja, predvideni so orientacijski pohod po Ptuju, vožnja z ladjo po Dravi, ura pravljic, plesne vaje, obisk Pohorja in vožnja z gondolo do hotela Bellevyja, srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem, kopanje v Ptujskih toplicah, noCni pohod s taborniki iz Ptuja, taborni ogenj, ogled gradu in mesta ter ptujske kleti, minoritskega samostana in tamkajšnje knjižnice (ce bo dovolj interesentov med starši bodo organizatorji pripravili 11. julija -na dan obiska - izlet v Ptuj in ogled vseh zanimivosti). Na programu je še izlet na grad Štatenberg z jahanjem in drugimi
KONTOVEL
/ V CERKVI
Priložnost za ljubitelje zborovskega petja
V kontovelski cer-kvi bo danes, ob 20.-30, celovečerni kon-Cert umetnih in na-r°dnih pesmi, ki ga Prireja domači Moški pevski zbor Vasilij friirk, s sodelovan-]em Mešanega pevskega zbora Primorje lz Ajdovščine, ki ga vodi Vida Crv. V pr-vem delu bodo natopili domači pevci z izborom pesmi koncertnega reperto-arja, v drugem delu Pa se bodo predstavili gostje iz Ajdovščine, ki bodo zapeli jjjnset pesmi različ-
nih vsebin in obdobij. Večina skladb i-ma vsekakor religiozno vsebino, na programu pa so tudi pesmi, ki opevajo naravo in domovino. V kontovelski cerkvi, ki je posvečena Sv. Hjeronimu in je bila leta 1829 poslednjič obnovljena in razširjena, bodo danes zveCer ljubitelji zborovskega petja gotovo prišli na svoj račun, saj je akustika v tej cerkvi odlična in zato bo prepletanje glasov še toliko bolj užitno. (B.R.)
športnimi igrami; ob povratku pa še obisk Logarske doline, ali pa kraja Voleji potok, kjer je že znani botanični vrt Arboretum«.
Mnogi so se za počitnice na Ptuju že vpisali. Nekaj mest pa je še na razpolago. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na tel. štev. 573141.
Letošnje poletno središče v samem Dijaškem domu za slovenske in italijanske otroke, ki se bo začelo že 21. junija in končalo 10. septembra, bo potekalo pod geslom »Spoznavajmo nove prijatelje«. Center bodo vodile Erika Cossutta Ukmar, Mirjam Maver, Fausta Si-sti in Martina Lozej. Otroci od 3. do 14. leta starosti se bodo vrstili tedensko, po želji pa bodo lahko ostali v centra tudi dva ali tri tedne.
Mladi od 6. do 14. leta starosti bodo kot reCeno lahko od 19. julija do 14. avgusta Otroke bodo pripeljali in odpeljali starši. Za lažji dostop so uredili smerokaze od mejnega prehoda na Kozini do cilja. Vodja letovanja bo vzgojitelj Drago Gherlani; kraj pa je primeren za pravo življenje v naravi, v Cistern okolju.
Torej zamudniki lahko z vpisom še pohitijo. Medtem pa se v Dijaškem domu že pripravljajo na tradicionalno domsko prireditev ob zaključku šolskega leta, ki bo v sredo, 9. t. m. O odhodih na letošnja letovanja, pa tudi o samem poCutju med udeleženci, bomo seveda še poročali.
Srčno pričakovani novi dan
Martin
je razveselil odbornico Silvo.
Iskrene Čestitke ob srečnem dogodku tudi tatku Mauriziu in sestrici Meti.
KD Rdeča Zvezda
MPZ Vasilij Mirk
Prosek - Kontovel
priredi v kontovelski cerkvi v danes, 4.6.1993, ob 20.30
celovečerni koncert
Sodeluje tudi zbor Primorje iz Ajdovščine
Vabljeni
PD SLOVENEC BORST - ZABREZEC
priredi 5., 6. in 7. junija v HRIBENCI
23. PRAZNIK VINA
PROGRAM: sobota, 5. 6. - ob 18. uri otvoritev, ob 20.30 dalje ples z ansamblom KRT- nedelja, 6. 5. - ob 17.00 koncert pihalnega orkestra BREG - ob 20.30 dalje ples z ansamblom KRT - ponedeljek, 7. 6. - ob 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS-ADRIA KVINTET;
Razstava domačih vin in specialitete na žaru. Vablajeni!
VAŠKI
POLETIVI PRAZNIK
4. - 5. - 6. junija
v Trebčah
(pri nogometnem igrišču)
Vsak večer glasbeni program z ansamblom
HAPPYDAY
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK, 4. junija 1993
KVIRIN
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 20.57 in zatone ob 5.01.
Jutri, SOBOTA, 5. junija 1993
SVETKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj, zraCni tlak 1008,6 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 91-odstotna, nebo oblačno, padlo je 12,4 mm dežja,
morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lucia Dordolin, Virginia Amabi-le, Giacomo Bigollo, Stefa-nia Gossi.
UMRLI SO: 48-letni Gianfranco Capuzzo, 74-letni Aldo Klima, 58-letna Mirella Nicolaucig, 91-let-na Anna Roiz, 91-letna Maria Danielut, 81-letna Argentina Stancich, 72-letna Giuliana Visconti.
M LEKARNE
Od ponedeljka, 31. maja, do nedelje, 6. junija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
UL Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. mre in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ARISTON -	17.45,
20.00, 22.15 »Blade run-ner», i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 18.00,

SLOVENSKA SKUPNOST
Qg) SHODI:
Ob 13. uri Rotonda del Boschetto; ob 18. uri sv. Ivan; ob 19. uri Lonjer.
Po vrsti letečih volilnih shodov po naših vaseh bo
Zaključni shod SLOVENSKE SKUPNOSTI na trgu v Nabrežini ob 21. uri
Govorili bodo:
•	MARTIN BRECELJ, pokrajinski tajnik
•	MAJA LAPORNIK - PELIKAN, kandidatka za pokrajinski svet v devinsko-nabrežinskem okrožju;
•	IVAN PETERLIN, nosilec pokrajinske kandidatne liste;
•	IVO JEVNIKAR, nosilec liste za deželne volitve. Povezoval bo sekcijski tajnik Antek Terčon.
Objavo naročila SSk - TS
URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan:
vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611
samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne 13.30-17.00:
od ponedeljka do petka PUBLIEST
ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600
20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Du-vall.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Codice d’onore«.
NAZIONALE 2 - 15.45,
17.50,	20.00, 22.15 »Basic instinct«, i. Sharon Stone, Michael Douglas.
NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma-gnificat», r. Pupi Avati, i. Luigi Deliberti, Arnaldo Ninchi, Dalia Lahav.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un’in-cantevole aprile», i. Miranda Richardson.
GRATTACIELO - 17.45,
19.50,	22.00 »Proposta in-• decente«, i. Robert
Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »Sogni bestialmente e analmente osceni«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »L’ultimo dei mohicani«, i. Daniel D. Lewis..
LUMIERE -	18.00,
20.05, 22.15 »Gli occhi del delitto«, r. Bruce Robinson, i. Andy Garcia, Uma Thur-man, John Malkovich.
ALCIONE - 20.15, 22.00 »Playboys« r. G. Mackin-non, i. A. Finnye, A. Quinn.
RADIO - 15.30, 21.30 »Amore dal vivo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
a PRIREDITVE
KINO
ZPZ PROSEK-KONTO-VEL
prireja jutri, 5. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 8. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO”.
Poleg domačega sodelujejo Se zbori I. Grbec -Skedenj, Tabor - Opčine in , Igo Gruden - Nabrežina.
SD MLADINA-RESCO prireja jutri, 5. junija, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni!
PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z Opčin vabi 5. in 6. junija 12. na PRAZNIK MLADIH PEVCEV. V soboto, 5.6. bo v župnijski cerkvi sv. Jerneja koncert gostujočega MePZ Ars Nova iz Clusoneja (Bergamo), ki ga vodi dirigent Gianlui-gi Bigoni. Nastopila bo tudi DPS Vesela pomlad; v nedeljo, 6.6. pa bo v Marija-nišCu-Finžgarjevem domu na Opčinah kulturno zabavni popoldan s pričetkom ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ iz Trebe ter domači zbori Vesela pomlad, Čarodej Nevio Martini, mladinski igralski skupini SKD Tabor ter godba na pihala s Proseka, za dobro voljo pa bosta poskrbela še Sergej Vere in Boris Kobal. Vabljeni.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec prireja 5., 6. in 7. junija v Hribenci 23. PRAZNIK VINA. Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - Sola »Marij Kogoj«
- podružnica Prosek-Konto-vel, vabi na zaključni nastop harmonikarskega oddelka, danes, ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku
GLASBENA SOLA godbe iz Ricmanj vabi jutri, 5. t.m., ob 20.30 na I. ZAKLJUČNO PRIREDITEV svojih gojencev v občinskem gledališču »F. Prešeren« Boljunec. Vabljeni.
V NEDELJO, 6. JUNIJA bo v Trebčah v okviru vaškega praznika SKD Primorec pevska revija PESEM NE POZNA MEJA. To bo 18. zaporedna izvedba
tega pevskega srečanja, ki poteka vsako leto v organizaciji enega izmed sodelujočih društev. Na reviji bodo nastopili: MePZ Svoboda II iz Trbovelj, MoPZ Franc Zgonik iz Branika, MoPZ Vesna in Dekliški zbor Vesna iz Križa, MoPZ Jezero in Dekliški zbor Jezero iz Doberdoba, MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka in MePZ Primorec-Tabor Trebce-Opcine. Sodelovala bo godba na pihala Viktor Parma iz Trebe. Revijä bo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah, ob 16. uri.
SKD PRIMOREC organizira vaški poletni praznik v Trebčah (pri igrišču). Danes popoldne odprtje kioskov, jutri,5. t.m.,ob 17. uri otroški ex-tempore, v nedeljo, 6. t.m.,ob 16. uri na vrtu Ljudskega doma zborovska revija. Vsak večer ob 20. uri glasbeni program z ansamblom Happy Day.
SK BRDINA priredi 11., 12., 13, junija na Opčinah v Prosvetnem domu »Smučarski praznik«. V petek in soboto otvoritev kioskov ob 17. uri ,v nedeljo ob 16. uri. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
priredi jutri, 5. t.m., ob 18. uri v svojem sedežu VESELICO. Nastopajo šola, vrtec in otroški zbor Kresnice od sv. Ivana; nagrajevanje likovnega natečaja. Osnovna šola pa bo razstavljala roCna dela.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR »VESNA« vabi na koncert ženskega pevskega zbora »CARMINA« iz Prestic (Češka), v Dom A. Sirka v Križu, v soboto, 12. junija, ob 20.30. Prisrčno vabljeni.
[3 OBVESTÜÄ
Vas zanima filmski video seminar laboratorij?
seminar je odprt tako začetnikom kot tistim, ki se že polprofesionalno ukvarjajo z mediji. Seminar je teoretski in praktični, obsegal pa bo razne teme: Teorija in praksa videa in filma, posebnosti dela s kamero, fiziologija luči, montaža, dramaturgija, scenari-stika ipd. Prireditelj seminarja, ki bo potekal v Ljubljani je Zveza slovenskih kulturnih organizacij Slovenije. Informacije na ZSKD - Ul. S. Francesco 20 - tel. 635626 vask dan razen ob sobotah ob uradnih urah.
POLETNO SREDISCE Sklada "Mitja Cuk” na Opčinah - Prosvetni dom bo od 16. do 27. avgusta. Vpisovanje bo potekalo od 2. do 6. avgusta, med 9. in 12. uro na Narodni ulici 126 na Opčinah.
UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14.6.93 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Trstu ul. R. Manna 29.
FOTO KROŽEK TRST
80 obvešCa svoje elane, da danes odpade seja v Gregorčičevi dvorani, ker sovpada z razstavo , predvajanjem in nagrajevanjem dia Primorske v osnovni šoli v Solkanu, ob 19. uri.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 10. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bodo ponedeljkov večer 7. junija posvetili predstavitvi nove izdaje »Brižinskih spomenikov». O zgodovinskih, literarnih in jezikovnih vidikih prve zapisane besede v slovenščini bodo govorili akademika Janko Kos in Franc Jakopin, mag. Igor Grdina in prof. Faganel v Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete ob 20.30.
si boste lahko ogledali razstavo roCnih del in likovnih izdelkov.
UCENCI OSNOVNE SOLE »A. SIRK« v Križu in malčki iz otroškega vrtca vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 6. t.m., ob 18. uri v domu A. Sirk v križu.
UCENCI IN UČITELJICE osnovne šole »F.S. Finžgar« - Barkole, vabijo na zaključno prireditev »JURI MURI v AFRIKI« v Četrtek, 10. t.m., ob 11. uri.
UCENCI IN UČITELJI osnovne Sola Josip JurCiC iz Devina vabijo na zaključno prireditev, ki bo 10. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih.
0
IZLETI
ČESTITKE
Na Kontovelu slavi okroglo obletnico naš dragi Giordano. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
Prispel je mali MARTIN. Mamico Silvo in očka Maurizia je osrečil. S sestrico Meto se bo igral in kričal, v družini se bodo vsi veselili in polnih rok dela delili.To jim voščijo tete Milka, Ivanka in Anica, sestrični Marta in Neva z družino, Nataša in bratranec Igor ter vsi ki jih imajo radi.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl na novo Boris Lauriha v Dolini pri občini.
OSMICO imajo Pri županovih v Medji vasi št. 1
OSMICO ima odprto [ožko Škrk - Salež 61.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18.
PRI GOLJEVIH so odprli osmico v Samatorci 20.
OSMICO ima Ivan TerCon v Mavhinjah.
OSMICA je odprta pri Jožefu Kukanji - DevinšCi-na št. 1.
OSMICA je odprta pri Mariji v Logu št. 1
V PREBENEGU farma Kraljic ima osmico.
OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32
OSMICO ima Milic Mario v RepniCu 39.
OSMICO ima odprto do nedelje Nada v Bazovici.
NA BLEDU ne daleč od jezera dam v najem hišico do 6 oseb v juniju, juliju in septembra. Tel. 662111.
PEKANA na Krasu išCe peka. Telefon 225220 v jutranjih urah.
IŠČEMO vajenca za kamnoseško obrt. Tel. 200115 ob večernih urah.
NA PROSEKU iščemo iskušeno pomoCnico za celodnevno nego ostarele gospe, občasno tudi ponoči. TpI Q7
PRODAM AVTO panda regimental, letnik okt. ’92, prevoženih 2785 km, kata-lizirana, plave metalizirane barve. Tel. (0481) 882553.
PRISPEVKI
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina
organizira v soboto, 12. t.m. izlet v Voleji potok pri Kamniku z ogledom znamenitega parka Arboretum in pivovarne v Domžalah. Vpisovanje na tel. 228597, 228909, 228387.
Društvo slovenskih upokojencev - Trst organizira izlet v Chioggio in Co-macchio z minik-rižarjenjem po delti reke Pad. Izlet bo 16. t.m., Vpisovanje v sredo 9. t.m., ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
SOLSKE VESTI
ZDRUŽENJE STARŠEV
vabi na zaključno prireditev »Car kresne noči«, ki jo prirejajo uCenci COS Fran Venturini iz Boljunca danes, ob 20. uri v gledališču France Prešeren. Istočasno
rafa Hrovatina darujeta ju-stina in Anica daneu
100.000	lir za Pevska zbora Tabor.
V	spomin na Serafa Hrovatina darujeta Pepi in Božica 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Serafa Hrovatina daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za pevska zbora Tabor.
V	počastitev spomina Serafa Hrovatina darujeta Li-via in Vladimir Wilhelm
30.000	lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Serafa Hrovatina darujeta Katty in Torci Sosič 30.000 lir za MoPZ Tabor.
V	spomin na predrago Tončko Kranjec vd. Vidau darujejo svojci 100.000 lir za SKD Grad, 100.000 lir za Zadrugo Ban, 100.000 lir za pevska zbora Tabor,
100.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 100.000 lir za Knjižnico P. Tomažič -Opčine, 100.000 lir za Dom Brdina - Opčine in 100.000 lir za cerkvico pri Banih.
V	spomin na Zorko Cotar iz Prestranka darujeta Pieri-na in Majda PeCar 30.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
V	spomin na dr. Serafa Hrovatina daruje Anica Trento - Lombardo 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Tončko Vidau darujeta Božka in Ivan Kante 25.000 lir za Dijaški dom - Trst in 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Ludvika Mokole darujeta Brana in Pepi Milic (Bajta) 50.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Elviro Colja vd. Guštin darujeta Brana in Pepi Milic (Bajta)
50.000	lir za SK Kras.
V	počastitev spomina nepozabnega Maksa Spetiča daruje Minka Pahor
40.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	počastitev spomina dragega Serafa Hrovatina daruje Minka Pahor
40.000	lir za SKD Tabor -Opčine.
V	spomin na draga prijatelja Draga Kluna in Stano-ta Korošca daruje Karlo Bersenda 30.000 lir za MPZ upokojencev z Brega.
V	spomin na Kati Rau-bar darujejo Sava, Vojko in Alida 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na dr. Serafa Hrovatina darujeta Sonja in Stana 50.000 lir za SKD Tabor - Opčine.
Ob gostovanju v Stuttgartu darujeta Zdenka in Lojska Sosič 100.000 lir za pevske zbore Vesela pomlad.
V	spomin na Viktorja Sosiča darujeta Uci in Marica Dolenc 100.000 lir za CPZ Sv. Jernej - OpCine.
V	spomin na pok. Miro Lavrenčič por. Stoka darujejo pevke in pevci CPZ Sv. Jernej 200.000 lir za Sklad za popravilo cerkvenih orgel.
Namesto cvetja na grob dr. Serafina Hrovatina daruje Livia SosiC 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina Serefa Hrovatina daruje sekcija ZZI-UDI z Opčin
50.000	lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina dr. Serafa Hrovatina darujejo Drago, Saša in Nasta 50.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina tov. Tončke Vidau daruje Gizela Cuk - Trebče 10.000 lir za Sklad tržaškega Dela.
V	spomin na dragega Se-
Zapustil nas je naš dragi
Mario Grison
Pogreb bo jutri, 5. junija, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Katina, hčeri Ani s Klavdijem in Vilma z Italom, vnuki Katja z Andrejem in Janom, Jana , in Carlo.
Trst, 4. junija 1993
Ob izgubi dragega oCe-ta izrekajo Ani in Wilmi občuteno sožalje
Franko, Monika in Marko.
Ob težki izgubi dr. Maria Grisona izreka iskreno sožalje družini PalCiC
Slovenska
kulturno gospodarska zveza
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi
Gianfranco (Franco) Capuzzo
Pogreb bo denes, 4. junija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec.
Posebna zahvala njegovima zdravnikoma dr. Jelenc in dr. Nabergoju ter osebju sanatorija »Santorio«.
Žalostno vest sporočajo žena Adelka, hci Samantha, Miljo, Anica, svak Miki z ženo Nadjo, nečaki Barbara,
Maja in Ivan ter ostalo sorodstvo
Namesto cvetja darujte za center za rakasta obolenja.
Boljunec, 4. junija 1993
Ob smrti dragega moža Franca izrekajo sodelavki Adelki in družini globoko sožalje
kolegi podjetja Resco
Petek, 4. junija 1993
GORICA
VOLITVE / KANDIDAT SSK DAMIJAN TERPIN
VOLITVE / KANDIDATKA DSL ALEKSANDRA DEVETAK
Poudarek narodnosti, ker nam je vsem skupna
SSk računa na potrditev svetovalca na Pokrajini
Želim nadaljevati z delom, ki sem ga začela v upravi
\/ primeru ponovne izvolitve pozornost šolstvu in utrjevanju sožitje
Damijan Terpin kandidira za predsednika Pokrajine. Ta funkcija je najbrž izven dometa SSK, paC pa ima ugodne možnosti za izvolitev v pokrajinski svet Vprašali smo ga, s kakšnimi občutki je sprejel kandidaturo.
Predvsem bi želel poudariti, da sem edini slovenski kandidat za predsednika Pokrajine, kar ima po mojem mnenju poseben pomen, zlasti v odnosu do večinskega naroda, ki vidi v stranki SSk in moji kandidaturi izraženo predstavništvo goriških Slovencev. Slovenska skupnost raCuna na potrditev svoje prisotnosti v pokrajinskem svetu, saj so nas volilci množično podprli že ob zbiranju podpisov za predstavitev liste. Odgovor na naš poziv je bil malodane plebiscitaren, Ce pomislimo, da smo v par dneh zbrali 1400 podpisov, kar predstavlja skoraj polovico števila vseh naših dosedanjih glasov. Tudi zato sem z zaupanjem sprejel to odgovorno nalogo v prepričanju, da moramo Slovenci zastaviti vse sile, da se naša prisotnost v izvoljenih organih potrdi oz. okrepi.
SSk je doslej sodelovala v koalicijah z vladnimi strankami, danes zagovarja potrebo po preseganju ideologij v imenu narodnosti. Ali ni tudi to sklicevanje na nacionalnost po svoje “ideološko”?
Slovenska skupnost stopa pred volilce z idejo o skupnem volilnem nastopu vseh Slovencev. Ne domišljamo si, da bomo od danes do jutri presegli razlike, ki obstajajo in so lahko tudi ideološkega značaja. Gotovo pa niso nepremostljive. Prepričan sem, da so danes, tudi zaradi sprememb okrog nas v zadnjih letih, zlasti z rojstvom nove, samostojne in demokratične države Slovenije in padcem režima, ki je v bistvu podpiral predvsem vključevanje v levičarske italijanske stranke, odpadli razlogi, zaradi katerih nismo bili zmožni enotnega nastopanja na volitvah. S sklicevanjem na nacionalnost želimo poudariti to, kar nam je vsem skupno in nas lahko povezuje. Narodnost je vrednota, ki pravzaprav daje smisel vsemu, za kar si kot Slovenci prizadevamo. Skupen nastop na volitvah je cilj h kateremu težimo; tokrat so ga Zal vodstva slovenskih komponent v drugih strankah gladko zavrnila v imenu nekih nepremo-
stljivih ideoloških razlik. Z množično podporo Slovenski skupnosti pa bodo volilci lahko potrdili, da enoten nastop ni utopija, paC pa želja široke večine goriških Slovencev.
Kaj lahko Pokrajina v okviru svojih pristojnosti naredi koristnega za Slovence in katerih instrumentov in zavezništev se nameravate pri tem po-služiti?
Pokrajina ima nekatere pristojnosti, zlasti na področju kulture, šolstva, toponomastike in podobnih, kjer so interesi Slovencev prvenstvenega pomena in je zato nujna
Pred kratkim je združenje Goriziagiovane priredilo debatni večer o vojni v Bosni, na katerem sta senator Darko Bratina in don Ruggero Dipiazza, direktor škofijske humanitarne organizacije Caritas, predstavila svoje poglede na ta problem.
Za senatorja Bratino, Člana senatne komisije za zunanje zadeve, analiza bosanske situacije ni lahka. Na bojiščih se bijejo bitke med starimi in novimi sovražniki, med Srbi, Hrvati in Muslimani, proti ustašem in Četnikom, med sestradanimi in obupanimi ljudmi, ki so jim napolnili želodce z nacionalistično ideologijo.
Bosna in Hercegovina je bila suverena država, in uspešen laboratorij
njihova specifična zaščita, saj je to predvideno tudi v pokrajinskem statutu. Poleg tega pa lahko Pokrajina tudi spodbuja in usmerja razne pobude, za katere so pristojni drugi: Občina, Dežela ali državne institucije. SSk je v tej vlogi dosegla zavidljive uspehe: odločilen prispevek pri reševanju zapleta v zvezi s finansiranjem gradnje slovenskega šolskega središča in pri odprtju slovenske sekcije na zavodu ITI Galilei, da navedem samo nekatere. Glede zavezništev je vprašanje popolnoma odprto. Najbrž
sožitja, kjer je odstotek mešanih zakonov bil presenetljivo visok. Tako močno prepleteno družbo, pa lahko razkoljejo samo zunanje sile, ki se skrivajo za izgovorom etnične vojne.
Sicer je ideologija etnično Čistega naroda izrodek začetka prejšnjega stoletja, ki se pretaka iz roda v rod, kot zgodovinski spomin srbskega na-roda.Ampak vsi bosanski Srbi, na sreCo, ne mislijo tako. Rešitev je tak mirovni naCrt, ki bi spoštoval suverenost bosanske republike in ki ne bi ustvaril nevarnega precedensa za reševanje tovrstnih medetnicnih sporov.
nihče danes ne more niti približno predvideti izida volitev, še zlasti ob verjetnem polomu strank, ki so jih najbolj prizadeli škandali in podkupninske afere. SSk se bo povezala s tistimi, ki bodo do naših vprašanj pokazali največ razumevanja, brez vsakršnih vnaprejšnjih ideoloških predsodkov, saj smo pravzaprav narodna stranka.
Promet in ceste, odpadki, kultura in šolstvo, gospodarstvo. To so nekatere od pristojnosti pokrajine, ki zanimajo vsakogar neglede na narodnost. Bi nam navedli glavne predloge SSk za ta področja?
V upravnem programu se ne omejujemo samo na strogo narodnostna vprašanja, paC pa predlagamo konkretne rešitve in prioritete, ki jih tu žal lahko navedem le telegrafsko: avtocestna povezava Gorica-Razdrto; skrb za medobčinske prometnice med našimi vasmi in mestom; okolju prijazen sistem pobiranja in uničevanja odpadkov; podpora predvsem lokalni, na društveni ravni organizirani kulturni dejavnosti; skrb za šolska poslopja, posebej pa ohranjanje in rast slovenskega šolstva; usmerjanje gospodarskih dejavnosti predvsem v izkoriščanju možnosti in prednosti naše obmejne lege.
Evropa in njene institucije so se v tej situaciji izkazali za nesposobne in so odkrili nacionalistične klice tudi v lastnih prestolnicah. Bosna je suverena država in kot taka ima pravico do lastnega orožja zato, da obrani svoja ogrožena območja. Svet pa mora delegitimi-rati razbojniške poglavarje, ki so Cez noC zrasli in sedaj posedajo po predsedniških stolcih.
Don Ruggero je spregovoril o humanitarni pomoči in o težavah, ki jih imajo mednarodne organizacije na ozemlju Bosne in Hercegovine. Pomoč prihaja prepočasi, včasih prepozno in teža-
Aleksandra Devetak kandidira za izvolitev v pokrajinski svet v okrožju Zagraj-Doberdob-So-vodnje, kjer je bile izvoljena že dvakrat. Na pokrajini ima torej že izkušnje kot svetovalka in v zadnjih osmih mesecih kot odbornica. Vprašali smo jo, kaj na osnovi teh izkušenj pričakuje v primeru izvolitve v novem mandatu?
Kot pokrajinska svetovalka sem pazljivo sledila celotni problematiki Posočja, kot Slovenka pa sem se še s posebno pozornostjo posvetila naši stvarnosti. Čeprav je bil moj mandat Časovno omejen, sem lahko kot odbornica spoznala konkretne probleme slovenskih šol, stiske zadružništva in mladine nasploh. Po svojih močeh sem skušala nuditi Cim primernejše odgovore na ta vprašanja. Upam, da bom lahko tudi v prihodnosti nadaljevala s svojim delom oziroma, da bom lahko zasnovala dolgoročnejše nadte v korist vseh naših ljudi, ki živijo razkropljeni v goriški pokrajini. Pokrajinska uprava bo morala izoblikovati naCrt, ki bo usmerjen v aktivno spodbujanje ugodnih razmer za kulturo sožitja, to pa naj ne bodo samo osamljeni dogodki in trenutki, ampak naj bodo odraz stalnega ustvarjalnega sodelovanja.
NajveCje stranke preživljajo nedvomno kri-
ve pri raztovarjanju so vsak dan veCje. Nehuma-tost in absurdnost te vojne pa prihaja na dan preko njenih posledic, oziroma žrtev. Najbolj so bili prizadeti najšibkejši členi družbe, otroci in starejši.
Posegoma Bratine in Dipiazze je sledila vroča debata, ki je trajala dolgo v noC. Med prisotnimi je bilo mnogo takih, ki se konkretno ukvarjajo s problemi beguncev v naši deželi. Ti so opozorili senatorja Bratino na slabe razmere v begunskem središču v Cervinjanu in se na glas vprašali kam gre ves tisti denar, ki naj bi ga italijanska država mesečno dodeljevala za dostojno preživljanje beguncev.
GORICA / VEČER ZDRU2ENJA GORIZIAGIOVANI
Razprava o vzrokih in možnostih izhoda iz krvave bosanske krize
Sprenevedanje zahodne javnosti in politike - Etnično čiščenje prostora danes ni več sprejemljivo v omikanem svetu
Elizabeta Tomšič
zo tudi v krajevnem merilu. Kako vidite v tem okviru perspektive političnega nastopanja Slovencev? Se vam zdi koristno nastopanje v eni stranki ali vsaj povezovanje?
Rekla bi, da je predvsem strankarski sistem, ki preživlja krizo, in da ne moremo in ne smemo postaviti na isto raven vseh strank. V vrtincu korupcije so zlasti vladne stranke, ki so organizirano in sistematično izigravale zaupanje državljanov. Prav v pomanjkanju zaupanja državljanov do strank tiči sedanja kriza in razdrobitev stran-kar-skega sistema. Vendar bo nujno z novimi zakoni to razdrobljenost, ob upoštevanju identitete vsakogar, ponovno rekomponirati. Slovenci v tem procesu nismo različni. Naša politična deljenost odgovarja današnjemu razvoju družbe, zato osebno ne vidim možnosti enotnega zastopanja, vidim pa nujnost programskega soočanja in tudi koristnost povezovanja.
Kaj lahko Pokrajina v okviru svojih pristojnosti naredi koristnega za Slovence in katerih instrumentov oz. povezav z drugimi silami se nameravate pri tem poslužiti?
Mislim, da sem že s svojim kratkim mandatom odbornika za šolstvo pokazala in dokazala, da lahko pravi Človek na
pravem mestu veliko naredi v korist manjšinske problematike. To je tudi eden izmed argumentov, ki ga je DSL stalno zagovarjala s tem, da je od povojnih let, prej kot KPI, danes kot DSL, nudila možnost in gotovost Slovencem, da so lahko prihajali na odgovorna mesta vseh institucij, od male občine do parlamenta. Glede zavezništev smatram, da bo moja stranka skušala zbrati okrog sebe vse tiste demokratične in napredne sile, ki so med drugim pripomogle zagovarjati pravice naše narodne skupnosti.
Pri tem bo seveda potrebno uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, iskati vse poti za razvoj in napredek Slovencev v Italiji.
Promet in ceste, odpadki, kultura in šolstvo, gospodarstvo. To so nekatere od pristojnosti pokrajine, ki zanimajo vsakega volilca neglede na narodnost. Bi nam navedli vsaj glavne konkretne predloge DSL za navedena področja?
Soli sem se posebej posvetila, moj mandat je obsegal eno šolsko leto, v katerem sem - seveda s pomočjo vseh kompo-
. dosegla neW PJ;
bnih	rezu tato
pobudami, ki ipravila za šole lD ;a starše, na] orne amo tečaje el?° ga
, in diferenenaneg
nja odPadk1°t[stike rat^n, pPnskihiö
nitetna nalog, ’ ;pricana sein’ _
edsebojno spo
: in spoštovanj
igotovi vsestran roj naših krajev.
a	področju	vi
«•sr*!
JtU
; obstoječih, S® a univerzite
s&rSSS
za
, politike r ,vrednoten)6 ______________.-n 1 Tl (TO
in u8*'"
[lUbU> ^
dostopne . Vnt

iašo
ŠOLE / DIJAKI 5. R. ZAVODA. CANKAR NA IZLETU V BUDIMPEŠTI
Lepi spomini na nekajdnevni izlet v madžarsko prestolnico
Skupinska slika dijakov zadnjega letnika zavoda Ivan Cankar v Budimpešti
SOLE / IZLET ZA MATURANTE ZAVODOV ŽIGA ZOIS IN IVAN CANKAR
Dvodnevna ekskurzija maturantov po Dolenjskem
Maturanti trgovskih zavodov Žiga Zois in Ivan Cankar smo se v dneh 23. in 24. aprila udeležili ekskurzije po Dolenjski, ki jo priredilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Poleg naših dveh profesorjev, je ekskurzijo vodil g. Danilo Stekar.
Na poti smo se najprej ustavili v znamenitem tehničnem muzeju v gradu Bistra in si ogledali Cankarjevo rojstno hišo na Klancu na Vrhniki. Pot nas je zatem skozi Ljubljano vodila proti Dolenjski. Tu smo v
zgodnjih popoldanskih urah obiskali Stično in Jurčičevo domačijo na Muljavi...
Tu občutimo vso JurCiCevo literarno veličino, saj smemo reci, da je JurCiC slovenski pripovedni prozi isto, kar Prešeren liriki. Brez njegovega izjemnega deleža bi bil razvoj slovenske proze zagotovo mnogo siromašnejši in počasnejši.
Narava in sploh vse okrog nas, nas navdaja z veseljem, posebno ko prisluhnemo domači pojoči govorici. Vse naokrog so raztrošene zi-
danice, v katerih si Dolenjci kratijo Cas ob dobri kapljici cvicka. Pravijo, da tiči pod kožo vsakega Dolenjca košCek Krjavlja.
Ob prihodu v Novo mesto se kmečka idila neha. Tu imamo je naj-veCja tovarna avtomobilov, industrija zdravil Krka in še marsikaj. Da ni bilo vedno tako nam dokazuje Janez Trdina, ki je svojCas pisal, kako je bilo s šolo konec, ko se je pojavil prvi sneg. Revni so bili ljudje v teh krajih, bivali so v skromnih lesenih bajtah in ni naključje, Ce je prav iz
teh krajev rek; “Kajža je rajža in Ce gospodar ni na rajži, pa kruha ni v kajži”. Kajže so se danes spremenile v veseljaške vikende, dolenjski prag je prestopilo obilnejše blagostanje, toda veselost je ostala. Dolenjska je nasploh rodovitna, trdoživa, tu je zibelka slovenskega jezika.
Po prihodu v Dijaški dom in večerji smo smo se nekoliko poveselili, nato pa se odpravili k počitku, da smo si nabrali moCi za naslednji dan, ko je bilo na sporedu marsikaj. 2e zjutraj smo si ogledali zname-
nito Jakčevo galerijo, etnološki muzej in mesto. Najbolj nas je mikal samostan Pleterje, ki ga je ustanovil celjski grof Herman II in Kostanjevica na Krki. Čeprav je Kostanjevica eno najstarejših slovenskih mest (od 1252) je to danes najmanjše slovensko mesto. Graditelji so izkoristili dvoje velikih Krkinih zavojev, skopali med obema prekop in nastal je umeten otok za odlično branjeno naselje. Tu je zrasel mogočen cistercijanski samostan, ki je veljal za enega najbogatejših
zemljiških posestnikov na Kranjskem. Danes je tu razvito živahno kulturno življenje z mednarodno formo vivo, galerijami, razstavami in koncerti. Popoldne smo si ogledali še Brežice in tamkajšnji grad.
Utrujeni, toda presenečeni ob tolikih lepotah in kulturnem bogastvu te zemlje, smo se vračali proti domu.
Za nekatere, ki še niso bili v teh krajih, pomeni ekskurzija izziv, da se bodo še vrnili. Za druge, ki so tod že bili, je bilo pomembno snidenje z Dolenjsko, prijetno
doživljanje tega, kar so že okusili. Ker smo vsi na pragu mature in se bomo hoCeš noCeš razkropili s trebuhom za kruhom, je bilo to vabilo s strani matične države izrednega pomena.
Take izkušnje nas navdajajo s ponosom in zavestjo, da se moramo še naprej izobraževati in z ljubeznijo odkrivati in spoznavati matično deželo in njene lepote in zanimivosti razkrivati tudi drugim. Posebej velja to za nas mlade zamejce.
ALENKA SORČ
Obdobje šolskih izletov je že davno mimo, zaCenja se že Cas priprav na mature. Kljub temu menimo, da je prav, da, Čeprav z zamudo, zabeležimo nekaj vtisov tudi o šolskih izletih. Letos je posebno zanimanje veljalo Firencam in Rimu. Dijaki zadnjega letnika zavoda Ivan Cankar pa so se odločili za Madžarsko. Tja so se odpeljali 13. marca preko Koroške in Štajerske. Zvečer so že bili v madžarskem glavnem mestu.
"Prijazna vodička Sophie nas je seznanila z zgodovino mesta in dežele ter kulture. Najprej smo si ogledali grad Vaj-dahunyad sredi mestnega parka. Najbolj nas je presentil Anonymusov kip s pisalom v roki”, so napisali udeleženci izleta. Ogledali so si seveda tudi boljšji trg, po svoje
zelo zanimiv, vendar Pa sočasno tudi znaCiie
dokaz gospodarsKiu
težav.
NajveC pozornosti namenili ogledu razniu spomenikov v Budimpešti, parlamentu
3.560 okni), cerkvi s • Stefana, cerkvi Matija Korvina, kraljevski pa laci, Cittadelli. , j ;;
Izletniki so nasledn dan namenili ogle otokov sv. Andreja m s ^ Margerite in vožnj1 P Donavi. Bilo je na državni praznik in na ulicah J bilo opaziti praznicnu
vzdušje.	,
"Četrti dan smo v cel ti namenili nakupovanj in ogledu mestnega sr dišCa, zveCer pa smo vTvrali cVnHftlici KcTV®
^CUkgž^
/ POZIV VOLILCEM
Prednost naj gre slovenskim kandidatom
% deželo glos Lavrenčiču
eJ^krajinski odbor „	. Gorica je predsi-
n°Ci razpravljal o ne-QeJjskih upravnih volitvah in odobril sledečo fjavo, ki jo naslavlja ovensldm volilcem. Sedanje težke poli-ocne razmere v Italiji, f-osmo poklicani, da «»ramo novo deželno m Pokrajinsko vodst-l0’ nats silijo, da smo o* pripadniki slovenskega naroda v Italiji Se Posebej pozorni, da tu-lokrat pride do izra-Prisotnost v ah krajih. Smo namreč /jSOem prehodnem odobju, od katerega °v marsičem odvisno k^o in v kolikšni meri
bomo lahko uveljavljali naSe pravice preko institucionalnih političnih kanalov.
Zato Slovenska kulturna gospodarska zveza - Gorica najprej vabi go-riske Slovence, naj se udeležijo nedeljskih volitev. Na deželnih volitvah jih vabi, naj oddajo svoj glas in preferenco Marju Lavrenčiču na listi DSL, ki ima dejanske možnosti, da bo izvoljen v deželni svet in je tudi Clan naSe organizacije. Na pokrajinskih volitvah pa jih prav tako vabi naj dajo prednost slovenskim kandidatom in strankam, ki podpirajo naSe zahteve.
VOLILNA KRONIKA h
Stada DSL v Jamljah in Doberdobu
Slovenska komponenta DSL prireja nocoj zaključna shoda v Jamljah (ob 20. uri v Soh) in Doberdobu (ob L uri na sedežu KD Jezero). Prisotni bodo kandida-23 deželo Marjo Lavrenčič, za predsedstvo pokraji-he Maurizio Salomoni, za pokrajinski svet Aleksandra Devetak ter sen. Darko in Ivan Bratina. Goriški (kandidati DSL - tudi Devetakova in Lavrenčič - bodo hneli razgovor z volilci tudi danes in jutri od 18. do 0- ure v pasaži na Korzu Verdi v Gorici.
Ceraj je kandidat DSL za predsednika pokrajine viaurizio Salomoni pozval volilce, naj ga podprejo m tako omogočijo prenovo v upravljanju pokrajine.
® tako, je dejal, se lahko zoperstavijo hegemoniji rriJ ah nevarnim avanturam z Ligo.
Slovenski socialisti za prenovo
Slovenski socialisti nameravajo tudi v prihodnje prispevati k prenovi stranke, ki je veliko pomenila za družbeni razvoj in demokracijo v Italiji. Tako je na srečanju z volilci v Doberdobu pudaril deželni koor-mnator slovenske komponente PSI Rudi PavsiC. S svojim delom, zgledom in odločnimi stališči, zlasti v °dnosu do tržaške problematike, je nadaljeval, so jasno povedah, tako na pokrajinski, kakor na deželni rnvni, za kakšne odnose se zavzemajo. OdloCno in z dejstvi podpirajo proces združevanja levih sil, kate-rega viden znak je skupni kandidat z DSL za predsednika pokrajine. Tudi izbira kandidatke Alenke lorenin je v skladu s temi stališči. Zato zavračajo vse grobe napade s strani raznih strank, ki bi se rade okoristile z glasovi volilcev, ki volijo za PSI. Srečanja se je udeležil tudi kandidat za deželni svet Franco htacul.
$KP za antagonistični program
Stranka komunistične prenove poziva slovenske vo-dee, da 6. junija oddajo svoj glas kandidatom za Pokrajino Vilmi Braini, Viljemu Gergoletu ter , rinku in Ediju Maligoju, ki kandidira tudi za deže-9' eho bodo podprli stranko, ki se zavzema za pralce vseh manjšin in socialno ogroženih slojev. SKP 9 lziavi za tisk tudi obžaluje, da se je DSL na teh vo-tvah povezala s PSI in s PRI, ki sta vsa ta leta v pod-ožniškem odnosu do KD zagovarjah liberisticno in socialno krivično politiko, ki je tudi v krajevnem perilu z divjo privatizacijo prispevala k vse večji rezPoselnosti. Levica se lahko okrepi le s povezovanjem na osnovi vsebinsko antagonističnega pro-®raiTla. ne pa z iskanjem zavezništva s konservativni-nn m Slovencem nenaklonjenimi silami.
kandidati SSk govorili v Štandrežu
^ srečanju SSk so se v Štandrežu v prisotnosti Ha-orijana Corsija in Stefana Bukovca predstavili Da-Jthjan Terpin, Janez Povše in Marjan BrešCak, medom ko je veCer vodil Božo Tabaj. Najizrazitejši je bil nastop Damijana Terpina, ki je dejal, da se bo SSk Prihodnosti borila za povezavo vseh Slovencev v hhu novega Časa. Na žalost, je ugotovil, so zaenkrat sP°dleteh vsi poskusi, kar pa seveda ne sme niko-919r vzeti poguma. Odziv pri zbiranju podpisov °kazuje, da se naš človek še kako zaveda pomemb-nosti časa in pa tudi vsakega glasu posebej. Povše je lzpostavil dejstvo, da je razdrobljenost Slovencev na yolitvah tako velika, da bi večja sploh ne mogla biti to v Času, ki je razločno povedal, da so škodljive Politike, ki ločujejo pripadnike istega naroda, 'yarjan Breščak pa je poudaril pomen narodnostne stra*ke. Ne smemo pozabiti, je dejal, da bi naši °)aki v vrstah italijanskih strank verjetno izginili, ko ne oi bilo vec Slovenske skupnosti.
Rorelli se vrača v Gorico
Kandidat Zelenih za predsednika pokrajine Renato lorelli se danes vrača s skoraj dvotedenskega kole-sarskega “toura” po Goriški. Včeraj se je v Ronkah ®®Cal s parlamentarcem zelenih Francescom Rutel-
lijem,
zvečer je govoril v Doberdobu in na Vrhu sku-
paj s kandidatom za pokrajinski svet Milanom Deve-Lahom. Danes bo s kandidati zelenih v posameznih Bonskih okrožjih govoril na sledečih shodih: v Ul.
aiso prerj baron! Rosi (9-10), tržnica Ul. Catterini [.l11). trg v Podturnu (11-12), Drev. XX. septembra ho ()~~t'3)> Coop pri sv. Ani (17-18), Ul. Tommaseo '.■'20), Ul. G. Cesare v LoCniku (20-21.30). Zeleni Pi^jajo še shoda v BraCanu (ob 19.) in Borgnanu 0.15), od 22. ure dalje pa bo zaključni shod na Kor-1111 (Trg Pacassi).
____VOLITVE / SLOVENSKI KANDIDATI NA GORIŠKEM_
Potrditev slovenskega predstavništva je možna
Lovrenčič za deželo, Terpin in Devetakova za pokrajino imajo ugodne možnosti - Lahko se uveljavi še kok Slovenec
Nedeljske volitve so velika neznanka tako zaradi novosti v volilnih sistemih kot zaradi pretresov, ki jih doživlja politični sistem na vsedržavni a tudi v krajevni ravni. Zato so vsakršna predvidevanja dokaj drzna in nezanesljiva, še posebej kar zadeva pokrajinske volitve, na katerih bosta končni izid in porazdelitev svetovalskih mest znana šele po drugem krogu.
Za slovensko narodnostno skupnost se tudi tokrat postavlja problem izvolitve Cim veC svojih predstavnikov, tako da se v izvoljenih telesih ohrani ali, Ce mogoče, še okrepi slovenska prisotnost.
V deželni svet so na prejšnjih volitvah bili na Goriškem izvoljeni trije svetovalci KD, dva KPI in eden PSI. Na listi KPI je bil prvi po številu preferenc prav slovenski deželni svetovalec Ivan Bratina. Letos je pričakovati, da bodo vse tri stranke izgubile glasove oz. da DSL ne bo ponovila rezultata KPI izpred petih let. V igro za svetovalska mesta naj bi prišla Severna liga in morda kaka druga stranka, ki pa bi morala doseči za to res izreden uspeh.
Med slovenskimi kandidati ima v teh okoliščinah največ možnosti za izvolitev doberdobski
župan Marjo Lavrenčič. DSL naj bi tudi ob slabem izidu ohranila vsaj enega svetovalca in možno je, da bo to prav Lavrenčič. Za to je seveda potrebno, da ga slovenski volilci podprejo s preferenco in sicer tako, da ob znaku stranke napišejo njegov priimek. Ob množični podpori, kakršne je bil deležen Bratina, bi Lavrenčič zanesljivo prehitel druge kandidate na listi DSL.
SSk na deželnih volitvah sicer ne raCuna na izvolitev svetovalca v go-riškem okrožju, paC pa vabi volilce naj glasujejo
zanjo, da tako potrdijo slovensko prisotnost. Nosilec liste je Ivo Jev-nikar, na drugem mestu je Goričan Mirko Spazza-pan.
Na listi SKP kandidira za deželni svet Edi Mali-goj, slovenske narodnosti pa sta še kandidata Marjan Ceferin na listi Le Rete in Roberto Nanut na listi PSI.
Za pokrajino je stanje še bolj zapleteno. SSk računa na potrditev svojega svetovalca. V tem primeru bo vsekakor izvoljen Damijan Terpin, ki bo kot kandidat za predsednika prvi prišel v
poštev za svetovalsko mesto. DSL raCuna na potrditev dosedanje svetovalke in odbornice Aleksandre Devetak v okrožju Zagraj-Dober-dob-Sovodnje (kandidira tudi v okrožju Gorica VI, ki zajema Standrež).
V sovodenjsko-dober-dobskem okrožju je precejšnja “gneča” slovenskih kandidatov. Poleg SSk, ki ima seveda slovenske kandidate v vseh okrožjih, in DSL so slovenske kandidate predstavili še SKP (Viljem Gergolet), PSI (Alenka Florenin) in Zeleni (Milan Devetak). SKP je slovenske kandidate predstavila še v okrožjih Gorica I (Edi Maligoj), Gorica II (Stanko Maligoj) in Gorica VI (Vilma Braini).
Marsikaj odvisi od zavezništev v drugem krogu za izvolitev predsednika Pokrajine. Koalicija zmagovalca dobi namreč 60-odstotkov svetovalskih mest, vse druge stranke pa 40-odstotkov. “Napačno zavezništvo” lahko torej prepreči izvolitev tudi v primeru dobrega rezultata v prvem krogu. Med kandidati za predsednika sta favorita Bergamin (KD-PSDI) in Salomoni (DSL-PSI), prava neznanka pa je mlada kandidatka Lige, ki bi po mnenju nekaterih opazovalcev lahko prišla v ba-lotažo namesto enega od navedenih.
Maslo:
trgovci
proti
sklepu
zbornice
Goriški grosisti so vložili priziv proti odločitvi razširjenega odbora Trgovinske zbornice, da zmanjša kontingent masla namenjenega široki potrošnji, Ta korak bo predvidoma povzročil zamudo glede možnosti koriščenja dodatnih bonov za 60 litrov bencina.
Zgodba je po svoje preprosta. Razširjeni odbor zbornice je, ob upoštevanju kriterija mobilnosti kontingentov, pred kakšnim mesecem sklenil zmanjšati kontingent masla, znesek davčnih in drugih olajšav pa prenesti na bencin. Letni kontingent masla je doslej znašal 650.000 kilo-gramo. Lani so go-riški grosisti prevzeli le okrog 541 tisoC kilogramov masla. Neizkoriščeni del kontingenta je zato Trgovinska zbornica preusmerila. Takrat je bilo vse lepo in prav, težave pa so se pojavile kasneje. Zakaj je razumljivo: na vsakem kilogramu masla znašajo maksimalne možne olajšave skoraj 5.500 lir.
NOVICE
Koncert na borjaču ob 10-ietnici zbora Skala
Kulturno društvo Skala - Gabrje vabi jutri, ob 21. uri na jubilejni koncert ob 10-letnici moškega pevskega zbora. Pevci so za to priložnost, pod skrbnim vodstvom Rozine Konjedic, pripravili bogat spored petnajstih skladb. Gost večera bo ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, ki jo vodi Tatjana Blokar. Naj omenimo še, da je pokrovitelj letošnjega koncerta na borjaCu, ki so mu dali naslov "VeCer je, ljubica...” sovodenjska posojilnica.
V slučaju slabega vremena bo koncert v nedeljo, ob isti uri, na istem kraju.
Nocoj in jutri zaključna akademija ŠZ Dom
Dejavnost Domove sekcije za športno gimnastiko in športno ritmično gimnastiko se bliža koncu. Da bi javnosti pokazali vse, kar so se med letom naučili so tudi letos pripravili zaključno akademijo, ki bo nocoj ob 20.30 in jutri 5.6. ob 10.30 v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Tudi letošnji izkupiček bodo namenili otrokom v dobrodelne namene.
Ob elanih in Članicah domove sekcije SG SRG bodo sodelovale še mažoretke osnovne šole IX. Korpusa iz Nove Gorice ter telovadci športne skupine osnovne šole iz Solkana. Naštevanje posameznih toCk bi zahtevalo preveC prostora, zato omenimo le, da bo na dvodnevni prireditvi sodelovalo vseh 55 pripadnikov sekcije od animacije do starejše senior skupine, da je tema “cirkus” zamisel trenerjev sekcije SG SRG, režija prireditve je delo Damijane GešCut, za koreografijo je poskrbela Mija Ušaj CešCut, za glasbo pa bo skrbel Igor Devetak.
Začetek poletnih prireditev "Vržot” v Štandrežu
Kulturno društvo Oton Zupančič iz Standreža nocoj, v domu Andreja Budala večdnevno praznovanje “Vržot‘93“, ki bo trajalo do srede junija. Za uvod bo nocoj tekmovanje v briškoli. Organizatorji so pripravili imenitne nagrade. Za prvouvršCeno dvojico bo na voljo “gastronoska kompozicija“, nekakšna ikebana torej, le da bodo namesto rož pršuti, salame, siri, steklenice dobrega vinca in še kaj. V sklop prireditev sodi tudi turnir Beach wol-leya, ki se je zaCel in ki bo dosegel višek prav v prihodnjih dneh. V nedeljo, 13. junija bo v okviru praznika nastop pevskih zborov.
Peklenskega stroja ni bilo
Precej preplaha je vCeraj dopoldne povzročila vest, da je na ladji Maasdam, ki jo dokončujejo v tržiški ladjedelnici, postavljena bomba. Ravnateljstvo ladjedelnice je na anonimni klic hitro reagiralo ter obvestilo pristojne organe. Ti so ladjo podrobno pregledali in naposled ugotovih, da je šlo za šalo.
VREME / KONEC SUSE
Končno je prišel pričakovani dež in ponekod toča
Po dolgem času spet z dežniki (foto Studio Reportage)
Po dolgem veC mesecev trajajočem sušnem obdobju, smo v sredo ponoči tudi na Goriškem pričakali izdatnejše padavine. Zal pa je, poleg dežja, ponekod tudi klestila toCa. Tako v okolici Medeje in Romansa in ponekod na obrobju Brd. V okolici Krmina je v sredo ponoči in včeraj zjutraj med dvema nevihtama padlo 53 milimetrov dežja. Rahlo je deževalo tudi vCeraj Cez dan in upati je, da je sušno obdobje zdaj mimo. V prvih petih mesecih letos je na Goriškem padla le približno Četrtina vseh padavin, izračunanih na podlagi dolgoletnega poprečja, za to obdobje. Izdatnejše padavine so bile v prvi polovici decembra, zetm pa je bilo dežja bolj malo. V prvih petih mesecih so tako namerili le
139, 2 milimetrov dežja. NajveC v aprilu (63, 2 mm), najmanj februarja (4, 8 mm).
Zal razpolagamo s podatki o količini padavin samo za okolico Krmina, kjer jih zbirajo stalno in sistematsko in sicer v okviru tamkajšnje zadružne kleti. Podatkov o padavinah z drugih območij ni.
Dolgotrajno sušno obdobje in za mesec maj nadpopreCno visoke temperature so na poljščinah že povzročile precejšnjo škodo. Zaustavila se je rast, precej posevkov je požgala suša, pšenica in jeCmen sta zaCela predčasno zoreti in bo pridelek predvidoma precej nižji od pričakovanega, skromen bo pridelek krme, saj druge košnje, prav zaradi suše, ne bo.
ŠOLA / POBUDA SLOVENSKE KOMISIJE PRI JVKC
14. srečanje učencev staršev in učiteljev
V gosteh učenci Osnovne šole iz Kojskega Šola v Ronnjanu delavnica sožitja in prijateljstva
V	nedeljo je bilo v Selcah 14. srečanje uCencev iz Laškega. Kot vsako leto je to pomembno otroško manifestacijo priredila Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah, skupaj z učitelji in starši otrok. Letos so bili gostje uCenci OS iz Kojskega v Brdih. Prireditve sta se udeležila pokrajinska odbornica Aleksandra Devetak in predsednik društva Jadro Karlo MuCiC.
V	imenu Slovenske komisije pri JVKS je pozdravila Sonja Božic Pahor, ki je podčrtala pomen in vlogo komisije in je na kratko obnovila potek manifestacije do letošnjega 14. srečanja. Od začetne ustanovitve slovenske-
ga vrtca in osnovne šole se danes Slovencem v Laškem godi nekoliko bolje, saj imajo na razpolago poleg šol tudi dvojezično knjižnico, kulturno društvo Jadro in še nekaj drugih ustanov. Božičeva je bila mnenja, da se Časi nevarno nagibajo k nestrpnosti in vojnam in da je slovenska šola v Romjanu s svojo multietnicnostjo in večkulturnostjo delavnica sožitja in prijateljstva.
Pozdrav je prinesel tudi župan iz Doberdoba dr. Mario Lavrenčič, ki je podčrtal, da se je prav do-berdobska občinska uprava prva zanimala in podprla potrebo po slovenskem vrtcu in šoli v Laškem. Z zaskrbljenostjo je tudi povedal, da ima
občinska uprava nekoliko težav z zamenjavo svojega elana v slovenski komisiji, vendar bo tudi to vprašanje skušala kmalu rešiti. Lavrenčič je tudi omenil vojno stanje na Balkanu in uCence, ki prihajajo s teh področij. Vendar, je podčrtal, je potrebno združevanje, ker samo tako lahko pridemo do sožitja.
Sledil je priložnostni program. Malčki iz vrtca so se predstavih s pesmimi in recitacijami. Osnovnošolci s pesmimi in recitali, glavni del je obsegal ritmični ples, glasbene vložke in nekaj prizorčkov v italijanskem jeziku. Gostje iz OS Kojsko so se predstavih s svojimi predstavniki plesnega krožka na temo Murenckov. (mj)
NOVA GORICA / DOMA JE BIL IZ PODGORE
Slovo od Vladimirja Simonitija
Bil je med ustanovitelji KK Soške elektrarne in vnet športnik
V Novi Gorici so pokopali uspešnega gospodarstvenika in velikega športnega delavca ter nekdanjega partizanskega borca Vladimirja Simonitija-Lada. Pogreba se je udeležila tudi delegacija VZPI/ANPI iz Podgore in Gorice, ki sta jo sestavljala Stanko Kuštrin in Edi Maligoj . Vladimir Simoniti-Lado se je rodil v Podgori 24. februarja 1929. leta. 2e pri petnajstih letih je odšel v partizane v Briško beneški odred. Leta 1947 se je preselil najprej v Koper in nato v Novo Gorico, kjer je bil
zaposlen v upravi Soških elektrarn. Bil je med ustanovitelji Kajakaškega kluba Soških elektrarn, ki je znan po tem, da so iz njegovih vrst že prišli državni, evropski, olimpijski in svetovni prvaki. Kot zagnan športnik se je zelo uveljavil in postal tudi priznan mednarodni sodnik za veslaške športe. Ob grobu so Simonitiju zapeli pevci zbora Paglavec iz Podgore in zbor SoCa iz Nove Gorice, pod vodstvom dirigenta Marjana Ci-glica.
SLOVENSKA SKUPNOST
GORICA prireja
zaključno zborovanje
v Ljudskem vrtu v Gorici ob 21. uri. Prisotna DAMIJAN TERPIN in IVO JEVNIKAR. Po zborovanju bo srečanje v Katoliškem domu
Oglas po naročilu SSk - GO
KINO
GORICA
VITTORIA 20.30-22.15 »Srce pozimi«.
CORSO 18.15-20.15-22.15 »Lascorta«.
VERDI 20.00-22.00 »Un giorno d’ordinaria follia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
TR2IC
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00»La scorta«.
□ OBVESTILA
SPD GORICA sporoča, da avtobusnega prevoza za bolnico Franjo in Ara-gonitno jamo v nedeljo, 6. t.m., ne bo zaradi premajhnega	števila
prijavljenih. Izletniki se bodo v Cerkno zato odpeljali z avtomobili. Odhod ob 8.30 s parkirišča pri RdeCi hiši. Kosilo iz nahrbtnika.
SEKCIJA SG -SRG pri SZ DOM vabi v “Cirkus” nocoj ob 20.30 in jutri, 5. junija, ob 10.30 v telovadnici Kulturnega doma Gorica. Nastopajo mažoretke OS IX. korpusa iz Nove Gorice, telovadci športne šolske skupine Solkan ter elani in Članice sekcije SG-SRG Dom.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV iz Doberdoba poziva izletnike, ki bodo 26. junija potovali v Španijo, naj poravnajo do 15. ■ junija preostali znesek in obvešCa, da bo avtobus odpeljal iz Doberdoba ob 6. uri. Za informacije tel. 78103.
POLETNO SREDISCE
bo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 21. junija do 10. julija (vsak te: den od ponedeljka do petka). Vpisovanje v uradu dijaškega doma od 12.
do 15. ure do 11. junija.
AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-ci ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-' gel ter pri elanih.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da bo tradicionalni jesenski seminar za šolnike v zadnjem tednu meseca avgusta v Murski Soboti. Goriškim šolnikom je odmerjenih deset mest. Prijave sprejemajo odborniki SSS do 18. junija 1993.
H RAZSTAVE
NA GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava likovnih del Roberta Joo-sa “Ljubezenska pisma mojemu mestu”. Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do 13. ure in od 15 do 19.30, v nedeljo pa od 9.30 do 13 in od 15.30 do 19.30.
V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU pa je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725 in 1915 “SvetleCa nit“ ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10. do 13. ure ter od 15. do 20. ure. Razstave so zaprte v ponedeljek.
; :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DTJDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul.
Manlio 14/B, tel. 480405.
NOVICE
RUSIJA / JUTRI USTAVNA KONFERENCA
Nove žrtve kurdske gverile
DIYARBAKIR - Turski vladni tiskovni predstavnik je sporočil, da so v Četrtkovem raketnem napadu uporniških Kurdov na vas v vzhodnem delu Turčije umrle tri osebe, ranjeni pa so bili štirje vojaki. V diverzantski akciji na mesto Selvi so ranili eno osebo in povzročili večjo gmotno škodo. Pripadniki kurdske delavske stranke (PKK) so za-ustavib tudi dva polna avtobusa, potnikom ukazali, naj izstopijo, nato pa so obe vozili razstrelili.
V	devetletnem boju PKK za samostojno kurdsko državo je bilo ubitih že vec kot 5800 ljudi. (Reuter)
V	Kambodži še ne bo resne vlade
BANGKOK - Zadnji rezultati volitev v Kambodži kažejo, da so volilci najbolj naklonjeni stranki Funcinpec, ki je osvojila 57 sedežev v narodni skupščini, tesno za njimi pa je kamboška ljudska stranka (CPP) z 52 sedeži, razmerje pa se ne bo dosti spremenilo, Četudi so doslej prešteb le 90 odstotkov glasov. Vlada iz Phnom Penha je zagrozila, da rezultatov ne bo upoštevala, Ceš da je med volitvami prišlo do napak, zaradi katerih bi morali glasovanje v štirih glavnih kamboških provincah ponoviti. RdeCi Kmeri so sporočili, da se ne bodo odzvali povabilu za vstop v vladno koahci-jo, saj dvomijo, da bo mogoCe oblikovati učinkovito vlado. (Reuter)
Težave novega gvatemalskega predsednika Espina
GVATEMALA - Gvatemalski podpredsednik Go-stavo Adolfo Espina se je v sredo okbcal za šefa države in zagotovil, da bo na tem položaju ostal vse do januarja 1966, ko se bo uradno iztekel mandat v torek odstavljenega predsednika Jorgeja Serraneja, ki je pobegnil v Salvador. Novega predsednika je takoj podprlo obrambno ministrstvo in nekaj vplivnih mož gvatemalske politike, kljub temu pa je Espina v parlamentu povedal, da ima premalo podpore za takojšen prevzem nove funkcije, ki so mu jo priznali tudi nekateri latinskoameriški predsedniki in ameriško zunanje ministrstvo. (Reuter, STA)
V	JAR bodo določili dan volitev
JOHANNESBURG - Politični viri so sporoCib, da se bodo pogajalci v Južni Afriki v Četrtek verjetno dogovorili za dan, ko bodo organizirali volitve, na katerih bodo konCali s 300-letno vladavino belcev. Predstavnik Afriškega narodnega kongresa (-ANG) Mohammed Valli Moosa je povedal, da se bodo o datumu za izvedbo volitev pogovarjah potem, ko bodo pregledali druga pereCa vprašanja, med katerimi je tudi vprašanje organizuanja nove države, vprašanje ustavnih naCel in političnega nasilja. (Reuter)
Različno o prihodnosti
Demokracijo lahko zagotovi samo predsedniški režim, vendar za ceno razpada federacije, zato naj si republike prigrabijo kar največ neodvisnosti predvsem na gospodarskem področju
MOSKVA - Tik pred začetkom »ustavne konference«, ki jo je sklical Boris Jelcin, je Rusija zapletena v nasprotujoče si vizije o prihodnosti federacije. Na eni strani si reformatorji želijo Čimprejšnji prihod kapitalizma, na drugi so nacionalkomuni-sti zaskrbljeni spričo morebitnega razpada države.
Za tiste, ki so zbrani okoli predsednika, ni nobenega dvoma, da Rusija zamuja s sprejemom ustavnega zakona, ki prinaša novo miselnost liberalnega obdobja - svobodo podjetništva in zasebne lastnine. To pa lahko po njihovem prepričanju zagotovi le »moCna oblast«, skratka, predsedniški režim. Seveda zaradi krhkosti sedanje federacije sprejemajo ali pa so prisiljeni sprejeti zamisel, naj ima vsaka administrativna celota toliko oblasti, kot meni, da je potrebuje, in si skuša zlasti pri gospodarskih vprašanjih pridobiti kar največ neodvisnosti. Poleg predsedniške ekipe prihajajo »reformatorji« še iz militantnih gibanj za demokracijo iz 90. let, iz podjetnikov in na novo oboga-telih. Skratka, iz tistih družbenih in političnih plasti, ki so se okoristile s padcem komunističnega sistema.
Nekateri brez zadržkov napovedujejo kratko sapo konfederaciji, ki naj bi na-
PaolaMessana/AFP
domestila sedanjo federacijo, sestavljeno iz 90 administrativnih enot z različno stopnjo avtonomije. S komaj prikritimi besedami priznavajo, da ne razumejo, Cernu predsednik toliko upošteva kongres ljudskih poslancev, najvišjo ustavodajno skupščino, v kateri prevladuje opozicija in ki bi jo nekateri brez pomislekov že zdavnaj razpustili. Vseeno pa so prisiljeni računati s tem centrom, ki je in ki ga hkrati ni, tako na ravni političnih sil kakor tudi v družbi.
Ruski podpredsednik general Aleksander Ru-ckoj je v nekaj mesecih postal pravi heroj kongresa ljudskih poslancev, ki je brez svoje politične osi in združuje tako nacionaliste kot zmerne komuniste ter bi se rad upiral »diktatorskim poskusom« v imenu »obubožanega in izkoriščanega ljudstva«. Prav v imenu tega ljudstva so od Jelcina ob sklicu ustavne konference zahtevah, naj spoštuje »legitimnost«. To je zelo široka formula, v imenu katere so posamezne stranke najprej izhajale iz prepričanja, da samo v kongresu lahko poteka razprava o novi ustavi, preden bi sklicali ustavno konferenco, ta pa sme ostati zgolj ustavna konferenca in se
nikakor ne sme spremeniti v »ustavodajno skupščino«. Čeprav je ruski parlament zdaj razcepljen in je njegov predsednik Ru-slan Hasbulatov izgubil precej zaleta po Jelcinovi referendumski zmagi, je v zraku še zmeraj zahteva po legitimnosti.
GentristiCna opozicija sicer sprejema neizogibno odpravo kongresa, hkrati pa zavrača predsedniški »diktat«, kot razumejo razpravo o enem samem osnutku ustave, namreč Jelcinovem, ne pa tudi o dokumentu, ki ga je pripravila ustavna komisija pod nadzorstvom parlamenta. Država naj bi dobila »uravnoteženo ustavo, ki bi uskladila »pozitivne elemente tako prvega kot drugega osnutka«, takoj zatem pa naj bi postala predmet ljudskega refe-renduma, so prepričani. Zakonodajna oblast hoCe še naprej nadzorovati dejavnost vlade ter ohraniti piramidalno organizacijo obeh »skupščin« (sovjetov), ki bi ji zagotavljali transmisijo oblasti tudi v posamezne regije.
Druga skrajnost pa so komunisti, ki so sicer v manjšini, vendar so zelo dejavni. Predložili so dva osnutka ustave, oba pa dajeta »vso oblast sovjetom«. Nameravajo organizirati tudi kampanjo državljanske neposlušnosti v primeru, Ce jim ne bodo prisluhnili.
Ruskemu predsedniku Jelcinu zelo tekne hitro pripravljena hrana v novi McDonaldsovi restavraciji (Foto: AP)
PISMO IZ LONDONA
Seststoletna parlamentama tradicija je še zmeraj učinkovita
Aua Kosak
LONDON - Pred mnogimi leti, ko sem prišla v London in začela odkrivati britanski sistem in način vsakodnevnega življenja, sva bila z možem povabljena na večerjo k neki angleški družini. Med gosti je bil tudi poslanec britanskega parlamenta in gostiteljica je vsakemu gostu posebej diskretno povedala, da bomo z večerjo pohiteli, ker mora gospod poslanec ob 22. uri v parlamentu glasovati. Tako smo sladico pospravili uro prej kot običajno, gospod poslanec se je nato poslovil in nas zapustil z občutkom, da odhaja opravljat svojo dolžnost, medtem ko se mi zabavamo. Mene, ki angleškega sistema še nisem dobro razumela, pa je v naivnosti potihoma kuhala jeza, ker gospod poslanec ni do konca debate sedel v parlamentu in v celoti opravil svoje dolžnosti, kot se mi je zdelo.
Na ta dogodek se večkrat spomnim, ko okoli 22. ure Čakam na rezultate pomembnejših parlamentarnih glasovanj ali kadar slišim novice o zapletih pri glasovanju v slovenskem in drugih parlamentih. Tudi težave z modernimi elektronskimi napravami za glasovanje me opominjajo, da vse, kar je staro, še zdavnaj ni slabo, kajti Britanci z vec kot 600 let staro parlamentarno tradicijo ne razmišljajo, da bi po hitrem postopku spremenili svoj sistem glasovanja v parlamentu; imajo sistem, ki je sicer star, nenavaden, toda dokaj za-
nesljiv. Britanski parlament zaseda v povprečju 160 dni na leto in poslanci spodnjega doma zasedajo vsak delovni dan, navadno popoldne do najmanj 22. ure razen v petkih, ko zaključujejo zasedanja prej in odhajajo v svoje volilne enote, kjer preživijo soboto in nedeljo.
Britanski spodnji dom, kjer zasedajo, pa je
velika pravokotna dvorana, ki je po dolžini razdeljena s poslanskimi klopmi na dve polovici. Na Čelu in na vzvišenem sedežu, ki deli klopi, sedi predsednik oziroma predsednica parlamenta. Na klopeh ob njeni desnici sedijo poslanci vladajoče stranke, na njeni levi pa poslanci opozicije. 2e poslanske klopi so postavljene tako, da gre
za očiten sistem soočanja dveh strani in poslanci med razpravo govorijo iz svoje klopi oziroma sedeža in ne hodijo na poseben govorniški oder.
Ob koncu vsake debate glasujejo. Predpisani sta dve vrsti glasovanj. Najpreprosteje je, kadar predsednik pozove vse, ki se strinjajo s predlogom, da zavpijejo »da«,
in nato še tiste, ki se ne strinjajo, da zavpijejo »ne«. Nato predsednica odloči, katerih glasov je bilo vec. Ce kdo spodbija njeno odločitev in kadar gre za pomembnejše glasovanje, pa je postopek drugačen. Predsednica odredi glasovanje z »delitvijo«. To pomeni, da se poslanci dejansko razdelijo. Tisti, ki glasujejo »za«, odidejo v posebno sobo na desni strani predsednice, tisti, ki glasujejo »proti«, pa v sobo na njeni levici. Glasujejo lahko vsi poslanci, ne glede na to, ali so se debate udeležili ali ne. Od trenutka, ko se predsednica odloči za takšno glasovanje, v parlamentu zvonijo zvonci, ki osem minut pozivajo h glasovanju. Ko zvonci prenehajo zvoniti, zaprejo vrata obeh sob za glasovanje, preštejejo in popišejo poslance, izid glasovanja z imeni poslancev, ki so glasovali za in proti, pa objavijo. Ni treba poudarjati, da je glasovanje ena od poglavitnih poslančevih dolžnosti, da pa poslanci zares izpolnjujejo to dolžnost, skrbijo posebej določeni poslanci vsake parlamentarne stranke; zlasti kadar gre za pomembna glasovanja, so dolžni zagotoviti, da glasujejo vsi poslanci njihove stranke. Tako ne skrbijo le za strankarsko disciplino in sklepčnost v parlamentu, ampak na angleški način poskušajo zagotoviti, da poslanci izpolnjujejo svoje poglavitne naloge, za katere so jih volilci izvolili in za kar jih tudi plačujejo.
ŠPANIJA / V NEDELJO VOLITVE
»Socializem je mrtev,« trdi Aznar, Gonzalez pa se smehlja
Nihče si ne upa zanesljivo napovedovati volilnih izidov
MADRID - Samo dva dni pred parlamentarnimi volitvami na madridskih ulicah še zdaleč ni toliko plakatov, kot so jih bili vajeni pred vsakimi volitvami po smrti gene-ralisima Franca, pločniki skorajda niso popisani in porisani, na zadnjih volilnih zborovanjih po manjših mestih pa skorajda ni shšati buCne glasbe iz velikanskih zvočnikov, ki sicer sodi k španski politični folklori.
Nenadna očitna sprememba seveda ne pomeni, da so se kakorkoli spremenili Spanci ali da je ovenel njihov po svetu proslavljeni temperament. Doslej vladajoči socialisti si paC ne upajo metati denarja skozi okno, ker se bojijo, da bi to še poslabšalo njihov
Rafael Antonio H. Menjivar
sloves po številnih finančnih škandalih, opozicijska Ljudska stranka pa je socialistično slabost vešče izkoristila in oznanila, da prinaša nove Čase za vse Spance, novi Časi pa menda pomenijo, da ne bodo vec tratili denarja za življenjsko nepotreben politični blišC.
Razen zunanjega pouličnega videza je v Madridu in povsod drugod po državi približno tako kot ob vsakih prejšnjih volitvah. Temperamentni Spanci se prepirajo, stavijo na tega ali onega kandidata oziroma stranko, samo najveCji poznavalci in skeptiki pa se sprašujejo, kakšna je pravzaprav razlika med socialisti, ki
so zaceli na levi, Felipe Gonzalez pa jih je pripeljal v center, in Ljudsko stranko, ki je začela na desni, s Josejem Mario Aznarjem na Čelu pa so tudi pristali nekje v centru.
»Malo levi ali malo desni center, to je zdaj vprašanje,« se šalijo nepristranski, še vedno neodločeni volilci, ki jih je tokrat vec kot kdaj prej, menda še vedno dobrih dvajset odstotkov.
Ker zadnji teden pred volitvami niso veC dovoljene raziskave javnega mnenja, veljajo izidi tistih, ki so jih objavili v sredo, opravili pa že v soboto. Ce bi Spanci volili v soboto, bi Aznarjevi po-
ulisti dobili dva aü ® oslanska mesta veC ocialisti. Ker volitve ni' o bile v soboto, amp® odo v nedeljo, je vsriX-
no napovedovanje skraj o tvegano početje. A nja raziskava je bila n ueC pred drugim teiev ijskim dvobojem me ^ lonzalezom in Azna
iöupiöimi	^
onzalez z rezultatom
roti 18.	....
Dobrih trideset mn1) ov španskih volilcev ^ ojutrišnjem že odgovori », kdo jih je bolj pmP”' d. Aznar je sklenil kam anjo z geslom »socia sm je mrtev po ysej vropi«. Ker Spanci ne
edo, kaj je socializem^ odo Aznarju p0)11 rl rjem pritrdili, morda p
BOLIVIJA / SPLOŽNE VOLITVE
Gneča okrog predsedniškega stolčka
Med štirinajstimi kandidati je tudi nekdanji diktator Hugo Banzer
LA PAZ - Izjemno bogati poslovnež Gonzalo Sanchez de Losada in general v pokoju, nekdanji diktator, ki se je spreobrnil v vnetega zagovornika demokracije, Hugo Banzer Suarez, oba vneta zagovornika gospodarskega liberalizma, sta glavna predsedniška kandidata na volitvah, ki bodo v nedeljo v Boliviji. V tretjih splošnih volitvah, potem ko se je v državo vrnil leta 1982 parlamentarizem, bo približno 2, 3 milijona volilcev izbiralo med 14 predsedniškimi in podpredsedniškimi kandidati ter kandidati za 27 sedežev senata in 130 poslanci spodnjega doma. Predse-
MarcThbault/AFP
dniške volitve bodo potekale v dveh krogih: najprej v okviru splošnih volitev, in Ce tam ne bo nihče dobil veC kot 50 odstotkov glasov, bosta o tem 2. avgusta odločala skupaj oba dela parlamenta.
Ce sklepamo po nekaj raziskavah ima Sanchez de Losada, ki predstavlja cen-tristicno Nacionalno revolucionarno gibanje, nekaj prednosti pred generalom Ban-zerjem. Zanj naj bi se izreklo med 25 in 30 odstotkov volilcev. Nekdanji diktator (1971-1978) Hugo Banzer Suarez pa naj bi dobil med
20 in 25 odstotki glasov. Kandidiral ga je Patriotski sporazum, vladna koalicija, na prvi pogled v ne preveh-kem sozvočju s (konservativno) Nacionalistično demokratsko akcijo in nekdanjimi levičarji Gibanja revolucionarne levice Paza Zamore. Napovedi volilnih izidov postavljajo v prvi plan dva »outsiderska« kandidata, ki naj bi se spopadla v drugem krogu: 50-letnega Maxa Fer-nandeza, nekdanjega šoferja, ki ima v rokah monopol nad bolivijskim pivom, ter 49-le-tnega televizijca Carlosa
marsičem prvič na
aopulsr-
Rezulta-
aluBam
v ki naj
ultat, ki datorju
lota
^BjJA / KRIZA NACIONALISTIČNE DIKTATURE
»Miloševič je fiihrer srbskih radikalcev«
Po odstavitvi je Dobriča Čosičpostal najostrejši kritik Miloševiča in Šešlja
CJ^AG> BEOGRAD - ' £fek S,ta v HaaS Prispel VaPredstavnika ZN, dal B s Predstavniki mednarc nn?a,soriišCa dogovorila n: °9nostih uresnicev; t» resoiuoij6 827 Varno;
va • ’ Predvideva oblil< ^le mednarodnega sot «n Za soienje vojnim zl ^m v nekdanji Jngos oZ' .,° ie P™ obisk pre ^ov ZN v zvezi z m
ÄST omeni®ne]
Dri J6, ^a 111 podobi zadevänja mednarod „ Prosti za prenehar Popadov v BiH pa ne za Vl]o srbskih Cet, ki le r ijejo napade ne G de, ge edino preosta siimansko enklavo
vn^d,ni Bosni- CePrav H°d]a bosanskih Srbov I van Karadžid enota es ukazal zaustavit : Padov - tako zagotovi „j, ^ Poveljniku mirovr v BiH francoskemu j;
neralu Philippu Morillonu -, pa njegovim izjavam nihče veC ne posveča vidnejše pozornosti, saj je že prevečkrat snedel dano besedo. Kot poročajo očividci, se napadi na Goražde še stopnjujejo. Srbi mesto napadajo s približno sto tisoč vojaki, sto tanki in številnimi drugimi oklepnimi vozili. V okolici mesta, v katerem v negotovosti Čaka osemdeset tisoC meščanov in beguncev, ki po poročilih radioamaterjev spijo kar na ulicah in v parkih, so požgali že štirideset vasi. Spopadi se nadaljujejo tudi v severni Bosni v okolici Brčkega.
Po krvavih torkovih demonstracijah v Beogradu, med katerimi je bil en policist ubit, 32 demosntrantov pa je bilo ranjenih - demo-stracije je ob odstavitvi zveznega predsednika Dobriče Cosida organizirala Draškovičeva SPO - je sr-
Zadnja novica
Beograjska televizija je v Četrtek zvečer objavi-h L s°disce že prepovedalo DraškoviCevo Sr-sko gibanje obnove. To pomeni, da ne v srbskem e v zveznem parlcunentu ni veC stranke, ki je bi-jQ najmočnejša med opozicijskimi in je edina še Obko vsaj malo mobilizirala množice. Predvide-aJ°, da bodo skupaj z DraskoviCevimi poslanci ^Pestili parlament tudi poslanci drugih opozicijah strank.
Neuradno se je tudi izvedelo, da so Vuka Dra-in njegovo ženo Danico zaradi hudih no-U'upjih poškodb včeraj zvečer iz zapora v Padin-ski Skeli prepeljali v beograjsko bolnišnico. (Z. R.)
bsko vrhovno tožilstvo ustavnemu sodišču danes že predlagalo, naj prepove to stranko, Ceš da je bilo gibanje »pobudnik vrste dejanj, katerih neprikrit namen je bilo nasilno rušenje ustavne ureditve«.
V svetu in v Srbiji še vedno močno odmeva torkova odstavitev predsednika Cosida, ki je zdaj začel govoriti, da je Slobodan Miloševič zakrknjen stalinist, ga primerjal celo s Hitlerjem in dejal, da srbski radikalci vodijo državo v neizbežen propad. Po Cosidevih besedah bosta Miloševičev despotizem in strastna ljubezen do moči Jugoslavijo pripeljala pod popolen mednarodni nadzor, obenem pa še okrepila Črnogorske separatistične težnje, ki jih oblasti v Podgorici v zadnjem Času vse bolj odkrito zagovarjajo. Na Coside-vo odstavitev je razmeroma ostro reagirala tudi Moskva, saj je ruski zunanji minister v izjavi za javnsot dejanje označil kot nedemokratično, obenem pa Beograd pozval, naj nemudoma vzpostavi diplomatske stike z vsemi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in podpre mirovni naCrt za BiH.
Na dvorišču bolgarskega veleposlaništva v Beogradu pa je ponoči eksplodirala rodna bomba, kipa na srečo ni povzročila niti žrtev niti materialne škode.
M. L in agencije
Srbske policijske enote so od ponedeljka v polni pripravljenosti (Telefoto: AP)
Zakonca Vuk in Danica Draškovič obsojena na dva meseca zapora z obiranjem jagod
PADINSKA SKELA - »Prijateljček, Ce hoCeš videti Vuka Draškovida v zaporu, moraš pad pustiti, da primejo tudi tebe!« Tako govori stražar v zaporu Pa-dinska Skela pri Beogradu. Čeprav pretepen do nezavesti, je Vuk Draškovič v celici s še 20 navadnimi kriminalci. Nekaj celic naprej je tudi njegova soproga Danica.
Padinska Skela je zapor, v katerem konca najvecji del drobnih kršilcev raznih zakonov. Jetnišnica se ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo. Zdaj je v modi, da zaporniki nabirajo jagode. Na dolgih njivah danes ni bilo mogoCe opaziti ne Vuka ne njegove žene. Pripeljali so ju šele okrog poldneva. Danica se je kub poškodbam in modricam smejala, Vuka Draškovida pa so do vrat zapora pripeljali na bolniškem vozičku. Veliko je protislovnih novic, kako in kje vse je poškodovan. Z urgence sporočajo, da se mu zaradi poškodb majeta samo dva zoba, na sedežu Srbskega gibanja obnove pa zatrjujejo, da ima počeno Čeljust in poškodovano nosno kost. Te diagnoze ni v uradnih izvidih, podpredsednik SPO Slobodan Raketid pa zagotavlja, da ima ta hip Draškovič - dva nosova, enega na eni in drugega na drugi strani obraza. Od priljudnega stražarja, ki se
zaklinja, da se na politiko ne spozna, je bilo mogoče izvedeti, da so Vuka Draškovida sinoči še enkrat pretepli do nezavesti. »Onesvestil se je medtem, ko so ga pretepali. Najbrž je bolan,« komentira zaporniški Čuvaj.
Draškovič v Beogradu nima nikogar, ki bi ga branil. Sele zdaj se je pokazalo, da s srbsko opozicijo ni nie. Pišejo samo apele oblastem, naj Draškovida izpustijo iz zapora.
Draškovida in soprogo so obsodili zaradi kršenja javnega reda in miru. Prisodili so jima najvišjo, dvomesečno kazen za rešetkami. 2e samo ta podatek zbuja sum, da je domnevni protest Draškovideve SPO - organizirala policija. Draškovida bi lahko obtožili tudi za hujskanje k neredu, za pud proti državi, za sokrivdo pri umoru policaja in kdo ve za kaj še vse. Tako je oblast »ravnala modro«. Ce bi Draškovida kazensko preganjali, bi se na sodišču zbralo vsaj 2000 novinarjev z vsega sveta, Cesar pa si Miloševič ne želi. V tem primeru, ko je kaznovan za prekršek, pa zagotovo ne bo prišel iz zapora pred 28. junijem, na Vidov dan, za katerega je Draškovič napovedal nove velike demonstracije.
(Žarko Rajkovič)
NOVICE
Baltske države želijo v ES
MOSKVA - Voditelji držav Estonije, Latvije in Litve, ki so se v sredo sestali v Jurlami (Latvija), so sprejeli memorandum, s katerim ES prosijo, naj jim odobri status pridruženega elana, je v Četrtek sporočila agencija Baltfax. Memorandum bodo uradno predstavili na Evropskem vrhu 22. junija v Ko-penhagnu. Predsednik latvijskega parlamenta Ana-tolijs Gorbounovs, litvanski predsednik Algirdas Brazauskas in estonski predsednik Leimart Meri so v svojem memorandumu zapisali, da si vse tri baltske države prizadevajo kar najhitreje uskladiti svojo zunanjo politiko. (AFP)
Ruska letala na madžarskem nebu
BUDIMPEŠTA - Madžarska bo dobila ruska bojna letala MIG-29 v okviru sporazmna, ki ga je sklenila z Rusijo, ki bo tako poravnala del 1, 6 milijarde dolarjev dolga, ki ga je imela nekdanja Sovjetska zveza do Madžarske, je v sredo sporočilo madžarsko Ministrstvo za obrambo. Sporazum, ki ga bo morala odobriti madžarska vlada, predvideva v letu 1993 nakup vojaških letal, protitankovskih in protiletalskih izstrelkov v višini 800 milijonov dolarjev. Madžarski predstavniki so pred kratkim izrazili svojo željo, da bi okrepih svojo letalsko obrambo, za katero menijo, da je zelo šibka v primerjavi s sosednjimi državami, posebej, odkar divja vojna v nekdanji Jugoslaviji. (AFP)
Očitki ES kitajskemu obračunu s Tibetanci
PEKING - Kitajska je v Četrtek zavrnila obtožbe Evropske skupnosti, ki trdi, da kitajske oblasti v Tibetu vztrajno kršijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. ESje obtožbe utemeljila z nedavnimi krutimi napadi kitajske policije na tibetanske demonstrante, ki si že vrsto let prizadevajo prekiniti kitajsko vladavino. Uradna Kitajska je očitke ES označila kot vmešavanje v njene notranje zadeve in dodala, da naj se Evropa briga zase. (Reuter)
Poljska premierka Suchocka bo nadaljevala z reformami
VARŠAVA - Poljska premierka Hanna Suchocka je v Četrtek povedala, da bo nadaljevala z vladnimi reformami kljub razpustu parlamenta, poudarila pa je tudi, naj državljani ne skrbijo zaradi gospodarstva. Prihodnje tri mesece, dokler ne bo izvoljen novi parlament, bo vlada nadaljevala z lastninjenjem in davčnimi reformami. Vlada premierke Suchocke je doživela polom prejšnji teden, ko ji je parlament izglasoval nezaupnico. Na prošnjo predsednika Walense je svoj odstop preklicala in obljubila, da bo s kabinetom opravljala dosedanjo funkcijo vse do 19. septembra,- ko bodo na Poljskem izvedli predčasne parlamentarne volitve. (Reuter)
madžarska / spopadi v vladajočem demokratičnem forumu
Pisatelja izgnali
Gibanje, ki je veljalo za gibalno silo, ko so Madžari rušili stari režim, razpada, ker ga povezuje samo še oblast
Laszlo Molnar
slanskega kluba odslovil pisatelja Istvana Csurko, ki je bil pod boljševiškim režimom eden izmed najvplivnejših oporečnikov, pozneje pa je bil tudi pobudnik Demokratičnega foruma. Sčasoma se je prelevil v zadrtega nacionalista in voditelja madžarske skrajne desnice, ki je najprej minirala sporazum s Slovaško o skupni gradnji elektrarn Gab-Cikovo-Nagymaros na Donavi, nedavno pa se je uprla tudi sporazumu, ki ga je vlada podpisala z Ukrajino. Csurka in njegovi somišljeniki, ki jih ni tako malo, se zavzemajo za obuditev stare, predtri-anonske Velike Madžarske in trdijo, da si vlada
ne sme dovoliti priznanj državnih meja, Ce za njimi, torej na tujem, živijo Madžari. Ker jih na Slovaškem živi pol milijona, v Ukrajini pa dobrih 200.000, priznani pisatelj meni, da je treba meje pad potegniti tam, kjer se etnično konca Madžarska.
Skupaj s Csurko so iz poslanskega kluba vladajoče stranke odslovili še tri njegove najbolj zveste in vnete privržence. Da ne bi bilo videti, da gre za obračun s skrajno desnico, so pokazali vrata še dvema poslancema, ki sodita v liberalno krilo stranke. Oditi je moral tudi poslanec Jozsef Debreczeni, na Madžarskem in celo na tujem znan po tem, da je
pisatelja Czurko lansko jesen javno zmerjal z nacistom, antisemitom in Človekom, ki boleha za ksenofobijo.
Po izgonu iz poslanskega kluba je Csurka v Četrtek oznanil, da ne njega ne njegovega Gibanja za madžarsko pot ne bodo izrinili iz Demokratičnega foruma, ker bo dokazal, da ima v vladajoči stranki in med Madžari nasploh veliko privržencev. Ali ima prav Antall ali Csurka, bo bolj jasno po parlamentarnem glasovanju o zmanjšanju državnega proračuna konec junija. Gre za vrsto omejevanj in za zategovanje pasu, ki jih je predpisal Mednarodni monetarni sklad, Antallo-va vlada pa kljub Csurko-vemu nasprotovanju sprejela.
ROMUNIJA / ŽRTVE CEAUCESCUJEVEGA REŽIMA
Mračne skrivnosti romunskih gradov
Okrog gradu v bližini Bukarešte so v zadnjih dveh letih izkopali več kot 300 trupel
CACIULATI - Strokovnjaki sodne medicine so zaceli razkrivati množično grobnico v bližini romunske prestolnice, za katero domnevajo, da skriva številne skrivnosti iz komunističnega obdobja. Argentinski strokovnjaki so označili lesena tla gradu iz 19. stoletja v Caciulatiju, ki leži 40 kilometrov severno od Bukarešte in kjer so v zadnjih dveh letih izkopali ved kot 300 trupel. Vzorce tal v parku okrog gradu bodo argentinski strokovnjaki poslali v laboratorije za sodno medicino v tujini in ugotovili bodo, ali naj išdejo še veC ubitih ljudi in kdo jih
je ubil. Romunski strokovnjaki, ki so izkopali prva trupla, so domnevali, da gre za ženske in moške, ki so umrli med leti 1950 in 1960. Toda zaradi zastarele opreme so se lahko zmotili tudi za deset ali petnajst let. Trupla so bila zakopana samo 40 do 50 centimetrov pod površjem, pri nekaterih so tudi že ugotovili vzrok smrti: povzročila jo je puška s kalibrom 7.63 milimetrov. Domnevajo, da so bili ubiti ljudje žrtve nekdanje komunistične tajne službe Securitate, saj je ta v 50. letih uporabljala grad Caciulati za svoje preiskovalno središče. (Reuter)
RAZMIŠLJANJE O SLOVENIJI, BALKANSKI KRIZI IN MOŽNOSTIH MIROVNIH NAČRTOV
Kritika slovenske pobude za reševanje vojne v Bosni in Hercegovini
Slovenija je prepozno predstavila svetu svoje znanje o položaju na ozemlju nekdanje Jugoslavije - Na londonski konferenci, ki je odločila o bosanski sedanjosti, smo bili tiho
Slovenska zunanja politika je konCno le aktivneje posegla v reševanje bosansko-herce-govske tragedije. Slovenski odzivi na žalost prihajajo v precejšnjem zamiku, vendar jim je mednarodna javnost prisluhnila, ker jih sporoča država, ki balkanske probleme pozna in ki se ji je edini iz razpadle Jugoslavije posrečilo demokratizirati. Z dobro pripravljenimi predlogi si lahko Slovenija okrepi ugled v svetu.
Cas, ko je bilo krvavo stvarnost Balkana še mogoCe preusmerjati, je sicer Slovenija že zamudila. Balkan bi se morda lahko še izognil najhujšemu v obdobju pred in na londonski konferenci. Takrat Slovenija ni dala nikakršne pobude; slovenska delegacija na londonski konferenci ni storila ničesar. Dva do skrajnosti naivna profesorja, ki sta z univerze presedlala v zunanjo politiko, ne da bi imela kakšne mednarodne izkušnje ali vpogled v balkanske interese in nasprotja ter zakulisna razpredanja na takšnih mednarodnih konferencah, tudi ničesar nista mogla storiti.
V	Londonu pa je prišlo do preobrata, ki je zaCrtal sedanje dogajanje v BiH. Za sogovornike so sprejeli popolnoma nelegalne in nelegitimne predstavnike bosanskih narodov. Vojne niso označili za agresivno, pojasnili pa tudi niso, da je agresija na BiH potekala hkrati z vojno na Hrvaškem, da ne napadajo samo Srbi, ampak tudi JLA, ki je izkoriščala svoje nekdanje ustavne pristojnosti in brez oboroženih spopadov okupirala kar 64 odstotkov ozemlja BiH oziroma vse tiste dele, ki so jih nameravali pripojiti Veliki Srbiji.
V	Londonu niso pojasnili, da so srbske skrajne nacionaliste poslali iz Srbije, da jih je vodil samozvani Cetniški vojvoda in da so na celotnem ozemlju, ki ga je okupirala JLA, izvedb politični prevrat, zamenjali izvoljene občinske strukture, postavili svojo Cetniško oblast in postavili pogoje za prodetniško para-državo v BiH. Niso pojasnili, da so s »svojega prostora« zaceli s terorjem, ki je pozneje dobil razsežnosti genocida in preganjanja neoboroženega civilnega prebivalstva. Ker že takrat nismo jasno povedali, da gre na okupiranih področjih za kulturocid in genocid in da se vojaško spopadata (dolgo Časa) le dve tuji vojski, še danes vse skupaj poimenujemo napačno.
To so glavne točke bosanske krize, ki je svet ne razume in ki bistveno opredeljuje poti za njeno reševanje. Vse to bi lahko argumentirano predstavila slovenska delegacija, pa tega kljub opozorilom obramboslovne stroke ni storila. Oba udeleženca sta se iz Londona vr-
Teodor Gersak
nila tako navdušena in nekritična, da ju je celo parlamentarna komisija za mednarodne odnose opozorila, da gre za neutemeljen optimizem. Kot popravni izpit iz predmeta londonska konferenca je Slovenija aprila letos ob opaznem sodelovanju obrambnega ministra le izoblikovala svojo pobudo o reševanju bo-sansko-hercegovske krize. Gre za striktno, vendar postopno uresničevanje Vance-Ownovega mirovnega načrta in mednarodno mirovno operacijo. Po vzpostavitvi nadzora na meji med BiH in Srbijo naj bi najprej na ozemljih, ki še niso pod srbsko okupacijo, vzpostavili varnostna območja, ki bi jih pozneje postopno širili. Tak slovenski predlog je do točke zaustavljanja nasilja korekten in izvedljiv, vendar je popolnoma nedorečen, ko gre za politično reševanje bosansko-hercegov-skega problema. Mirovne sile same še nikjer na svetu niso ničesar rešile, Srbi pa se tudi ne nameravajo prostovoljno umakniti z okupiranih ozemelj v svoje province v trinajstih mesecih, kot predlaga Kozirjev, niti v dveh letih, kot predvideva lord Owen. Zato je treba slovensko pobudo resno dopolniti, o neomejeni podpori mirovnem naCrtu kot paketu pa še enkrat razmisliti, saj - kot dokazuje praksa na terenu - nima realnih temeljev. NaCrt po vsem, kar so ljudje preživeti, ne zagotavlja bo-sansko-hercegovske skupnosti in ne prinaša miru niti prihodnosti državi. Nasprotno, ogroža večstoletne kulturne, gospodarske, politične in družbene temelje sožitja. V popolnoma spremešanem večkulturnem prostoru in brez demokratizacije se ne more posrečiti nobena etnična delitev, Ce pa jo bodo poskušati uveljaviti v sedanjih popolnoma iracionalnih razmerah, bo sedanja vojna prerasla v deset kantonalnih državljanskih vojn, ki bodo sprožile še drugi in tretji krog etničnega čiščenja. Ta proces se je v dveh hrvaških kantonih BiH že zaCel.
V sedanjih okoliščinah je mogoCe uporabiti samo del tega načrta, in sicer le kot prehodno rešitev za zaustavitev vojne, ob tem pa Cimprej nad BiH vzpostaviti protektorat OZN. BiH ni puščava, katere meje bodo nadzorovati, v oazah pa odprti rezervate za Muslimane. Ljudje so nacionalno popolnoma homogezi-rani in sprti, ker jih vodijo nacionalni skrajneži, ki so jih postaviti in jih politično, materialno in medijsko podpirajo od zunaj. Gre za skrajneže brez politične in družbene legitimi-tete, ki v imenu zunanjih interesov organizi-
rajo nacionalne paradržave, da bi razdelili skupno državo. Izhajajo iz analogije - Ce je razpadla Jugoslavija, mora tudi BiH. Toda BiH ni Jugoslavija v malem, njena družbena struktura je popolnoma drugačna. Narodnosti so med seboj pomešane v vsakem stanovanjskem bloku in vsaki utici, veC kot polovica družin je pomešana celo po krvi. Marionete od zunaj, ki se ne morejo izgovarjati na volitve, skušajo pod mizo razdeliti BiH, z etničnimi pregoni iz nje napraviti najprej Jugoslavijo z nasilno vzpostavljenimi etničnimi mejami in jih uveljaviti kot državne. Pri tem niso računali na odpor Muslimanov, marveč so pričakovali, da bodo Muslimani v imenu miru poklekniti pred krščanstvom.
2e na začetku spopadov so se stvari v BiH obrnile drugače. Bosansko prebivalstvo, razen srbskega, ki je bilo že podrejeno Sešlje-vim pucistom in okupaciji JLA, se je na referendumu večinsko opredelilio za celovitost BiH. Tako se je opredelilo tudi hrvaško prebivalstvo v Hercegovini, osrednji Bosni in Posavju, kar je podprla tudi katoliška cerkev v BiH in večina intelektualcev.
Danes je družbena stvarnost BiH precej drugačna. Nacionalistični voditelji rešujejo vse družbene probleme nacionalno in versko skajnostno, le z vojaškimi sredstvi in s silo. V BiH družbenega in političnega življenja ni veC, prevladuje nacionalistična vojna logika in logika poveljnikov nacionalnih vojsk. Tudi Ce v BiH pripeljemo sto tisoC modrih Čelad in Ce vzdolž celotne Drine postavimo stražarje, bo BiH doživela, kar se je zgodilo na Cipru: na etnično Cistern ozemlju bodo zaživele nacionalne paradržave. Z mejnimi zaporami in varnostnimi območji BiH ni mogoCe rešiti. To so samo zablode tistih, ki ne poznajo Balkana in zgodovine operacij OZN. BiH se lahko obdrži samo v primeru, Ce se bodo vsi trije nacionalni korpusi demokratizirati! S svojimi skrajneži morajo najprej razčistiti prav nacionalni korpusi. Zlasti bosanski Srbi in Hrvati, ki so jim politično strukturo postaviti od zunaj, morajo razrešiti vprašanje legitimnosti sedanjega političnega vodstva.
Vance-Ownov načrt predvideva, da bosta ostala sedanja lokalna oblast in lokalni pravni sistem brez vsake legitimitete in skrajno nacionalistična. Do prvih volitev mirovni naCrt predvideva le vzpostavitev devetčlanskega predsedstva in osemčlansko področno vlado, ki bo ustrezala pariteti. NaCrt ne daje nikakršne podlage za demokratizacijo bosanske družbe. Mislim, da bi prav v tej smeri kazalo zastaviti slovensko pobudo.
ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE
VLADA / NOVINARSKA KONFERENCA.
Ivo Hvalica (SDSS): Kar zadeva financiranje manjšine je bila ena stran priviligirana -Minister Peterele obljubil natančno poročilo - O mreži predstavništev
Boštjan Lajovic
LJUBLJANA - Na včerajšnji, večinoma zelo formalistični seji odbora za mednarodne odnose so elani potrdili vrsto predlogov zakonov za ratifikacijo mednarodnih sporazumov. Govorili so tudi o oblikovanju mreže slovenskih diplomatsko-konzu-larnih predstavništev v svetu. NajveC polemik je povzročilo kratko poročilo, ki ga je pripravilo ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), obravnava pa položaj slovenske manjšine v Italiji, in to glede na možnosti njene neposredne zastopanosti v italijanskih predstavniških organih. V poročilu je namreč zapisano, da so razmere na področju financiranja manjšine »zelo zaskrbljujoče«, saj letos preneha veljavnost zakona o obmejnih območjih, ki je zagotavljal manjšini velika sredstva. »Pri tem se,« piše v poročilu MZZ, »znotraj manjšine stopnjujejo očitki, da se nezadržno privatizira premoženje, ki je bilo vselej skupna last narodnostne skupnosti. Kaže, da etnična solidarnost tudi znotraj manjšine pospešeno podlega priva-tniško-pridobitniškim interesom nekaterih ozkih krogov. Utemeljenosti večine teh očitkov za zdaj ni mogoCe zanesljivo preveriti.« Jože Skolc je v razpravi opozoril, da »ne gre, da bi državni organi pisali poročila na osnovi
govoric« in predlagal, naj vlada pripravi natančno poročilo o financiranju manjšine. Pridružila sta se mu tudi Zmago Jelinčič in predsednik odbora Zoran Thaler. Zunanji minister Lojze Peterle je odvrnil, da tudi sam pogreša bolj osnovane in preverjene nastope v javnosti, tudi od Članov mednarodnega odbora. Ravno govorice mu povzročajo veliko dodatnega dela, zato podpira Školčev predlog. Ivo Hvalica je dejal, da si bo enkrat treba naliti Čistega vina in poudaril, da se ve, »da je bil en del Slovencev v Italiji privilegiran, da so bili edini prejemniki
in porabniki denarja, ki ga je dobivala manjšina«. Nekateri objekti, ki so bili zgrajeni iz tega denarja, so zdaj zasebna last, je dejal Hvalica in zatrdil, da se ve, za kateri del Slovencev gre in da je to mogoCe zlahka preveriti, saj je vse »jasno in znano«. V podkrepitev svojih besed je navedel primer kulturnega doma v italijanski Gorici. Jože Skolc je Hvalico opozoril, da je v svoji razpravi nedvoumno napovedal, »da bo v kratkem prišlo na dan nekaj obte-žilnega v zvezi s financiranjem manjšine«, Hvalica pa mu je odvrnil, »da to sklepa zato, ker del itali-
janskega tiska že nekaj Časa piše o tem«. Minister Peterle je poudaril, da je šlo v poročilu za informacijo in ne namigovanje, na izrecno vztrajanje Jožefa SkolCa pa je omenil, da prihajajo pripombe v zvezi s financiranjem predvsem od stranke Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij v Trstu.
V zvezi z oblikovanjem mreže slovenskih diplomatskih predstavništev v tujini so se elani odbora seznanili z informacijo, ki jo je pripravilo MZZ, v zapisnik pa naj bi šle tudi vse pripombe v razpravi. Člani so namreč dvomili o utemeljenosti nekaterih predlogov MZZ, zlasti odprtja veleposlaništva v Grčiji.
Pomen zastopanosti nacionalnih manjšin (Foto: Aleš Pavletič / TRIO)
Izjava odbora za mednarodne odnose
Odbor za mednarodne odnose je na včerajšnji seji sprejel tudi posebno izjavo, v kateri opozarja na pomembnost neposrednega političnega zastopstva nacionalnih manjšin v predstavniških organih na lokalni in državni ravni.
Odbor poudarja izjemno pomembnost neposrednega političnega zastopstva predstavnikov nacionalnih manjšin v predstavniških organih na lokalni in državni ravni za njihov polni in vsestranski razvoj.
Ob tem izraža zadovoljstvo, da se taka ustavna rešitev, po kateri sta obe narodni skupnosti, neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zbom, ne glede na število pripadnikov, za avtohtono italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji izkazuje za zelo koristno in uspešno.
Odbor protestira, ker Republika Italija še vedno ni sprejela globalnega zaščitnega zakona, kot je to obvezana storiti s prevzetimi meddržavnimi obveznostmi.
Odbor poudarja prepričanje, da reforme italijanskega političnega sistema ne bi smele še dodatno omejiti vpliva slovenskega zastopstva v zakonodajnih telesih. Vsaka takšna reforma, ki bi zaobšla načelo udeležbe predstavnikov nacionalne manjšine pri upravljanju z javnimi zadevami, bi bistveno znižala standarde pravic, ki se vse bolj nedvoumno izpričujejo v evropskem manjšinskem pravu.
Odbor spominja na vsebino Delnega poročila o aktualnem položaju Slovencev v zamejstvu, ki ga je v zvezi s predlogom novega volilnega zakona v Furlaniji in Julijski krajini sprejela komisija za mednarodne odnose skupščine Republike Slovenije v juliju 1992 in v katerem je že opozorila na problem slovenskega zastopstva na deželni ravni.
Odbor še enkrat izraža razočaranje, ker nova zakonodaja o izvolitvi predstavnikov v deželni svet avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine s posebnim statusom škodi interesom slovenske manjšine in praktično onemogoča izvolitev predstavnikov manjšine.
Odbor zato ob tej priložnosti verjame v prizadevanja italijanske parlamentarne komisije za institucionalne reforme v okviru načel, ki jih je ta sprejela v zvezi z reformo volilne zakonodaje.
Odbor pričakuje, da bo italijanska država zagotovila zastopstvo slovenske manjšine v krajevnih, deželnih in državnih izvoljenih predstavniških telesih.
Očitki skladu za
malo gospodarstvo
Sklad je neustrezno razdelil dobiček in drog0 posloval - Zavrnili podražitev bencina
Mile Čuk	___—•
LJUBLJANA - Potem ko je slovenska vlada v minulih tednih poglavitno pozornost namenjala političnim temam in aferam, se je včeraj v celoti osredotočila na gospodarska vprašanja. Seznanila se je s poročilom ministrstva za gospodarske dejavnosti o porabi sredstev za razvoj malega gospodarstva, o Čemer je po vladni seji novinarjem govoril minister Maks Tajnikar. Od začetka poslovanja sklada za razvoj malega gospodarstva in centra za njegovo pospeševanje je bilo prek njiju usmerjeno v malo gospodarstvo okoli 500 milijonov tolarjev, je dejal Tajnikar. Sklad je v začetku deloval po načelu dajanja posojil, potem pa je vlada sprejela sklep, po katerem sklad podpira malo gospodarstvo le s subvencijami obrestne mere in jamstvi za najeta posojila. Zaključni raCun sklada za leto 1992 ni celovit, meni Tajnikar. Kaže sicer na uspešno poslovanje sklada, ne pa premoženjskega in kapitalskega stanja. Tudi delitev lanskega dobička v višini dobrih 13 milijonov tolarjev ni ustrezna, saj je direktor sklada po lastni presoji uporabil ta sredstva za stimulacijo zapo-
slenih (dodatno izobraževanje, reševanje stanovanjskih vprašanj itd.). Vlada ocenjuje, da je bilo poslovanje sklada drago in da so bili stroški za posamezen projekt zelo visoki. Tudi povprečno meseCno število odobrenih projektov je majhno (povprečno vsega 17). V zvezi z dvojnostjo, ki je nastala, ko je vlada imenovala novi upravni odbor sklada, hkrati pa deluje še stari, ki noče predati poslov in se je pritožil Vrhovnemu sodišču, je Tajnikar dejal, da paC Čakajo na razsodbo. Stari upravni odbor še naprej odobrava določene subvencije in jamstva, pravega vpogleda v sredstva pa vlada nima.Takšna dvojnost po Tajnikarjevem mnenju povzroča precejšnjo škodo malemu gospodarstvu. Vlada je obravnavala tudi analizo tržnih razmer, ki jo je pripravil koncern Slovenskih železarn, o Čemer je govoril državni sekretar za industrijo Ivo Banic. Dejal je, da je tržni položaj SZ Čedalje slabši, saj se trg stalno krci, precej cenejšega jekla pa prihaja na slovenski trg iz tujine. Tudi izvozni naCrti SZ niso bili uresničeni, SZ pa so lani ustvarile izgubo v vrednosti 18, 9 milijarde
darjev, kar je 3č, kot je bilo načrt
.Banic je poudarrU;
v prvem cetr!|e^ *93 opazen P02^1. j emik, saj se je fizi®
emik, saj se jc
seg proizvodnje p°
1 za 8 odstotkov, ven-
r so iztržili manj ne .
■ »o™Smic' S7°
šretar za energetnKO, j
jgrnil poročilo o idne strokovne skup za prestrukturira J unogovnikov r)a\e\
)ga. Kot je dejal “
3 poteka že dve leh>
3d 4ZUU Lieia ,
anjšali na 2100-
icu prestrukturiran)
bi zaprli vse rudru^ rega premoga raZ®” io vij ah in Hrastm ' da včeraj ni soglaf.1® višanjem cen naftni ivatov, kot so ga Pr , žila podjetja PetL
ovina, Rafinerija Na'
Lendava in OM a Koper (navadni » >er bencin za Vv.A i ) 23 odstotkov itUj* mila je, da je že aPrl popravek cen PrePr. nadaljevanje nega h poslovnih rezin a omenjenih P°djeV _ Sanje cen naftnih ^
itov ni utemeljeno m
;lede na l-odstotu rafit C6*
KOMENTAR
Dižavni zbor kol jurišni bataljon?
Ivanka Mihelčič
O »ljudeh dobre volje« in tistih, ki »v srcu dobro mislijo«, smo v zadnjih nekaj letih slišali nič kolikokrat. Menda so, po nekakšni logiki, posejani po vsej Sloveniji. Zato ne vem, kako se je lahko zgodilo, da jih je ravno v slovenskem parlamentu nenadoma zmanjkalo, Čeprav bi jih vsaj kdaj pa kdaj nekaj vendarle potrebovali. Z malce dobre volje bi se denimo lahko izognili celo devetdnevnemu nategovanju majske seje državnega zbora, na kateri so sicer poslanci opravili velikansko delo, saj so obdelali skoraj petdeset točk dnevnega reda, ob tem pa so velikokrat dali predvsem veter v jadra skrajnežem in tistim, ki so v navalu silne ljubezni do lastnega naroda preprosto zamenjali parlamentarni govorniški oder s - prižnico. Ob tem so si parlamentarne stole sem ter tja celo obložili z od doma privlečenimi blazinicami in pregrinjaleki, da jim ob pregreti temperaturi (taksni in drugačni) vročina vendarle ne bi prišla toliko do živega...
Majsko zasedanje zbora je - ob pomanjkanju dobre volje, seveda - doživelo kar tri podaljške, temperaturo pa je zlasti dvigovalo glasovanje o spremembah občutljivih zakonov, kot so lastninski, denacionalizacijski pa tisti o državljanstvu ipd. Najhujsi zaplet se je zgodil ob glasovanju o t.i. KopSetovem dopolnilu k lastninskemu zakonu, ki govori o brezplačni razdebtvi lastninskih certifikatov le tistim državljanom, ki so imeh državljanstvo na dan 9. maja 1990. Prav pomanjkanje dobre volje, zlasti pozicijske, pa je ob tem dopolnilu botrovalo vsem poznejšim glasovalnim zapletom. Naj le spomnimo, da je dopolnilo najprej dobilo potrebno poslansko večino, potem so zaradi suma, da glasovalne naprave ne delujejo brezhibno, glasovanje ponovili in tedaj je dopolnilo padlo, (opozicijska) temperatura pa se je kajpada dvignila. Zato so odredili tridnevni premor, za drag denar ugotovili, da naprave niso »usodno« pokvarjene, a zahtevanega glasovanja o istem dopolnilu niso tudi v tretje ponovib. S tem so sicer spoštovab poslovnik, a so zboru tako napitih tudi vse nadaljnje glasovalne zaplete, kar je opozicija, ki tako ab tako ne varčuje s sumi in dvomi, tudi s pridom izkoristila.
Skratka, z malce dobre volje bi vsi skupaj nare-dih veliko dobrega, predvsem pa bi tudi javnosti prihranih neznosno grenak občutek, da postaja parlament zgolj (deloma oblazinjen) jurisnji bataljon, ki si ob vsakokratni bitki postavlja le en sam cilj - zmagati. Zakaj, kako in predvsem za kakšno ceno, pa je tako ab tako drugotnega pomena.
PARLAMENT / INTERPELACIJA
Zahtevana trhlih nogah?
Sklicevanje na 118. člen ustave -Pomembno delo ali preteklost
LJUBLJANA - 2e včeraj smo poročali, da je osemnajst poslancev državnega zbora proti koncu seje vložilo interpelacijo o delu ministra za pravosodje Miha Kozinca. Pobudnica je Slovenska ljudska stranka, izhajala pa je iz 118. Člena ustave. Vsekakor gre za legalno in legitimno poslansko dejanje, o katerem naj bi zbor spregovoril že na junijski seji, prvi odmevi na to pa so precej različni.
Opozicija meni, da bo ta vsekakor »spodnesla« ministra, saj Kozincu v bistvu očitajo etično oporečnost, ki izhaja iz nekega Časopisnega Članka, v katerem novinar ob pomoči zapiskov operativca Službe državne varnosti »dokazuje« Kozinčevo povezanost s to službo iz Časov, ko je bil odvetnik Vinka Levstika in je Službi poročal o svojih obiskih pri klientu. Podpisniki interpelacije ugotavljajo, da je bilo takšno Kozinčevo ravnanje nesprejemljivo za odvetnika, ker pa zdaj opravlja funkcijo pravosodnega ministra, se jim to zdi tudi neposreden napad na pravne in etične temelje države. Minister Kozinc namreC, kot pravijo, doslej zapisane obtožbe na svoj raCun ni javno zanikal, vse skupaj pa da zmanjšuje ugled Slovenije v svetu.
Miha Kozinc tudi zdaj ne odgovarja na obtožbe, saj je službeno odsoten, v stranki, katere dan je, pa se zaradi interpelacijo ne razburjajo preveč. Predvsem opozarjajo, da je zadeva postavljena v kontekst Brejčeve obrambe pred napadi nad zakonitostjo njegovega dela na mestu šefa Visa. Poleg tega pravijo, da sama interpelacija stoji na
precej trhlih nogah, saj se interpelacija sproža o »delu vlade ali posameznega ministra«, iz obrazložitve interpelacije, sprožene proti Kozincu, pa je razvidno, da mu očitajo njegovo preteklost in ne dela, ki ga opravlja kot minister. Poleg tega se podpisniki interpelacije sklicujejo na ugled v svetu, zlasti po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, ki je postavila kot pogoj spoštovanje Človekovih pravic. Od Časopisne objave zapiskov operativca SDV, ki bremeni Kozinca, pa se doslej skoraj nihče ni javno vprašal, kaj je s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin samega Kozinca. Dejstvo je namreC, da je bila objava omenjenih zadev moCno v nasprotju vsaj z zakonom o varstvu osebnih podatkov, Ce sploh ne govorimo o drugih pravicah.
Piko na i pa daje tudi javno objavljeno pismo Vinka Levstika, ki predvsem opozarja, da se Kozincu dela krivica, saj je vedel za pritisk takratne Udbe na njegovega odvetnika, opozarja pa tudi na razliko med »sodelavci« in »agenti« ter na Cas, ki naj ne bi imel z današnjim nikakršne povezave. A vse to bo verjetno obravnavano na seji zbora. Ob tem velja omeniti, da so v skupščini prejšnjega sklica poslanci vložili skupno šest interpelacij (proti Rajku Pirnatu, Igorju Bavčarju in Dimitriju Ruplu, v zvezi z vladno razvojno in ekonomsko politiko, s proračunskimi sredstvi za t.i. pluralizacijo medijev in tudi zaradi proračunskega rebalansa), toda nobena od teh se ni končala v škodo obtoženih. (I.M.)
POTNI LISTI / NOVOSTI
Bliža se 25. junij
Slavko Debelak: Nov potni list si bodo morali p>riskrbeti državljani Slovenije in tujci, ki imajo še starega rdečega in ki je bil izdan v Sloveniji
LJUBLJANA - Vsi tisti, ki še nimajo novega slovenskega potnega lista, pa bi ga radi imeli, si morajo zapomniti datum 25. junij. Tega dne namreč prenehajo veljati stari (rdeči) potni listi, ki so bili izdani v Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve je v zvezi s tem v ponedeljek izdalo posebno sporočilo, za bolj natančna pojasnila pa smo vprašali.-Slavka Debelaka, direktorja uprave za upravnopravne zadeve pri notranjem ministrstvu.
Najprej pojasnilo, na kaj morajo biti pozorni slovenski državljani z rdečim potnim bstom, seveda tistim, ki je bil izdan v Sloveniji? Rdeči potni listi so bili izdani po prejšnjem zakonu, ki se je imenoval zakon o potnih listinah jugoslovanskih državljanov. Ker takrat Slovenija še ni bila država, so bili ti potni listi izdani ali v kraju stalnega prebivališča ali tudi v kraju začasnega prebivališča. Zato je zdaj v prometu še kar nekaj rdečih potnih listin. Na ministrstvu predvidevajo, da bi po prejšnjih podatkih okoli milijon dvesto tisoC Slovencev potrebovalo nov potni list, doslej pa ga že ima prek milijon ljudi. Številke so seveda le približne, saj se razmere iz dneva v dan spreminjajo. Tako dobijo na primer v Ljubljani vsak dan prek tisoč vlog za pridobitev potnih listin. Za slovenske državljane je torej 25. junij datum, do katerega morajo dobiti nov potni list, Ce želijo potovati prek meje.
In kaj 25. junij pomeni za 42 tisoC tujcev, ki živijo (stalno ali zaCasno) v Slo-
Majda Vukelič
veniji, tu delajo, imajo urejen status tujca in imajo rdeč potni list, izdan v Sloveniji?
Ti potni listi 25. junija prav tako nehajo veljati, zato si morajo tujci po tem dnevu priskrbeti potne tiste svoje matične države, denimo Srbije, Cme gore, Makedonije, Bosne in Hercegovine... Ob tem je treba posebej poudariti, da prenehajo veljati le tisti stari rdeči potni tisti, ki so biti izdani v Sloveniji. To seveda ne pomeni, da prenehajo veljati vsi rdeCi potni listi. Nasprotno! RdeCi potni tisti, izdani v Srbiji, Cmi Gori, Makedoniji, Bosni in Hercegovini..., še naprej veljajo. Naši mejni organi in policisti jih bodo upoštevati kot dokument za prehajanje meje oziroma kot identifikacijski do-
kument.
Na Hrvaškem je nekoliko drugače. Ta republika je že 8. aprila odpravila veljavnost rdečih potnih listov, ki so biti izdani v tej republiki za hrvaške državljane in tujce, ki so na Hrvaškem. Zato imajo hrvaški državljani že nove potne tiste. Nove potne tiste, res jih je zelo malo, imajo tudi že nekateri državljani Bosne in Hercegovine. V notranjem ministrstvu ne vedo, kako bodo zadeve potekale v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah.
Slovenija pa ne bo kot relevanten dokument upoštevala potnih listin, ki jih izdajajo neke nove tvorbe, kot so ZRJ, Krajina, srbska ati hrvaška skupnost Herceg-Bosna... Nekateri državljani ZRJ sicer
Brez novih potnih listov ne bo šlo (Foto: Srdan Živulovič)
že imajo potne tiste ZRJ, toda ker ZRJ ni mednarodnopravni subjekt, jih Slovenija ne priznava.
Ob tem se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s tujcem, ki bo šel v svojo matično državo, recimo Srbijo, po srbski potni list, pa ga tam ne bo dobil, ker mu bodo odvrniti, da stalno prebiva v Sloveniji, kar je zelo pogost odgovor. Ati to pomeni, da ne bo mogel nazaj v Slovenijo? Slavko Debelak odgovarja, da to pomeni toCno to. Ce stalno prebivaš v neki državi, to še ne pomeni, da ti mora ta dr-
žava
lahko slovenski jj'-'“— ,, dobi izključno slovens državljan. To, kako bodo druge države ravnal® svojimi državljani, ni Pr° blem Slovenije.	._
In kako je z vizumi- 1 sti tujci, ki imajo vizimj® (bivalne, delovne...), °d snjene v starem potnem stu, bodo morali prines nov potni list, zato da m^ prenesejo vizume. Ce}e° ne bodo urediti, bodo bm dokumentov, kar je izjemno neprijetno, ne v razmerju do poliefi6’ ampak tudi do službe, banke..., skratka P°ys° tam, kjer se je treba ižKa^ zovati s konkretnimi do kumenti.
izdati potni list. Tako
Varovati tudi interese države
LJUBLJANA - Že včeraj smo poročati o dveh pri" merih bosanskih državljanov, ki jima slovenske obmejne oblasti niso dovolile vstopa v Slovenijo, kljub temu da je bilo v obeh primerih jasno, da nimata namena ostati v Sloveniji in da je njun prihod povezan z izjemnimi okoliščinami.
Na ministrstvu za notranje zadeve nam je predstavnik za stike z javnostjo Božo Truden dejal, da niso seznanjeni s podrobnostmi v zvezi z omenjenima primeroma: »Bosanskih državljanov, ki so begunci v tujih državah, praviloma ne moremo sprejeti v Slovenijo, Ce ni nedvoumno jasno, da se bo begunec smel vrniti v državo, iz katere je prišel.« Na meji zavračajo ljudi, ki nimajo pobdila oziroma zagotovila, da jih bo sprejela država, v katero so namenjeni.
»Za takšne poostrene ukrepe smo se odločili potem, ko smo zaceli ugotavljati, da je več državljanov iz BiH in ZRJ, ki na meji ne morejo pojasniti, zakaj prihajajo v Slovenijo. To pomeni, da nameravajo tukaj ostati ali pa prek Slovenije pobegniti na Zahod,« je povedal Truden. Dodal je, da so udeleženci na meji dobili jasna navodila, kako naj postopajo v posameznih primerih. V Slovenijo lahko za sedem dni pridejo državljani ZRJ, ki imajo v naši državi ožje sorodstvo, opravke na primer na sodišču, dobivajo tu pokojnino ali pa imajo veljavne delovne vizume v kakšni drugi državi. (E.R.)
-Koroška
20 mio šilingov za prvo pomoč
PLOVEC - Po VZO] in 7ni1 ,^ežel Stajersl t j 80rnje Avstrije so ‘6dten ^di na Koroške: ^tanoviii sklad, ki t Podpiral delojemalce, jpt.Zaradi stečajev poi
no meT^^ SV°^e
Na razpolago bo z, lin ra* uailijonov š t ®ov’ na omenjeno vs
vC? KOroške deže gj j'r’^Nvske zborn mdidkata zveze in ^Uijalcev ter trgovin gornice. Prvi, ki b, Pre)eh podpore iz nc 8a sklada bodo dela oroveljskih podjetij o-precis in Kestag,
wšiksrd)0i)a 1
Kot smo že poročal d začetka leta 1993 Tjroskem izgubilo aiovno mesto nad 1 delojemalcev, zado: dost podjetij, ki so : 1 najaviti stečaj ali stveno zmanjšati šte
°sebja pa je dose ^Kordno znamko sk t> 5 milijarde šilingo\ Skratka: statistika . m pet mesecev kaže |e bilo na Koroške: tem letu odpuščenih delavcev in namešt cev kot v celotnem skem letu, tudi za< ženost podjetik, k: jUorali najaviti steCa izravnavo, je že sk osegla podatek za i iansko leto.
Visoka
šola
Celovec
nal.
mestu!
CELOVEC - Celovška univerza - o kateri je bilo v zadnjih mesecih toliko govora- velja za najboljšo v Avstriji.
To je rezulatat povpraševanja med 2500 študenti po vsej Avstriji, ki ga je izvedel novi’ tedenski magazin »News«. Celovška univerza za izobraževalne vede je prvo mesto zasedla z znatnim naskokom, posebej pozitivno pa so šutdeni izpostavili odnos med predavatelji in poslušatelji na tej visoki šoli.
Pri izpitih so po mnenju večine študentov profesorji pravični, zelo dobro pa je izbrana tudi študijska snov. Študentke in študenti pa so nadpovprečno za-dovoljnji tudi z razdelitvijo predavalnic in učnih prostorov.
Na drugo mesto se je po anketi magazina uvrstila mon-tanistiCna visoka šola v Leobnu na Štajerskem, na koncu lestvice priljubljenih visokih šol v Avstriji pa najdemo dunajsko univerzo in univerzo za gospodarstvo, prav tako na Dunaju.
EVROPA / NARODNOSTNE SKUPNOSTI
FUENS in KEVS o modelih sožitja v spremenjeni Evropi
Predstavniki koroških Slovencev v Flensburgu in Varšavi
Ivan Lukan
FLENSBURG/VARSA-VA - Ugledna zastopnika slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, podpredsednik mednarodne manjšinske organizacije FUENS Reginald Vospernik ter predsednik Zveze slovenskih organizaciji Marjan Sturm, sta se v preteklih dneh udeležila dveh pomembnih manjšinskih kongresov v Evropi.
Reginald Vospernik, tudi Clan slovenskega sosveta pri Uradu zveznega kanclerja in ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu, je sodeloval na 19. kongresu Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), ki je potekal v Flensburgu v Nemčiji. Glavna razprava na kongresu je tekla o tako imenovanem »Bo-zenskim osnutku»FUENS za evropsko konvencijo za narodnostnostne skupnosti. Jedro osnutka je ugotovitev, da gre pri uveljavljanju manjšinskih pravic oz. pravic narodnostnih skupnosti za mednarodno zadevo ne pa za notranje-državno.
Udeleženci kongresa v Flensburgu so dalje v posebni resoluciji, poslani Svetu Evrope in vsem vladam, zahtevali upoštevanje FEUNS pri kodifikaciji vseevropskega prava za narodnostne skupnosti. Ministrski komite pa je bil vrhu tega pozvan, da pri obravnavi
dodatnega protokola k Evropski konvencijio o človekoh pravicah pritegne tudi strokovnjake Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti.
Na zasedanju v Flensburgu je ta medarodna manjšinska organizacija, v katero je včlanjenih nad 70 narodnostnih organ-zacij ki zastopajo blizu 80 milijonov ljudi, sprejela tudi nekaj novih elanov,
med njimi nemško govoreče Belgijce, Svet Nem-vec v bivši Sovjetski zvezi, Nemce na Severnem Poljskem, Rumune v Zvezni republiki Jugoslaviji ter Svet Nemcev v Kazahstanu, ki zastopa skoraj milijon elanov.
Marjan Sturm, hkrati tudi podpredsednik narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, pa se je ude-
ležil seminarja Konference evropske varnosti in sodelovanja (KEYS) o manjšinah v Varšavi, na katerem je sodelovalo okoli 300 strokovnjaki iz 54 držav ter zastopniki mednarodnih organizacij. Osrednja tema tega seminarja, katerega se je s Koroške udeležil tudi namestnik direktorja koroškega deželnega urada Karl Anderwald, ni bil samo prikaz položaja po-
sameznih manjšin v raznih evropskih državah, ampak v prvi vrsti razprava o možnostih reševanja manjšinskih problemov na osnovi sodobnih modelov.
Visoki komisar KEVS za manjšinjska vprašanja Van Stool je s tem v zvezi poudaril, da je vprašanje manjšin izredno pomembno za stabilnost v Evropi ter da je KEVS leta 1992 prav iz vidika, da mora konferenca preprečiti krize v odnosih med manjšinami in večinami, imenovala visokega komisarja za manjšinska vprašanja.
Sturm je v svojem referatu prikazal položaj na Koroškem in pri tem izpostavil, da je slovenščina resno ogrožena, Ce država in dežela ne bosta bistveno razširili ponudbo na primer na področju medijev (celodnevni slovenski radijski program, razširitev slovenskih televizijskih oddaj, slovenski print-mediji) v izobraževalnih institucijah (zaCensi pri dvojezičnih otroških vrtcih), itd. S tem v zvezi je opozoril na to, da je reševanje manjšinskih problemov tesno povezano tudi s političnem vzdušjem, za katero pa je soodgovorna tudi večina. Zato pa je treba razvijati temu primerne modele, je poudaril Sturm.
Podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti Reginald Vospernik (levo) in podpredsednik narodnostnega sosveta Marjan Sturm (desno).
411 CELOVEC / 2ALNA SLOVESNOST
Slovo od priznanega koroškega Slovenca
Žalna seja in pogreb Pavleta Zablatnika
. 	Ivan Lukan
CELOVEC/BILCOVS ' Velika množica, ko-toški Slovenci, uradna Koroška in Slovenija s° se včeraj poslovili velikega kulturnega delavca, pedagoga, znanstvenika, duhov-nika, etnologa in na-r°dopisca, duhovnega jetnika dr. Pavleta Zablatnika (slika), ki je
kot smo poročali -Pretekli Četrtek v Celovcu umrl v 81. letu starosti
Na žalni seji v Tiš-lerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu so najvidnejši Predstavniki slovenskih verskih, izobraže-Valnih, kulturnih in Političnih ustanov izrekli priznanje osebnosti, ki je poleg svo-)ega dragocenega dela na cerkvenem, šol-skem, kulturnem in znanstvenem področju bistveno prispevala tudi k enotnem političnem nastopanju koroških Slovencev po drugi svetovni vojni, Predvsem napram av-shijski državi in velesilam, ko je šlo za za-šcito slovenske manjšina v Avstrijski držav-ni Pogodbi.
V imenu Mohorjeve družbe se je na žalni seji od dolgoletnega odbornika in predsednika najprej poslovil njegov naslednik Jože Kopeinig, na-rodno-politicno in kulturno delo Zablatnika Pa je izpostavil predsednik Narodnega sve-la koroških Slovencev Matevž Grilc. Za So-
vensko gimnazijo, na kateri je bil Zablatnik učitelj in kasneje skozi deset let ravnatelj, se je poslovil profesor Jože Wakounig, nadaljni govorniki pa so bili predsednik Slovenske prosvetne zveze Gustav Brumnik, deželni poslanec ÖVP Leo Uster (v imenu koroškega deželnega glavarja Zer-natta) ter v imenu slovenske države državni sekretar za Slovence v zamejstvu Peter Vencelj. V slovo pa je nekdanjemu ravnatelju zapel zbor Slovenske gimnazije pod vodstvom Stanka Polzerja.
Pogrebne obrede za umrlega duhovnika v farni cerkvi in na pokopališču v BilCovsu
pa je vodil krški škof Egon Kapellari.
Zadnje slovo ob odprtem gobu pa so velikemu koroškem Slovencu, možu, ki je s svojo izravnanostjo znal premostiti tudi najhujše razlike znotraj slovenske narodnostne skupnosti, izrekli še predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer, ravnatelj Slovenske gimnazije Reginald Vospernik, predsednik Zveze slovenskih organizaciji Marjan Sturm, ter v imenu slavističnega inštituta celovške univerze Herta Lausegger. Zapel pa je domači slovenski moški pevski zbor.
AVSTRIJA / ZVEZNI KONGRES SOCIALDEMOKRATOV
Proti sovraštvu do tujcev ■ za ohranitev socialne države
Vranitzky začrtal odnos stranke od aktualnih vprašanj
Igor Schellander
DUNAJ - Zvezni kancler Vranitzky je v svojem otvoritvenem referatu pri zveznem kongresu SPÖ izrekel proti sovraštvu do tujcev in proti poslabšanju socialnega standarda v Avstriji. Izrekel se je za umirjeno nadaljevanje razvoja blaginje in javnega skrbstva v državi, izrecno pa se je opredelil proti antisemitizmu.
Podpredsednik SPÖ Heinz Fischer, pa je izpostavil avstrijsko socialdemokracijo kot idejnopolitično vodilno silo v Avstriji.
Vranitzky je v svojem osnovnem referatu najprej izpostavil zasluge in uspehe avstrijskih socialdemokratov. Avstrija po 23 letih socialdemokratsko kontrolirane vlade šteje med najbolj boga-
te in vame države na svetu, SPÖ je trenutno v mednarodnem merilu najbolj moCna stranka v okvim socialdemokratske internationale, mednarodno previdno postopanje SPÖ spričo kriznih in celo vojnih pojavov v Evropi preteklih let se je obneslo v prid Avstriji. Vodja SPÖ se je v okvim svojega referata ponovno priznal k svojim - kot poudarja: uresničljivim -vizijam, kot na primer srednjeevropskemu področju brez jedrskih reaktorjev, avtomobilu s tri-litrsko porabo bencina in odločnemu iztrebljanju antisemitizma in desničarskega ekstremizma. Izpostavil je pomen eko-
loškega vprašanja za bližnjo bodočnost.
Glede na trenutno gospodarsko krizo je Vranitzky dejal, da danes nobena stranka ne more veC dajati garancij za delovna mesta vendar se bodo avstrijski socialdemokrati vsekakor odločno uprli nadaljnemu poslabšanju situacije zlasti na področju državne industrije.
»Ne gre, da bi enostavno odpisali cele industrijske veje kot na primer državno industrijo«, je dejal Vranitzky, »edina alternativa je, da podpiramo prizadeta podjetja pri njihovih prizadevanjih za ohranitev varnih in smiselnih delovnih mest«. Na račun koa-
licijskega partnerja ÖVP pa je šla Vranitzkyjevo ostro odklanjanje razcepa avstrijske industrije v dobro in slabo, zasebno in državno, sprejemljivo ali nesprejemljivo industrijo.
V zvezi z načrtovanim avstrijskim pristopom k Evropski skupnosti je zvezni kancler in vodja avstrijskih socialdemokratov Franz Vranitzky na eni strani izpostavil brezpogojno sprejemanje maastrihtskih smernic za združeno Evropo, na drugi strani pa potrebo po odločnem zastopanju avstrijskih interesov, zlasti pri vprašanju ekoloških in socialnih standardov, tranzitne pogodbe in pomembnem vprašanju nevtralnosti.
AVSTRIJA / SODNA OBRAVNAVA AFERE NORICUM
Kirchschläger kot priča
DUNAJ - Kot priči v sodni obravnavi o soodgovornosti bivših vladnih politikov za ilegalno prodajo orožja Iranu (1985) sta včeraj nastopila bivši zvezni predsednik in zunanji minister Rudolf Kirchschläger ter novinar Wolfgang Fellner.
PoroCal je o praksi informiranja v vladi in v ministrstvu, pri tem pa izpostavil, da je tudi sam - kot zvezni predsednik - poročila in prve razprave o aferi Noricum ocenjeval kot notranjepolitično napihovanje zadeve, in da
ni podvomil o certifikatu (le navideznega) kupca Libije. Tudi o resničnosti izjav bivšega kanclerja Kreiske-ga, Ceš sam libijski predsednik Gadafi mu je potrdil, da Libija potrebuje avstrijske topove, Kichschläger ni podvomil, pri Čemer je dostavil, da se nikdar ni vmešaval v Kreisky-jevo in le-ta prav tako ne v njegovo zunanjo politiko.
Medtem, ko je Kirchschläger razbremenil obtožene politike, je druga priča, novinar Fellner, nekdanji glav-
ni urednik magacina ’Basta’ in sedanji izdajatelj uspešnega političnega tednika ’News’ močno obremenil Si-nowatza, Blecho in Gratza.
Sprva ga je le zanimalo skrivnostno ozadje nenadne smrti avstrijskega ambasadorja Amryja v Atenah leta 1985, je pravil Fellner. Upokojeni kancler Kreisky, ki ga je smrt prijatelja Amryja očitno posebno prizadela, mu je v številnih pogovorih sprva namigoval in pozneje odkrito govoril o neznanski aferi z
orožjem, kateri je prišel na sled Amry. Bivši kancler naj bi bil tudi dejal, da je ambasador Amry konCal zaradi tega ker ga zunanje ministrstvo po njegovih razkritjih ni pravočasno zaščitilo.
Sinowatz in prav tako obtoženi bivši zunanji minister Gratz sta na včerajšnji obravnavi te izjave skušala zavrniti z oceno, Ceš upokojeni in bolestni kancler je - kljub vsemu spoštovanju - v svojih zadnjih letih bil že preutrujen in do njiju nepravičen.
NOVICE
18 mesecev zapora za širjenje nacionalsocialistične miselnosti
CELOVEC - Zaradi širjenja nacionalsocialistične miselnosti je včeraj porotniški zbor na celovškem sodiščem obsodil glavnošolskega učitelja Otta Schatzmayerja iz Trga na 18 mesecev zaporne kazni. Kazen bila izrečena pogojno, zaradi priziva tako džavnega tožilca kot tudi branilca obtoženca pa še ni pravnomočna. Pedagog je bil obsojen tudi zaradi upora proti javni oblasti, saj je - tako v obtožbi - v okviru neke desniCarsnke demonstracije v Gradcu napadel osebe javne varnosti. Izjave prič na sodniški obravnavi, v prvi vrsti je šlo za nekdanje njegove uCence ter kolege, so očitke, da je med poukom pozitivno izpostavil Hitlerja ter tajil obstoj koncentracijskih taborišč, sicer le deloma potrditi, kljub temu je porotniški zbor el repriCanja, da je uCitel kriv neonacistične dejavnosti.jo predavalnic in uCnih prostorov.
Nad 200.000 brezposelnih
DUNAJ - Položaj na delovnem trgu v Avstriji je še naprej napet. Po najnovejši statistiki je bilo maja letos brez zaposlitve 201.260 oseb ati za 32.800 veC kot maja leta 1992. Kljub tem številkam je Avstrija -v evropskem merilu - še vedno med državami z najnižjo brezposelnostjo (6, 2 odstotka). Iz objavljenih podatkov uprave za delovni trg je tudi razvidno, da število brezposelnih dalje pade, bolj prizadeti pa so moški kot ženske.
Fischler želi ostati minister
DUNAJ/INNSBRUCK - Minister za kmetijstvo Franz Fischler žetiostati elan avstrijske zvezne vlade in se ne namerava vrniti na Tirolsko. Fischler je s tem demantiral govorice, po katerih se poteguje za položaj tirolskega deželnega glavarja. Tirolci bodo namreč še letos volili nov deželni parlament, s tem v zvezi pa se je tudi pojavilo ime Fischler kot glavni kandidat ljudske stranke. Fischler je s tem v zvezi še dodal, da je prepričan, da se bo naslednji tirolski deželni glavar imenoval Weingartner.
Zveznega zakona o jamstvu za okolje (še) ne bo
DUNAJ - Konec preteklega tedna so bila prekinjena pogajanja zakonu o jamstvu za okolje. Novi zakon, za katerega se je avstrijski parlament izrekel že leta 1990, naj bi določal kaznovanje podjetij, ki onesnažujejo in oškodujejo okolje; podjetja hi morala tudi jamčiti za od njih povzročeno oškodovanje okolja. V okviru ocenjevanja in preverjanja zakonskega osnutka sta tako zastopstvo zasebnega gospodarstva (zvezna gospodarska zbornica) kot državna industrija odklanjala predvidene nove zakonske ureditve ter predlagala vrsto sprememb in razbremenilnih določil. Ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za okolje sta nato izjavila, da pod takimi pogoji ni veC smiselno nadaljevanje razprave, pogajanja o novem zakonu so bila ukinjena, itd
Manj gostov iz Avstrije
CELOVEC - Število avstrijskih gostov na Koroškem je v prvih štirih mesecih letošnjega leta moCno upadlo. Število dunajCanov je po zdaj objavljeni statistiki nazadovalo za skoraj 10 odstotkov, prav tako je bilo manj gostov iz drugih zveznih dežel, predvsem iz zahodnega dela Avstrije. Nazadovanje pa so uravnati turisti iz tujine, predvsem iz Nemčije, Madžarov, Francozov, Dancev in Švicarjev. Od novembra!992 do aprial letos je na Koroškem prenočilo skupno nad Smilijone turistov.
Več prometnih nesreč
CELOVEC - Kot sporoCa deželni urad za statistiko, so v mesecu aprilu na Koroškem zabeležiti 210 prometnih nesreč ali tri odstotkov veC kot meseca marca. Poškodovanih je bilo 246 oseb, umrlo pa je sedem oseb, za tri veC kot aprila leta 1992. Iz statistike za prve štiri mesece letošnjega leta je razvidno, da je na Koroškem bilo 701 prometnih nesreč, ki so trejale 23 človeških življenj, 884 oseb pa je bilo poškodovanih.
Radijsko srečanje v Železni Kapli
ZELEZNA KAPLA- Tržna občina Železna Kapla je od danes naprej do 6. junija spet v središču radijskega poročanja na Koroškem. V naslednjih treh dneh hodo tudi sodelavci slovenskega programa koroškega študija ORF pripraviti oddaje iz in o Železni kapti. Danes, 4.junija, je na sporedu oddaja o »Kulturnih ustvajalcih iz kapelskih grap«, (neposreden prenos iz kulturne dvorane). »Dober večer, prijatelji - Guten Abend, Freunde!« je naslov dvojezične prireditve, ki jo bodo oblikovati zbori in glasbene skupine iz Železne Kaple in okolice.V soboto, S.junija, bo od 18.10 do 19.00 na sporedu neposreden prenos lovske maše.
H CELOVEC/ DO 20. JUNIJA
Razstava »25 let kultuie in umetnosti v ORF«
CELOVEC - »25 let kulture in umetnosti v ORF« je geslo vele-razstave v Celovcu ki bo na ogled od danes naprej v celovški mestni hiši, v evropski hiši in v Napoleon-stadlu.
Nad 1000 prispevkov o kulturi v radiju in na televiziji je na voljo in vsak obiskovalec si lahko izbere svoje prispevki, ki bi si jih rad ogledal ali jim prisluhnil. Razstava, ki jo je novinarjem predstavil predsednik kuratorija ORF in celovški podžupan Sieg-
bert Metelko, je brkati dokumentacija, kako Avstrijska radio-televi-zija posreduje avstrijsko kulturo in avstrijsko identiteto. Med prispevki je tudi del produkij slovenskega oddelka ORF v Celovcu, ki ga vodi Mirko Bogataj.
V času razstave je v Evropski hiši v Celovcu na ogled tudi kino, v katerem bodo predstavljeni nagrajeni prispevki ORF. Obsežen spored pa zaokrožijo podijske diskusije ter literarni in glasbeni veCeri.
POPULARNA GLASBA / SVETOVNO ZNANI KNITTING FACTORY
Pleteničenje v Pletilni
Michael Dorf, lastnik newyorške Kniff ing Factory, je po šestih letih delovanja tega kluba po vesoljnem svetu znan kot »rešitelj NY scene«
Simon Popek
Knitting Factory je stisnjena na majhenm prostoru na Houston Street St. 47 v newyorskem Lower East Si-deu. Prvo srečanje s to znamenito glasbeno delavnico je bilo zame nenavadno, skoraj Šokantno. Glede na sloves, ki ga ima Knitting
factory v svetu, sem pričakoval spodobno poslopje z normalnim vhodom. Znašel pa sem se pred železnimi vrati, popolnoma pokritimi s scefranimi plakati, ki so bili Se dodatno popisani z razpršilcem (kar v New Yorku sploh ni redkost). Na
stopnički pred vrati sta ležala prazna steklenica piva (v obvezni papirnati vrečki) in papirnati krožnik z ostanki špagetov, ki sem ju moral umaknti, da sem
sploh lahko vstopil.
Knitting facotry na pročelju nima neonskega napisa, niti ga ne želi imeti, njena zunanjost je v razsulu, toda v notranjosti že Sest let poteka nekaj, kar je po besedah mnogih rešilo newyorško jazz sceno. Vse skupaj pa se ni zaCelo v New Yorku, temveč v Ma-disonu (Wisconsin), v katerem sta Michael Dorf in njegov dolgoletni prijatelj Bob Appel, takrat elan skupine Swamp thing, leta 1985 ustanovila neodvisno diskografsko založbo Flaming Pie Records. Založbo sta ustanovila predvsem zaradi tega, ker skupini nihče ni hotel izdati ploSCe, Michael pa je bil v tem Času njihov menedžer. Ko je po letu dni Študija prava obupal, se je Michael odpravil v New York, da bi tam nadaljeval posle njegove diskografske založbe. Ko je iskal poslovne prostore, je že razmišljal o galeriji, poleg nje bi Se vedno lahko upravljal Flaming Pie, vendar se je predvsem iz ekonomskih razlogov odločil za klub, v katerem naj bi prirejali koncerte, razstave, plese in literarne večere. Knitting factory je luC sveta ugledala februarja leta 1987, po petih mesecih obnovitvenih del, ki sta jih v glavnem opravila Bob in Michael sama. Prvi so seveda nastopili -Swamp thing. Devet ljudi je
plačalo vstopnino, petnajst pa jih je bilo na »guest listi«.
Newyorška glasbena scena, od jazza do rocka, je v tistem Času obupno potrebovala stalen prostor, bandi, ki so igrali eksperimentalno glasbo in free jazz, preprosto niso imeli kje nastopati, razen Ce sami niso najeli prostorov. Ob izbruhu pun-ka sredi sedemdesetih so bandi lahko igrali v (danes prav tako legendarnem) CBGB’S hardcorovska generacija z začetka osemdesetih pa je hodila v klub Pyramid. Knitting Factory in Michael Dorf sta rešila newyorSki jazz. Klub so torej ustanovili, potrebno je bilo privabiti Se tiste, ki naj bi v njem nastopali. Ko je Michael prek oglasa za nastop pridobil Wayna Horvi-zta, ga je ta seznanil z mnogimi newyorSkimi improvizatorji - Johnom Zornom, Timom Bemejem, Elliotom Sharpom. O tem, kako obupani so bili v tistem Času radikalni glasbeniki, priCa tudi dejstvo, da je imel celo John Zorn težave s koncertnimi prostori, Čeprav je bil vse prej kot neznan. Ko je spoznal Michaela, je rekel: »Vedno sem se moral zmeniti za mesec vnaprej, kje bom igral, potem pa ti pride mulec in mi reCe, da lahko že jutri začnem serijo petih koncertov.« Michael ima najlepse spomine z začetkov prav v zvezi z Zornom: »To je bil njegov prvi koncert v Knitting factory in
ljudje so kar prihajali. Petindevetdeset jih je plačalo vstopnino in John je imel 25 gostov, večinoma Japonk. Stodvajset ljudi v dvorani (maksimum), stisnjenih kot sardine, vročina in pot - najlepša stvar, kar sem jih videl v življenju«.
V začetku je Michael imel le eno sobo z barom, v kateri je tudi spal, potem ko so se sosedje zaCeh pritoževati zaradi hrupa, pa ga je lastnik hiše prisilil, da je kupil še prvo nadstropje. Sedaj je v pritličju bar, cel strop je pokrit z majicami, ki pričarajo posebno vzdušje, s koncertno dvorano v prvem nadstropju pa ga povezujejo spiralne stopnice. Dvorana je nekaj posebnega. Stojišč ni (razen v. ozadju), le 95 stolov in majhne mizice, komaj za pivo in cigarete. Tudi prostih datumov za koncerte skoraj ni veC. Ze dva meseca po otvoritvi kluba so postali »double bili« programi stalnica, na njih pa niso igrali le izvajalci jazza - poleg že omenjenih Se Zeena Parkins, Lounge Lizards, Arto Lindsay, Naked City, Gary Peacock, Sun Ra in mnogi mnogi drugi - temveč tudi izvajalci rocka, tako znana imena, kot so Sonic Youth, Lydia Lunch, Alex Chilton, Fire-hose, Lemonheads in pred nekaj tedni Buffalo Tom in Belly, kar dovolj zgovorno potrjuje priljubljenost in pomembnost tega kluba.
Michael Dorf se je zavedal, da za uveljavitev in ob-
lastnik in vodja kluba izražata pripadnost svoji dejavnosti
stanek njegovega kluba ne bodo dovolj le koncerti, zato je že leto dni po otvoritvi odnesel koncertne posnetke 30 različnim radijskim postajam, sledila je pogodba z velikanko A&M records, ki je med majem leta 1989 in junijem leta 1990 izdala štiri ploSCe - Live at the Knitting factory, vol. 1 - 4. Po sporu z omenjeno založbo je Michael pravice spet odkupil nazaj in od takrat Knittting factory izdaja ploSCe pod lastno streho. Fläming Pie Records so se poimenovale v Knitting Factory works. Klub je bil že leta 1988 »hip place« v downtownu, finančnih težav pa kljub vsemu Se ni bilo konec. Uveljavili so se vsakoletni K. F. Jazz festivali, leta 1989 pa je šla Knitting factory prvič na turnejo po nekaterih ameriških me-
stih, leto dni pozneje pa so dobili še prvo evropsko turnejo, med katero so obiskali 24 mest, tudi Ljubljano.
Čeprav je Knitting Factory danes znana po vsem svetu, Michael Dorf pravi, da komajda živi (brez kreditne kartice da bi že zdavnaj propadel), neprestano se mora boriti za to, da bi klub obdržal nad vodo. »Naše ambicije so bile vedno iste - spraviti to tako redko slišano glasbo pred občinstvo«. Njega osebno najbolj veseh destvo, da vedno veC tujcev - turistov - obišCe Knitting factory. »Pred Časom sem pri vratih pobiral vstopnino, ko se je ob vhodu ustavil avtobus, poln japonskih turistov, ki so hoteli na koncert. Čeprav sem mislil, da jim ne bo všeC, saj je igral bard core band, so plačali vstopnino. Pet minut
a je polovica zbe-z rokami so si za-
, zanimivo «• *-obiskal Knitting turist, le da sem
me Čaka, in nel'
val, ne le ob gla^'
lientu, preseneth
«ga, Kar sie dojenju. Tam se risli ste zaradi minute
asno mm , e se boste kdaj Vnrku, P°'
IZ TUJINE
IZŠLO JE
/ KNJIGE
Umrl Sun Ra
BIRMINGHAM - V nedeljo zvečer je v neki bolnišnici v Birminghamu (Alabama) v starosti 79 let umrl pianist in vodja ameriškega orkestra Sun Ra, ena najbolj zanimivih osebnosti »free jazza«. Nepredvidljivi Sun Ra je posnel veC kot 200 albumov, v katerih si je prizadeval sporočiti »kozmično sporočilo, ki je velikokrat izhajalo iz besedil sv. pisma, egipčanske mitologije, Črnega spiritualizma in znanstvene fantastike. V svoji 60 let dolgi glasbeni karieri je preživel veliko glasbenih vplivov: bluesa in be-bopa, gospela in serialne glasbe, zlasti na Čelu velikega orkestra, ki je spreminjal imena od Solar Arkestra, Myth Science Arkestra, Astro Inlinity do Intergalatic Reserch Arkestra. Herman »Sonny« j Blount se je rodil v Birminghamu in v 40. letih igral v enem zadnjih orkestrov Fletcherja Hendersona, preden je zaCel nastopati v avantgardističnih chika-ških krogih. Leta 1955, po dolgih letih raziskav, dozorevanja in poslušanja, se je znova pojavil s svojim Solar Arkestra, s katerim je gostoval tudi po Evropi v šestdesetih letih. Takrat je postavil na prizorišče z velikim občutkom za teatralno barvitost in zvočnost nenavaden cocktail drznih zvokov in ritmov, ki naj bi bil njegov osebni odziv na zunajzemeljska sporočila! Po njegovem je šlo za »religiozno obredje, ki lahko traja od štiri do šest ur brez premora, skupaj s koreografijo, igro luči, projekcijami ter poetičnimi in ezoteričnimi besedih. Vrsto let so njegove ploSCe izhajale pod njegovo lastno znamko Saturn, v znamenju planeta, na katerem naj bi se bil »mojster« rodil »pred 5000 leti«. Deset od njegovih albumov, ki so izšli med leti 1938 in 1960, so pred kratkim izdali znova, med njimi Saturn, Magic City, Savoy in It‘s After the End of the World.
Leta 1962 ga je revija Down Beat razglasila za »dirigenta orkestra leta«. V enem zadnjih intervjujev pa je objavil svojo ponudbo, da bi »z glasbo rešil svet pred jedrsko vojno«. Revija Rolling Stones je v njem videla »manjkajoči člen med Dukom El-lingtonom in (skupino Črnskega rapa) Public Enemy«. (AFP)
Tenor v politiki
MADRID - Veliko umetnikov se je spričo svojega vpliva in popularnosti posvetilo politiki. To je pred kratkim storil tudi Alfredo Kraus, ki sodi med elito vrhunskih tenoristov in ki je zadnje Čase večkrat povzdignil svoj glas zoper operne kolege in preveliko komercializacijo operne dejavnosti. V tem primeru vključitev v pohtiCno stranko Gran Canaria, ki bo nastopala na splošnih španskih volitvah 6. junija, nima zveze s petjem. »Moje sodelovanje je romantično in kihotsko,« pravi. Kraus, rojen na Veliki Kanariji, ima predvsem kritičen pogled na Čedalje večji vpliv Tenerife nad rojstnim otokom, pa Čeprav slednji veC proizvaja. »Naša stranka je dosegla 120 tisoC podpisov za vrnitev prostih luk, kar bo našem otoku gospodarsko zelo koristilo. Končno sem pa tudi pristaS ločitve Velike Kanarije od Tenerifov in tudi od Evropske skupnosti. Ta zveza je škodljiva tako za Veliko Kanarijo kot v končni fazi tudi za Španijo.« Kraus predvideva, da bo njegova stranka na Kanarskih otokih plasirala enega ali dva kandidata. »Ko se bo stranka konsolidirala, se bom umaknil,« zatrjuje. (M. K.)
Fran Milčinski: Gospodična Mici (zal. Mihelač, zbirka Slovenska povest, Ljubljana 1993, ital. vezava, 69 strani, cena 1323 tolarjev)
Priimek Milčinski je sinonim za slovenski humor, Čeprav ga je kritika iz različnih razlogov obravnavala v okvirih vzgojne literature. Gospodična Mici je izšla že večkrat, najprej v petih nadaljevanjih v Slovanu leta 1917, nato pa še v zbirki DomaCe branje leta 1930, zbirki Cvetje in trnje leta 1948 in Zbranih spisih leta 1978, kar priča o zanimanju slovenskega bralstva za besedilo. Milčinski se je v Gospodični Mici humorno dotaknil socialno občutljive teme nezakonskega otroka na vasi in izkoriščanja sirot ter s tem nekako problematiziral resnost in tragičnost podobnih Kersnikovih in Tavčarjevih literarnih usod. Kratke, komične epizode, ki jih v celoto povezuje samo glavna oseba niza v kronološko urejene serije in računa na bralčevo reakcijo. Gibalo vsega v povesti je pridobitnost in ravno sramežljiva prikritost koristolovstva, ki vedno znova peha osebe v akcijo, prispeva besedilu satirično socialno-kriticno dimenzijo, zaradi katere je bila povest potisnjena med vzgojna besedila - so na svetu stvari, iz katerih se ne sme delati norca! (V. S.)
- .
. Ruekvi	/ •
<Ms>	' O ',
SVETO Jr
|§ä|
Rudolf Otto: Sveto ( zal. Nova revija, zbirka Hieron, Ljubljana, 1993, mehka vezava, 252 strani, cena 2499 tolarjev)
Ottova knjiga Sveto je temeljno študijsko besedilo veroslovja in sodi med najbolj znane in najbolj brane knjige na svetu. Knjiga je prvič izšla leta 1917 in je odtlej doživela že veC deset prevodov in ponatisov. V slovenski prostor sta temeljne misli iz dela že v začetku dvajsetih let prinesla filozofa France Veber in Aleš Ušeni-Cnik, pobliže pa smo se z njimi seznanili sredi osemdesetih let. Tokrat so se pri Novi reviji, v zbirki Hieron, ki jo ureja Vid Snoj, odločili, da predstavijo delo v celoti. Sveto, s podnaslovom O iracionalnem v ideji božjega in njegovem razmerju do racionalnega, je naperjena proti racionalističnemu govoru o Bogu, proti praktičnemu racionalizmu pridige in moralke, ki ga je avtor izkušal kot oseben problem svoje dobe. V spremni besedi je Tine Hribar zapisal: »Sveto je tisti apriorij, brez katerega ni nobene religije. Brez svetega seveda tudi božjega ni. Ne samo teologi, ampak tudi veroslovci, zlasti primerjalni, se brez te knjige torej ne morejo zares nastaniti na svojem predmetnem področju. Sicer pa jo bo v roke vzel vsakdo, ki želi spoznati in razumeti religije kot religije.« (V. S.)
Iva Mohar. Poletje zlatega dečka (zal. MihelaC, zbirka Slovenska povest, Ljubljana 1993, ital. vezava, 115 strani, cena 1470 tolarjev)
Literarni prvenec pisateljice Ive Mohar prinaša sodobno zgodbo o slovenski mladim, ki se spoprijema z različnimi težavami ob vstopu v življenje odraslih. Zgodba se godi na podeželju, od koder prihaja glavna junakinja Ana, in v Ljubljani, kjer si želi ustvariti novo življenje. Pisateljica se posveča predvsem zgodbi in odnosom med ljudmi, zato označuje junake z akcijo, dejanji, opisi in dialogi, sodbo o junakih pa prepušča bralcem. Nosilci zgodbe so mladi ljudje z značilno miselnostjo današnjih dni, zato občutimo sodobnost v mišljenju nastopajočih. Pisateljica posega v ljubezenski trikotnik, s kakršnim se v slovenskem slovstvu ne srečujemo pogosto. Glavna junakinja Ana je diplomirala in si isce službo, zaplete pa se v ljubezensko razmerje s sestrinim možem Andrejem, s katerim sestra pričakuje otroka. Z otrokovim rojstvom, ki prinaša nekaj novega v življenje prizadetih, se zaključi tudi ljubezenska epizoda med Ano in Andrejem. Razplet zgodbe je tak, kot ga bralec lahko pričakuje, in zaključki so za glavno junakinjo zelo boleči, zato se odloči za beg iz Ljubljane v London. Pripoved je jasna, logična, zgodba je tudi zaradi prvoosebne pripovedi razgibana in privlačna. (V. S.)
Ryunosuke Akutagawa: Rašomon (zal. MihelaC, zbirka Svetovni klasiki, Ljubljana 1993, ital. vezava, 78 strani, cena 1260 tolarjev)
Rašomon so se imenovala najveCja vhodna vrata v Kjoto, starodavno prestolnico Japonske. Z zatonom zahodnega Kjota so propadla tudi vrata, popokala so na mnogih koncih in postala zatočišče tatov in roparjev, pa tudi odlagališče mrličev, za katere nihče ni hotel poskrbeti. Zgodbe japonskega	pisca
Akutagawa, ki ga je kritika razglasila za pisca z veliko miselno močjo in živim samosvojim slogom, bodo v prevodu Branka Gradišnika zagotovo deležne navdušenja pri slovenskih bralcih. Pisatelj z neprizanesljivo ironijo opisuje zahrbtne in ponavadi nizkotne motive, ki ženejo njegove junake. Ker je avtor dober opazovalec in se drži realističnega detajliranja, njegovo pisanje nikoli ne zdrsne v kategorijo »Čudaštva«. Nasprotno: bralec ima pogosto občutek, da se mu je z Akutagawovo pomočjo posrečilo za hip uzreti »pravo podobo stvari«.
Zgodba Rašomon ima nekaj skupnega z istoimenskim filmom Akira Kurosawa, ki je kot predlogo za film vzel dve Akutagawovi zgodbi, od katerih je Rašomon rabila le kot toponimski okvir za zgodbo V bosti. ( V. S.)
»Oj,»
Joseph Roth: Tara-bas ( zal. MihelaC, zbirka Svetovni klasiki, ital. vezava, 131 strani, cena 1470 tolarjev)
Roman Tarabas, gost na tem svetu je Joseph Roth napisal leta 1934. To je zgodba o mladeniču Miklavžu Taraba-su, ki je avgusta 1914 živel v New Yorku, bil državljan Rusije in se med študijem v Peters-burgu predvsem zaradi mladostne nepremišljenosti priključil revolucionarni skupini, ki je izvedla bombni napad. Skupino so ujeli in ji sodili, nekateri med udeleženci so bili oproščeni, med njimi tudi Tarabas.
Oce ga je spodil od doma in Tarabas je odšel v Ameriko, od koder pa se je po nekaj nesrečnih naključjih ponovno vrnil domov, kjer se je zaCela avstrij-sko-ruska vojna. Temu sledi zgodba o Taraba-su vojaku, ki propada hkrati s svojo državo. Pot ga je vodila še mar-sikam, zgodba pa se konca z njegovo smrtjo. Roth se je držal tradicionalnih pripovednih načinov in je po lastnih izjavah skušal ubesediti to, kar je doživljal in podoživljal sam. Tako je njegovo delo polno miniaturnih in z veliko ljubezni izdelanih življenjskih podrobnosti, ki mu dajejo posebno toplino in Car. Knjigo je poslovenila Stanka Rendla. (V. S.)
BASNI
Ufi vKAHMhit* Kahri
Igor Torkar: Basni za vsakdanjo rabo (Mohorjeva založba - Hermagoras Verlag, Ljubljana - Celovec, 1992, 78 strani, mehka vezava, cena 1470 tolarjev)
Basen je prastara antična literarna zvrst, ki govori s prispodobami in z jasno razpoznavnimi znamenji pripoveduje prav o tistem, Cesar ni mogoCe izreci naravnost. Od nekdaj je basen eno glavnih satiričnih orožij zoper nasilje nad človeškim duhom in svobodo. Torkarje-ve basni sledijo temu izročilu, prilagajajo ga Času in proštom lastnih spoznanj. Zbirka je razdeljena na štiri razdelke: začenjajo jo Satirične basni, ki že s svojim tavtološkim naslovom govorijo o želji, predstaviti človeške slabosti s satiro. Vse so v pesemski obliki in v sporočilu učinkovito zaokrožene. Sledijo Basni za mlade in stare, ki gradijo svoje paradoksalno in satirično sporočilo na navideznem poduku in moralizmu. Formalno so večinoma pisane v sonetni obliki, Čeprav nedosledno. Telegrafske basni so aforistično zaostrene, kažejo na pisateljev smisel za humor, s katerim spremlja tragikomično resničnost. Zbirko sklepajo štiri daljše Pripovedne basni, v katerih je Torkar združil epsko baladnost z znanimi basenskimi prvinami. Basni, ki so bolj bridke kot vesele, nosijo v sebi kali trpkih, vendar jasnih in nedvoumnih sporočil. Knjiga je opremljena z ilustracijami Franceta Miheliča. (V. S.)
SENCA
AJDOVSKEGA
GRADCA
JANKO n C: 7BRSKI
Janko Pleterski: Senca ajdovskega gradca (sa®° založba, Lj. 1993i strani, mehka vezava, ce na 1785 tolarjev)
Strokovno zgodovinsko knjigo z nekoliko enigroa tienim naslovom je ^acje mik Janko Pleterski izdal v samozaložbi. Razlogi za to
tičijo v nerazumevanju
odgovornega ministrstva za izdajanje tovrstne me rature, gospod Pleterski pa je priznal, da si je tu i sam nekako želel biti zalo žnik, izdajatelj in avtor lastne knjige. Knjiga je m storiografski poskus vzpo stavitve realnega odnosa do preteklosti, ima pa se veda tudi osebni pečat m ni le suhoparen zbir poda tkov. V njej so zbrani spisi, nastali v letih 1990-1992 o nekaterih vprašanjih naše zgodovine, ki so se odprla v tem pre ° mnem Času sprave in ma SCevalnosti. Zamisel o žavljanski in narodni sPra
vi, ki je bila priznana o
nujnost, je sprožila toliko polemičnih razprav, da je zgodovina z njimi dobese dno zasuta. Avtor pouda rja, da obstajajo neke traj ne vrednote, ki jih uiora narod ohranjati, p°P^a. vljanje zgodovine pa aJ hitro lahko pripelje 0 zmotnega dejanja. Naslovnica knjige prikazuje kentavra lokostrelca, mi tološki simbol nenehnega prizadevanja človeka, a bi vzel usodo v svoje roke. Slovenci bi končno lahko
prenehali g0)111, sv.°i večnih žrtvah, ki jm tl jo zgodovinske taiviceCn bi svojo zgodovino lahko pisali tako, kot se je zgodi la. (V. S.)
Ljubljana - Ob
bodici prve izve'
. giasneno-st
lÄCr“
-	-)'UU postavi
f Sama Hub udil izvedbe v li
£t!1\‘!irigenj
*^91110 na svoj Zoriti tudi na vrs nereSenih probl °PWne poiLstvar . ^ot poustvar ]eve opere Cme Se zavzemali za
.-•'-ga giasbei rf1?- pa vem ni prinese Zultata, namre
^ Kakšen ji
:	na SKi
def?8°)a ‘n n
Se® prepriča j'ab zavzema
Popularni!
se pogc
Šebeniki
slovensk
Veudar s, sCen« s
rom.
Izvedba pod mojim vodstvom je imela - govorim seveda izključno o muzikalni strani predstave - velik uspeh, kar je bilo mogoče povzeti iz nase, pa tudi tuje kritike. Tudi obisk predstav je bil izjemen glede na tako zahtevno in zato tudi nepopularno operno delo. Tudi pozneje sem si prizadeval, da bi različnim osebnostim glasbenega življenja v tujini prikazal vrednote tega opernega dela. Seveda me vsak takoj vpraša, kje in kdaj ga lahko vidi oziroma sliši.
Samo Hubad: O pomembnosti Črnih mask je bilo menda povedanega že dovolj, torej dodatno mnenje o tem ne spremeni ničesar. Dejstvo je, da delo ni le izjemno zahtevno v vseh razsežnostih (vsebinskih, kompozicijskih, scenskih in izvedbenih), ampak mora biti na srečo tudi učinkovito. In v opernem svetu je za prodor odločilna učinkovitost; izvedba leta 1957 jo je očitno potrdila. V svojem vprašanju nakazujete, naj bi bil želeni cilj uprizoritve prodor dela v mednarodni repertoar. Seveda je to želja vsakega skladatelja, toda posrečilo se je le maloštevilnim, poleg kvalitetnih oper pa se je uveljavila tudi vrsta vsebinsko in glasbeno malo pomembnih. Vrhu tega je Zahod dd »vdorov« neznanih del nerazumljivo zaprt. Od nekdanjih jugoslovanskih oper je segel v
GLASBA / OB OBLETNICI PRVE UPRIZORITVE SLOVENSKE OPERE
Kogojeve Čine maske in slovenska operna ustvarjalnost
svet le Ero, ki je specifično folklorističen. Ubogi Janček iz dežele s precej drugačno glasbeno tradicijo od naše postaja Sele 70 let po smrti svetovni operni skladatelj. Eden od vzrokov za njegovo uveljavitev je zavzemanje angleškega dirigenta Charlesa Mackerrasa, ki je študiral na Češkem, ga pričel izvajati na Zahodu in se z njim promoviral še sam. Toda kaj in koliko iz operne produkcije drugih vzhodnih dežel se je prebilo? Le najboljše, a Se to redko. Največje glasbene založbe dobesedno zasipajo operne direkcije in dirigente z odlično urejenimi partiturami uveljavljenih avtorjev. In koliko izvajajo na primer Henzeja ali Brittna, če upoštevamo propagando in njuno siceršnjo veljavo? Mi pa smo določili Črne maske, da morajo prodreti v tujino.
Obstajali so poskusi, da Črne maske predstavimo na tujih glasbenih festivalih, pred tem se je celo poskušalo z instrumentacij-sko predelavo partiture. Ob drugi predstavitvi pred nekaj leti so nam med drugim očitali, da se nismo dovolj potrudili za natis partiture in da je zgolj zato to delo nemogoče ustrezno uveljaviti v mednarodni glasbeni areni. Slišali smo tudi mnenja, da je treba operni libreto temeljito predelati. Bilo je mnogo hrupa, pa se na koncu ni zgodilo nič. Kje tičijo zavore za uspeh Kogojevih Črnih mask, v opernem delu samem ali v stroki in stro-kovnosfa?
Samo Hubad: Natisnjena, morda že fotokopirana partitura in klavirski izvlečki so vsekakor nujnost. Besedilo bi morali prevesti še v angleščino. Prepričan sem tudi, da bo dirigent za informacijo bral partituro le ob posnetku na CD; ta je na srečo dostopen. Vendar -verjemite, da poznam mentaliteto dirigentov - čemu bi se ukvarjal s tako težaškim in negotovim poslom? Da bi pomagal iz teme delu neznanega avtorja? Vrhu tega
bi moral najti Se veliko pevsko osebnost, baritonista, ki bi bil pripravljen sprejeti vrhunsko zahtevno vlogo vojvode Lorenza. In odkriti v tujini direktorja opere, ki bi se za tak podvig zavzel, bi mejilo na čudež. Vsak dirigent, ki se bo v delo zagrizel, bo moral sam najti rešitve ter jih prilagoditi svojemu in režiserjevemu videnju stvari.
Anton Nanut: Glavna ovira za uspeSno uveljavitev Kogojeve opere Črne maske je seveda partitura, ki kljub sprejetim dogovorom Se vedno ni urejena in natisnjena. Tudi mi je povsem nerazumljivo, zakaj ni bil uporabljen digitalni posnetek izvedbe pod mojim vodstvom za izdajo na CD in za produkcijo video izvedbe, kar vse je bilo - kolikor vem - prav tako načrtovano. Zakaj se dogovori ne spoštujejo?
Imeli smo možnost izvedbe tega dela v Dubrovniku, vendar se je vse skupaj podrlo zaradi denarja. Izgubljena priložnost predstavitve pred mednarodnim občinstvom! Pri tem je bilo vse dokončno pripravljeno, vključno z zunanjo lokacijo v tamkajšnjem enkratnem in za Črne maske gotovo izjemno primernem okolju. Kar zadeva partiture, je treba vedeti, da je originalni zapis poln popravkov in najrazličnejših posegov, deloma še Kogojevih. Poleg tega so mnogi deli partiture deloma nečitljivi. Potrebne so skrbne obdelave, med katere sodi tudi opredelitev in vnos označb za tempe. Tudi sam sem razmišljal o možnih popravkih orkestracije, vendar v te zadeve ob Kogojevem načinu komponiranja ni mogoče posegati. Ce začneš brisati posamezne glasove, naenkrat ostane le prazen list papirja.
Med obema vojnama je bila ljubljanska Opera pomembna sestavina slovenske glasbene kulture, po zadnji vojni pa se je uspela tudi mednarodno uveljaviti. Ljubljanska izvedba opere Zaljubljen v tri oran-
že Sergeja Prokofjeva na Philipsovi gramofonski ploSči je dosegla naju-glednjse mednarodno priznanje. To so bili uspehi, o katerih danes lahko le še sanjamo. Vemo tudi, da je sodobna operna reprodukcija po svetu izredno napredovala, medtem ko se pri nas kopičijo same težave. Ali ima slovenska operna poustvarjalnost - s Kogojevimi Črnimi maskami na čelu - sploh še kakšno možnost in ali bi bil za uveljavitev Kogojevega opernega dela smiseln ponovni, tretji povojni nalet in če, pod kakšnimi pogoji bi morali po vasem mnenju to izvesti, da bi dosegli zadovoljivo mero uspešnosti?
Anton Nanut:_ Kogojeva opera bi morala sestavljati del stalnega repertoarja naše operne produkcije, se stalno obnavljati tako po zasedbeni strani kakor tudi scenski postavitvi. Seveda pa bi morali nujno zagotoviti ustrezno orkestrsko zasedbo, kvaliteten zborovski ansambel in brezpogojno tudi prvovrstne soliste, med katerimi je Se posebno izpostavljena baritonska vloga. Glede na izkušnje bi moral Se reči, da se pri nas brez potrebe ukvarjamo z nekakšnim »muzikolo-škim« obravnavanjem problema, kar bolj Škodi kot koristi. Zahtevna poustvarjalna realizacija vseh sestavin operne postavitve na najvišji možni strokovni ravni je naloga, ki jo moramo - seveda z vključevanjem nujnih pogojev, o katerih sem že govoril - opraviti in tu muzikološko teoretizha-nje nič ne pomaga.
Samo Hubad: Nekaj let po vojni je ljubljanska opera res živela svojo zlato dobo. Ne le Tri oranže - bilo je veliko izvrstnih predstav, le da niso dobile pariškega atesta. Povedati je tudi treba, da pariški menedžer ni prevzel Treh oranž le zaradi odlične uprizoritve, ampak predvsem zaradi imena Prokofjeva. Ko mu je naslednje leto direktor Švara ponudil ob Soročinskem sejmu še svoje delo, je gosto-
PLES / SPET RAZBURJENJE NA HRVAŠKEM
Prozoren sončnik kneginjine krasote
F°to: Rafko Mavar
Sanja Muzaferija
Zagreb - Potem ko je na zagrebškem plesnem prizorišču dalj časa vladalo zatišje glede na tradicijo sodobnega plesa na tem prostoru, je bilo mogoče predvideti, da bo prišlo do nekakšne gledališke burje. Domneva se je nedavno uresničila na odru ZKM s predstavo Dotakni se pokvarjene ženske v produkciji agilnega radia 101 in studia Mare (Mare Sesar-dič).
Najprej so dvignilii precej vulgaren medijski vik in krik o tem, kako se pripravlja predstava, ki s sen-zualnostjo, videzom plesalk in njihovo razgaljenostjo napoveduje svojevrsten odrski Skandal v režiji kontese Mare Sesardič,
javnosti znane po predstavi Sončniki, v kateri je bil njen koreografski rokopis sorazmerno nežen in fluiden. Maro Sesardič so tokrat v tisku napovedovali pompozno in provokativno. V precej konservativnem položaju, ki ga pre-
življa sodobno hrvaško gledališče, je Sesardičeva s predstavo resnično po malem šokirala.
Toda beseda ni o pritlehnem šoku in škandalo-znosti na prvo žogo, preračunano na primitivno provokacijo, ampak o resnično močnem scenskem doživetju in visoko esteti-ziranem plesu, ki vsebuje najboljše sestavine iz nekdaj znane miksture zagrebške sodobne plesne Sole, ki je nekoč izgubila korak v tekmi z dinamičnejšimi in eksperimentom bolj naklonjenimi slovenskimi kolegi.
V maniri Rosasa ali La La La Human je Mare Sesardič s svojimi plesalkami (Maja Culjak, Nikolina Mijič, Ilijana Pirel, Andreja Sulimanovič in Almira Osmanovič) prelila z odra v gledališče zavidanja vredno količino energije in plesne virtuoznosti. Eksplozivna, močna, na trenutke resnično agresivna igra plesalk ob živi glasbi na odru (Konge: Hrvoje Rupčič) in sonati za violino in klavir v G-molu Giu-
seppa Tartinija je bila za občinstvo resnično doživetje.
Scenografijo je podpisal Igor Krpan, izvrstne, pa vendar zelo samozatajeva-ne in funkcionalne kostume Branka Donassy. Zdelo se je, da je vprašanje o tem, ali so ženske pokvarjene ali ne, in če so, zakaj in kdaj, iz kakšnega zornega kota in s kakšnim razlogom se jim prileplja takšna etiketa, po predstavi dobilo odgovor. Avtoeroti-zem, samozadovoljstvo, nemajhna doza ekshibicionizma, vhunska telesnost in elementi akrobatike so nazorno izdajali mit o pokvarjenosti ženske. Zenska namreč ni pokvarjena, ona je agresivna, zaljubljena vase, radodarna in krotka in zverinsko jezna, toda pri tem vselej ostaja lepa in kreativna. Gotovo je, da predstava Dotakni se pokvarjene ženske korespon-dira tudi s svetovnimi plesnimi trendi, ne da bi jih posnemala ali se opirala nanje, in napoveduje renesanso sodobnega plesa v Zagrebu.
________________________J.
Anton Nanut (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
vanje odpadlo. Finančno tveganje je bilo preveliko; isto bi se bilo verjetno zgodilo, če bi predlagali Cme maske. Vprašujete Se, kaj je s slovensko Opero. Bolj ali manj isto kot z vsemi hišami v nekdanji Jugoslaviji: zadelo jih je samoupravljanje. Med vsemi umetnostnimi zvrstmi je organizacija opernega ansambla zagotovo najzahtevnejša. Vodila naj bi ga z železno disciplino pomembna umetniška osebnost. Pri nas pa so Opero vodili, postavljali in odstavljali direktorje člani samoupravnih odborov s svojimi »umetniškimi vizijami in potrebami«. Mislim, da nam po številu direktorjev v tem obdobju na svetu ni para; zdaj imamo menda za direktorja celo človeka brez diplome. Rezultat je tu. Na Akademiji
za glasbo po odhodu Julija Betetta ni bilo nikogar, ki bi bil pokazal potrebno zanimanje za dvig solopevskega pouka, kaj šele za operno šolo.
Toda nazaj k vašemu vprašanju, ali bi bil smiseln »ponovni nalet« s Črnimi maskami. Lepo in normalno bi seveda bilo, da bi Črne maske stalno živele na domačen odru, kot Traviata ali Trubadur. Tako so živele vsaj v sezonah 1957-1958 z 29 predstavami. Toda vse to je nemogoče. Dokler ne bo dirigenta in režiserja, ki se bosta iz lastnega nagiba in prepričanja, ne po službeni dolžnosti odločila za novo izvedbo, ne vidim pravega smisla za uprizoritev. Taki odločitvi mora botrovati umetniški vzgib in usposobljenost, ki zagotavljata naj-višji možni dosežek.
Nagrada West! 993 tandemu Veš slikar svoj dolg
Drugega junija je bila v galeriji Equrna razglasitev najbolj nekonionalnega likovnega ustvarjalca, ki ga je izbrala komisija v zasedbi Tomaž Brejc, Lujo Vodopivec, Tomaž Šalamun, Paul Crowter in Lojze Logar. Na natečaj se je prijavilo 52 umetnikov, med katerimi jih je komisija za ožji izbor izbrala pet in sicer Aleksija Kobala, Marka Kovačiča, Marjetico Potrč, Tuga Sušnika in Veš slikar svoj dolg. Dokončna odločitev je bila, brez posebnih nasprotovanj med člani komisije, da si naslov najbolj nekonvencionalnega ustvarjalca zasluzi dvojica, ki nastopa pod imenom Veš slikar svoj dolg. Nagrajenec je prejel denarno nagrado v vrednosti 10.000 nemških mark, druga polovica nagrade pa je namenjena postavitvi naslednje razstave. V primeru, da razstave ne bi organizirala, denar ostane v Westu. V obrazložitvi je bilo med drugim povedano, da slikarja še vedno vztrajata pri sliki, kar je nenavadno v tem času. Z odločitvijo komisije se na tem mestu ne bomo podrobneje ukvarjali, saj je že predstavnik komisije Lojze Logar povedal, da je nekonvencionalnost težko razložljiva. Veš poet svoj dolg je povedal, da zase vsekakor meni, da sodi v krog nekonvencionalnih ustvarjalcev, vendar tako meni vsak umetnik o svojem delu. Ker West zase meni, da je nenavaden, drzen in presegajoč ustaljeno, podpira prav nekonvencionalno umetnost. West potrebuje umetnike, želi spoznati njihove vizije in to namerava tudi poslovno uspešno uporabiti. Podelitev nagrade West po besedah Gregorja Miša, predstavnika Westa, ni konec projekta, temveč šele začetek sodelovanja z umetniki in umetnostjo. Nagrada West naj bi postala tradicionalna, zato lahko izbor in nagraditev pričakujemo tudi prihodnje leto.
Podelitev nagrade se je v izredno soparnem prostoru odvijala po precej konvencionalnem scenariju, pod vodstvom TV zvezde Miše Molk in ob spremljavi indijanske glasbene skupine. Za popestritev prireditve so poskrbele tri študentke akademije - Maja Licul, Katarina Toman in Mojca Zlokarnik - za likovno umetnost, ki so ustvarile sliko, ki je bila v pravem pomenu besede namenjena uživanju, saj je bila narejena iz delikatesnih izdelkov. V. S.
VELEMESTNI
NOVICE
PSIHOLOGIJA / LJUBOSUMJE KOT SREDSTVO ZA OHRANJANJE STATUSA QUO
Mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje
LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo uresničuje obsežen program dejavnosti večstranskega znanstvenega in tehnološkega sodelovanja z ustanovami Evropske skupnosti in Organizacije združenih narodov. Doslej je bilo vzpostavljenih več dvostranskih stikov s sorodnimi vladnimi resorji v naslednjih državah: Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Italiji, Belgiji, ZDA in Izraelu. Kot smo že poročali, je ministrstvo sodelovalo s celovito predstavitvijo Slovenije na sejmu v Hannovru in Ghentu; podpisan je bil drugi indikativni program Phare za financiranje razvojnih projektov v Sloveniji; sklenjen je bil sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z ZDA ter izoblikovana skupna izjava nemškega zveznega ministra za raziskovanje in slovenskega ministm za znanost in tehnologijo. Tako se je na povabilo zveznega ministm za raziskave in tehnologijo Zvezne republike Nemčije Paula Krilgerja pred nekaj dnevi mudila na umdnem obisku v Nemčiji delegacija Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki sta jo vodUa minister Rado Bohinc in Rado Genorio, državni sekretar v omenjenem ministrstvu. Slovenska delegacija, v kateri so bili tudi rektor Univerze v Ljubljani Miha Tišler, direktor Inštituta Jožef Stefan Danilo Zavrtanik, prof. Aleksander Bajt in Miloš Komac, vodja sektorja za znanost, se je v Nemčiji pogovarjala o možnostih nadaljnjega sodelovanja v okviru programa nemške tehnične pomoči, nadaljevanja že utečenega sodelovanja nemške pomoči v obliki različnih seminarjev za vodstvene kadre na različnih področjih, pomoči Sloveniji pri prestrukturiranju raziskovalnih ustanov iz sredstev Nemškega sklada za prestrukturimnje raziskovalne dejavnosti v vzhodnih in srednjeevropskih državah, oblikovanju posebne dvonacionalne koordinacijske komisije, ki naj spremlja nadaljevanje že začetih in tekočih akcij na področju dvostranskega, večstranskega in regionalnega znanstveno-tehnološkega sodelovanja med obema državama. Ob tej priložnosti je minister Krüger poudaril pomen dobrih odnosov med državama na področju znanosti in tehnologije, ki se izmžajo v več kot tridesetih skupnih projektih na področju namvoslovja. Minister Bohinc pa je poudaril, da je Slovenija v tem času usmerjena predvsem v izrabo obstoječega raziskovalnega in mzvojnega potenciala za hitro in kar se da stroškovno mcionalno prestrukturiranje in preusmerjanje svojega gospoarstva, kar terja izboljšavo prenosa znanja med znanostjo in gospodarstvom in osredotočenje na tista področja, s katerimi se bo lahko umestila v mednarodno delitev dela in se potrjevala v konkurenci z drugimi narodi. Ministm sta se spomzumela o skupni izjavi, ki bo poglobila znanstveno in tehnološko sodelovanje med obema državama. Zaradi posebnega pomena izjave jo objavljamo v celoti:
Skupna izjava zveznega ministra za raziskovanje in tehnologijo Zvezne republike Nemčije in ministra za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
Ob obisku slovenskega ministm za znanost in tehnologijo pmf. dr. Rada Bohinca pri zveznem ministru za raziskovanje in tehnologijo dr. Pavlu Krügerju 2. junija 1993 sta oba ministra izrazila svojo odločenost, da utrdita sodelovanje na podm-čju znanstvenih mziskav in tehnološkega mzvoja v luči nemške zdmžitve in neodvisnosti Republike Slovenije.
Ta proces bo potekal v okviru uveljavljenih pmvil znanstvenega in tehnološkega mzvoja v luči nemške združitve in neodvisnosti Republike Slovenije. Proces bo potekal v okviru uveljavljenih pmvil znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, ki je v mzdobju več kot 25 let pripeljalo do tesnih koope-mtivnih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju.
Trenutno zajema sodelovanje več kot trideset pm-jektov na podmčju varčne mbe energije, ekoloških mziskav, mziskav na klimatskem in zdmvstvenem podmčju, obmvnavi informacij, pmizvodni tehniki, mziskav materialov, fizikalnih tehnologij in osnovnih raziskav.
Z namenom, da izboljša koordinacijo v prihodnjem sodelovanju, bo slovenska stran imenovala organ, ustrezen Mednamdni pisarni Zveznega ministrstva za mziskave in tehnologijo. Ta dva partnerja se bosta spomzumevala o predlogih za nove pmjekte in o prioritetah njihovega uveljavljanja. Dodatno k temu je Slovenija v sedanjem položaju posebej zainteresirana za upombo obstoječega raziskovalnega in mzvojnega potenciala za hitro in stroškovno racionalno prestmkturiranje in preusmerjanje svojega gospodarstva. To zahteva izboljšavo prenosa znanja med znanostjo in industrijo. Osredotočenje na prednostne smeri bo Sloveniji omogočilo, da bo svoje dejavnosti vključila v mednarodno delitev in da bo pri tem v svetovnih razsežnostih tudi konkurenčna. Zvezno ministrstvo za raziskave in tehnologijo Zvezne republike Nemčije bo Slovenijo podprlo pri teh prizadevanjih v okviru splošne zasnove Zvezne vlade z zagotavljanjem svetovanja pri utrjevanju demokracije in socialnega tržnega gospodarstva v državah Srednje in Vzhodne Evmpe. Kot prvi korak pri mzdelavi zasnove pmmocije raziskav in mzvoja, usmerjenih v industrijo, se bodo sestali strokovnjaki konec junija v Ljubljani.Oba ministm sta se strinjala, da so vezi Slovenije z nemško govorečimi deželami in dobm usposobljena delovna sila ugodne okoliščine za izboljšanje sodelovanja. Pričakovati je, da bo proces prestrukturimnja končan v doglednem času. Izkušnje iz tega pmcesa lahko mbijo kot model za druge dežele, ki se srečujejo s podobnimi problemi.
Bonn, 2. junija 1993
■
Sm

s
Dr. ing. Paul Krüger, zvezni minister za mziskave in tehnologije Zvezne republike Nemčije
Prof. dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo
Republike Slovenije	(MZT)
Mi in naše ljubosumje
Zelo rado se zgodi, da partner, ki ga neprenehoma obtožujemo zaradi nezvestobe, to nekega dne tudi resnično stori, ker nima več kaj izgubiti...
Prav zanimivo je, kako razdeljeni smo v mnenju o koristnosti in nekoristnosti ljubosumja. To je pokazala anketa med poslušalci Radia Glas Ljubljana v zadnjih dveh odajah Odprta dlan, kjer smo govorili prav o tej temi, ki je aktualna vsaj toliko tisoč let, kot je staro čustvo ljubezni. Približno tretjina starostno in poklicno različnih poslušalcev obeh spolov je trdila, da ni ljubezni brez tega čustva. Celo več, uporabljali so metafore o »krvi v telesu ljubezni«, o »soli in začimbi vsakega odnosa«, o »poživilu« in tako naprej. Približno tretjina pozna to čustvo občasno, kadar so sami plen tega čustva ali pa je kdo ljubosumen nanje. Tretjina pa je zatrdila, da prava ljubezen tega ne pozna ali pa to več ni.
Očitno je, da moramo povezanost in povezljivost ljubosumnosti z ljubeznijo iskati v osebnostnih strukturah ljudi. Z razvojem osebnosti v prvih letih otroštva je povezana programirana tekmovalnost, ki jo hote ali nehote vzgajajo starši, ki tak dril omogočajo in ga celo izvajajo nad svojimi otroki, pa tudi partnerja med seboj. Prihaja celo do najbolj temačnih primerov, kakršnega je navedla mlada deklica, ki je ljubosumna na domačega psa, ker se starši z njim raje in več ukvarjajo. Poznamo pa seveda tudi nasprotne primere, ko so domači živalski ljubljenčki ljubosumni na otroke, ki prihajajo v neko družino, kjer so imeli oni vse dotlej položaj otroka. Ljubosumje je nekakšen priznan poraz in priznanje, da so nam uspeli vcepiti, da smo manj iskani in priljubljeni kot nekdo drug. Za večino je to stigma, ki je ne bo izbrisal noben partner več. Redkim pa se posreči, da se dvignejo tudi nad to in živijo polno življenje. Zato je ljubosumje tudi potrditev lastne
negotovosti in iz tega izvirajoče nezadovoljnosti in neuspešnosti.
Kot vse na tem svetu pa tudi ljubosumje pozna pestrost oblik in nianse. Večina teoretikov se strinja, da ni nujno, da je ljubosumje vedno povezano izključno in samo z erotiko, ampak se uveljavlja tudi v prijateljskih skupinah, med sodelavci in, kot že rečeno, med otroki v hudi tekmi za materino ali očetovo ljubezen in naklonjenost. Zanimivo je tudi, da ljubosumje ni nujno tudi izraz globine erotičnega partnerstva, ampak prej nasprotno. Vsekakor pa ga onemogoča in poglablja razcep med dvema svetovoma, ki bi se mogla in morala bolje prekrivati. Kajti komplementarnost, ki je za dobro partnerstvo nujna, je s tem ne samo ogrožena, ampak onemogočena. Ljubosumnež, ki sumniči, ustvarja nekaj povsem »tretjega« in imaginarnega, ko v odnos vpne konstrukt tretje, sicer neznane osebe, ki pa je zanj stvarna, kot so zvečine takšne narave vse vrste blodenj. Tako postane par nenadoma trojček, kot jaz imenujem tale odnos:
A je prisiljen, da počasi ustvari celo odnos do izmišljene osebe, ker jo mora vedno zanikati; tako jo na svoj način potrjuje, četudi je sploh ni.
B ustvari konstrukt tretje izmišljene osebe C, ki jo A »ljubi«, tako ali celo bolj kot njega. V to sčasoma celo popolnoma verjame in je C zanj tako stvaren kot A.
Relacije se zdaj »morajo« odvijati po treh kanalih, kajti B je kot demiurg ustvaril tretjega človeka, ki si zdaj zasluži vso njegovo pozornost. A se tako mora vedno obnašati tudi v razmerju do C-ja, ki ga sicer ni, a obstaja v B-jevi domišljiji. Zato postaja razmerje trosmerno. Partnerji A, ki so potisnjeni v položaj odnosa tudi do imaginarneža C,
začno počasi tudi sami graditi ta odnos, ki izvira iz bojazni, da bi izgubili ljubljeno osebo B. Zvečine to ne more trajati dolgo in tudi ne traja, kajti to bi lahko vodilo v popolno norost, kar pa sumničavost po svoji strukturi tudi je. Sumničavost je v bistvu orodje posesivnosti. Na drugega gleda kot na svojo lastnino, ali bolje, kot na del svojega jaza, ki ga je projiciral v drugega. Zato drugi ne obstaja per se, ampak samo kot nosilec
Borut Pogačnik
če vdeti v šivankino uho ali mu natakniti komat. Kako prav imajo taoisti, ki pravijo, da vse, karkoli hočemo na silo zadržati, imeti samo zase, v smislu prisvajanja, izgubimo že takrat, ko se nam porodi prav ta in takšna namera.
Z vidika projekcije pa je mogoče o ljubosumju na splošno reči, da gre tudi za projekcijo lastnih, zvečine nezavednih
tvah, na katere je kot javna osebnost moral iti, o subtilnostih, ki si jih ne bi mogel izmisliti nihče drug kot sumničava oseba. Zanimivo je bilo tudi dejstvo, da je ta ženska imela lažjo obliko shizofrenije in da je povsem verjela v svoje blodnje, čeravno naj bi šlo samo za formalne motnje mišljenja, toda pri njej so bile že močno vsebinske. Posebnost tega čustva pri njej je bilo tudi dejstvo, da je imela prej vrsto kratkih ljubezenskih aferic,
Alkoholik z leti ni več sposoben imeti spolnih odnosov zaradi hudih fizioloških okvar, ki ga sicer počasi, a zanesljivo pripelje v stanje popolne impotence. Kot seveda nikoli ne prizna svoje odvisnosti od alkohola, tako tudi vzrokov za svojo spolno nesposobnost ne pripiše svoji naklonjenosti in odvisnosti od alkohola, ampak ženini neinventivnosti, neinici-ativnosti, nezanimivosti in v prvi vrsti nezvestobi. Večina alkoholikov ni
Bil je zelo nemiren-
čno potrt in P°|f
je. Ženo je že dal] ^
sumil, da im® ^ben* času njegovih sl	0(j
odsotnosti. Poj 2e-
takih potovanj je vz«1
nine spodnje hlačke, £ še niso bile v pra stroju, in jih P9S štitut
kriminalistični na Dunaj, kajti tuka
niso hoteli °PraV1jfl ni spertize: ali morda n najti v tkanim t ostankov sperme-sem pričakoval, m niso potrdili niti na
fragmenta ega tistega, ki ga je vanj projiciral. Drugi tako niti nima pravice, da je. Ce noče ali ne more biti (več) nosilec takšne funkcije, potem je povsem neuporaben in ga je bolje eliminirati, kot pa da bi postal depan-dant koga drugega. V tem tudi vidim približno sposobnost, razumeti in podoživeti tako katastrofalne reči, kot so umori in uboji iz ljubosumja, ki jih je v naši deželi več kot deset vsako leto.
Ljudje to dobro razumejo in povedo, da ljubezen ni čustvo ali bolje pojav, ki bi ga bilo mogo-
namer, da bi imeli še druga razmerja ali razmerje, da bi kratkomalo varali, če bi imeli za to priložnost, ali pa so globoko pod skorjo zavestnega navzoče vsaj take želje. Četudi ne bodo morda nikoli uresničene, pa jih pripišemo ljubljeni osebi kot stvarne. Kajti ideje tistega, ki projicira, se običajno skozi projekcijo razvijejo že do »udejanjanj« pri drugem. Seveda pa so ta udejanjanja samo domišljijska.
Veliko ljudi ve iz vsakdanjega življenja povedati, da so močno ljubosumni prav lahkoživci in lahkoživke. Ce pa to še niso, kljub ljubosumju in morda ravno zato obstaja realna možnost, da to postanejo. V svoji psihoterapevtski praksi sem se s tem fenomenom večkrat srečal in čez čas sem v mnogih primerih spoznal, da se dogaja in zgodi prav to. Spomnim se primera učiteljice srednjih let, ki je bila močno ljubosumna na svojega partnerja. Brez razloga ga je čez leto in pol grdo prevarala. Ves čas njunega razmerja pa ga je mučila z obtoževanji, podv-prašanji o njegovih službenih poteh, o priredi-
v katerih pa nikoli ni bila ljubosumna, četudi je šlo za partnerje, ki so imeli hkrati več žensk ftr je bil eden celo zvodnik. Sele pri osebi, ki bi edina utegnila biti ustrezna in primerna za življenje, se je porodila nekakšna obramba proti normalnosti, kar je pozneje tudi sama potrdila. Hude težave svoji družini je prizadeval tudi neki zdravnik, ki je bil, kot se je pozneje izkazalo, tudi močno paranoičen, in je takšen še zdaj.
Ljubosumje ne pozna in ne prizna starostnih meja in tudi drugih omejitev ne. Neki par v širši okolici Celja se že desetletja povsem resno ubada s tem problemom. Navadno se končajo prepričevanja s hudimi pretepi, celo davljenjem v kopalni kadi in podobno. On je star že krepko blizu sedemdeset, ona pa nekaj manj. Toda še vedno je on prepričan, da ga ona nenehno vara. Zato ne sme sama niti v trgovino...
Večina slovenskih in svetovnih alkohologov poroča o ljubosumnosti, sumničavosti in blodnjah teh zvrsti v primerih večine alkoholikov.
začudena nad svojim porazom, ki se pač manifestira v popolni odsotnosti erekcije in spolne sle, ampak ustvari pogoje, da do tega »merjenja« sploh ne pride, ker se že prej sporeče, udari in obtoži hkrati. Alkoholiki nam povedo zelo zanimive zgodbe, ki so seveda izmišljene, toda kljub opitosti želijo obrambni mehanizem racionalizacije izrabiti brez ostanka. Zena ima baje že več let drugega in se z njim naskrivaj sestaja. Večkrat je to kar kak zdravnik, socialni delavec, družinski prijatelj ali sorodnik.
Ker je spolnost povsem zatrta, se v redkih stanjih treznosti alkoholik tega zave in takrat se ponovi začarani krog, ko mora to kruto spoznanje omiliti in to spet z novim poletom v prvi bife. Zato je ljubosumje pri alkoholikih sekundarne, in ne primarne narave. Je bolj sredstvo za ohranjanje statusa quo kot pa kaj drugega.
Ljubosumnost tudi resnično ne pozna meja. Spomnim se nekega ljubljanskega poslovneža, ki je pred leti prišel v eno od svetovalnic, kjer sem bil tedaj predstojnik.
naju, čeravno ga je takra stalo skoraj tisoč mark-Možakar se je že Por° v nameri, da bo žena p stala del njegove lastnine, zato je vse v z^e njo štel za pravo tatvino. Nikoli nisem mogel zve
deti, ali je bilo v Heg
vih sumničenjih tudi
resnice ali ne. Zelo ra se namreč zgodi, da Ji
tner, ki ga neprenehom
obtožujemo zaradi ne zvestobe, to nekega tudi stori, ker nima v česa izgubiti...
Optika ljubosumneža
je morda rdeča ali Pa .. kršna že je; Povso<Vil0 erupcije možnosti, da ^ prevaran prav on, in
že kdovekaterič. Optika
ljubosumja žene v bre mje, ki se konča z naj J Šim nasiljem nad drug1» in tudi samim seboj. J pa zelo težka in je P°® sto nihče ne more sa sneti. Za to je potrebneg
veliko psihoterapevtsKe
ga dela, kajti zdi se, da je prišlo do rojstva ljub mja že po nekaj meseci 1-ž__________ko za-
radi priKrajscuiuouL, r bno v primerjavi z v
MEDITACIJA 5 / SOLA OSEBNE REINTEGRACIJE - UČINKI MEDITACIJE
Tehnike meditacije se lahko naučimo sami
Tomaž Flajs
Meditacija sloni na načelu postopnosti. Blagodejni učinki, ki se začnejo kazati že v prvih dneh izvajanja, se z redno vadbo ustalijo in poglabljajo.
V globoki meditaciji navežemo neposreden stik s svojo pravo identiteto - notranjim jazom. Poglobljeno samozavedanje, ki iz tega izvira, se v življenju začne izražati kot povečan občutek za smisel življenja, rastoče samozaupanje in volja do izražanja svoje avtentičnosti. Po drugi strani pa se v nas prebuja pristno, nesentimentalno so-
čutje in dovzetnost za potrebe okolja, tako narave kot soljudi. Kajti notranji jaz je tista točka, kjer smo uglašeni in intimno povezani s celotnim stvarstvom. Je izbor nesebične, brezpogojne ljubezni (ki ni čustvo, temveč kvaliteta nepogoje-nega zavedanja).
Rezultati meditacije pa se ne vežejo le na poglabljanje duhovnosti, temveč jih lahko zaznamo na nivoju celotne osebnosti. To med drugim potrjujejo tudi izkušnje mnogih ljudi, ki smo jih sodelavci šole osebne reintegracije do-
slej, v štirih letih, odkar projekt obstaja, naučili meditirati. Naj naštejem nekaj najbolj značilnih učinkov:
-	mišljenje postane jasnejše, spomin bolj zanesljiv, povečata se kreativnost in sposobnost koncentracije, s tem pa tudi sposobnost učinkovitega reševanja problemov;
-	v duševnost se naselita notranji mir in vedrina, kar ugodno vpliva na večjo strpnost in odprtost v medsebojnih odnosih;
- izboljša se splošno zdravstveno počutje, povečata se odpornost organizma in vitalnost.
Meditacija nas torej zajame kot duhovno, razumsko, duševno in telesno bitje in nas poveže v notranje ubrano celoto. S tem ustvari pogoje, da začnemo tudi z okoljem navezovati bolj harmonične in pristne odnose. V nas prebuja posluh za drugačne vrednote od teh, ki trenutno prevladujejo v družbi: namesto tekmovalnosti, ki v sebi
nosi kal zavisti in strahu, pripravljenost za sodelovanje; namesto pridobi-tništva za vsako ceno, čut za solidarnost in poštenost; namesto užitkov radost; namesto poudarjanja kvantitete in zunanje forme, kvaliteto in vsebino... Meditacija kot metoda celovite preobrazbe, ki se sproža iz globin človekove notranjosti, ima torej potenco ugodnega vpliva ne le na posameznika, temveč ob zadostnem številu medi-tantov tudi na kohezi-
vnost in klimo na nivoju celotne družbe. Vse bolj očitno postaja, da se bodo spremembe, če naj preživimo na tem planetu, najprej morale zgoditi v zavesti ljudi. Meditacija je alternativa, ki jih prav gotovo spodbuja.
Seveda pa nepravilen pristop k meditaciji v sebi skriva tudi nekatere pasti. Namen meditacije ni umikanje vase in bezanje od življenja, kot si morda kdo predstavlja, temveč ravno nasprotno. Predstavlja čas, ki si ga zavestno vzamemo zase, da bi iz svojih globin načrpali energijo in inspira-
cijo za dejavno srečeva nje z izzivi vsakdanjega življenja. MechtacVa .
hlastanje za nenavadnum
izkušnjami. Prav tak0 I odveč vsakršna nestrpnost ali storilnostna na ravnanost. Zato )e P? membna zmernost i upoštevanje modrosti» vse pride ob svojem tasu-Tehnike meditacije se do določene mere sicer načeloma lahko naučim ^ sami, a ker se nam Se p0 sebej na začetku radi porajajo dvomi in negoto vost vase, pomoč uspo sobljenega učitelja mor
da ni odveč.	,
(Se nadaljuje!
Pisatelji in sled sence zarje onstranske glorje
je Ivan Cankar v svojem zadnjem tr-
Vžaškem predavanju Slovenska kultura, vojna
delavstvo - opredelil 7 0§° slovenskega intele-^ualca kot nosilca zgodo-'dnske akcije, s katero bo aar°d dozorel v narod, je stal na začetku tistega pro-cesa, ki se danes dokon-pflo dopolnjuje. To pa za pisatelje - nanje je yarjatao mislil Cankar, ko je govoril o intelektualcih 'daljnosežne posledice. e je narod dozorel v na-r°d, potem je vloga slovenskega intelektualca s 0 nalogo izpolnjena; to še Posebej velja za slovenske Pisatelje, ki so tvorili sredico slovenskega intele-Ktualnega jedra. Ta sredi-W se je zdaj »podržavila«, ^i treba posebnega razmisleka, da bi nam postalo j^asno, kakšne globoke in korenite pretrese prinaša tak položaj.
Cankarjev, pa ne samo Cankarjev, projekt dozore-vanja naroda v narod je namreč v zadnjih sedemdesetih letih doživljal ra-^öie, bolj ali manj krvave faze. V nekaterih obdobjih, posebej pa v zadnjih letih, v času tako imeno-vane slovenske pomladi, sy bili pisatelji nesporni ljubljenci naroda. Pouda-^ani: pisatelji kot skupinski subjekt, v katerem so posamezna imena - tako različna po svoji estetski, torej pisateljski usmeritvi ' samo poudarajala sku-Pn°, združeno, celovito in nedeljivo voljo, ki se je Prav zato imenovala slovenski pisatelji. Vloga slo-venskih pisateljev kot skupinskega subjekta v procesu dozorevanja slo-
venske pomladi je zgodovinsko še zelo slabo opisana, kaj šele ovrednotena; nie ne kaže, da se utegne kaj kmalu zgoditi kakšen pomemben premik v smeri boljše analize vloge pisateljev. In - bodimo pošteni - opisana in ovrednotena ni tudi tista »nelepa« podoba pisateljev kot skupinskega subjekta, ki je odigravala vlogo ene od transmisij Partije v njenem zaznamovanju pisateljskih idejnih odklonov ali, kot se je temu reklo pozneje, pisateljskega disidentstva.
Namen tega zapisa ni, da bi ugotavljal vzroke takega stanja, lamentiral nad »nezvestobo« politike, ki se je povzpela v sedlo s pomočjo pisateljskega poguma, odločnosti in načelnosti, pa zdaj tega noCe veC vedeti; vse to je stvar druge in drugačne analize, ki sega daleč Cez »vplivno polje«, v katerem deluje-jo(mo) pisatelji. Kdor je pričakoval kaj drugega, je nepoboljšljiv naivnež in s svojo naivnostjo hkrati dokazuje, da pravzaprav ne pozna mehanizmov, ki so pripeljali do tega, da je narod res dozorel v narod.
Opisani položaj pa ima tudi tisto razsežnost, ki zanima pričujoče razmišljanje. Pisatelji kot skupinski subjekt ostajajo nepreklicno na »oni« strani, se pravi na točki, ko narod še ni dozorel v narod. Pisatelji kot skupinski subjekt so namreč v položaju brezdržavnosti predstavljali eno temeljnih institucij državotvorne zavesti; ta zavest se je manifestirala skozi pisateljsko Besedo, podobno kot je tudi judovski narod ohranjal svojo nedrža-vnost (in celo brezteritorial-nost) skozi pripadnost in zavezo Besedi.
Denis Poniž
Beseda je, tudi za ceno prelite krvi, postala Meso, Država, Volja. Kot država pa ne moremo določati, kaj nas bo opredeljevalo kot državo-
tvorni narod, saj že preprosto listanje dnevnega Časopisja ah gledanje televizije pokaže jasno sliko: država smo lahko samo tako in toliko,
kakor in kolikor bomo »posnemali« druge države oziroma državotvorne narode, ki imajo daljšo, »zgodovinsko« tradicijo državotvorno-
sti. Ce torej hoCemo biti to, kar so oni, samo tako pa bomo z njimi lahko vzpostavili ploden stik, potem moramo vzpostaviti državotvorne
ustanove v takem obsegu, kot jih imajo te države.
Tu pa se začnejo zadrege in nesporazumi.
Pisatelji kot skupinski su-
bjekt v teh državah - roko na srce - ne pomenijo kaj dosti. Kot skupinski subjekt se tudi ne mešajo v opravila politike in političnega življenja. Ce kaj so, potem so predvsem stanovska, nemara kar »cehovska« združenja, posmehljivo imenovana tudi »sindikati«. Status teh združenj in društev se v ničemer ne razlikuje od stotin drugih vsakdanjih, manj vsakdanjih in eksotičnih združb, v katerih posamezniki zadovoljujejo svoje duhovne in vse druge potrebe. Skozi prizmo »navadnega človeka« jih tako rekoC ni, pravzaprav je bolje zapisati, da »navadnega Človeka« vsa ta društva in združenja ne zanimajo kaj dosti.
Toda vloga intelektualcev, s tem pa tudi pisateljev, v teh državah je vseeno pomembna, vCasih tudi usodna. Vendar pisatelji ne nastopajo kot skupinski objekt, marveč kot posamezniki, kot osebnosti. Niso se oglašali, kadar je šlo za usodne stvari Francije, pisatelji, marveč se je oglašal Jean Paul Sartre. Niso se oglašali nemški pisatelji, brali ali poslušali smo Giinterja Grassa ali Hansa Magnusa Enzensbergerja. hi tako naprej.
hi Ce je tako, prav nie pa ne govori v prid domnevi, da bi bilo lahko bistveno drugače, potem bodo tudi slovenski pisatelji morali spoznati, da so Časi skupinskega nastopanja v imenu skupnih idej in ciljev dokončno in nepreklicno mimo. Cas simbioze naroda, ki še ni dozorel, ker nima svoje države, in institucij, ki na znotraj in na zunaj predstavljajo to državo, in pisateljev, ki so veCno živi spomin, da se to mora zgoditi, je nepreklicno minil.
Brez dvoma je to bridko spoznanje. Posebej za pisatelje v narodu, kjer že od renesanse Čuvajo njegovo identiteto. Narod ali »narod« (Ce pod tem drugim narodom v narekovajih razumemmo predvsem politiko), je to spoznal prej kot pa pisatelji. Narod se je pisateljem v dobršni meri že odpovedal, razume in sprejema jih na tisti način, kot jih razume ali sprejema državljan kakšne zahodnoevropske države. Pisatelji, ki s(m) o vendarle precej samozaverovana in samoljubna bitja, saj drugače ne bi mogli biti pisatelji, se verjetno ne bomo (bodo) zlahka sprijaznili z novo nastalim stanjem. Padajo besede o »izdaji, nehvaležnosti, ignoranci«. In Ce smo še tako kritični, ta »izdaja, nehvale-žnost»in »ignoranca« so nujni pojavni znaki, ki dokazujejo, da so se stvari zares in nepreklicno spremenile. Projekt je dopolnjen in uresničen. Pisatelji niso veC varuhi ideje-o-državi-ki-šele-pride, so lahko samo kritiki drža-ve-ki-je-tu. Ta vloga pa je ravno to, o Čemer sem govoril malo prej: vloga pisatelja kot samostojne in neodvisne osebnosti, ki povzdigne svoj glas takrat, kadar je prepričan, da je to potrebno, tako kot ima pravico povzdigniti glas vsakdo, od beraCa do predsednika republike.
Rešitev je samo ena: pisatelj (i) mora(mo) Cim-prej sprejeti opisani izziv. Samo tako, in ne z lamen-tacijami, bomo stopili v moderno, pluralno, dogajanje.
Pešanje moči političnega pritiska navzven
"p'vriznati moram, I—'da mi vsem na-porom navkljub yoga obstoječe študentske organizacije tti povsem jasna in razumljiva. S tem se-
^eda ne mislim na kulturno, socialno in deloma tudi strokovno dejavnost Soua, ki naj bi promovirala študentsko dejavnost m skrbela za blaginjo VeC kot dvajset tisočih študentov. Rezultati tovrstnih akti-vnosti Soua so opazni, vendar so zaradi l0 relativne uspešnosti - konec koncev iznajdljivost Soua ne ®eZe Cez uvedbo prehranjevalnih bonov, ?rganizacije športa m občasnih proje-
ktov bolj ali manj vprašljivega odziva - le sekundarne narave.
Bolj je problematična tista vulgarnejša, recimo ji kar politična komponenta delovanja organizacije. Ce je UK ZSMS v osemdesetih predstavljala moCno skupino pritiska, moram z obžalovanjem ugotoviti, da obstoječa študentska organizacija vlogo mnenjskega voditelja opravlja zelo slabo ali pa je sploh ne. UK ZSMS je - občasnim skojevskim izpadom navkljub - delovala notranje kohezivno in apolitično, navzven pa izrazito politično. Rezultati so bili veC kot očitni. Seveda so osemdeseta dišala popolno-
ma drugače, pa vendar...
Politika Soua je zastavljena drugače. Hote ali nehote. Zaradi notranje spolitiziranosti in razdeljenosti peša moC političnega pritiska navzven. Organizacija s svojo sindikalistično držo predstavlja svojevrsten blažilnik, ki nevtralizira morebitna trenja med veliko politiko in tistimi, ki bi jih njena dejanja morebiti celo motila. In res je videti tako, kot da je civilna družba izginila s preselitvijo njenih akterjev v politiko.
V prid notranji razklanosti in neučinkovitosti študentske organizacije navzven govori tudi nedavni spor med
predsednikom študentske vlade (!!!) Kristjanom Verbičem in študentskim poslancem (!!!) Janezom Drnovškom. Spor načeloma temelji na vrsti nepravilnosti (odprti raCun, draga potovanja...), vendar si ne morem pomagati, da ga ne bi označil kot boj med liberalno in konservativno frakcijo v študentskih vrstah. Vprašanje je le, kdo od obeh akterjev sodi k liberalcem in kdo h konservativcem. Vse skupaj je bilo kljub precejšnjemu medijskemu odzivu videti kot žalostna farsa. Razumljivo.
Poseben razlog za politično anemičnost študentske organizacije
nedvomno predstavlja tudi pomanjkanje neodvisnega medija. In tudi na tem področju se Sou nikakor ne more izogniti burkaštvu. Po potopitvi Tribune - ta bo menda spet začela izhajati že junija - se vse bolj govori o ustanovitvi Sou TV, ki naj bi - razumljivo, brez vsakršnih izkušenj in s pomočjo mentorjev - na drobne koščke razbila turobnost slovenskega medijskega prostora. Argumenti, da je televizija precej zapleten medij in da delati televizijskih oddaj ni prav nie lahko, seveda ne zaležejo.
Ne preostane nam torej nie drugega, kot da počakamo in vidimo,
kaj bo nastalo. Morda se bomo celo smejali.
Kljub vsemu pa prvo in temeljno vprašanje ostaja skrivnost. Kaj pravzaprav Sou sploh je? Zdi se kot leglo Čudnega samozadostnega gupiejevstva. Zdi se, da si glavni akterji niso izbrali prave poti navzgor. In konCno, zdi se, da bi imeli veC uspeha pri podmladkih najrazličnejših slovenskih strank.
Sicer pa: zakaj se morata najpomembnejši instituciji študentske organizacije imenovati ravno študentski parlament in študentska vlada?
POŠTICA
Javnosti in vladi Republike Slovenije
Od 29. aprila 1993 veljajo vladna navodila, s katerimi Se dodatno omejuje vstop hijcev na ozemlje Republike Slovenije. V preteklih treh tednih so obmejni oigani na Podlagi teh navodil zavrnili številne državljane in državljanke ZR Jugoslavije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Litve in Latvije, ce omenimo samo evropske države. Samo za državljane ZRJ je bil javno razložen nov režim na meji: v skladu z navodili smejo v ^Publiko Slovenijo poslej e še najožji družinski elani v Sloveniji bivajočih, in to s sodno overovljenim povabi-
lom in samo za teden dni. Tako so bili zavrnjeni vrhunski znanstveni delavci, tudi tisti, ki so prihajali z izrecnim osebnim povabilom in celo s priporočilom Ministrstva za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, pa kulturni in drugi javni delavci, vključno z najuglednejšimi, mednarodno zelo upoštevnaimi osebnostmi opozicije.
Podpisane državljanke in državljani Republike Slovenije, tujke in tujci na začasnem bivanju v Sloveniji in zainteresirane državljanke in državljani drugih držav, zaskrbljeni in ogorčeni na-
slavljamo na slovensko javnost in državne organe naslednja vprašanja in predloge:
- Ali je takšno zapiranje meja v skladu z deklariranim interesom Republike Slovenije za svoboden pretok idej in ljudi; ali obstaja utemeljen razlog, da Republika Slovenija tolmači sankcije OZN na tako restriktiven naCin in jih razširja s področja komuniciranja med institucijami in državno sponzoriranimi projekti na posameznike in zasebnike; kakšen je razlog za restrikcije do drugih omenjenih držav?
-	Ali zapiranje meja ne pomeni odstopanja od deklarirane aktivne politike Republike Slovenije pri reševanju balkanske krize; ali ne bodo te restrikcije predvsem prizadele kritičnih razumnikov in oporečnikov, ali to ne bo pomenilo posredne podpore totalitarnim režimom in generatorjem vojne na Balkanu?
-	Ali nejavnost, lahkota spreminjanja in odvisnost navodil od dnevne politike, njihova izrazita restriktivnost, ki bistveno spreminja intenco zakona in uredb, izhajajočih iz dekla-
rirane odprtosti Republike Slovenije, ne spodnašajo pravnega sistema in ne ogrožajo ingerence zakonodajalca?
- Ali ni uvajanje naCela sorodstva kot kriterija za pravico do vstopa v Republiko Slovenijo v svoji patriarhalni naravnanosti arhaično; in Ce je že kriterij za pravico do vstopa najožje sorodstvo, kako je mogoCe Upravičevati omejitev bivanja na sedem dni; ali takšne omejitve niso v nasprotju z mednarodno sprejetimi načeli in človekovimi pravicami?
Predlagamo, da vlada Re-
publike Slovenije jasno opredeli in javno pojasni ukrepe in navodila v zvezi z vstopanjem tujcev v RS v luCi pričakovanih učinkov -kratkoročnih (politični učinki, položaj Slovenije v mednarodni skupnosti) in dolgoročnih (strukturiranje slovenske družbe). Predlagamo, da predstavi načela in cilje svoje imigracijske politike, tudi v zvezi s prelomi v nekdanji skupni državi, begunsko problematiko in odtokom možganov iz večjega dela tega prostora.
Sledijo podpisi javnih in kulturnih delavcev, ki jih hrani redakcija
Spremenjeno mnenje
V Republiki (v sredo, 2.6.93) je bila med krajšimi anketami o letošnjem klubu Marketing objavljena tudi moja izjava, v kateri sem kot eden redkih sogovornikov pohvalil to sejemsko prireditev. Ker pa je vaša novinarka mojo izjavo dobila pred nastopom naše hiše, koroškega radia Slovenj Gradec, na marketinškem maratonu, moram svoje mnenje temeljito spremeniti.
Tehnična oprema Foruma na ljubljanskem sejmišču je namreč popolnoma izničila naš nastop,
s katerim smo se skušali predstaviti agencijam na Cim bolj radijski naCin, torej z obilico spotov in glasbe. Zaradi mono vezave so bili spoti praktično nerazpoznavni, zaradi enega in edinega kasetofona tekstov tudi ni bilo mogoCe spremljati z glasbo, kot je bilo predvideno v našem scenariju. Za nameček tudi mikrofona nista (dobro) delovala. Naš trud je bil torej zaman, očitno zaradi tega, ker ima vsako gasilsko društvo v Sloveniji boljše ozvočenje kot pa osrednje sejmišče.
Pa še na eno zadevo velja opozoriti. Popoldanski termin je za takšne predstavitve neprimeren. Tako je tudi ga. Janja Božic iz Mediane, ki bi vendarle morala biti biblija za propagandiste, zaradi prazne dvorane ni nie bolje odnesla. Le zakaj organizatorji ne skrajšajo trajanja predstavitev in vse uvrstijo v primernejši dopoldanski termin.
Skoda, da se to dogaja, kajti nekatere druge službe ljubljanskega sejma dobro delujejo.
Marko Vrečič, odgovorni urednik
MENJALNIŠKI TEČAJI
3. junij 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	70,25	71,50	9,93	10,07	7,65	7,90
AvtohiSa*	70,50	71,30	9,90	10,30	7,60	7,95
Atelje 92'	70,70	71,60	9,90	10,30	7,60	7,80
Ažur Grosuplje	70,80	71,50	9,95	10,20	7,60	7,90
Banka Vipa	70,65	71,42	9,96	10,07	7,64	7,76
Bela vrtnica	70,80	71,50	10,00	10,20	7,50	7,90
Bobr Trzin in Fužine	70,90	71,40	10,00	10,20	7,60		 7,90
BTC Terminal Sežana	70,30	71,50	9,90	10,15	7,65	7,80
BTC d.d. Ljubljana	69,50	71,50	9,80	10,10	7,50	8,00
Come 2 us	71,00	71,40	9,95	10,10	7,50	7,80
Dom Kaffe*	70,90	71,40	10,06	10,17	7,70	7,95
Dom na trgu	71,05	71,49	10,04	10,13	7,65	7,82
Emona Globtour*	70,30	71,20	9,90	10,15	7,45	7,84
Eros Ljubljana		71,10	71,60	10,00	10,10	7,65		7,85
Eros Kranj	71,00	71,50	9,95	10,15	7,60	7,90
Eurotours International	70,10	71,40	9,90	10,20	7,60	7,90
Fiba Koper	70,18	71,15	9,88	10,10	7,58	7,79
Firadas	70,90	71,90	9,90	10,30	7,40	7,80
Galileo Kozina	70,40	71,65	9,80	10,20	7,60	7,78
Golfturist Domžale	70,60	71,45	9,80	10,20	7,60	7,90
Hida*	71,15	71,25	10,05	10,10	7,76	7,81
Hram Rožice Mengeš	71,10	71,30	10,05	10,15	7,72	8,00
Hranilno kreditna služba	70,20	71,40	9,93	10,12	7,70	8,00
llirika Ilirska Bistrica	70,65	71,34	9,90	10,25	7,66	7,79
llirika Slovenj Gradec	70,70	71,49	9,94	10,07	7,66	7,89
llirika Postojna	70,65	71,34	9,90	10,25	7,65	7,84
llirika Sežana	70,95	71,39	9,94	10,07	7,71	7,79
llirika Podgrad	70,30	71,25	9,30	10,04	7,60	7,90
Italdesign Nova Gorica	70,70	71,40	9,97	10,15	7,66	7,80
Komercialna banka Triglav	70,30	71,48	9,89	10,12	7,50	7,80
Klub Slovenijales	70,80	71,50	9,90	10,10	7,50	7,90
Kompas Hertz Celje*	70,80	71,40	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Hertz Velenje*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Hertz Idrija*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Hertz Tolmin*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Hertz Krško*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Hertz Bled*	70,70	71,50	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Hertz Nova Gorica*	70,70	71,20	9,95	10,05	7,52	7,75
Kompas Hertz Maribor	70,70	71,50	9,95	10,10	7,50	7,80
Kompas Fintrade	71,00	71,35	9,90	10,22	7,60	7,89
Kompas Holidays	71,05	71,30	10,10	10,20	7,55	7,80
Libertas Koper	70,35	71,15	9,95	10,10	7,60	7,77
Ljubljanska banka d.d.	70,03	72,40	9,89	10,28	7,45	7.91
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	70,00	71,50	9,95	10,16	7,40	7,81
LB Dolenjska banka NM	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,80
LB Komercialna banka NG	70,00	71,95	9,68	10,41	7,30	7,80
LB Kreditna banka MB d.d.	69,60	71,10	9,85	10,10	7,50	7,90
LB Splošna banka Celje	69,50	71,40	9,80	10,15	7,53	7,80
LB Splošna banka Koper	70,03	71,78	9,76	10,11	7,51	8,00
Ma Vir	70,80	*71,40	9,95	10,15	7,65	7,95
Madai Nova Gorica*	70,60	71,30	9,95	10,07	7,68	7,78
Madai Šempeter*	70,60	71,30	9,95	10,07	7,68	7,78
Medla*	70,90	71,50	10,00	10,15	7,75	7,95
Moneta Invest	71,15	71,25	10,09	10,13	7,71	7,78
			■	:	"v		■f j &	
Niprom 1 in II	71,00	71,20	10,05	10,15	7,60	7,90
Otok Bled	70,60	71,13	9,94	10,03	7,64	7,75
Optimizem Lož*	70,60	71,60	9,95	10,25	7,50	7,85
Optimizem Postojna	70,70	71,40	9,95	10,35	7,68	7,90
Petrol*	71,10	71,20	9,90	10,10	7,50	7,90
Pigal Solkan *	70,40	71,30	9,95	10,10	7,65	7,80
Pigal Kobarid *	70,40	71,30	9,95	10,10	7,65	7,80
Pigal Obutek *	70,40	71,30	9,95	10,10	7,65	7,80
Pigal Diskont *	70,40	71,30	9,95	10,10	7,65	7,80
Poštna banka Slovenije*	69,00	“fuo	9,71	10,05	7,30	7,85
Probanka Maribor	69,60	71,60	9,90	10,10	7,55	8,00
Publikum Ljubljana	71,05	71,15	10,02	10,08	7,75	7,83
Publikum Celje	71,02	71,35	9,92	10,09	7,65	7,85
Publikum Dobova	70,70	71,50	9,70	10,18	7,41	7,79
Publikum Kostanjevica	70,70	71,50	9,70	10,18	7,41	7,79
Publikum Krško	70,70	71,50	9,70	10,18	7,41	7,79
Publikum Maribor	70,70	71,09	10,02	10,09	7,50	7,82
Publikum Metlika	70,50	71,50	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Mozirje	70,00	71,19	9,90	10,14	7,60	7,85
Publikum Novo Mesto	70,50	71,50	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Piran	70,25	71,50	9,90	10,05	7,60	7,80
Publikum Tolmin	70,80	71,40	9,93	10,10	7,60	7,76
Publikum Sevnica	70,70	71,30	10,00	" 10,30	7,60	7,90
Publikum Šentilj	70,50	71,25	9,90	10,12	7,50	7,82
Publikum Šentjur pri Celju	71,10	71,60	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Trebnje	70,70	71,70	9,92	10,19	7,60	7,90
Publikum Zagorje	70,20	71,20	9,92	10,12	7,55	7,72
Publikum Žalec	70,50	71,29	9,85	10,10	7,55	7,75
Shalaby	70,20	71,14	9,85	10,10	7,60	7,78
Sit - on	71,00	71,60	10,00	10,15	7,60	7,90
SKB banka d.d.* **	70,05	71,05	10,01	10,09	7,70	7,80
Slovenijaturist Jesenice	70,40	71,40	9,90	10,05	7,70	7,85
Slovenijaturist Ljubljana	71,10	71,50	10,00	11,00	6,70	6,80
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana	71,00	71,75	9,90	10,05	7,65	7,85
Slovenijaturist Zel. p. Maribor	70,50	71,60	10,00	10,08	7,10	7,60
Slovenska investicijska banka	70,10	71,30	9,85	10,15	7,65	7,85
Sonce	71,10	71,30	10,05	10,15	7,75	7,90
SZKB d.d.	70,20	71,40	9,93	10,12	7,70	8,00
Tori	70,90	71,50	9,95	10,20	7,60	7,95
Tartarus Postojna	70,44	71,50	9,68	10,18	7,55	7,84
upimo 9BHNHHNHH	71,10	71,19	10,05	10,10	7,65	7,79
Wolf	71,00	71,30	10,02	10,20	7,70	7,90
TeCaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: T.OO do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-2'73
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 107 z dne 3. junija 1993 — Tečaji veljajo od 4.6.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	74,6284	74,8530	75,0776
Avstrija	040	šiling	100	977,1900	980,1304	983,0708
Belgija	056	frank	100	334,4629	335,4693	336,4757
Kanada	124	dolar	1	86,4006	86,6606	86,9206
Danska	208	krona	100	1795,7440	1801,1474	1806,5508
Finska	246	marka	100	2025,7559	2031,8515	2037,9471
Francija	250	frank	100	2039,5086	2045,6455	2051,7824
Nemčija	280	marka	100	6876,2930	6896,9840	6917,6750
Grčija	300	drahma	100	—	50,7135	50,8656
Irska	372	funt	1	—	168,0795	168,5837
Italija	380	lira	100	7,5261	7,5487	7,5713
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	4,7000	—
Japonska	392	jen	100	102,4568	102,7651	103,0734
Nizozemska	528	gulden	100	6128,4962	6146,9370	6165,3778
Norveška	578	krona	100	1622,1175	1626,9985	1631,8795
Portugalska	620	escudo	100	71,5822	71,7976	72,0130
švedska	752	krona	100	1528,5999	1533,1995	1537,7991
Švica	756	frank	100	7731,0163	7754,2791	7777,5419
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	169,7756	170,2865	170,7974
ZDA	840	dolar	1	109,9520	110,2828	110,6136
Evropska Skupnost	955	ECU	1	133,9708	134,3739	134,7770
Španija ■	995	peseta	100	88,1540	88,4193	88,6846
ZA DEVIZE
Opomba: TeCaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 4. JUNI JA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoCa nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:
1,000,000
651,167
688,826
1,339,994
130,2335%	137,7653% 133,9994%
100,000
65,117
68,883
133,999
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
644,841
674,151
1,310,993
123
99,2064%	103,7156% 101,4610%
130,000
64,484
67,415
131,899
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
3. JUNIJ 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	4,00	4,90
Hida*	4,00	5,10
llirika Podgrad	3,60	4,80
Italdesign	3,00	■V'50
MA Vir	4,00	5,50
Niprom	4,00	5,00
Shalaby	4,00	5,50
Slovenijaturist Ljubljana	4,00	4,80
Sonce	4,c»	5,50
	4,50	6,00
Upimo	4,00	6,00
Tečaj velja danes:		
		
3. JUNIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1435,00	1485,00
nemška marka	904,00	924,00
francoski frank	266,50	275,00
holandski gulden	802,00	826,00
belgijski frank	43,70	45,20
funt Sterling	2225,00	2282,00
irski Sterling	2192,00	2260,00
danska krona	236,00	242,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1134,00	1166,00
japonski jen	13,30	13,90
švicarski frank	1015,00	1038,00
avstrijski šiling	127,70	131,70
norveška krona	212,00	220,00
švedska krona	200,00	206,00
portugalski escudo	9,20	9,80
španska pezeta	11,40	12,00
avstralski dolar	976,00	1007,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	12,25	12,85
hrvaški dinar	0,40	0,65
		
3.JUNIJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar	11,0500	11,5500
kanadski dolar	8,6500	9,0500
funt Sterling	17,0500	17,8500
švicarski frank	775,0000	805,0000
belgijski frank	33,7000	35,0000
francoski frank	205,5000	213,5000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7520	0,7920
danska krona	181,0000	188,0000
norveška krona	163,0000	170,000
švedska krona	153,5000	160,5000
finska marka	203,0000	213,0000
portugalski escudo	7,2500	7,6500
španska peseta	8,8500	9,3500
japonski jen	10,2000	10,6000
slovenski tolar	9,8000	10,4000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
3. JUNIJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1435,00	1480,00
nemška marka	905,00	925,00
francoski frank	265,00	280,00
holandski gulden	804,00	824,00
belgijski frank	43,90	46,00
funt Sterling	2230,00	2280,00
irski Sterling	2200,00	2250,00
danska krona	235,00	245,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1130,00	1170,00
švicarski frank	1013,00	1033,00
avstrijski šiling	127,50	132,50
slovenski tolar	12,10	12,80
Ti i ^j*] »j j ^ i ^ i h				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 4. junija 1993 od 00.00 ure da^e—,					
	1			zadevbl^H	
država	valuta	enota	nakupni	^prodajni__
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 i konkre trgu de	995,1963 2077,0898 70)3,0000 7,6648 172,9041 111,9780 itnih poslih je mo! viz oz. poseben c	998,7491 2084,5048 7028,0000 7,6921 173,5213 112,3777 >no odstopanje joaovor. 	.
banka	valuta	§ P	prodaji 70,40 ^			
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih ie možn	70,20 70,10 n nristooanjf	
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 4. junija 1993 od 00.00 do 24.			
banka	valuta	nakupni	prodaji" 70,80 70,85 70,85 70,80 agi srednjih i drugih va; zmanjšano USK
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. " Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM 1F so doto niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,25 70,25 70,25 70,25 Ceni na pod Slovenije, p ano oziromc jkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	
			
3. JUNIJ 1993	v LIRAH____—H		
valuta (*)	nakupni	srednji	^prodajn^
ameriški dolar		1461,220	—
ECU	—	1781,960	—■
nemška marka	—	913,550	—-
francoski frank	—	270,970	■ 1 .
funt Sterling	— 		2254,660	—
holandski gulden	—	814,140	
belgijski frank	—	44,440	
španska pezeta	—	11,694	
danska krona	—	238,640	■
irski funt	—	2227,480	—
grška drahma		6,712	—■
portugalski escudo	—	9,509	—■
kanadski dolar	—	1147,490	
japonski jen	—	13,586	*
švicarski frank	—	1027,000	
avstrijski šiling	—	129,820	■
norveška krona	—	215,500	"
švedska krona	—	203,020	—
finska marka	—	269,400	
avstralski dolar	—	991,010		
			
3. JUNIJ 1993	vDEM	—J		
valuta	nakupni	srednji	prodajna.
ameriški dolar	-	1,599	-
francoski frank	-	29,660	-
nizozemski gulden		89,125	-
belgijski frank	MHHHI	4,864	-
španska peseta	-	1,282	-
danska krona	■ -	26,115	-
kanadski dolar	-	1,256	- 08
japonski jen	-	1,490	
švicarski frankmi	-	112,403	
avstrijski šiling	-	14,211	-
italijanska lira	-	1,094	-
švedska krona	-	22,230			
			
3. JUNIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,25	10,50
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,10
Italija	Kmečka banka Gorica	12,10	12,80
Italija	Tržaška kreditna banka	12,25	12,85
					
[ 3. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	860100	862700	865300
Francija	frank	100	1789900	1795300	1800700
Nemčija	marka	100	6046600	6064800	6083000
Italija	lira	100	6546	6566	6586
Švica	frank	100	6754100	6774400	6794700
ZDA	dolar	1	94126	94409	94692
V.Britanija	funt	1	147136	147579	148022
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
					
j 4. JUNIJ 1993	It			k DEVIZE			-\		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija Kanada Francija Nemčija Italija Japonska Švica Velika Britanija Slovenija ZDA Tečaj HRD velja za ot	šiling dolar frank marka lira jen frank funt tolar dolar >račun carir	100 1 100 100 100 100 100 1 100 1 i in starega	21988,6866 1943,7735 45894,9967 154734,4000 169,1247 2299,8174 174117,0499 3816,9882 2474,2031 i deviznega varče	22054,8512 1949,6224 46033,0960 155200,0000 169,6336 2306,7376 174640,9728 3828,4736 2210,0000 2481,6480 vanja,	22121,0158 1955,4713 46171,1953 155665,6000 170,1425 2313,6578 175164,8957 3839,9590 2489,0929
					
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE 		--		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	1074,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
______NEMČIJA / RECESIJA_______
Bojijo se, da bo še slabše kot pred leti
Analitiki ocenjujejo, da Nemčija doživlja najhujšo gospodarsko krizo po drugi vojni
Wiesbaden - zaho-
je orleiIlško gospodarstvo v letošnjem prvem tri-ül^ju utrpelo eno svo-
1	. nailiujših povojnih lz. saj se je realni do-
^ru,;o proizvod ^anjsal za 3, 2 odstotka Primerjavi s prvim tri-?!eseejem leta 1992, bm-^ioualni proizvod pa ? 4 ^ odstotka. »To na-oovanje pomeni, da gre va najhujšo recesijo po pjni,« so v četrtek meni-, številni analitiki. Mini-er za gospodarstvo Gii-er Rexrodt je podčrtal 6snost zahodnonemške r^ije m dodal, da ute-^e.oiti »še hujša kot v . in 70. letih ali na za-etku 80. let«. »Prav norega dvoma ni, da bo
2	odnonemška recesija
avrla procese rekonstru-cije vzhodnega dela enicije,« je izjavil mini-
» Prav tak° ne
nobenega konkretnega namenja povečanja ko-innkture«. Predsednik nndesbanke Helmut cnlesinger pa je vseeno azpoložen nekoliko bolj Ptimisticno. Priznal je aicer hudo gospodarsko ^pzadovanje v Nemčiji že n drugega semestra 992, hkrati pa je prepri-an, da to upadanje ko-Jnnkture nemško gpspo-arstvo ne bo Čutilo n^treje, kot ga je v letih r973/75 in 1980/82. Hans ^otz. analitik pri Giro-Zentrale, je prav tako vCe-ral Povedal, da je strmo
upadanje bruto domačega proizvoda v prvem trimesečju treba presojati v luči predhodnega velikega naraščanja bruto domačega proizvoda v celotni Nemčiji, ki je po združitvi obeh držav Nemčiji kot celoti vendarle omogočilo, da se je za dve leti izognila svetovni recesiji. Peter Pietsch, analitik pri Commerzbank, pa meni, da je »turobni rezultat prvega trimesečja zareza pri nadaljnjem upadanju, ki napoveduje obdobje dolgotrajne stagnacije«. Državni sekretar za gospodarstvo Johan Khoff je prepričan, da bo realen padec bruto domačega proizvoda ob koncu leta manjši le za 1, 5 odstotka, bruto nacionalnega proizvoda pa le za dva. (Leta 1992 je domači bruto proizvod narasel za 1, 5 odstotka). 3, 2-odstotni padec domačega bruto proizvoda v prvem trimesečju 1992 je hkrati tudi naj večje nazadovanje od prvega trimesečja leta 1975, medtem ko takšnega padca nacionalnega bruto proizvoda, za 3, 7 odstotka, niso zabeležili že od leta 1968. Zahodnonem-ška recesija pomeni nazadovanje pri celi vrsti dejavnosti: v prvem trimesečju so zaprli 348.000 delovnih mest, kar v primerjavi z istim obdobjem lani pomeni padec za 1, 2 odstotka. Brezposelnost je zanesljivo eden najte-
žjih problemov v Nemčiji, vrste Čakajočih na delo pa so se v državi precej povečale zaradi izredno slabih gospodarskih razmer v vzhodnem delu Nemčije, kjer se vrstijo stečaji nekdanjih velikih državnih podjetij. Nekaj podobnega se je, po podatkih zveznega urada za statistiko, zgodilo leta 1983. Število brezposelnih se je dvignilo za 21, 5 odsotka v primerjavi z istim obdobjem lani, kar pomeni, 394.000 iskalcev zaposlitve veC. Vlaganja pri opremi so doživela spektakularen padec za 14, 8 odstotka v primerjavi s prvim trimesečjem leta 1992. Takšnega padca ni bilo vse od naftne krize v zaCetku leta 1974. Zasebna poraba v zahodnem delu NemCije je v letu dni padla za en odstotek.
Zvišanje cen in s 1. januarjem tudi enoodstotni davek na dodano vrednost sta po podatkih Zveznega urada za statistiko poglavitna vzroka za zmanjšanje osebne porabe. Uvoz se je zmanjšal za 6, 3 odstotka in izvoz za 5,	4 odstotka.
Wiesbadenski urad za statistiko s sedežem v Wiesbadnu pa vseeno meni, da podatki o izvozu in uvozu še niso popolni zaradi nezakjuCe-nih transakcij med obema NemCijama.
(AFP)
KITAJSKA
Letos še več tujih naložb
PEKING - Med tujimi vlagatelji je zavladala prava »kitajska mrzlica«, saj so od začetka letošnjega leta na Kitajskem vložili rekordne vsote kapitala. Pekinški uradni predstavniki napovedujejo, da bodo tuja vlaganja letos še naraščala. Uradne statistike, ki so jih objavili v sredo, pričajo o tem, da so tuji vlagatelji na Kitajskem vložili rekordne tri milijarde dolarjev že v prvem Četrtletju leta 1993, kar je 167-odstotni skok v primerjavi z istim obdobjem lani. Vlaganja z jamstvi so se v prvih treh mesecih povzpela na 25 milijard, kar pomeni 347-odsto-tno povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 1992, vlada pa je v celoti odobrila 17.500 novih načrtov za tuja vlaganja, kar je 320 odstotkov veC v primerjavi z lanskim letom. Yang Xiaogang, predstavnik ministrstva za zunanjo trgovino in gospodarsko sodelovanje, je izjavil, da bo tujih vlaganj še veC v drugi polovici letošnjega leta. Povedal je tudi, da so v prvem letošnjem Četrtletju v njihovo državo vlagale predvsem velike prekomorske družbe, vključno z multinacionalkami.
(Reuter)
Evropejci se radi vozijo z japonskimi avtomobili
JAPONSKA / IZVOZ AVTOMOBILOV
Japonci še niso slišali
\/ Tokiu še ne vedo, kaj bi radi v Evropski skupnosti
TOKIO - Japonsko ministrstvo za zunanjo trgovino in industrijo do danes še ni bilo obveščeno o zahtevi Evropske komisije, naj znova prouči sporazum med Evropsko skupnostjo in Japonsko o izvozu japonskih avtomobilov v Evropo za leto 1993. To so še vCeraj zvečer zagotavljali številni odgovorni predstaniki tega ministrstva. Komisija evropske skupnosti je ponovno razpravo o omenjenem sporazumu zahtevala zaradi krize v evropski avtomobilski industriji, saj se večina proizvajalcev pritožuje zaradi vse slabše prodaje na domačih in tujih trgih V Evropi. Dejstvo je, da so zadnja leta evropske države preplavili japonski avtomobili, zanimanje zanje pa med kupci še narašča. »Do tega hipa nismo prejeli še nobene uradne zahteve v tem smislu,« sta včeraj zveCer o pobudi komisije Evropske skupnosti izjavila dva predstavnika skupine za spremljanje izvoza v Evropo in dodala, da ničesar ne vesta o pismu, ki naj bi ga pred kratkim poslal evropski komisar Martin Bangemann ministru Yoshiru Moriju. Slednji je namreč v Parizu na ministrskem zasedanju OECD.
Zaradi neseznanjenosti s to uradno zahtevo ES se v Tokiu ta hip brez posvetovanja znotraj ministrstva ne morejo odzvati na bru-
seljsko zahtevo, o kateri so odgovorni predstavniki Evropske komisije poročali vCeraj, ko so zahtevali ponovna pogajanja o sporazumu, sklenjenem 1. aprila.
Ta sporazum, ki so ga podpisali v Tokiu po dolgih mesecih pagajanj med japonskim Ministrstvom za zunanjo trgovino in industrijo ter Evropsko komisijo, predvideva 9,4 odstotka manjši uvoz japonskih avtomobilov v ES leta 1993, na podlagi ocen, da se bo na evropskem trgu povpraševanje zmanjšalo za 6, 5 odstotka. Prvi podatki, ki so zdaj na voljo, pa kažejo, da bo povpraševanje na evropskem trgu še bolj upadlo. Ko je bil 28. maja na obisku v Bruslju namestnik japonskega Ministrstva za zunanjo trgovino in industrijo Nobu-m Hatekayama, je izrazil prepričanje, da bi bila pogajanja o omenjenem sporazumu zaenkrat še »preu-ranjena«. »V zvezi s tem nismo imeli nikakršnih stikov z Evropsko komisijo v zadnjih dneh,« je v Četrtek v Tokiu zagotovil eden obeh japonskih predstavnikov. »Ko bo potrjen prejem zahteve, se bomo pred odgovorom vsekakor morali posvetovati znotraj ministrstva,« je menil eden od obeh predstavnikov ter pripomnil, da je aprilski sporazum »vendarle novejšega datuma«.
(AFP)
EGIPT / POGAJANJA Z MEDNARODNIMI FINANČNIMI USTANOVAMI
V Kairu nočejo hiteti
Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka skušata pospešiti razvoj tržnega gospodarstva, izvajanje privatizacije in liberalizacijo trgovine
. KAIRO - Skupna poga-Jälska skupina Mednaro-faa8a denarnega sklada IMOS) in Svetovne ban-p6 je ta teden odšla iz 8|pta, ne da bi s tamkaj-^jhni oblastmi dosegli ^Porazum o novem sve-pju gospodarskih re-?rm> so zahodni gospo-arstveniki sporočili v eraj. Egipt je imel z Mednarodnim denarnim gladom stand by aran-aja, ki je potekel prej-aji mesec, potrebuje pa dogovor za to, da bi s® kvalificiral za odpust poraj gtiri milijarde do-prjev dolga do zahodnih editorjev. Tako Sveto-p banka kot Sklad, ki pUšata pospešiti že dve 6h trajajočo pot Egipta k rznemu gospodarstvu, a bi ga prepričala v no-e programe reform, sta
zahtevala hitrejše prestrukturiranje, privatizacijo in trgovinsko liberalizacijo. Kairo pa se temu pritisku upira z razlago, da mora reforme uresničevati po sebi primerni hitrosti, pri Čemer mora ublažiti njihove negativne vplive, kjerkoli je to mogoCe, da bi se izognil socialnim nemirom med milijonskim prebivalstvom, ki živi na robu revščine.
Ekonomisti so menili, da odlog ne bo spravil v nevarnost oprostitev dolga. MDS bo posredoval pri kreditorjih iz pariškega kluba, ki bodo pogovore preložili na poznejši Cas. Zahodni kreditorji so obljubili, da bodo Egiptu odpisali petdeset odstotkov dolga - najmanj deset milijard dolarjev -
v treh etapah, Ce uresniči reforme, ki jih je določil MDS. Prvih petnajst odstotkov so odpisali, ko je bil podpisan prvi sporazum leta 1991, drugih petnajst odstotkov je bilo obljubljenih za Cas, ko bo podpisana druga skupina aranžmajev, končnih dvajset odstotkov pa ob koncu druge faze.
Obe strani sta v zadnjih dveh mesecih v stalnem stiku na visoki ravni. Skupina iz MDS in Svetovne banke je v soboto odpotovala iz Kaira po dveh tednih pogovorov in ekonomisti so zagotovili, da se bo dialog nadaljeval bodisi z nadaljnjimi obiski ali pa po telefonu. MDS želi pritegniti Egipt v sporazum, ki bi trajal dve ali tri leta in po katerem bi
določili prihodnje cilje glede fiskalnega primanjkljaja in opredelili ukrepe za zbiranje prihodkov, kot so prometni davek in davki na dohodek. Pogovori na to temo se utegnejo zavleci do julija ali celo avgusta. Videti je, da Egipt letos ne bo presegel načrtovanega proračunskega primanj-klaja, vrednega 3, 5 odstotka bruto domačega proizvoda, toda Mednarodni denarni sklad je zaskrbljen zaradi zamujanja pri strukturnih prilagoditvah in zlasti pri programu privatizacije, kakršno je zahtevala Svetovna banka.
Za novi dogovor s Svetovno banko bo najbrž potrebno veliko veC Časa. Nekateri ekonomisti menijo, da bo nared šele ob
koncu leta. V dveh letih, odkar je Egipt ustanovil holdinško družbo, ki naj bi se ukvarjala s privatizacijo državnih podjetij, so jih prodali samo pe-šCico. Po močnem pritisku v februarju je družba sestavila seznam dvajsetih podjetij, ki naj bi jih dali naprodaj, toda vsa zadeva je zvodenela v administrativnih vodah, tako da tenderjev sploh niso objavili. Kot pravijo ekonomisti, bi svetovna banka želela, da Egipt v naslednjih treh ali štirih letih odproda polovico državnega sektorja in moCno zniža uvozne davščine, ki zdaj znašajo v nekaterih primerih celo osemdeset odstotkov, Čemur pa domača industrija močno nasprotuje.
( John West / Reuter)
LETNI SESTANEK OECD / POGOVOR O VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH
Prav zadovoljni so
Ministri držav članic so na sestanku v Parizu hvalili potek reform v nekdanjih komunističnih državah - Nove članice
Pohvale ne bodo izboljšale življenja v vzhodnevropskih državah
PARIZ - Ministri Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ( OECD), opogumljeni s prodornimi prizadevanji, da bi se dokončali dolgotrajni pogovori o svetovni trgovini, so se v Četrtek resno spoprijeli z vprašanjem, kako pomagati Rusiji in vzhodni Evropi pri prehodu na tržno gospodarstvo. Toda razpoloženje je bilo mirnejše kot prvi dan njihovega letnega sestanka, ki sicer traja dva dneva, ko so pogajalci s štirih naj-vecjih trgovinskih območij sveta soglašali, da bodo v mesecu dni oblikovali osnutek sporazuma, ki naj odstrani trgovinske ovire. Ministri Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki ima sedež v Parizu in je nekakšen strokovni center za štiriindvajset najbogatejših držav sveta, so izdatno hvalili reformske procese v nekdanjih komunističnih državah. Finančni minister ZDA Lloyd Bentsen, ki naj bi še isti veCer odletel v Moskvo, je dejal, da bo izrazil pohvalo ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu za njegov odloCen pristop k ekonomskim reformam in da ga bo podprl v prizadevanjih v tej smeri.
Toda Čeprav so bili vsi za tesnejše odnose z Rusijo in njenimi sosedi, je ostalo odprto vprašanje, kakšna naj bi bila pri tem vloga OECD. »Načrtov za novo svetovno arhitekturo, za nov svetovni red nikakor ne primanjkuje, nimamo pa nikakršnega prepričljivega integracijskega koncepta - razen strahu pred dezintegraci-
jo,« je dejala Brigitte Ederer, avstrijska ministrica za evropske integracije. Bentsen je priznal, da je težko pričakovati pomoč v gotovini v Času, ko se države OECD spopadajo s svojimi proračunskimi težavami zaradi počasne gospodarske rasti. Po besedah generalnega sekretarja OECD organizacija ne more računati na večji priliv v svoj proračun. Poglavitno vprašanje za ministre OECD je bilo, ali naj se razširi aktivnost centra za sodelovanje z evropskimi gospodarstvi v tranziciji. Njegova vloga je svetovati nekdanjim komunističnim državam pri preskoku v tržno gospodarstvo. Toda japonski zunanji minister Kabun Muto, katerega vlada je še vedno v sporu z Moskvo zaradi Kurdskih oto-
kov, ki so jih Rusi zasedli po drugi svetovni vojni, je dejal, da pomoC Rusiji ne bi smela iti na raCun pomoči za države tretjega sveta. »Zagotoviti moramo, da se pomoC državam v razvoju ne bo zmanjšala v prid državam srednje in vzhodne Evrope ter novim neodvisnim državam nekdanje Sovjetske zveze,« je dejal. Po njegovem mnenju bi morali za pomoC postaviti kot pogoja »dobro upravljanje« in zlasti zmanjšanje pretiranih stroškov za vojaške izdatke.
Avstralski minister za trgovino Peter Cook je menil, da se je treba lotiti kritičnih delov procesa gospodarskih reform v Rusiji. Kot primer je navedel nadzor nad denarno maso, brez katerega lahko druge tržne reforme ohromi hiperinflaci-
ja. Cook je dejal, da Rusija že s težavo absorbira preobilno ponudbo mednarodne pomoči. Zaradi lastnih proračunskih težav naj ne bi OECD podvojil pomoči, ki jo že tako ponujata Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, je dejal.
Ministri so tudi dejali, da bo kmalu napočil Cas, ko naj bi države vzhodne Evrope predložile pristopne prošnje za OECD. Po mnenju švedskega ministra za evropske zadeve in trgovino Ulfa Dinkel-spiela bi se utegnilo zgoditi, da se bo v devetdesetih letih veC držav kvalificiralo za Članstvo, zlasti iz srednje in vzhodne Evrope. Iz poznejših besed pa se je pokazalo, da bosta prvi naslednji državi, ki se bosta pridružili ekskluzivnemu klubu, Mehika in Južna Koreja. ( John Chalmers / Reuter)
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Kunst - Štromajer: LA LA SLINA (v soboto, 5. 6. in sredo, 9. 6. ob 21. uri, Štihova dvorana). Igra PETRA GOVC.
DRAMA SNG (061/221-511)
J. B. P. Moliere: SVATBA PO SILI (danes,
4.	6. ob 19.30 uri). Zadnjikrat v sezoni! Smejmo se Se danes, jutri bo morda že prepozno!
OPERA (061/331-945)
Puccini: TRIPTIH (danes, 4. 6., ob 16.30 uri). Za red Petek in izven. Dirigent: Loris Voltoli-ni, pojejo: EnCev, KuSar, Kores, Javornik, MoraCa, Gorenc/MilenkoviC, Glavakova/F. Radovan, Spmk-N.Radovan, Reja in drugi. NETOPIR (v ponedeljek, 7. 6. ob 15. uri - ZA OTROKE). Cena vstopnic polovična. Za izven in konto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
J. B. P. Moliere: AMFITRION (danes, 4. 6. ob 19.30 uri). Za abonma Red V in izven.
L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (danes, 4. 6. ob 22. in v soboto,
5.	6. ob 20. uri). Za izven in konto. NADOMESTNI PREDSTAVI za KLINIKO TIVOLI d.o.o., ki sta bili zaradi bolezni odpovedani 28. in 29. maja, bosta na sporedu 18. 6. ob 22. uri (vstopnice od 28. 5.) in 19. 6. ob 20. uri (vstopnice od 29. 5.).
J. B. P. Moliere: AMFITRION (v ponedeljek, 7. 6. ob 19.30 uri). Za abonma Študentski B in izven.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-920)
Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE, najbolj nora komedija (danes, 4. 6. in v soboto 5. 6. ob 20. uri). Režija: Marjan Bevk, igrata: Ivo Ban in Iztok Valič.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - GLEDALIŠČE BOMBOLINI
I.Sancin-Z. More: SVETOVNO GLEDALIŠČE KANDRSE, zelo Čudna komedija (danes, 4.
6.	in v soboto, 5. 6. ob 21. uri). Režija: Z. Mo-re-I. Sancin, igrajo: Zoran More, Igor Sancin, Bariča BlenkuS.
šentjakobsko gledališče
VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO (v petek, 4. 6. in v soboto, 5. 6. ob 20. uri). Plesna predstava SOU kulturni festival.
MARIBOR
SNG DRAMA (062/221-206)
LA DIVINA COMMEDIA-PURGATORIO (danes, 4. 6. ob 20.uri). Za red Torek LA DIVINA COMMEDIA -PARADISO (v torek, 8.6. ob 20. uri). Za red Sobota
MALI ODER
Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (danes, 5. 6. in nedelja, 6. 6. ob 21. uri, zadnjic). Avtorski projekt Svetlane Makarovič. Za izven.
KAZINSKA DVORANA
Proslava ob 60 letnici arhiva Maribor (danes, 4. 6. ob 12. uri).
PTUJ
VI. LINHARTOVO SREČANJE -MLADINSKI GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI FESTIVAL
KLET V GLEDALIŠČU (Slovenski trg 13)
Lojze KovaCiC: DVA ZMERJAVCA (danes, 4.
6.	ob 9. uri).
GLEDALIŠČE PTUJ
Marcel Achard: BI IGRALI Z MANO (danes, 4. 6. ob 10. uri).
Heiner Müller: KVARTET (danes, 4. 6. ob 16. uri).
Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAR (danes, 4. 6., po svečani otvoritvi festivala). KLET NA SLOVENSKEM TRGU 1 Domi Vrezec: BRBOTAJOČI PSIHOHONDER (danes, 4. 6. ob 11. uri).
Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA (danes, 4. 6. ob 18. uri).
GLEDALIŠČE PTUJ (Slovenski trg 13)
Woody Allen: BOG (v soboto, 5. 6. ob 10.30 uri).
Gregor Strniša: DRIADA (v soboto, 5. 6. ob 15. uri).
Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU (v soboto, 5. 6. ob 20. uri).
NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ (v soboto, 5. 6. ob 22. uri).
KLET GLEDALIŠČA PTUJ (Slovenski trg 13)
Ela Peroci: ZLATI VIOLINSKI KLJUČ (v soboto, 5. 6. ob 12. uri).
Barbara Orel: LIKALNIK (v soboto, 5. 6., ob 19. uri).
ROMANSKI PALACIJ - GRAD
Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA (v soboto, 5. 6. ob 18. uri).
KROMBERŽKI GRAD
Vito Taufer in Srečko FriSer: TICO-TICO BAR (v torek, 8. 6., ob 13. uri). Predstavo na prostem bo ob izteku letošnje gledališke sezone pripravilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Tekst, ki ga je po Goldonijevi Kavarnici prevzel R. W. Fassbinder, sta priredila Vito Taufer in SreCko FriSer. Po predstavi bo projekt TI-CO-TICO BAR predstavil režiser Vito Taufer s sodelavci.
VOGRSKO (NOVA GORICAH
GRAD VOGRSKO
Nastop gledališke skupine VIRUS G s predstavo VU (fr. :biti viden) (v soboto, 5. 6., ob 21. uri). Zamisel o nastopu v gradu Vogrsko je skorajda v neskladju s prvotnim konceptom predstave. Premiera je bila obdana s prepričljivo glasbeno podlago in udarnimi video posnetki. Vse to bo sedaj zaradi pomanjkanja elektrike opupšCeno. S sveCami bodo skušali pričarati vzdušje, ki je vladalo, ko je bil grad na višku. Vabljeni vsi ljubitelji eksperimentalnega gledališča.
FUR^\NIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
Danes, 4. junija, ob 20. uri (red A) premierska predstava D. Cimarosa »II matrimonio segreto«. Dirigent Guerrino Gruber. Režija Luigi Alva. Nastopajo Romano Franceschet-to, Lucia Scilipoti, Silvia Gavarotti, Helga Müller Molinari, Marco Camastra, Max Re-neü Cosotti.
Druga ponovitev jutri, 5. junija, ob 20. uri (red B).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21.
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore b un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneü. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio.
ROSSETTI
Nocoj ob 21. uri bo Societä Ginnastica Trie-stina predstavila »Flash dance«. Za informacije telefonirati na sedež SGT.
Od 15. junija dalje bo gledališče Verdi v sodelovanju z gledališčem Rossetti predstavilo niz baletov »Trieste danza», ki jih je pripravila Giuliana Barabaschi. Na sporedu bodo baleti »Ma mere l’oye» - Ravel, »Boutique Fantasque» - Respighi in »Bolero» - Ravel. Premiera bo 15. junija, sledile bodo ponovitve 16., 19., 20., 22. in 23. junija.
18. junija se bo pričel Mednarodni festival operete z otvoritvenim koncertom »Misical Gala» v dvorani Tripcovich, ki se bo nadaljeval 26. junija s premiero musicala »Cabaret«.
Abonenti gledališča Verdi in gledališča Rossetti imajo poseben popust za vseh šest predstav. Rezervacije in prodaja vstopnic so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich.
KOROŠKA
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Jutri, 5. t.m., ob 19.30 »Bela roža«, ponovitev opere Uda Zimmermanna.
V nedeljo, 6. t.m., ob 19.00 - Baletni večer v šolah Dumbrava - Prix - Prokop.
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-789)
Albert Papier: HUDOBNI GRAŠČAK (danes, 4. 6., ob 17. uri, za izven, v soboto, 5. 6., ob 10., predstava je zaključena, in 17. uri, za izven, Veliki oder).
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748)
Polak-Streda: KO PRIDE GOSPOD ZVEZDA
(danes, 4. 6., ob 9.30 uri, za VVO Ivan Glinšek, in nedelja, 6. 6., 11. uri, za izven). Režija Pavle Polak. Predstave so primerne za otroke od 3. leta starosti.
CELJE
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
OJOJ, BOLI, lutkovna igrica (danes, 4. 6., ob 10. uri). Igrico go izvedla Lutkovna skupina TRI iz Kranja.
ČAROBNA SKRINJICA, lutkovna igrica (v torek, 8. 6., ob 10. uri). Igrico bo izvedla Lutkovna skupina FRIU FRU.
POZDRAVLJENI, OTROCI!
KLUB MLADIH LUTKARJEV vas vabi danes, 4.6. ob 17. uri v Lutkovno gledališče v Ljubljani na ogled predstave HUDOBNI GRAŠČAK (na sliki).
Jutri, v soboto, 5.6. ob 10. uri se bodo v Lutkovnem gledališču v Ljubljani ob koncu sezone 1992/93 še zadnjič zbrali vsi otroci, ki obiskujejo Klub mladih lutkarjev,
Zaključna prireditev se bo pričela ob 10. uri s predstavo A. Papier: HUDOBNI GRAŠČAK, ki jo bodo na Velikem odru zaigrali lutkarji Lutkovnega gledališča Ljubljana,
Za njimi se bodo predstavili mladi lutkarji s predstavo MIŠKA IZ STRIPA v izvedbi lutkovne skupine Klepeluhi, prestrašili pa vas bodo tudi STRAHOVI.
Zatem se bodo vsi klubovci preselili pred gledališče, kjer bo poskrbljeno za sladkosnede.
Na dveh priložnostnih odrčkih pa bodo zaživele in se razigrale tudi vse druge lutke, ki so jih med letom naredile roke mladih ustvarjalcev.
Vsi, ki boste zamudili Hudobnega graščaka jutri, v soboto, 5.6. ob 10. uri, si ga boste lahko ogledali še ob 17. uri.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
PRŠUT, PRŠUT, film režiserja Bigasa Lune (v soboto,5., v nedeljo, 6., v ponedeljek, 7. in v torek, 8. 6. ob 20.30 uri, Kosovelova dvorana).
MESO - LA ČARNE, film režiserja Marca Ferrerija (PREMIERA, danes, 4. 6. ob 20.30 uri, Kosovelova dvorana).
MED STRAHOM IN LJUBEZNIJO (v ponedeljek, 7. 6. ob 19. uri, Štihova dvorana). Srečanje s sestro VIDO ŽABOT.
USTANOVNA SKUPŠČINA SOCIALNE ZBORNICE SLOVENIJE (v ponedeljek, 7. 6., od 9.30 do 13. ure, Štihova dvorana).
40 LET KRVODAJALSTVA V SLOVENIJI (danes, 4. 6., ob 11. uri, Gallusova dvorana). Slavnostni govornik bo mag. Herman Rigel-
GLASBA_____________________
SLOVENIJA
nik.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Predstavitev pesniške zbirke pesnice NEŽE MAURER »Od mene k tebi« (v torek, 8. 6., ob 19. uri). Na prireditvi bodo nastopili Marko Crtalic, Marija Lebar in Neža Maurer. Glasbena spremljava Domen Rakovec.
KAPELICA (Kersnikova 4)
Okrogle mize ob študentskih meditacijskih dnevih: SEKSUALNA ENERGIJA IN MEDITACIJA, vodi Polona Sepe (danes, 4. 6., ob 20. uri).
SEŽANA
KOSOVELOVA KNJIŽNICA
Predstavitev knjige STANKA RENCLJA »Kruh na Slovenskem» (danes, 4. 6., ob 18.30 uri). Kruhovo prireditev bo obogatil s svojim programom Dno PiSCaci: Emil Zonta in Marino Kranjec.
LJUBLJANA
KRIŽANKE (061/322-570)
DRUGA GODBA: PARAFINA (Burkina Faso) (v soboto, 5. 6. ob 21. uri).
CANKARJEV DOM
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE (danes, 4. 6., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Dirigent Marko Letonja; Eugen Indjič, klavir. Za Oranžni abonma II.
IZREDNI KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA (v nedeljo, 6. 6., ob 18. uri, Gallusova dvorana). Dirigent Anton Nanut.
AJDOVŠČINA
DVOREC ZEMONO
PIAF - KONCERT ZA DVA IGRALCA (danes, 4. 6. ob 20.30 uri). VeCer francoskih Šansonov z Alenko Vidrihovo in Gojmi-rom Lešnjakom.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
ZATTERE ALLA DERIVA: v sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta.
VIDEM
STADION FRIULI
V soboto, 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
PASSARIANO
VILLA MANIN
V	soboto, 19. junija koncert Giannija Moran-dija.
V	ponedeljek, 28. junija koncert Zucchera. Predprodaja vstopnic je že v teku v Pasaži Protti.
GAIO Dl SPIUMBERGO
DISCO ROTOTOM
Danes, 4. t. m., ob 21. uri koncert blues glasbe s skupino »Rudy’s blues band«.
V	torek, 22. junija koncert ameriške skupine Living Colour.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Na ogled je razstava Novejša slovenska arhitektura: REALNOST VIZIJE, v I. preddverju. Razstava bo na ogled do 18. junija.
Od 6. do 13. junija bo v Mali galeriji odprta razstava FRACESCO MESSINA: Oblikovanje za II Teatro comunale di Monfalcone- TržiC (1983-1993).
MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija.
MALA GALERIJA
Od 6. do 13. junija bo na ogled razstava . FRANCESCO MESSINA: Oblikovanje za II teatro comunale di Monfalcone - TržiC (1983-1993).
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMANA.
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo
Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
NARODNA GALERIJA
Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk.
LJUBLJANSKI GRAD
Na ogled je razstava akademskega slikarja VELJKA TOMANA.
GALERIJA INSULA (Dvorni trg)
Na ogled je razstava akademskega slikarja RAJMUNDA KOCBEKA.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7 (061/213-566)
Na ogled je razstava slikarja ZDENKA HUZJANA. Razstava bo odprta do 24. junija.
GALERIJA MIT (Dvorakova 12)
Do 11. junija si lahko ogledate dela ALENKE VICELJO.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava risb, slik in grafik SAMUELA GRAJFONERJA. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo iz Maribora.
GALERIJA KRKA
Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice.
GALERIJA SLOVENIJALES
Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD
Na ogled je razstava LETALSKE MAKETE s prikazom razvoja letalstva.
Zaradi zanimanja do konca junija FL daljSujemo razstavo MENJAVE D v 20. STOLETJU V SLOVENIJI-
GALERIJA SKUC	mptnika
Otvoritev razstave zagrebškega u NENADA DANCUA, z naslovom MV1 the Moon (danes, 4. 6., ob 20.30 uril- ^ stava bo odprta do 20. junija.
RAŠICA
TRUBARJEVA DOMAČIJA	-a
Otvoritev razstave akademskega s ^ VELJKA TOMANA (danes, 4. o. uri). Uvodna beseda dr. Ivan Sede), luje Trobilni kvintet študentov Akaae za glasbo.
MARIBOR
RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE	r-nt TTA iz
Na ogled je razstava risb BOJANA GU cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ...
RAZSTAVNI PROSTORI
(na trgu B. Kraigeria 3)	i„,intur
Do 19. junija bo na ogled razstava skuipt
DRAGICE CADEZ.
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled je razstava risb TAMARE t> NIKAR.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR	j ,ava s
Do 15. septembra je na ogled rfTz.s„Vf)fvI KULTURNO UMETNIŠKIM BRUSIV JOŽE HERMANKO PONOVNO DO tm SBENE MATICE V MARIBORU.
CELJE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu) . ^
V novih razstavnih prostorih je na g , stalna zbirka likovnih del, ki jih je Ce J kupovalo tri desetletja.
CAFE GALERIJA	]ika.
Na ogled je razstava del akademskega rja MILANA TODICA.
BREŽICE
GOLF HOTEL/GRAD MOKRICE
V galeriji Hubertus: Razstava del “'P10 tn0. tov 4. letnika Akademije za likovno tun st, Ljubljana.
SEVNICA
GALERIJA NA SEVNISKEM GR^FrA
Otirnritoir	K/fTRKA BOGU ^
Zidanem mostu.
(danes, 4. 6. ob 19. uri). Kulturni sp red MPZ Primož Trubar iz Loke pr
SEŽANA
KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA(667/73-355) ,,DICTnFA Do 15. iuniia razstava slik KKi
Do 15. junija ZUPETA.
FUR^\NIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
RAZSTAVNI PROSTOR TKB-Agencija Mitnica
Do 15. junija je na ogled pregledna razstava slikarskih del Demetrija Geja.
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART GALLERY
Ul. S. Servolo 6
Od jutri, 5., do 15. t. m. bodo razstavljali svoja dela: P. Altomare, S. Dominelli in N. Spezzano Urnik: delavniki-od 10.30 in 12.30 ter od 17.00 do 19.30, ob nedeljah zaprto.
ART LIGHT HALL -Trg S. Giovanni 3/I.nadstr.
Danes ob 18.30 otvoritev skupinske razstave posvečene mladim z naslovom »Spazio gio-vani«. Spregovorila bosta P. Pascutto in A. Merku. Razstava bo na ogled do 25. t.m.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULIA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER
Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume,
Michele Cascella in Norberto.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Burri«. V organizaciji Tržaške let°vlS 30 ske ustanove se vsako soboto ob • vršijo vodeni brezplačni ogledi Mu Revoltella.
OPČINE
PROSVETNI DOM
Do 11. junija je na ogled razstava lov Edija Žerjala. Umik: ob delavnikin 16. do 18. ure.
BANI (OPČINE)
OVČARJEVA HIŠA	o
Razstava »Ondile cez Stari vrh« - Bam- g dovina kraskega naselja skozi stare a ske mape, listine in pričevanja, ki jo je P pravilo SKD Grad je. na ogled vsako ne v juniju od 18. do 21. ure.
GORICA
ogled razstava
1 Roberta Joosa. Urnik : ocl ,d 9.30 do 13.00 in od 15.00 do edeljah od 9.30 do 13.00 m
goriskem gradu
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovne zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
MIRAMARSKI GRAD
GALERIJA MALCANTON
Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss.
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o ar e0 loških najdbah v Vidmu z naslovom »7-g dovina pod mestom«.
KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa.
EVROPSKA HIŠA (Reitschulgasse 4)
Se danes, 4. junija, bo na ogled razstava slik Gorana Horvata.
KAVARNA LENDHAFEN (Villacher Str. 18)
Do 6. junija razstavlja Božin Kuzman.
RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Misere« H- Kerolda in W. Büttnerja.
GALERIJA FREUND (Weisbadener Str.
Do 12. junija razstavlja Reimo Wukoumg.
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava Andreja in in Marjetke Dolinar.
RIČARJA VAS
GALERIJA 7
Odprta je razstava W. Aichorn in I. Juritsc
RADIO TV
Petek, 4. junija 1993
19
E N S K I PROGRAMI
fr SLOVENIJA 1

Batman, 18. del ameriške nanizanke Zato so prijatelji, ponovitev dobrodelnega koncerta za I Bosno
2e veste?, ponovitev, VPS 1200 j Znanost, ponovitev 21. oddaje, VPS 1230 Poročila
Poslovna borza, ponovitev Umetniški večer, ponovitev
Burgess o D. H. Lawrencu, angleška dokumentarna oddaja
Osmi dan, ponovitev TV dnevnik 1
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
Regionalni studio Koper
16 Crk, tv igrica
TV dnevnik 2, vreme, Sport
Forum
Tango in Cash, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Sport Sova
Ljubezen da, ljubezen ne, 4. del ameriške humoristične nanizanke (VPS 2245
Vrnitev Sherlocka Holmesa: Obred Rodbine Musgrave, 4/11 del angleške nanizanke, VPS 2310 Notranji glasovi, 2/4 del ameriške nadaljevanke
® RAI 1
6.50
10.15
12.00
12.30 12.35
13.30
14.00
15.40 16.10
17.40 17.45
18.00 18.15
18.50
19.50
20.40
21.50
0.05
0.35
0.45
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: II grande imbro-glio (kom. '85), vmes (11.00) dnevnik Variete: Buona fortuna Dnevnik 1
Nan.: La signora in giallo
Dnevnik in Tri minute Film: II grande safari (pust., ZDA 73)
Dok.: Caramella 3 Mladinski variete: Big! V Parlamentu Italijanske kronike Dnevnik 1
Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Quelli del Giro Vreme, dnevnik, šport Aktualno: Uno 7 Film: Un amore una vita (kom., ZDA ’88), vmes (23.00 dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči
fr SLOVENIJA 2
RAI 2

11.55
12.55 14.20
16.35
17.25
17.50
18.45
19.30
20.00
22.00
23.20
23.50
01.20
01.50
Tenis - Roland Garros, polfinale, moški, prenos iz Pariza Wroclaw: KoSarka: Slovenija-BiH, prenos Tenis - Roland Garros, polfinale, moški, nadaljevanje prenosa iz Pariza
Glasba, show in cirkus: Čarobni svet glasbe, 3. oddaja
Sova, ponovitev
On in ona, 12/13 del ameriške humoristične nanizanke Vrnitev Sherlocka Holmesa: Drugi madež, 3/11 del angleške nanizanke Znanje za znanje, učite se z nami TV dnevnik 2, vreme, Sport
Koncert Simfoničnega orkestra slovenske Filharmonije,, prenos iz Cankarjevega doma
Kot solist bo nastopil znani ameriški pianist Eugen In-djič, in sicer v Beethovnovem koncertu za klavir in orkester St. 4 v G-duru op. 56. V prvi točki pa se bo s skladbo Za fresko cas predstavil skladatelj Aldo Kumar.
Večerni gost: dr. Alojzij Šuštar Homo Turisticus
Tenis - Roland Garros. polfinale, moški, iz Pariza Kolesarska dirka Giro d'Italia, posnetek Video strani
4 KANALA
7.00
8.45 9.05 9.35
11.00 11.30
11.45 12.00 13.00
14.10
15.30
17.20
17.35
19.35
20.40
23.55
24.00
0.15
Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Arrivano i dolla-ri (kom., It. ’57)
Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrika Trentatre in vreme
Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: La strada buia (dram., ZDA ’86)
Iz Parlamenta in vesti Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Vrem, dnevnik, šport Aktualno: I fatti vostri, 23.15 Pegaz NoCni dnevnik L’altra edicola Sport: boks Addobati-Campanella, pentatlon
J
09.00 09.50
n.oo n.oo
18.00
18.45 20.05 20.30 22.10
22.40
22.45 23.55 00.20 01.00
A-Shop
Astrološka napoved
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Kdo je ubil njenega moža, ponovitev ameriškega filma Drugačen svet, ponovitev 174. dela ameriške nadaljev. Dance Session, ponovitev 32. oddaje Poročila
James Dean, ameriški film
Dan po jutrišnjem, 23. del ameriške poljudnoznanstvene serije Pet minut za kulturo Poročila
Astrološka napoved MCM
Video strani
Ü koper

Studio 2 magazin
^ RAI 3
6.45
11.15
12.00
14.00
14.20
14.50
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30
23.40
0.40
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Veleggiando sottoco-sta, 11.45 vesti Tenis: Open Francije Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sport: tenis Open Francije, rubrike o atletiki, ameriškem footballu, motociklizmu, Derby
Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti Drobci
Film: Identitä sepolta (krim., ZDA ’90, i. Stacy Keach)
Dnevnik in Omnibus Dok.: Le strade di Papa Giovanni Dnevnik in vreme
HRVAŠKA TV 1 /NOCOJ OB 20.45
Oddelek za umore Davida Mameta
Ameriški film
K David Mamet je v seli demdesetih sprva zaslo-yel kot eden najpomem-nejsih sodobnih ameriških ramatikov (American Buf-Sexual perversities in hicago, Glegarry Glen K°ss...). Ko je Hollywood ßekaj njegovih dram neu-sJ>ešno prenesel na filmsko Platno, je leta 1987 posnel ®v°j režijski prvenec Hiša J§er (The House of games). Bo
spremenjenih stanjih
(Things change, 1989) je le-a 1991 s filmom Oddelek fa umore (Homicide) dodo-ra pretresel canneski film-ski festival, saj v tekmoval-Il6rn sporedu še ni bilo fil-1113 s tako sočnimi kletvica-In te so sestavni del Vsakega Mametovega filma !ali gledališke igre), prav ta-0 tudi igralec Joe Mante-
gna (na sliki). Po zunanjih značilnostih je Oddelek za umore najprej trda varianta policijskega filma, saj policaj Bobby Gold (Mantegna) Starta kot pravi »tough guy«. Je hladnokrven »cop«, ki spoštuje policijsko etiko. Zanjo pa velja, da
je pred vsem in nad vsem policijski primer. Vse drugo - družinske vezi, Čustva pa je nekje daleč. Gold vodi dve preiskavi. Eno so mu
naročili, drugo pa je sprejel po naključju in jo pozneje vzel kot svojo rasno etiCno obvezo. Gre za brutalen umor stare židovske trgovke v revni Črnski Četrti. In Gold je Zid, kar pa ne pomeni, da Mamet zabrede v nekakšno rasno »bratsko« moralko. Poseben biser filma so namreč Mametove dvoumne in nepričakovane situacije in prefinjene dialoške replike, ki letijo povsod - tako na raCun vzvišenih detektivov FBI kakor na zadrte Žide. Prav zaradi teh neprestanih replik se film razlikuje od številnih (sicer odličnih) kriminalk, posnetih v osemdesetih (Witness, Year of the dragon), kjer so se detektivi soočali s sebi enakimi ali tujimi etničnimi sredinami. (S.POPEK)
RETE 4
ÜS Koper
OtO
Hrvaška 1
Nanizanke
Nad.: General Hospital, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Sole-dad, (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti
Nad.: Sentieri, 15.15 Milagros, 16.00 Anche i ricchi piangono Lui, lei 1’altro TG 4 vesti
Aktualno: C’eravamo tanto amati
Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG 4 o voltivah Nad.: Micaela, 20.30 Renzo in Lucia, 21. 45 La signora in rosa Film: New York New York (77), vmes vesti
CANALE 5
Na prvi strani Nan. in film Nella buona e cattiva sorte Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15,30 L’ar-ca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo h giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Gane & Gatto (kom., It. '82, i. B. Spencer, T. Milian)
II delitto b servito Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vesti
ITALIA 1
U Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Variete: Non e la RAI 76. Giro d’Italia Variete: Unomania Studio šport Nan.: Tarzan, 18.30 Baywatch
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karatoke TV film: Sotto i colpi dell’aquila (krim., ZDA '91, r. M. Kennedy, i. B. Blanks) Sport: Girosera Aktualno: L’istruttoria (vodi G. Ferrara)
Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
# TELE 4
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Crime Story, ameriška' tv nanizanka Juke Box, ponovitev Novice
Čarobna svetilka Prvenci: John Carpen-ter, ameriška dokumentarna serija, ponovitev
Fantazoo, risanke NoCni sodnik, am. tv. nanizanka
Meridiani, ponovitev Studio 2 pogovor z gosti
Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Stanje stvari: Mladi TV dnevnik Rotokalco nostrano, tedenska rubrika Marino in morje, švicarski film, 1981, režija: Francesco Ca-nova
(fflHIF Avstrija 1
TV koledar Poročila
Zgodbe iz Monticella, 141. del Poročila TV šola
Nemščina, 25. lekcija Bajke: Ero s tega sveta Poročila
Ko se svet vrti, 141. del ameriške nad. Mikser M Poročila
Odvetniki, ponovitev 1/3 dela nadaljevanke Poročila
Family Album, 4. del DeCek z Andromede, 5/6 del otroške nadaljevanke Poročila Izziv duha
Santa Barbara, 421. del ameriške nad. Dnevnik 1 Film-video-film Umor (Homicide), britanski film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja
Cas v. sliki
Spletkarji,k ameriška melodrama (William Holden, June Allyson in drugi)
Sinha Moca, 167. del Mistralova hei, 3. del am./fr. nadaljevanke Heidi, risana serija Paradižniki proti vampirjem
Video uspešnice in kviz
S telesom in dušo: Neprijeten gost Evropski policisti: Moška zadeva Avstrijska kuhinja Počitnice v troje, ameriška komedija Salem mora goreti, 2. zadnji del ameriške grozljivke po romanu Stepbena Kinga Poročila
Tisoč mojstrovin
Hrvaška 2
Tenis, polfinale odprtega prvenstva Francije, prenos iz Pariza Dnevnik 1
Samci in samke, 2/6 del ameriške humoristične nanizanke ’ Glive James, 2/4 del dokumentarne oddaje Cro pop rock Lovejoy, 12..zadnji del angleške nanizanke Družina Adams, 11/16 del; Cop Rock, 3/7 del Smrtonosna magija, ameriški barvni film (Donald Sutherland in drugi)
0 Madžarska
			Cez dan
			Sprejemanje, poljud-
	Tisoč mojstrovin		neznanstvena serija
	Mednarodno teniško		Žrebanje lota
	prvenstvo Francije,		Dallas: V pajkovi mre-
	polfinale, M, prenos iz		ži, 128. del
	Pariza		Sotrpini, rehabilita-
	Kolesarska dirka po		cijski magazin
	Avstriji, 1. etapa: Du-		Naravno zdravilstvo
	naj - Linz		Poročila
	Z zobmi in kremplji:		Popoldanski saldo
	Velike mačke, 2/7 del		Za otroke
	nadaljevanke		Vprašanja kristjanov
	ALF: Moško gospo-	To	Zabavni magazin
	dinjstvo		Dnevnik
	Milijonsko kolo		Dallas, ponovitev
	Čas v sliki/vreme	^ R?	Panorama, svetovna
	Kultura		politika
	Odprava v Dunajski		Šepetanja in kriki,
	gozd		švedski film, režija:
	Made in the USA		Ingmar Bergman
	Ostbahn Kurti, avstrij-		Dnevnik
	ski pop zvezdnik		Dnevnik BBC
			
KS	■■■■■■■■■■■■■ji		
m
TV SLOVENIJA 1 TANGO IN CASH,
20.30
ameriški film
RETE 4	22.30
NEW YORK. NEW YORK.
ameriški film, 1977
Ruski režiser Andrej Končalovski se je v ZDA uveljavil s Podivjanim vlakom in Marijinimi ljubimci. Nocojšnji Ulm je brez posebnih evropskih značilnosti, le da sta policista, ki zabredeta v nastavljeno past, psihološko močneje označena od njunih ameriških kolegov. Režiserju je pred koncem snemanja zmanjkalo potrpljenja in film je končal Albert Magnoli. Policista Tango (S. Stallone) in Cash (K. Russell) sta dovolj domiselna, da se izogneta policijskom pravilom in še enkrat dokažeta, da je pravica najvišja vrednota, četudi je pot do uveljavitve trda in groba. Film je sicer brez intelektualne podlage, gledati pa se da neobremenjeno in napeto. In potrjuje, da zna filmski Rambo zaigrati tudi z drugimi.
•	TV SLOVENIJA 2	22.00 DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR
JL	Večerni gost
Saksofonist Jimmy (Robert de Niro) in pevka Francine (Usa Minelli na sliki iz filma Kabaret z J. Greyom) se spoznata na proslavi ob koncu druge svetovne vojne. Poročita se, skupaj nastopata in nato odideta vsak po svoje. Oba postaneta slavna. Ponovno se srečata v Franciji, vendar ne ostaneta skupaj. Režiser Martin Scorsese (Zadnja Kristusova skušnjava) je spretno uporabil glasbo, zlasti naslovno pesem, ki jo odlično poje Liza.
	SUPER CHANNEL	23.00 THE RING.
	ameriški film
Dr. Alojzij Šuštar, nadškof in metropolit, prvi mož slovenske Cerkve, je kar tri desetletja preživel v tujini, od tega največ v Švici. Ko se je v sedemdesetih letih vrnil domov in prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije kot metropolit pa tudi slovenske Cerkve, je le-to nenavadno hitro odprl Evropi, hkrati pa je Evropo zainteresiral za Slovenijo. Vse do letošnje pomladi je bil tudi podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc in je tako dejavno sooblikoval strukture evropskega krščanstva.
Mlad mehikanski fant, ki je odraste! v siromašni četrti Los Angelesa, želi, da bi mehikanske priseljence bolj spoštovali. Odloči se, da bo postal boksar. Režiser Kurt Neumann, po rodu Nemec, je več let režiral komične kratkometražne filme in tuje različice hollywoodskih filmov. Svoj prvenec je posnel leta 1932. Snemal je predvsem nizkoproračunske filme, pri katerih je bil običajno tudi pisec scenarijev. Igralec Gerald Mohr je začel na radiu, kjer je vpč let igral Philipa Marlowa. V Hollywoodu je na začetku igral predvsem v nepomembnih filmih, med katerimi predvsem 'izstopa serija The Lone Wolf. Igrajo še: Lab Rios, Rita Moreno in drugi.
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Strokovnjak svetuje;
8.40	Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Točno opoldne;
12.40	Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Student.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize;
12.05	Igramo in pojemo;
13.05	Zborovske skladbe;
13.40	Glasbena tradicija;
14.05	Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Ti in opera; 19.33 Glasbeni intermezzo;
20.00	Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45
Evergreen; 8.00 Modri val;
8.45	Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice;
18.00	Ob glasbi, ob glasbi;
19.00	Dnevnik, prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva;
11.00	Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah;
14.45	Diskoteka Sound;
16.00	Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic;
18.00	Souvenir d'ltaly;
18.45	Folk studio.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Okno na Arbat (M. Kafol); 8.40 Soft mušic;
9.00	Literarni utrinek (J. Renko); 9.10 Orkestralna glasba; 9.30 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vesele iz mojega dnevnika (R.Murnik, pripoveduje A. Rustja);
11.45	New Age; 12.00 Al-pe-Jadran; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 13.30 Iz preteklosti v sedanjost; 13.40 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Barvna šahovnica; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Made in italy; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon Kogoju ob stoletnici rojstva - Snemite maske zvokom;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturni ust-
varjalci iz Kapelskih grap.
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
10.00	Video, vodi Richie Rich;
13.00	Video, vodi Simone En-gelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report, vodi Kristiane Bäcker;
17.15	MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 18,00 The Soul of MTV; 18.30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 20.30 Most wanted; 23.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 00.00 Unplugged: Arrested Develope-ment; 01.00 Video; 02.00 Chill out Zone; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks;
12.00	Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street;
14.00	Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara;15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The next generation; 19.00 Games World; 19.30 E Street;
20.00	Rescue; 20.30 Rokoborba; 22.00 Code 3; 22.30 Xposure; 23.00 Star Trek: The next generation; 00,00 Ulice San Francisca
PRO 7
06.25 Serije, ponovitve; 09.55 Za krinko, britanski film; 11.50 Ulice San Francisca; 13.20 Perry Mason; 16.24 Risanke;
20.15	Brenda in moški, ameriška komedija; 22.05 Mancuso FBI, 6. del; 23.00 Junaki ZDA, ameriški akcijski film; 01.50 Slepi sestanek, ameriška kriminalka
PREMIERE
07.00 Romeo; 15.15 Zenska ameriški film;
ybrez preteklosti, i
16.45 Backdraft, am. akcijski film; 20.15 On hoče, ona pa ne, britanska komedija; 21.50 Smrtonosno vprašanje, ameriški film
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Košarka: NBA; 11.00 Nogomet: kvalifikacije za SP; 12.00 Tenis, odprto prvenstvo Frnacije, prenos; 19,30 Športne novice;
20.30	Mednarodni motošport;
21.00	Hokej na ledu: NHL;
22.00	Tenis; 00.00 Košarka: Ita-lija-Nemčija; 01.30 Športne novice
3SAT
22.50 Ingalo v zelenem morju (Konec otrostvay), islandski film
SATI
10.00	Oče potrebuje ženo, nemški film; 20.15 Airborne -Jeklena krila, ameriški akcijski film; 22.00 Gospodarski discipline, ameriški film
RIL
21.10 Syltske zgodbe, 2. del nemške serije; 22.15 Led na ročaju 2, izraelski film; 00.00 Prva ljubezen, it. seks film; 23.55 Najstnice in vroči tipi, it. seks komedija; 01.30 Desideria, it. porno film; 05,30 Risanka
SUPER CHANNEL
23.00	The Ring, ameriški film
SKY MOVIES
11.00	Survive the Savage Sea:; 13,00 Sugarland Express;
15.00	Huckleberry Finn; 17.00 The Hostage Tower; 00.35 King of the Kickboxers

NOVICE
Goričan Del Fabbro s terenskim vozilom do zmage v Španiji
Goričan Carlo Del Fabbro, odgovoren za delo z utežmi pri Odbojkarskemu klubu Val, je tudi zelo dober dirkač s terenskimi vozili. Pred kratkim je na otoku Ibiza v Španiji, skupaj z Ra-nierijem Siego iz trbiža, osvojil prvo mesto na osmi izvedbi prestižnege tekmovanja »Defender cup 4x4 by fif«. Na drugo mesto sta se uvrstila lanska zmagovalca, branilca Costa in Versace. Vsi udeleženci dirke so tekmovali z vozilom Land rover defender 90.
Jadranov turnir amaterjev: Sežana končni zmagovalec
Sežana je v zaostalem srečanju Jadranovega turnirja amaterjev zasluženo in visoko premagala Dolino in tako tudi osvojila konCno prvo mesto. Sežana - Dolina 104:81 (63:27)
SEŽANA: Bunc 4, Meden 4, Brezec 33 (11:15). Mahnič 7 (3:6), Mervič 6 (0:1), Žiberna 36 (4:4), Tavčar 14, Ferfila.
DOLINA: Meneghetti 19 (1:2), Vascotto 8, Ferlu-ga, Braico, D. Salvi 2, B. Kneipp 26 (4:6), B. Salvi 20 (2:2), Canciani, R. Kneipp 6.
PON: Brezec. TRI TOČKE: Žiberna 6, TavCar 2; B. Kneipp 2.
KONČNI VRSTNI RED: Sežana 14, Opčine 12, Dolina 10, Bani 4, Cicibor 0.
Obvestila
MLADINSKI ODSEK SPDT
priredi v nedeljo, 20. t.m. izlet v Bovec s spustom z gumijastimi Čolni po reki Soči. Informacije in prijave pri Jasmin Rudež tel. 572585 do 9. t.m.
FC PRIMORJE
sklicuje v sredo, 9. pinija 1993, 30. redni občni zbor. Prvič ob 20. uri in drugič ob 21. uri. Kot točke: poročila, diskusija in razno.
SD KONTOVEL KOŠARKARSKA SEKCIJA
prireja košarkarski teCaj za začetnike in mi-nikoSarkarje letnikov od 1980 do 1987. TeCaj bo od ponedeljka, 7. junija do petka, 18. junija na igrišču na prostem na Kontovelu. URNIK: 17.00 -17.45 (letnik 1986/87), 17.45 - 18.45 (84/85), 18.45 - 19.45 (80/81/82/83)
SD POLET
organizira drugi teden v juniju TECAJ KOTALKANJA ZA OTROKE. Podrobnejše informacije na tel. St. 211758 po 18. uri in tel. 213420.
SK DEVIN SEKCIJA M.T.B.
obveSCa, da so treningi ob torkih in Četrtkih, ob 19. uri. Zbirališče pri gostilni Žbogar v Samatorci. Informacije na tel. St. 220423 (David).
SK DEVIN
sklicuje v torek, 8. t.m., ob 21. uri sestanek s elani smučarskega odseka. Zaželjena prisotnost, obvezna za atlete smučarske selekcije ZSSDI-INDULES. Dnevni red: poletne priprave, zimsko smučanje,
Danes igra za vas Totocalcio
Sandi
Räuber
JADRANJE / START DANES OB 20. URI PRED SEDEŽEM SIRENE
že sedmič reejata
od Tista do Brionov
Izpred	sedeža
Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah (posnetek z lanske prireditve) bo drevi ob 20. uri start že 7. regate Trst - Brioni, ki jo skupaj organizirata TPK Sirena in Jadralni klub Vega iz Pulja. JK Vega se je prej imenoval JK Mornar in je bil povezan z vojaško mornarico, po osamosvojitvi Hrvat-ske pa so klub preimenovali in mu vrnili pr-
votno ime. Regata je namenjena jadrnicam od 6. razreda (do 7.5 m dolžine) pa vse do maksijev (nad 12, 5 m dolžine), medtem ko veC trupna plovila na regati ne morejo sodelovati. Točnega števila udeležencev organizatorji Se nimajo, saj prijave sprejemajo še danes, med sodelujočimi pa so tudi posadke Sirene in Cup e.
Jadralce bo pot vodila od Trsta, vzdolž celotne
istrske obale do Fažan-skega kanala, kjer bo cilj. Prve jadrnice tam pričakujejo po približno 15 do 18 urah jadranja. Plovila bodo privezana v marini Veruda, kjer bo tudi nagrajevanje. Najhi-trejša jadrnica bo prejela pokal Marina Veruda, jadrnica, ki bo slavila v najštevilnejšem razredu pa bo prejela pokal Sirena. Priznanja bodo prejeli tudi po trije prvou-vršCeni v vsakem razre-
du z veC kot petimi udeleženci.
Naslednji dan (v nedeljo) pa je na programu še ena regata, ki bo potekala okoli Brionskega otočja. Start bo pred marino v Verudi, cilj regate pa pred vhodom v glavno brionsko pristanišče.
Za konec povejmo Se, da bo regularnost poteka obeh regat nadzorovala regatna žirija v kateri so Sain, Filipčič, Alberti in KoliC.
ODBOJKA / PRVENSTVA NA GORIŠKE^
Valpraporju in Soči zadnja derbija
San Luigi napredoval v D ligo - Obračun domovk v 2. ženski diviziji je pozitiven
nastop je treba tokrat pob valiti Fabia Feliciana.
IZID ZAOSTALE TE ME: Soča Valprapor -
'Ton™ vestni*®
T’ÄnvEJA
Dom - Grado 3:1 (13'15’ 15:9,17:15,15:9)	,
DOM IMSA: Zavad ai, Lovisoni, Tomšič, Pa/ Kovic, Cemic, SoSol, K
1. MOŠKA DIVIZIJA
Play off
San Luigi - Valprapor Espego 3:0 (15:1, 15:7, 15:7)
VALPRAPOR ESPEGO: Uršič, Ferfolja, Gravnar, Populini, Crassini, Devetak, Brisco, Kovic, Maraž.
Tekma proti San Luigiju je bila vemo zrcalo poteka celotnega play offa. Val-praprorovci so zaigrali pod vsako kritiko, tako da je nasprotnik lahko brez težav vknjižil točki in proslavljal napredovanje v D ligo.
Valprapor Espego - Naš prapor 3:0 (15:3, 15:11, 15:12)
VALPRAPOR ESPEGO: Uršič, Ferfolja, Gravnar, Populini, Devetak, Brisco, Kovic, Maraž.
NAS PRAPOR: BevCar, Gulin, LegiSa, Miklus, Paulin, Boškin, Koršič, Sošol, Juretic, Mužic.
Tudi povratni derbi je pripadel valpraporovcem, bil pa je dokaj izenačen in precej borben. Igralci NaSega praporja niso nikoli popustili, niti pri rezultatu 0:2, saj so v tretjem nizu skoraj v celoti nadoknadili zaostanek 9:4. Valpra-porovci so bili zlasti boljši pri mreži. Pri njih so se najbolje odrezali Andrej Ferfolja, Giancarlo Populini in Aljoša Devetak, dobro je svojo priložnost tokrat izkoristili Guido Kovic, pri gostih pa sta največ pokazala Marjan BevCar in Walter Mikluš.
NEPOPOLNI KONČNI VRSTNI RED: San Luigi
14, Fincantieri 12, Liberias Turriaco 8, Valprapor Espego 4, Naš prapor 0. (Fincantieri in Turriaco imata tekmo manj) Tolažilna skupina SoCa Valprapor - Olympia 3:2 (15:13, 6:15, 6:15, 15:13,16:14)
SOCA VALPRAPOR: Plesničar, Bonan, Gravnar, Makuc, Radetti, Devetak, M. in S. Cemic.
OLYMPIA: Bensa, Dornik, Mitja Cevdek, Lutman, Hlede, Seni, Feliciano.
Kazalo je, da se bo Olympia v derbiju s SoCa-ni oddolžila za poraz iz prve tekme v tolažilni skupini, saj je po treh setih prepričljivo vodila z 2:1, v drugem in tretjem setu pa nadigrala mlajše nasprotnike. Toda v zadnjih dveh nizih je prišlo do preobrata, igralcem Olympie so pošle moči, bili so preveč živCni in v izenačenih končnicah so bili igralci SoCe Valprapor bolj prisebni.
Olympia - Corridoni 1:3 (15:12,4:15,10:15,12:15) OLYMPIA:	Dornik,
Mitja Cevdek, Lutman, Hlede, Seni, Feliciano.
Olympia je v prvem setu nadoknadila zaostanek 4:12, to pa je povečalo jezo nasprotnikov, ki so v nadaljevanju zaigrali zelo solidno. Po slabem drugem setu se jim je Olympia sicer dobro upirala, a je v končnicah 3. in 4. seta naredila veC napak od nasprotnikov in tako končale boje v tej skupini brez osvojene točke. Za dober
na.
L*	■ GV-
Domovke so sezon lenile z zmago proti izkušeni, a tehnic.n0rra. romnejši šesterki iz deža. Srečanje je vsekakor dokaj izenačeno, lažje je domovkma . zadnjem nizu. Za po e pa so poskrbele v Vetje ’ v katerem so nadoknadit
zaostanke 12:6 in 13-nasprotnice ujele pn točki.	„
»Prvenstvo je bilo z nas pozitivno, saj je bilo za igralke to prva izkušnja iw Članski ravni. Vse igra > razen dveh, namreč kategorijam ne. in narašCajnic. Izgu 1 smo samo proti najmo nejšim šesterkam v ligi. stim, ki so računale na na^ predovanje,« je potek ]V venstva ocenil trener 0 movk Prinčič.	„ TT
NEPOPOLNI KONČNI VRSTNI RED: Staranzano 28, San Luigi 20, Tomana 18, Dom Imsa 16, Grado 14, Soča Gostilna DevetaK 10, Intrepida 4, VBL Go mons 0. (Torriana in 0 mons imata tekmo manj J
TRADICIONALNO SREČANJE
Slovenski športniki iz obmejnih dežel jutri na Vrhniki
Ancona-Atalanta X Brescia - Sampdoria X2 Cagliari - Pescara IX Fiorentina ■ Foggia 1 Genoa - Milan 1X2 Inter-Torino	IX
Juventus - Lazio 1 Napoli - Parma X2 Roma-Udinese 1X2 Bologna - Lecce 1 Spal - Cosenza X Avezzano - Vastese 1 Civitanovese - Montev. X
Sandi Räuber (letnik 64) je svojo športno pot pričel z odbojko pri Boru, star 15 let pa se je zaradi nepojasnjenih razlogov opredelil za košarko pri Kontovelu. Dve leti kasneje je okrepil vrste Jadrana v C ligi, po 3 letih pa je bil med protagonisti prestopa v B ligo. Preizkusil se je tudi v A ligi (eno sezono pri Livornu), zatem pa se je vrnil k Jadranu, kjer je bil tudi letos med najuspešnejšimi posamezniki. Za hobby igra tenis in seveda odbojko, z zanimanjem pa sledi prvenstvu NBA. Prejšnji teden je Miran Guštin zadel le 6 pravilnih izidov.
Na Vrhniki pri Ljubljani bo jutri (začetek ob 10. uri v Športnem parku) na sporedu že 18. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Prireditelj srečanja je Športna zveza Slovenije, s svojimi ekipami pa sodelujejo Slovenska športna zveza s Koroške, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Zveza Slovencev na Madžarskem (Porabje) in pa Športna zveza Vrhnika.
Dekleta! se bodo pomerila v odbojki, fantje v nogometu in šahu, ekipa Porabja pa bo nastopila tudi v igri med dvema ognjema. Gre za srečanje zelo mladih športnikov, saj lahko nastopajo le tekmovalci, ki so ali bodo v letošnjem letu do-
piše: Giorgio Plettersech
Konjske dirke
V Firencah glavni favorit Penelope Dei Gianni Bugno starta na zmago v Livornu
1.	dirka (Firence): na tej dirki je nesporen favorit Penelope Dei (skupina 2), v boj za vrh pa se bo skušal vmešati tudi Prestige Noir (1). Omeniti velja tudi kasača Pantherja Bi (2)1;
2.	dirka (Firence): Nocet-to Ks (X), Ce ima dan, lahko premaga vsakega, toda paziti bo moral na konja North City, Id je sposoben presenetiti. Iz skupine 2 velja omeniti Maineta;
3.	dirka (Rim): Notevole Tab (1) je na zadnji dirki pokazal velik napredeki, vendar pa bo moral paziti na It Pro (X), protagonist pa je lahko tudi Nero (2);
4.	dirka (Taranto): eden od možnih favoritov je Naduro (2), ki je dokazal, da je v dobri formi. Iquar (1) bo
prav gotovo med protagonisti, pozornost pa velja tudi La Motti (X);
5.	dirka (Padova): Guitto (X) je zelo hiter, za zmago pa se lahko bori tudi Nu-mess (1). Preseneti lahko Nektona (2);
6.	dirka (Livorno): Gianni Bugno (2) bo odločno startal na zmago, Ce pa bo dirkališče mehko, se bo v boj za zmago spustil tudi Obribai (X). Med možnimi favoriti poznavalci omenjajo tudi Cefalonio (1).
Dirka Iris
NASI FAVORITI: 13) Gerry del Lupo; 19) Delphi’s Lobell, 6) No Pra.
DODATEK ZA SISTEMI-STE: 3) Furioso Prad; 16) Medong; 15) Nabisco As
Totip
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
12
X
12
1
X2
2
XI
X
12
21
X
polnili 15 let ali mlajši. Za konec se bodo vsi pomerili še v krosu na 1000 metrov dolgi progi, kjer bo za skupno uvrstitev v krosu štelo po šest najboljših rezultatov vsake ekipe.
Za Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bodo pri odbojki nastopila dekleta iz Trsta, nogometno ekipo so sestavili Goričani, v šahu pa bodo barve ZSS-DI branili Sahisti novoustanovljenega šahovskega krožka pri Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel iz Trsta. V odbojki se bodo naše predstavnice pomerile s prvo ekipo Vrhnike, medtem ko bodo pri nogometu nasprotniki ZSS-DI mladi nogometaši Slovenske športne zveze s Koroške. Na šahovskem turnirju bodo poleg naših predstavnikov nastopali Se Sahisti s Koroške in Vrhnike (z dvema ekipama). Šahovsko ekipo sestavlja 6 igralcev, turnir pa bo hitropotezni, saj je za vsako partijo na razpolago le 30 minut. Za razliko od odbojke in nogometa, kjer bo vsaka ekipa odigrala le po eno tekmo, bo v šahu vsaka ekipa igrala z vsako.
Seveda pa srečanje nima le tekmovalnega značaja, temveč je njegov smisel tudi v spoznavanju mladih slovenskih športnikov iz štirih držav. Organizatorji so zato pripravili tudi prijateljsko zabavno srečanje (v programu je piknik), vse udeležence pa bodo odpeljali tudi na ogled Tehniškega in lovskega muzeja v bližnji Bistri.
____NOGOMET - PROMOCIJSKA LIGA / OBRAČUN NAŠIH EKIP
Primorje z obstankom v ligi doseglo zastavljeni cilj
Amaterska nogometna prvenstva, ki so letošnjo sezono od zadnje nedelje septembra do prve nedelje maja pritegnile pozornost številnih ljubiteljev nogometa so za nami. Na splošno je bila za naše ekipe sezona Se kar uspeSna. Skoda, da Brežanom kljub prizadevanju ni uspelo ohraniti statusa dmgoligaša. V zameno pa je razveseljivo dejstvo, da bo po eni sezoni igranja v 3. AL prihodnjo sezono v 2. AL igrala spet Gaja, ki si je letos zagotovila napredovanje. V teku posameznih prvenstev in tekem je bilo že marsikaj napisanega, vendar, da bi prikazali realno sliko uspehov in neuspehov naših ekip smo se tudi letos odločili sicer z novo tehnologijo in zato v drugačni obliki, da postrežemo nekaj statističnih poda-tov, ker končno ti dokazujejo realen potek prvenstva.
Dobro vemo, da se po vsaki tekmi, uspehu ali spodrsljaju med navijači, voditelji in nogometaši prepletajo govorice, vsak namreč vidi stvari iz svojega zornega kota.
Statistika pa je in bo verjetno še vedno bila neizpodbitno dejstvo, da se moč ekipe ne ocenjuje le v eni sami tekmi temveč v teku celotnega prvenstva. Zato bomo s krajšo analizo govorili tudi o tem in obenem prisluhnili tudi izjavam trenerjev.
Nas pregled začenjamo z ekipo proseSkega Primorja, ki je nastopala
v promocijskem prvenstvu.
Kot novinec v ligi se je proseska enajsterica pozitivno odrezala v tem promocijskem prvenstvu. V začetku sicer ni šlo najboljše, saj je po 11 odigranih tekmah imela le 5 točk in so jo takrat že vsi odpisali oziroma napovedovali gotov izpad iz lige.
Vendar prav od 12. kola dalje se je z zmago nad Trivignanom začel preporod proseSke enajsterice, ki je do takrat doživela že šest porazov. V nadaljnjih 19 tekmah pa je nato le trikrat in to vedno v gosteh (Aquileia, Flumignano, Union) s tesnim izidom poražena zapustila igrišče.
Udarna moč so vsekakor postale domače tekme. Na Pro-seku Primorje ni več klonilo, obenem pa je dobilo samo tri gole.
To je nedvomno pripomoglo, da so si rdečo-rumeni, pa čeprav Sele v zadnjem kolu, zagotovili obstanek v promocijski ligi, obenem pa so pritegnili tudi precej navijačev, ki so letos stalno sledili ekipi tudi na daljših gostovanjih.
Seveda pa ne moremo mimo razveseljivega dejstva, to je lepem doprinosu, ki so ga dali mladi nogometaši v članski ekipi tudi v letošnjem prvenstvu. Dolgoletni trud, ki ga vlaga Primorje v mladinski odsek se torej obrestuje in to daje vodstvu in navijačem lepo upanje
Bruno Rupel
za bodočnost. Uspeh, ki so ga prav letos Zeli cicibani in ekipa najmlajših torej ni le gola slučajnost, temveč lepa realnost, ki je pravično plačilo za trud in požrtvovalno delo.
Kaj pa meni trener Primorja v lanskem prvenstvu Nevio Bidussi: »S tem, da smo si zagotovili obstanek v ligi, smo izpolnili zastavljeni cilj, čeprav nismo računali, da bo za ta cilj treba trepetati do poslednjega kola. Ekipa je v začetku nedvomno plačevala davek presto-
pa, oziroma neizkušenosti, ko pa smo se »privadili« ligi, rezultati niso izostali, kar priča tudi dejstvo, da smo na »lestvici« povratnega dela zasedli 3. mesto (18 točk). Pred nami sta bila le Aquileia (23) in S. Luigi (21). Zato je bilo po mojem mnenju prvenstvo nadvse pozitivno. Poudaril pa bi, da so se poletne priprave ob koncu tudi letos obrestovale, saj je ekipa zdržala, oziroma prav v zaključnem delu je pokazala svojo realno
vrednost. Kar pa zadev doprinos posamezni igralcev,	,
brez dvoma pohvalo zaslužijo mladi, ki so se v kočljivem trenutku, ko so prišle na dan izključitve in p05^ be, dobro vključili ekipo in s tem znatno pripomogli v boju za obstanek. V teku PrV®n. stva je vsak nogometaš imel dobre in manj do bre nedelje, na splošno pa so kar solidno °Pra vili svojo nalogo. Edino Palumbo in De Marco, ki sta se v teku prvens -va popolnoma oddaljila od ekipe, mislim, da nista opravila svoje dolz nosti.«
Statistični podatki Primorja
Sezona 1992/93 Promocijska liga Skupina
Končna uvrstitev: 11. mesto
DOMA
B
Goli
D Pr 26 28
V GOSTEH
	Z	N	P	T	D	Pr		Z	N	P	T	D	Pr
1 rlel	1	4	3	A	7	9		n	4	3	_4		_6—	TJ—
Priel	4	3	n	11	9	3		?	3	3	7	4	
skupaj	5	7	3	17	16	12		2	7	6	11	TJL_	Lit
Izključitve: Milani (Lucinico), Peter Stoka (Varmo), Miclaucich, Trampuž (Juventina), Milani )Trivignano.
1l-metrovke v korist: Antoni (Juventina)
11-metrovke proti: Fiumicello, San Luigi, Flumignano
Število odigranih tekem in doseženi goli posameznih igralcev:
Babich(30tekem, 0 golov), Luxa(29), Savarin (29), Crevatin (29, 2), Miclaucich (26, 8), Peter Stoka (26, 3), Antoni (25, 2), Podrecca (23, 1), Trampuž (22, 2), Auber (20), Tul (18), Štolfa (18, 4), Digovich (16), Milani (15), De Marco (13, 3), M. Stoka (8), Palumbo (4), Pipan (2), Bembich (1), Vodopivec (1) m V. Husu (1)
LEGENDA: T - točke; Z - zmage; N - neodločeni izidi; P - porazi; D - doseženi goli; Pr - prejeti goli
ikoŠARKA
/ KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO V WROCLAWU
GIRO / SPODRSLJAJ ALI TAKTIČNA IZBIRA?
NOVICE
Litva »out« po kupčiji Padla tudi Belomsija
Slovenija spet z lahkoto - Danes proti BiH
—______	Jure Zorcic iz Wroclawa
WROCLAW - Tudi organizato; etosnjega 28. evropskega prvens
~ “UKU m Muncnnu, so r računali	____;____
-ruu ze tako ni prav veliko bolj! f1 ^aktivnejših ekip, ker pa je Ratifikacijskem turnirju v Wj
™r v Nemčiji slabsi po kakovo januar morda hkrati zanimivejši °. ker bodo imele druge reprezi večje možnosti za visoke u fufre. Ste že morda kdaj slišali, «Poljaki ali Belorusi igrali dol f vrhunsko košarko, čeprav si v°ria,1i Ludowa pokazali, da so adtli majhen korak naprej? C oržavi imata na primer le bogate
Vnorlr\f rin/-» lr/-vk
-ow^u pa, oe ui igran reuun “Pjiaju, proti našim košarkarjer sel'02*V°li Pose^no volikega
Litva je na Poljskem najprej prelagala »prenapeto« domačo dvanajsterico (102:99), nato zares nepričakovano izgubila z Belorusijo 180:88) in odločilna tekma je tako nila v skupini med Poljsko in Belo-nisijo. Odločilen je bil torej »krog« neh moštev. Poljaki so pred polni-nii tribunami v drugem polčasu vo-«ri že s 24 točkami razlike, vendar 80 proti koncu tekme Belorusom Pustili, da so razliko zmanjšali na vsega šest točk in jim tako omogoCi-r uvrstitev v drugi krog. Kako daleč )e Sla kupčija, pove naslednji pri-nrer: ko je eden od beloruskih igral-pev dosegel koš, je rezervni poljski 'gralec skočil s klopi in začel ploskati ter se šele Cez nekaj sekund zavedel, da ga gleda nekaj tisoC ljudi, tuji trenerji, sodniki, predstavniki ribe in novinarjii. Lep dogovor, ni
kaj, oboji so namreč ugotovili, da bi lahko v nadaljevanju turnirja še dragic igrali z Litvo in seveda nie drugega kot - izgubili. Pribaltski košarkarji so res igrali brez Sabonisa in Kurtinaitisa, tako da je moral vse breme nase prevzeti odlični Sara-nas Marculjonis, ob PerasoviCu in Zdovcu najboljši podajalec asistenc. On sam je bil premalo, izpadla je ekipa, ki bi morala biti v Wroclawu najmanj tretja in se nato v Nemčiji boriti tudi za najvišje košarkarske položaje. V drugi krog pa so se nekatere ekipe prav tako uvrstile popolnoma slučajno (Ukrajina, Latvija, Poljska), glede na njihovo kakovost in »zunanji izgled« pa bi jih premagali že Slobodna Dalmacija ali Smelt Olimpija ... Se slabše je z igralci, saj ni na turnirju nobenega nadpovprečnega igralca, ki bi lahko igral v kakem boljšem evropskem klubu. Se najboljši vtis je v predtekmovanju naredil 20-letni beloruski košarkar Valerij Dainiko, 208 cm visoki, center treneqa Sukši-na. 2e zdaj pa bi lahko imenovali najboljšo Četverico najboljše peterke na turnirju: Dražen Petrovič, Jure Zdovc, Dino Radja, Teoman Alibe-govic, za petega pa je tako ali tako vseeno, kdo bi bil.
Tudi na videz skromni, vendar nadvse zviti taksist, ki me je v sredo v prastarem polonezu peljal proti centra mesta, ni bil navdušen nad potezo poljske reprezentance. »To ni vec šport, tega ne razumem,« mi je dejal ter me hkrati vprašal, Ce sem iz Jugoslavije. Odgovor je dobil po rahlem spogledovnaju in krajšem pomisleku. Hkrati pa mi je že desetic za enako razdaljo zaračunal različno ceno, odvisno paC od dneva, vremena, hitrosti vožnje, najmanj pa od taksimetra. Povpreč-
na plaCa na Poljskem je od 300 do 400 nemških mark, v dvorani Ludowa pa morajo vsi kljub temu za uporabo stranišča plačati 1500 poljskih zlotov (1, 5 marke), kar z dragimi besedami pomeni, da nas gostitelji in organizatorji tako rekoC »izžemajo« na vsakem koraku. Se-najbolj so jezni novinarji iz Hrvaške, ki se nikakor ne morejo načuditi temu, da imajo Poljaki višjo povprečno plaCo kot oni.
Slovenija - Estonija 97:65 (44:32)
WROCLAW - Dvorana Ludowa, gledalcev 400, sodnika Mitjana (Španija) in Ivanov (Bolgarija).
SLOVENIJA: Horvat 11 (1:1), Tušek 3 (1:2), Daneu 5 (1:1), Mirt 3 (3:3), Zdovc 7, AlibegoviC 35 (6:8), Gorenc 10, Kotnik 15 (5:6), Djurišič 8 (4:4).
ESTONIJA: Muursepp 4 (2:2), Kuusmma 17 (8:8), Metstak 12 (2:3), Nagel 2 (2:2), Babenko 6, Noormets 2, Karavajev 6 (4:4), Kullamae 6 (2:2), Pehka 10 (3:4).
Kaj reci o Četrti tekmi Slovenije na tem turnirju? Zgodba je na las podobna prvim trem in se bo bržCas ponovila tudi na današnji tekmi proti BiH, malo teže pa bo jutri z domačo Poljsko. Po tekmi je bil selektor Janez Drvarič zelo zadovoljen, zadovoljna pa sta bila tudi naša najboljša igralca Zdovc in AlibegoviC, ki se skupaj s soigralci nimata pravzaprav ničesar vec bati in se lahko le veselita nedeljskega finala proti Hrvaški.
REZULTATI - skupina E: Ukrajina - Belorusija 80:61 (46:39): skupina F: Slovenija - Estonija 97:65 (44:32); Poljska - BiH 77:87 (41:38);
Hrvaška - Latvija večerna tekma.
Današnji spored: BiH - Slovenija (13.00), Belorusija - Hrvaška, Estonija - Poljska, Latvija - Ukrajina.
Indurain predal vodstvo Lealiju
Valter Bonča zdaj zaostaja 7 minut
DOZZA - Miguel Indurain je že takoj po včerajšnjem zamogo-slavju izgubil roza majico, toda bržkone samo zato, ker je sam tako želel. Vozil je v skupini zasledovalcev trinajstih ubežnikov in šele pred ciljem zaCel hitreje voziti, da bi bil zaostanek Cim manjši. Etapo je dobil Italijan Fabiano Fon-tanelli, njegov rojak Bruno Leali, ki je s 35 leti najstarejši udeleženec Gira, pa se je z uvrstitvijo na 10. mesto na skupnem vrstnem redu s 26. nepričakovano prebil na prvo mesto.
Včerajšnji slabši rezultat Spanca je bila Cista taktika, kajti Indurain meni, da bodo zdaj ostali favoriti za končno zmago manj pozorni na njega brez roza majice, zato je včerajšnji razplet samo na pogled presenetljiv.
Na žalost pa včeraj ni slo najbolje edinemu slovenskemu predstavniku na Giru Valterju Bonči, ki je do zadnjega rahlega vzpona pred ciljem bil v drugi skupini zasledovalcev ubežnikov, potem pa je popustil in prispel v cilj v peti skupini kolesarjev in s precejšnjim zaostankom za zmagovalcem etape 5 minut, 21 sekund zasedel 77. mesto.
»Na moje razpo-
loženje in vožnjo je precej vplivala sprememba vremena, močno je deževalo in pihalo. Že od vsega začetka je bil ritem vožnje silovit, imel pa sem slab občutek in težke noge. Drugih težav nisem imel, upam da je bilo res vreme krivec za slab dan.
Skupni zaostanek za vodilnimi je večji in za naprej upam, da bom v etapnih vožnjah obdržal stik z vodilnimi,« je povedal BonCa, ki tudi meni, da bo Indurain že jutri spet oblekel roza majico. Kolesarje namreč Čaka prva bolj zahtevna etapa s ciljem v Asiagu.
Vrstni red 11. etape
1. Fontanelli (Ita), ki je 180 km (Senigallia - Doz-zaj prevozil v 4.17:42 s povprečno hitrostjo 42,841 km/H; 2. Bottaro (Ita) +1 sek.; 3. Tebaldi (Ita) +4; 4. Manzoni (Ita) +6; 5. Pillon (Fra); 6. Casartelli (Ita) +8; 7. Allocchio (Ita); 8. Bortolami (Ita); 9. Bo-scioli (Ita); 10. Leah (Ita); 23. Chiappucci (Ita) +3:30: 25. Indurain (Spa); 26. Bugno (Ita); 27. Ar-gentin (Ita) +3:37; 77: Bonča (Slo) +5:21.
Skupni vrstni red
1. Leah (Ita) 46.37:57; 2. Indurain (Spa) +6 sek.; 3. Giovanetti (Ita) +13; 4. Argentin (Ita) +35; 5. Ugur-mov (Let) +1:06; 6. Fondriest (Ita) +1:07; 7. Gelfi (Ita) +1:26; 8. Chiappuccf (Ita) +1:29; 9. Lelli (Ita) +2:00; 10. Bugno (Ita) +2:04; 11. De Las Cuevas (Fra) +2:12; 12. Chioccioli (Ita) +2:15; 13. Furlan (Ita) +2:19; 14. Roche (Irska) +2:23; 15. Casagran-de (Ita) +2:28; 16. Zaina (Ita) +2:36; 17. Della Santa (Ita) +2:38; 18. faskula (Pol) +2:56; 19. Pulnikov (Ukr) +3:14; 20. Tonkov (Rus) +3:16; 39. Bonča (Slo) +7:00.
Bruno Leali
Moški končali s kvalifikacijami v športni gimnastiki
SOFIJA - V glavnem mestu Bolgarije je bil zadnji kvalifikacijski turnir za nastop v finalu evropskega pokala. Aljaž Pegan, ki je imel edini možnost nastopiti v finalu, je v skupni razvrstitvi zasedel 21. mesto in se tako žal ni uvrstil v finale. Ne glede na spodrsljaj je trener Mešl njegov nastop dobro ocenil, saj je na šestih tekmovanjih osvojil kar tri zlata odličja na drogu in dve posebni priznanji za najbolj izvirno in najtežjo vajo ter si tako utrl pot v svetovni vrh. To je izredno vzpodbuden rezultat za uresničitev cilja slovenske gimnastike - osvojiti medaljo na SP. Našemu najboljšemu tekmovalcu se bo priložnost ponudila že v naslednjem letu v avstralskem Brisbaneu, kjer bo svetovno prvenstvo posameznikov. Zal pa je njegov nastop pogojen s finančnimi sredstvi, saj Aljaž potrebuje pokrovitelja, ki mu bo zagotovil najmanj 2.500 DEM mesečno, sicer se lahko ponovi podobna usoda kot pri njegovem predhodniku Kolmanu. Rezultati, mnogoboj: 1. Sabajev (Rus) 55.15, 2. Poujade (Era) 54.35, 3. Jermakov (Ukr) 54.30, ... 21. Pegan (Slo) 52.15; zmagovalci na posameznih orodjih - parter: Ivanov (Bolg); konj z roCaji: Poujade (Fra); krogi: Jermakov (Ukr); preskok in bradlja: Sabajev (Rus); drog: Pegan (Slo). (S. M.)
FIBA tudi formalno izključila Jugoslavijo iz EP
MONACO - Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je bila včeraj tudi formalno izključena iz evropskega prvenstva, ki bo v Nemčiji od 22. junija do 4. julija. Jugoslavija bi bila morala igrati v Berlinu (D skupina) skupaj z Nemčijo, Belgijo, njeno mesto pa bo prevzel zmagovalec kvalifikacij v Wroclawu.
Fifa zahteva večkratno prekinitev prvenstev
ZÜRICH - Državna nogometna prvenstva bo potrebno vsako leto prekiniti od šestkrat do devetkrat, zato pa bo lahko v posameznih prvoligaških konkurencah sodelovalo največ po 18 moštev.
Tako je včeraj sklenilo vodstvo mednarodne nogometne zveze Fifa, ki na ta naCin želi omogočiti državnim reprezentancam, da bi vedno nastopala z najboljšo postavo, hktrati pa obvarovati regularnost posameznih prvenstev. Povečanje števila držav povzroča Fifi veliko preglavic, v Evropi pa lahko posamezne kvalifikacijske skupine za nastop na velikih mednarodnih tekmovanjih štejejo največ šest moštev.
Dogovorili so se tudi, da bodo lahko na prihodnjih olimpijskih igrah v Atlanti (ZDA) v posameznih moštvih igrali trije nogometaši nad 23 letom.
pCnba
/ ZA VSTOP V FINALE
Bullsi presenetili New York v gosteh in sedaj vodijo 3:2
Prosti meti usodni za Knickse
TENIS / ROLAND GARROS
Graf spet številka 1
\/ ženskem finalu se bo Nemka pomerila z Mary-Joe Fernandez - Edberg tudi letos ne bo zmagal v Parizu
Jaka Lucu iz Pariza
NEW YORK - Mošt-Vu Chicago Bulls je uspel velik podvig, saj 80 Jordan in soigralci v Peti tekmi končnice prvenstva NBA premagali New York Knicks kar v gosteh in s tem Povedli v zmagah s 8:2. Ze danes ponoči Pa imajo pred domačim občinstvom izredno priložnost, da si Zagotovijo že tretji zaporedni nastop v finalu za državni naslov.
New YorCani so bili Prepričani, da jim zma-§a na domačem parketu ne more uiti, saj je Dna Rylejeva ekipa doma nepremagana že 27 tekem zapored. Knick-si pa so se ušteli, saj sta Jordan in Pippen zaigrala v velikem slogu, v vrstah domaCe Peterke pa je le center Ewing igral na običajni visoki ravni in tudi do-segel 33 točk. »Zlati par« Bullsov je zabeležil 57 točk (Jordan z9, Pippen 28), igralci iz Chicaga pa so bili zlasti učinkoviti v drugem delu tekme, ko so Uajprej nadoknadili zaostanek in v raz-mirljivem finišu tekme tesno zmagali s tremi ročkami prednosti. Ključ zmage je bil skok na odbite žoge, kjer so mepko prednjačili go-slje (48 proti 37), igralci New Yorka pa si grizejo prste, saj so imeli izredno slab odstotek Pri izvajanju prostih metov (20:35).
IZIDI IN STANJE V ZMAGAH
Yzhod: New York Knicks - Chicago Bulls 94:97 (2:3 v zmagah).
Zahod: Seattle Su-personics - Phoenix Suns 2:3 v zmagah.
NBA NEWS
M A J E R L E V REKORD: Dan Majerle ni spadal med najbolj znane strelce za tri točke, v peti tekmi med Phoenixom in Seattlom pa je imel mirno roko in kar osemkrat zadel, kar je nov rekord, saj doslej še nikomur ni uspelo zadeti vec kot sedemkrat z velike razdalje v tekmah končnice (Chuck Person - Indiana na tekmi proti Bostonu leta 91). Ta rekord pa naskakuje tudi Michael Jordan, ki je na Četrti tekmi proti New Yorku dosegel 6 trojk.
NOVA ZVEZDA V NBA? »Visok je kar 2, 28 m, gibčen in hiter, njegova vrlina pa so blokade, saj odlično »bere« gibe nasprotnikov. Mora še izboljšati tehniko v napadu in nujno okrepiti mišičevje, saj je še prelahek« pravijo o njem izvedenci.
Vsekakor pa so si vsi edini, da bo Shawn Bradley kmalu zaslovel v NBA in bo najbrž prvi med izbranimi »rookiji« za naslednjo sezono. Trener ekipe Utah University opozarja: »Proti nam je v treh tekmah zabeležil kar 35 blokad in ob tem tako prestrašil moje igralce, da so z njim v bližini morali vedno spremeniti parabolo meta.«
VANJA JOGAN
PARIZ - Steffi Graf je leta 1987 v Parizu osvojila svoj prvi Grand Siam turnir. Od takrat je na velikih štirih turnirjih izgubila samo proti šestim nasprotnicam: Navratilovi (trikrat), Sanchezovi (trikrat), Ga-rissonovi (enkrat), Novo-tni (enkrat), Sabatinijevi (enkrat) in Seleševi (dvakrat). Huberjevi se v včerajšnjem polfinalu ni posrečilo priti na spisek. V šestem dvoboju je Grafova šestič zmagala in le v treh dvobojih je Huberjeva v posameznem nizu osvojila veC kot eno igro. Za Steffi pa je Roland Garros bil že 27. zaporedni Grand Siam turnir, ko se je uvrstila v Četrtfinale. Vse od 17. avgusta 1987 je bila na prvem ali drugem mestu ženske teniške lestvice in od vCeraj po 91 tednih oziroma od 8. septembra 1991 spet na prvem mestu, na katerem je bila do
prevlade Monike Seleš 186 tednov zapored, kar je absolutni svetovni teniški rekord. Vendar jo »bolj kot prvo mesto zanima zmaga v Parizu, še posebej v razmerah, v katerih Monika Seleš ne more braniti prvega mesta.«
Mary Joe Fernandez je proti Gabrieli Sabatini rešila pet zaključnih žog in pokazala velik napredek v psihični pripravljenosti. Arantxa Sanchez Vicario je februarja začela sodelovati z Brazilcem Carlosom Kirmayrjem, ki je bil pred tem trener Gabriele Sabatini, in postala »the hotest player« na letošnjem Kraft Touru. Osvojila je štiri turnirje in v finalih dvakrat premagala Grafovo ter po enkrat Sabatinijevo in Martinezovo. V Pariz je torej prišla z velikimi pri-
čakovanji, ki jih je kot vedno podkrepila bolestno ambiciozna mama. Zaradi forme, zaradi letošnjih uspehov in pod težo velikega pritiska favorita je šla v dvoboj proti Fernande-zovi preobremenjena. Fer-nandezova pa je prste sklenila v znak victory (zmaga), ko se je tretjič uvrstila v finale na nekem Grand Siam turnirju (dvakrat je bila finalistka v Avstraliji).
Deček je star 4 leta, ime mu je Saša, piše se Dolgo-polov in je sin Medvede-vega »coacha«. Vsako jutro, ko Saša v pariškem hotelu Sofitel odpre oCi, skoCi s postelje, zbudi svojega velikega prijatelja Andreja Medvedeva in mu pove, kako bo igral. »Andrej, Stefana’sva lani v Stuttgartu že premagala.
Zato greva lahko mimo na zajtrk, ker ga boš premagal tudi danes. Oh ... Brugue-ra, nikar ne skrbi, premagal si ga trikrat, premagal ga boš še CetrtiC. Courier je sicer težak nasprotnik, vendar bova že zmogla,« je vCeraj pri zajtrku Andreju zatrjeval Saša. »Ko bi se vsaj uresničila njegova predvidevanja,« je po Četrtfinalni zmagi proti Edbergu upal Ukrajinec, ki je imel proti Švedu kar 22 break žog (7 jih je izkoristil), 8 uspešnih lobov in 15 uspešno pasiranih udarcev, v prvem nizu pa je izgubil le 7 točk. Stefan Edberg sploh ni igral slabo, toda vsak malo šibkejši servis ali malo manj ostro odigran volej je prihajal nazaj z desetkratno moCjo in skoraj neverjetno natančno. Zelja Šveda po zmagi na edinem Grand Siamu, ki ga še ni osvojil, je ostala želja. »V prihodnjih dveh sezonah bi v Parizu moral zmagati,« je trdil Stefan. Andrej je o zmagi v Parizu rekel: »Začela se bo prvega januarja 1994.« Ne vemo, kaj je mislil s tem, toda letos je zelo, zelo blizu. In hkrati še zelo daleC. Morda bo Andrejeva ljubezen do polfi-nalistke Anke Huber, s katero se v Parizu že nekaj dni držita za roke in tudi večerjata skupaj (pod budnim očesom Borisa Breskvarja), prinesla tisto »nekaj veC«, kar zmagovalca loči od ostalih 127 igralcev.
VČERAJŠNJI IZIDI, Moški: Medvedev (Ukr/11) -Edberg (Sve/3) 6:0, 6:7, 7:5, 6:4, Zenske: Graf (-Nem/l) - Huber (Nem/8) 6:1, 6:1, Mary -Joe Fema-dez (ZDA/5) - Sanchez (-Spa/2) 6:2, 6:2.
Andrej Medvedev (levo) je Stefana Edberga zaustavil v Četrtfinalu (Telefoto AP)
NOGOMETNO SP / KVALIFIKACIJE
Rusija bo igrala v ZDA Skandinavski »tris«?
Norveško doslej največje presenečenje - Brolin se je razigral - Prvi gol Estoncev na kvalifikacijah
OSLO - Na sredinih tekmah kvalifikacij za nastop na sklepni fazi prihodnjega nogometnega SP je padlo kar nekaj pomembnih odločitev. Rusija je v Islandiji igrala le 1:1, potem ko je Kirjakov v 38. minuti prvega polčasa izenačil, vendar si je z osvojeno točko, bledi igri navkljub, že zagotovila nastop v ZDA.
Pred velikim podvigom je skandinavski nogomet. Prvič bi lahko skupaj na SP nastopile reprezentance Švedske, Norveške in Danske. Največ so doslej pokazali Norvežani, ki so v šestih nastopih dosegli pet zmag in en neodločen rezultat, nazadnje pa so v Oslu z zadetkoma Leonhardsena v 42. mi-
so igrali katastrofalno. Gostitelji so jih s hitro igro povsem nadigrali, končni rezultat pa bi bil lahko za Angleže )5e bolj klavrn. Selektorju Taylorju so štete ure, pot v ZDA je dejansko zaprta.
Švedska je zabila Izraelu pet golov, od teh je tri dosegel Brolin, ki je bil nazadnje uspešen lani na polfinalni tekmi evropskega prvenstva proti Nemčiji. Danci so vse svoje štiri zadetke proti Albaniji dosegli v prvem polčasu, zadnje tri po strelu z desnega kota, v drugem polčasu pa so zapravili kopico priložnosti.
V dvoboju s Skoti so Estonci dosegli svoj prvi zadetek na teh kvalifikacij, Skoti pa so zmagali s 3:1.
Obračun tekme med Češkoslovaško in Romunijo je sedem golov, deset opominov in dve izključitvi, z zmago pa je združena vrsta Češke in Slovaške spet v boju za eno prvih dveh mest v 4. skupini.
Strelec obeh golov za Španijo v Vilniusu proti Litvi je bil komaj ISletni napadalec
Atletica iz Bilbaa Guerrero.
Rezultati
Skupina 1
Škotska - Estonija 3:1.
Vrstni red: Švica (7 tekem) 12 točk, Italija
(7)	10, Škotska () 8, Portugalska (5) 6, Malta
(8)	3, Estonija (6) 1. Prihodnja tekma: Portugalska - Malta (19.6).
Skupina 2
Norveška - Anglija 2:0.
Vrstni red: Norveška (6) 11, Anglija (7) 9, Nizozemska (6) in Poljska (5) 8, Turčija (8) 3, San Marino (8) 1. Prihodnje kolo: Nizozemska - Norveška (9.6). Prihodnje kolo: Nizozemska - Norveška (9.6.).
Skupina 3
Latvija - Severna Irska 1:2, Danska - Albanija 4:0, Litva - Španija 0:2.
Vrstni red: Španija (9) 13, Danska (8) 12, Irska (7) 11, Sev. Irska (9) 10, Litva (9) 7, Latvija (10) 5, Albanija (10) 4. Prihodnje kolo: Latvija - Irska (9.6.).
Skupina 4
Češkoslovaška - Romunija 5:2.
Vrstni red: Belgija (8) 14, Romunija (7) 9, Češkoslovaška (6) in Wales (6) 7, Ciper (8) 5, Ferski otoki (7) 0. Prihodnje kolo: Ferski otoki - Wales (6.6.).
Skupina 5
Islandija - Rusija 1:1
Vrstni red: Rusija (6) in Grčija (6) 10, Islandija (6) 4, madžarska (5) 3, Luksemburg (5) 1. Prihodnja tekma: Islandija - Mažarska (16.6).
Skupina 6
Švedska - Izrael 5:0
Vrstni red: Francija (6) in Švedska (6) 10, Bolgarija (7) 9, Avstrija (6) 4, Finska (5) 2, Izrael (6) 1. Prihodnja tekma: Finska - Izrael (16.6).
22
Petek, 4. junija 1993
GOSPODARSTVO
VLADA / SANACIJA JAVNIH FINANC
Kmetijstvo v kleščah
Izgubilo bo 200 milijard lir
Sklepi, ki jih je pred dnevi sprejel ministrski svet glede javnih financ in z njimi povezani ukrepi so moCno prizadeli tudi kmetijski sektor, saj pomenijo glede na posledice, ki jih bodo imeli za ta primarni sektor, dejanske kazenske težnje. O tem je pred dnevi razpravljala Vsedržavna zveza kmetov Italije (v kateri se razpoznava tudi naSa Kmečka zveza). Zveza je v načelu podprla vladne ukrepe za sanacijo javnih financ in potrdila voljo kmetov, da v skladu s svojimi možnostmi sodelujejo pri oživitvi državnega gospodarstva, istočasno pa je izrazila presenečenje in zaskrbljenost zaradi krčenja sredstev in zamrznjenja izdatkov za leto 1993, ki v nemajhnem obsegu prizadevajo prav kmetijski sektor.
Dejansko se je tistih 3.085 milijard lir, ki so bile dane na razpolago s finančnim zakonom za leto 1992, zelo skrčilo. Zaradi raznih odlašanj, kršenj in zamrznjenjem neizkoriščenih fondov, ostaja danes od sredstev ministrstva in dežel dejansko na razpolago le 1.781 milijard lir oziroma za veC kot 1.300 milijard ali za 42 odstotkov manj od prvotne razpoložljivosti. Dejanska razpoložljivost, Ce jo računamo na 15 milijonov hektarjev izkoriščanih kmetijskih tere-
nov, znaša le 119.000 lir na hektar.
Ta ministrski manever dejansko pomeni odvzem okrog 200 milijard lir, ki jih je treba prišteti k veC kot 5000 milijardam lir, ki so letno odvzete zaradi socialnih prispevkov, kar predstavlja okrog 12 odstotkov dodatne vrednosti sektorja.
Zaradi manjših dohodkov in večjih stroškov zmanjka tako kmetijstvu okrog 1500 milijard lir, kar predstavlja breme, ki ga danes kmetijstvo ne zmore, saj močno presega letni dohodek kmetov. V letu 1992 je namreC kmetijstvo izgubilo okrog 4 odstotke dodatne vrednosti in zmanjšanje prodajnih cen za 3 odstotke, ob istočasnem povečanju nakupnih cen za odstotek.
Vsedržavna zveza kmetov ob tem opozarja na nevarnost hude zaostritve nezadovoljstva med kmeti, ki lahko privede do težko nadzorovanih protestnih akcij in zahteva Čimprejšnje srečanje kmečkih sindikalnih organizacij s predsednikom vlade za skupno oceno položaja in za sprejem takih ukrepov, ki bodo sicer težili k senaciji državnega gospodarstva, a ne bodo prizadeli kmetijskega sektorja, paC pa omogočili kreditiranje finančnih posegov v njegovo korist. (jk)
JUBILEJ / 50. OBLETNICA GLASILA KMETOV SLOVENIJE
Kmečki glas je proslavil pol stoletja izhajanja
Proslave sta se udeležila tudi predsednik republike Milan Kučan in kmetijski minister Osterc - Zastopana tudi KZ
Kmečki glas, tednik slovenskih kmetov in kmetijstva v širšem smislu, praznuje letos 50-let-nico ustanovitve in rednega izhajanja. Jubilej so počastili v torek, 1. junija, na slovesnosti v Cekinovem gradu v Ljubljani, ki so se je udeležili tudi predsednik republike Slovenije Milan KuCan, minister za kmetijstvo inž. Osterc, ljubljanski župana inž. Ster-garj in druge ugledne osebnosti iz znanstvenega, univerzitetnega, strokovnega in javnega življenja. Med povabljenimi gosti sta bila tudi predstavnika Kmečke zveze iz Trsta, in sicer tajnik Edi Bukavec in vodja strokovne službe Mario Gregorič. Seveda so bili prisotni tudi elani uredniškega zbora s sedanjim glavnim urednikom in direktorjem Casopisno-založniškega podjetja Kmečki glas, Borisom Dolničarjem na Čelu. Obenem s počastitvijo 50-letnice izhajanja Kmečkega glasu so na proslavi počastili tudi 25-letnico izhajanja mesečnika Moj mali svet.
V kratkem pozdravnem nagovoru je predsednik KuCan poudaril, da je Kmečki glas, ki se je rodil v jeku narodnoosvobodilnega boja, ostal kmetom sopotnik tako v letih, ko jim je bilo dobro, kot v letih, ko je šlo
zaradi drugačne politke slabše ali sploh slabo. Bralci, ki jim je bil Časopis že od prvih začetkov izhajanja namenjen, so ga vzeli za svojega, saj so v njem vsa ta dolga leta našli dovolj koristnega branja in potrebnih informacij. Predsednik KuCan je Čestital založništvu tednika in njegovemu kolektivu k jubileju in jih pozval, naj bodo še naprej in še odločneje na strani kmečkih ljudi in njihovih interesov.
Podobne misli je v svojem pozdravnem nagovoru razvil tudi minister za kmetijstvo Osterc, ki pa se je dotaknil tudi sedanje kmetijske politike slovenske vlade in nelahkih problemov, s katerimi se soočata slovensko kmetijstvo in slovenska kmetijska proizvodnja.
Čestitke in priložnostni poklon sta Kmečkemu glasu ob njegovem jubileju prinesla še inž. Emil Frelih v imenu Zadružne zveze Slovenije in direktor višje kmetijske šole v Mariboru.
Svečanost je dopolnil kulturni spored, po njem pa se je med udeleženci razvila sproščena družabnost, ki je bila seveda tudi priložnost za izmenjavo mnenj tako o Kmečkem glasu in drugi založniški dejavnosti CZP Kmečki glas, kakor tudi o raznih vprašanjih kmetij-
skega in splošnega gospodarstva.
Predstavnika Kmečke zveze Bukavec in Gregorič sta se posebej zadržala v razgovoru z ministrom za kmetijstvo inž. Ostercem, ki je pokazal veliko zanimanje za probleme kmetijstva v slovenskem zamejstvu kot pomembne gospodarske dejavnosti slovenskega življa na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Minister Osterc je zagotovil, da bo v kratkem prišel na obisk h Kmečki zvezi v Trstu in da se bo torej odzval vabilu, ki mu je bilo posredovano že pred Časom. Predstavnik KZ se je posebej pogovarjal še s koordinatorjem kmetijske strokovne službe za vso Slovenijo inž. Ervinom Kuharjem.
Se nekaj o nastanku Kmečkega glasu. Izhajati je zaCel v zaselku Ram-poha na Kočevskem. Po izselitvi kočevskih Nemcev so italijanski okupatorji naselje požgali med »roško ofenzivo« leta 19-42. Ogenj je prizanesel eni sami hiši in prav v tej hiši je prvi urednik, Vlado Kozak pripravil, napisal, natipkal prvo matrico za prvo številko Kmečkega glasu z datumom 1. junij 1943 in s podnaslovom »Vestnik Osvobodilne fronte slovenskega naroda«. Natisnili so jo na ciklostil v partizanski ti-
_______ZADOLŽEVANJE / POJAV SE S KRIZO MOČNO ZAOSTRUJE_
Vrednost nepovmjenih posojil vidno narašča tudi v Furtanijklulijski krajini
Po razmerju nevrnjenih posojilih ima FJK na severu nezavidljiv primat
V vsaki banki se prej ali slej pojavi dolžnik, ki denarnem zavodu ni sposoben vrniti posojenega denarja. To se dogaja po vsem svetu in tudi pri nas. Dogajalo se je tudi v najbolj težavnih Časih slovenskega denarništva na Primorskem, tako v začetnih avstrijskih časih, kot tudi za Časa fašizma. Takrat je marsikatero podeželsko posojilnico uradno ugonobila rimska vlada, resnični in dejanski krivci pa so bili domačini, ki posojilnici niso zmogli vrniti izposojenega denarja. Takih primerov je kar veliko, o njih pa se lahko prepriča vsak, ki pregleda stare, že zaprašene
Marko Waltritsch
zadružne knjige.
S podobnimi pojavi se sooCamo tudi danes, tudi v slovenskih kreditnih zavodih na Tržaškem in Goriškem. V težave zaidejo še zlasti tisti poslovni ljudje, ki so bili prepričani v svojo sposobnost, naredili pa so korak, ki je bil daljši od dovoljenega, ali pa so se znašli v drugačnih težavah.
Pojav je sicer splošen in velja za vso Italijo. Poslabšal se je zlasti v zadnjem Času, potem ko so na marsikaterem področju nastale težave. V zadnjih nekaj letih se je zelo povečalo število
nesolventnih dolžnikov.
V vsej državi je bilo na začetku letošnjega leta (številke so vzete iz pred kratkim izvedene ankete agencije Prometeia, ki zbira podatke po naročilu bank) kar 6,47 odstotka neplačanih posojil. Marsikdaj so ta posojila neizterljiva. Dolžniki nimajo toliko nepremičnin ali drugih posesti, da bi zadostovala za kritje vrednosti posojila. Tudi Ce bo banka namesto denarja prejela v last nepremičnino, bo vedno imela izgubo, kajti nepremičnino ni vedno lahko - in
brez izgube - prodati.
Italijansko povprečje nevrnjenih posojil je 6, 47-odstotno. Najmanjši, samo 2,73 odstotka, je ta kazalec v deželi Tridentinska -Južna Tirolska, najvišji pa v Kalabriji, kjer dosega kar 23,14 odstotka. Na slabem so skoraj vse dežele italijanskega juga, presenetljivo visoko pa se je uvrstila je tudi sicer razvita Toskana z 11,07 odstotka.
Na gospodarsko razvitejšem severu je položaj nekoliko boljši. V Lombardiji beležijo 3,89 odstotka. O Tridentinski smo že zapisali, v Venetu
znaša ta odstotek 4,52, pri nas v Fur-laniji-Julijski krajini pa je nekoliko višji in znaša 5,77 odstotka. Pravzaprav je naša dežela v nezavidljivem najslabšem položaju med deželami italijanskega severa, pa Čeprav je še vedno pod vsedržavnim povprečjem.
Če si pogledamo še podatke o gospodarskih kategorijah poslovnežev, ki niso vrnili bančnega posojila, najdemo pri nas med najslabšimi plačniki posojil podjetnike s področja usnjene in oblačilne industrije, kovinske industrije in tiste, ki delajo na področju turizma in storitev.
skami Urška 14. Sredi leta 1944 so Kmečki glas že tiskali v pravih partizanskih tiskarnah v kočevskih gozdovih. Od tedaj je brez pomembnih presledkov izhajal do konca vojne in po osvoboditvi redno izhaja v vse bolj popolni obliki in vedno bolj zanimiv predvsem za kmečke, pa tudi za ostale bralce.
Za svoj praznik je Kmečki glas izšel v jubilejni izdaji z intervjuji, spominskimi zapisi, ocenami, pa tudi s povzetki oziroma citati za vsako leto izhajaja glasila.
Čestitkam Kmečkemu glasu se pridružuje tudi Primorski dnevnik, s katerim ga druži rojstvo v istem burem in tako usodnem Času za slovenski narod, (jk)
Ukrepi vlade v prid kmetijskih podjetij prizadetih slinavko
Odškodnino bodo podeljevale dežele
Ministrski svet v Rimu je z zakonskim odlokom z dne 21. maja 1993 sprejel ukrepe v korist kmetijskih podjetij, ki jih je oškodovala nedavna opidemija slinavke in parkljevke.
Ti ukrepi, ki so že v veljavi, predvidevajo:
1)	odškodnino v višini 80 odstotkov vrednosti, ki jo ugotovijo dežele, zaradi uničenja mleka v podjetjih na območjih, ki so zaščitena in nadzorovana:
2)	možnost finančnih nakazil z desetletno amortizacijo pridelovalcem na tistih območjih, ki jih je prizadela slinavka in parkljevka, in ki so utrpeli veC kot 35 odstotkov škode od svoje bruto prodajne
proizvodnje, za odplačilo kmetijskih posojil in posojil za izboljšanje zemljišč, ki so bila najeta pred začetkom veljave zadevnega zakona in ki bodo zapadla do 31. decembra 1993;
3)	prispevek »una tantum« za prehrano živine v marcu in aprilu 1993 v višini 150.000 lir na glavo goveje živine in 30.000 lir na glavo prašičev, ovac in koz, in sicer tistim živinorejcem, ki sodijo v zaščitena in nadzorovana območja in ki niso mogli izkoriščati pašnikov ali ki so morali na kmetijah rediti živino, ki je bila namenjena za prodajo;
4)	zadruge in združenja priznanih proizvajalcev, ki se ukvarjajo
norejskih proizvodov, katerih dejavnost se je zmanjšala za veC ko odstotkov glede na zadnja tri leta pred pojavom
slinavke in parkljevke ali ki so imeli za veC kot 35 odstotkov višje stroške za predelavo proiz vodov, osumljenih okužbe, lahko izkoristijo možnost petletnih p sojil po znižani obresun meri v mejah manjSih dohodkov in veCjin stroškov;
,5) za kritje vseh navedenih izdatkov bo mim strstvo za kmetijstvo dodatnim odlokom razdelilo zainteresiranim
deželam 11 milijard ur na osnovi predloženi obračunov, (jk)
SO let
jubilejna številka
št. 22 - L. leto - cena 90 SIT

•dom*... Ah je to n* biisnou jft
'fcimost, mo} d/.agi m pošle#* sšovfpm
s:",«#»« **'“*• jS Ksd»
' TiAoJe /0 V: iaexMÄw prvo in-vtlk* Kmežkeji*
i glm I. jimh VMS r&tnrtfljtf dt- Atutod Miktu
" - žal tudi za šedmfi pfattor in «ta*#
Boris Dolničar
NOVI STARI ČASI
a..;«.«,, in polkmeta tudi tako, da £ nenadzotova-nim liberalnim «vozom ponuja državljanom n%‘ Slabšo evropsko hrano. Oemokraličn’ hit sJovem
Staro in mlado pod eno
najstarejših
lip na Slovenskem

r DENARNIŠTVO / LETNI OBRAČUN POSLOVANJA
Na občnem zbora zveze posojilnic o položaju zadražnega kredita v FJK
Zadnjo soboto v maju je bil v kraju Magnago in Riviera redni občni zbor Deželne zveze kmečkih in obrtnih posojilnic. Dosedanji predsednik Verze-gnassi in ravnatelj Sebastianutto sta prebrala obsežno poročilo upravnega sveta, v katerem sta obravnavala gospodarske trende v svetu na-splošno in gospodarske razmere v naši deželi posebej. V nadaljevanju sta podrobneje razčlenila položaj zadružnega
kredita v Furlaniji-Julijski krajini. Po nekaterih nedavnih združitvah je bilo lani v naši deželi 26 posojilnic, ki so razpolagale z 92 poslovalnicami.
Poleg raznih drugih točk na dnevnem redu so bile tokrat tudi volitve vodstvenih organov deželne zveze. Število elanov upravnega sveta se je povišalo od 11 na 13. Tokrat sta bila v upravni svet izvoljena tudi dva predstavnika slovenskih posojilnic, in sicer Pa-
vel Milic iz openske in Andrej Gergolet iz doberdobske posojilnice.-V nadzorni odbor deželne zveze je bil izvoljen predstavnik nabrežinske posojilnice Gnido Zidarič, za namestnega člana razsodišča pa Mirko Hmeljak iz so-vodenjske posojilnice.
Predstavniki slovenskih posojilnic so seveda ustrezno zastopani tudi v raznih delovnih komisijah Deželne zveze kmečkih in obrtnih posojilnic. (mab)
______________PRIVATIZACIJE / SAMO AUTOGRILLI VELJAJO DVA TISOČ MILIJARD LIR
Prodajni seznam je že pripravljen, manjkajo pa (bogati) kupci
Prve bodo no vrsti banke, v pripravi so načrti za privatizacijo družb Agip, Stet, Enel, Ina, nato pa se bo odprlo poglavje kemijske industrije
re ostati omejena na Ra lije. Sicer pa so med interesenti tudi številna italijanska zasebna podjetja, ki že sedaj igrajo veliko vlogo v doma i industriji in trgovini. Ker je italijanska država poleg omenjenih trgovski obratov tudi lastnik cele vrste tovarn živilske industrije, je zanimanje i a lijanskih podjetnik0 povsem razumljivo. Ce s zagotoviš takšno prodajno mrežo, kakršno na primer tvorijo prodajalne na avtocestah, potem si si namreC zagotovil tržišče za izdelke iz svo-
Nova vlada, v kateri prevladujejo ekonomisti, namerava močno pospešiti postopek za privatizacijo državnih podjetij. Predsednik ministrskega sveta Carlo Azeglio Ciampi je pred prevzemom vladne dolžnosti, ko je bil še na Čelu emisijskega zavoda Ban-ca dTtalia, pritiskal na tedanjega ministrskega predsednika Giuliana Amata, naj izvede privatizacijo. Amatova vlada je načrt za privatizacije izdelala, sedanja pa ga bo izvajala in Ce bo le mogoče tudi pospešila. Razlika med sedanjo in
prejšnjo vlado je v tem, da v sedanji ni posebne osebe, ki bi slabela samo za privatizacijo. Za to poglavje se neposredno zanima sedanji minister za industrijo Paolo Savo-na, znan ekonomist, profesor, ki je pred imenovanjem je veliko pisal za mnoge italijanske Časopise.
Posebni medministrski odbor, ki v novi vladi skrbi za privatizacijo, se je sestal že dvakrat. V najkrajšem Času bodo privatizirali banko Credi-to Italiano (zasebnikom nameravajo prodati 67 odstotkov delnic), še
pred koncem leta pa naj bi prišla na vrsto Banca Commerciale Italiana, za njo pa banka IMI.
V vladi pripravljajo tudi načrte za prodajo petrolejske družbe AGIP in telekomunikacijske družbe STET. Na seznamu podjetij, ki jih nameravajo prodati sta tudi elektriska družba ENEL in zavarovalna družba INA. Posebno poglavje predstavlja prodaja kemijske industrije.
Odprto oziroma vse prej kot lahko rešljivo pa je vprašanje, kdo bo vse to kupil. Na domačem trgu v kratkem Času najbrž
ne bo mogoče najti vsega denarja, ki je potreben za nakup tako velikih družb, kakršne so družbe koncerna IRI, torej tiste z državnim kapitalom. Povrhu se tudi italijanska industrija sedaj nahaja v krizi in le redki finančniki razpolagajo z velikimi vsotami denarja. Med kupci se bodo torej nujno pojavili tujci, o tem pa je sedaj v Italiji veliko polemik. Marsikateri domač finančnik se huduje, Ceš da Italijanom v tujini ne bi dovolili nakupa ključnih bank, zavarovalnic in industrijskih družb.
Italijanska država pa nujno potrebuje denar, da bi z njim zamašila velike luknje v svojem proračunu. Zaradi tega pristojni ministri zelo hitijo.
Poleg prej omenjenih panog in družb, bodo med prvimi prodali veleblagovnice družbe GS in okrepčevalnice na avtocestah, bolj znane pod imenom Autogrill. Skupna vrednost teh trgovskih obratov naj bi bila okrog dva tisoC milijard lir. Razpisali so že javno dražbo. Po pravilih EGS mora biti dražba na evropski ravni in torejne mo-
jih tovarn.
SEVERNO MORJE / TRČILA TANKER IN TOVORNA LADJA
NOVICE
Brodolom pred Belgijo
Sedem članov posadke britanskega tankerja izgubilo življenje, dva pogrešajo, med 27 preživelimi pa jih je pet v kritičnem stanju - Požar neosvinčenega bencina so že pogasili
^Igijski vlačilci niso skoparili z vodnimi topovi in kemikalijami, tako da so preprečili eksplozijo tankerja (Telefoto AP)

jm
lovoma ladja Western Winner po trčenju z britanskim tankerjem British Trend (AP)
BRUSELJ - Sedem mrtvih in dva pogrešana je obračun trčenja med britanskim tankerjem British Trent in liberijsko tovorno ladjo Western Winner včeraj ob 5.45 deset milj pred belgijsko obalo. V začetku so belgijski reševalci navajali, kar devet mrtvih in dva pogrešana, kasneje pa so ugotovili, da so helikopterji z gorečega britanskega tankerja rešili 27 članov posadke in ne 25, kot so prvotno navajali.
Po podatkih naftne družbe BP, ki je lastnica tega 25.000-tonskega tankerja, je British Trend v Antwerpnu vkrcal 24 tisoč ton neosvinčenega bencina, ki bi ga moral prepeljati v italijansko pristanišče Fiumicino.
Do trčenja je prišlo le nekaj minut potem, ko je belgijski pilot tanker popeljal na odprto morej in se je vračal v pristanišče Ostende. Kaj je botrovalo nesreči, bo ugotovila preiskava. Podatek, da je morje prekrivala gosta megla, ne opravičuje trčenja, saj bi morali ladji z radarjem ugotoviti, da se nevarno približujeta. Bržkone je tudi tej nesreči botroval človeški faktor, ali bolje rečeno nepazljivost in malomarnost.
Belgijskim reševalcem je bilo takoj jasno, da bodo posledice trčenja dramatične, če ne bodo takoj ukrepali. Hitrovne-tljivi neosvinčeni bencin se je namreč vnel in le sodobnim napravam in požrtvovalnosti posadk vlačilcev, ki so z vodnimi topovi in kemikalijami gasili požar, se je treba zahvaliti, da tankerja ni raznesla eksplozija bencina. Prvotno so mislili tanker povleči na odprto morje in ga prepustiti usodi. Po nekaj urah gašenja pa so bili kos požaru, tako da lahko sedaj tanker povlečejo v pristanišče. Po prvih ugotovitvah izvedencev bo ekološka Skoda malenkostna, saj je neosvinčeni bencin izredno hlapljiv, v morje pa naj bi se razlile le malenkostne količine, ker je bencin sproti izgore-
val.
Od 27 rešenih članov posadke, jih je 5 zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju . Med lažje ranjenimi je tudi kapitan tankerja, 48-letni Stanley Montague. Posadko tankerja so v glavnem sestavljali mornarji po rodu iz Siera Leoneja, medtem ko so bili
podčasniki in častniki iz Velike Britanije. Na liberijski tovorni ladji ni bil nihče ranjen, z njo upravljajo štirje južnoko-rejski častniki, medtem ko je posadka z Burme. Po tej novi pomorski nesreči bodo morali bržkone preveriti varnostne norme na območjih z gostim prometom.
Dva preživela brodolomca z britanskega tankerja (AP)
Kako ameriške študentke spolno nadlegujejo vrstnike
WASHINGTON - Ameriška dekleta se ne šalijo: vsaka druga priznava, da se je vsaj enkrat poskušala »poigrati« s sošolcem, ki pa tega ni maral... To presenetljivo vest vsebuje prva anketa o spolnem nadlegovanju med šolskimi klopmi, ki jo je izpeljalo American Association of Uni-versity (AAUW). »Sexual harassment«, kot pravijo takemu početju, je postal že »epidemičen«: od petih študentov kar štirje trdijo, da so bili žrtve nadležnih sošolk. Nadlegovanje je raznoliko in gre od dvoumnih besed in napisov ali risb na klopeh do intimnega božanja, hezibicio-nizma in celo pravih poskusov spolnega nasilja!
Izsledki poizvedovanja so razdvojili Ameriko, ki je leta 1991 z zakonom prepovedala spolno nadlegovanje v tovarnah in uradih, ne pa v učilnicah - razen v peščici zveznih držav, kjer se tako ravnanje kaznuje tudi z dokončno odslovitvijo storilca. »Fantje skušajo iztegovati roke nad dekleti že od pamtiveka,« piše Washington Post, strokovnjaki pa menijo, da je spekter raziskave preširok, češ, saj ni mogoče zarisati jasne ločnice med okornim dvorjenjem in »packarijami«. Seveda pa glede spolnega nadlegovanja v absolutnem merilu prvačijo fantje: če se jih 76 odstotkov pritožuje nad nasiljem deklet, potem se 85 odstotkov le-teh pritožuje, kako kolegi rinejo vanje.
»Old bags« ali klub za zapuščene žene
LONDON - Glede na velik uspeh pobude je očitno, da je število žena, ki so jih njihovi zakoniti možje zapustili, zelo visoko. Vsaj v Veliki Britaniji, kjer se 55-letna lady Sarah Graham-Moon skuša oddolžiti svojemu nezvestemu soprogu in vsem ostalim, ki so za drugo (praviloma mlajšo) žensko zapustili zakonito soprogo. Zamisel sama na sebi ni niti tako izvirna, saj gre za ustanovitev kluba, ki naj bi združeval vse »zavržene« soproge. Novost je bolj v tem, kar med drugim izdaja že polemično izbrano ime kluba »Old bags« (stara šara v prostem prevodu), da združenje nima namena, da bi socialno pomagalo prizadetim, temveč se skuša predvsem »sladko maščevati«. Oblike maščevanja so namreč precej barvite in medijsko učinkovite-lady Sarah je na primer prebarvala avtomobil svojega nezvestega, istočasno pa je tudi radodarno razdelila med sosedi zaloge dragocenega vina, ki so leta ležale v kleti. Zgodba iznajdljive lady Sarah, za katero ni nihče vedel, dokler je bil njen zakon srečen, in drugih zavrženih žena bo prišla tudi na televizijski ekran, saj bo slovita BBC posnela posebno oddajo v štirih nadaljevanjih.
MAMILA / PO NJEM BI LAHKO SLO NA TONE KOKAINA
Policija odkrila tunel med Mehiko in ZDA
SAN DIEGO - Med "lehiko in Združenimi ‘«žavami bi morala te 111 steči nova podzem-na P°t, 350 metrov dolg 111 1. 4 m visok tunel, yes v armiranem betonu, 3o ga skopali v globini 5 metrov le nekaj me-r°v stran od mednaord-Jtoga letališča v Tijuani. iunel je bil seveda na-®mnjen tihotapcem z armli, ki pri gradnji ni-štedili: saj je bil razkogno razsveteljen in °Premljen celo s klimat-® o napravo. Po njem bi a tone kokaina priteka-0 v Združene države, če ga ue bi ameriška DEA Pravočasno odkrila, tik Preden bi po njem stekle Prve količine mamila. Predstavnik DEA Jack °ok je povedal, da so
tunel odkrili že v ponedeljek, čeprav so vest objavili komaj včeraj. Tunel se je začenjal v magazinu pi letališču v Tijuani, končal pa se je v drugem magazinu na oni strani meje. Odpiral se je v stranišču, rov pa je bil pokrit s pokrovom, ki ga je bilo težko zaznati. Na kraju so našli orodje, s katerim so tunel skopali, ni pa bilo žive duše.
DEA meni, da gre za zadnjo domislico Joaqui-na Guzmana, enega največjih prekupčevalcev z mamili. V lovu za njim po umoru kardinala Ocampa je mehiška policija pregledala blagajne nekaterih naroko magot-cev in v eni je našla opis gradnje tunela.
ZDA / PROTEST PROTI SMRTNI KAZNI POSTAJA BUCNEJSI
Ameriški sodnik trdi, da obešanje ni nečloveška in protiustavna kazen
Vprašanje je bil zastavil na vislice obsojeni Charles Campbell
NEW YORK - Pri izvajanju smrtnih obsodb v Združenih državah Amerike bodo vislice še naprej v rabi. To je sklenil neki zvezni sodnik v državi Washington ravno v času, ko postaja protest zoper uradno usmrtitev v vsej Ameriki čedalje bučnejši, ker se naglo bliža dan, ko bo moral zapornik v Teksasu, ki zatrjuje, da je nedolžen, pred rablja. Usmrtitev 29-letnega Garyja Grahama so medtem odložili, ker je teksaško prizivno sodišče ugotovilo, da je bilo v sodnem postopku proti Grahamu vrsta nepravilnosti, ki jih je treba na vsak način pojasniti.
Potem ko je v minulem tednu tri dni poslušal mnenja strokovnjakov, je sodnik John Coughenour zavrnil tezo, da predstavlja obešenje nečloveško, torej tudi protiustavno kazen. Vprašanje je zastavil
Charles Campbell, ki so ga obsodili na smrt v državi Washington, eni redkih držav, kjer so vislice še zmerom v rabi. Campbell bo moral na smrtni oder, ker je pred desetimi leti ubil dve ženski in osemletno deklico tako, da jim je prerezal vrat - pri tem je dekletce naravnost obglavil. Njegovi odvetniki so poizkusili doseči odpravo eksekucije z vislicami, ker da utegnejo te povzročiti počasno zadavljenje in celo obglavljenje. Sodnik Coughenour je ob zavrnitvi te zahteve pojasnil, da se noče spuščati v vzroke Camp-bellove obsodbe, »saj nasprotujem smrtni kazni«, v isti sapi pa izrekel že navedeno mnenje o vislicah.
Pač pa so se v afero vpletle številne druge vidne osebnosti in to z namenom, da bi preprečile za v četrtek zgodaj zjutraj najavljeno usmrtitev 29-let-
nega temnopoltega teksaškega jetnika Garyja Grahama, ki vztrajno zatrjuje, da je nedolžen. Filmska igralca Danny Glover in Ossie Davis, sloviti pevec Harry Belafonte, vsi teksaški katoliški škofje, Amnesty International in južnoafriški nadškof Desmond Tutu: vsi so dvignili glas proti usmrtitvi Grahama, ki bi mu morali - če ne bi odložili eksekucije - vbrizgniti smrtonosno dozo strupa.
Grahama so obsodili na skrajno kazen, ker je med ropom v marketu ubil belca, a edina priča proti njemu je ženska, ki pravi, da je videla storilca v obraz z razdalje kakšnih trinajstih metrov in to nekaj sekund; prepoznala naj bi ga na podlagi množičnega soočanja. Drugih prič, ki imajo povsem drugačno verzijo o dogodku in bi lahko s tem pripravili obsojenemu alibi, pa sploh niso poklicali na
zasliševanje... Osebnosti, ki se borijo za odpravo smrtne kazni, so te okoliščine primemo poudarili, hkrati pa tudi dejstvo, da je marsikatera sodna obravnava ukleščena v sodne predsodke.
Teksas je med vsemi ameriškimi zveznimi državami tista, kjer so eksekucije najbolj pogoste: od leta 1976 (ko so spet uvedli smrtno kazen) pa do danes so usmrtili že 59 ljudi. Ne samo, na usmrtitev čaka kar 372 zapornikov, od teh pa jih bo moralo pred rablja še pred koncem letošnjega poletja.
Grahamovo usmrtitev so že enkrat odložili: 28 aprila letos jo je guvernerka Arm Richards dala odgoditi za 30 dni in sicer zaradi tega, da bi lahko preiskavo o umoru še bolj poglobili. Zdaj ne more guvernerka več poseči, pač pa lahko usmrtitev ustavi zvezni sodnik David Hittner.

Pripravim: Silvo Kovač
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
To				11				
vi					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
Vodoravno:
1. kratica za poštni predal, 3. žabja okončina, 7. pokrajina v zahodni Sloveniji, 9. ime slovenske prevajalke Suklje, 10. ruski pesnik in pisatelj (Mihail, Mehi), 12. uživalec lepote, 13. največji jadranski otok, 14. hitro hlapljiva tekočina, ki se uporablja za narkozo, 15. višinska točka na zemljevidu, 16. slovenski saksofonist (Andrej) (iz črk loran), 18. nekdanji prebivalci Pirenejskega polotoka, 21. mesto na obrobju južnouralskega industrijskega območja v Rusiji, 24. peneče se vino, 26. naprava, s katero postavijo ladjo na suho, 27. ptičja samica, 28. glini podobna gmota za modeliranje, 30. cepinov okel, 31. medeno pecivo, 32. nizozemski kolesar (Jan) (iz črk Sara), 33. kemijski znak za kalcij.
Navpično:
1. zvito slano pecivo, 2. gimnastične vaje na tleh, npr. premeti, prevali, stoje ... , 3. gora nad Kobaridom, 4. ljubkovalna oblika hrvaškega moškega imena Ratomir, 5. prinos imetja v zakon, dota, 6. modročrn in siv vran golobje velikosti, 7. švicarski slikar in grafik, član skupine Blauer Reiter (Paul), 8. znak, ki kaže smer, 11. začetnici literarnega junaka Twista, 15. avstrijski predsednik (Thomas), 17. sibirski veletok, 19. kdor se je šolal na realki, 20. jajčece trakulje, 21. upiranje, rezistenca, 22. deska na koleščkih za vožnjo po mestnih ulicah, 23. kamnita gmota, 25. nekdanji burmanski politik in generalni sekretar OZN (U), 27. avtomobilska oznaka Splita, 29. pripadnik starega germanskega plemena.
•eg ‘SBey ‘paj ‘app ‘uiprsejd ‘bjbjs ‘>[op ‘pps ‘>{s -JO ‘u0cll ‘IOUIV ‘Bjoq ‘jap ‘>|r^ ‘ppa ‘Aopoiujag ‘edey ‘sbjji ‘^bjdj ‘dd :ouAejopoy\
A31IS3H
o l> c d e t g h
| Naloga 197 Nalogal98|
a b c d e f g h
Šahovska naloga št. 197 Fischer - Sherwin / ZDA 1957/58
Ze 15-letni Fischer je bil poln domiselnih zank in kombinacij. Tudi v zgornjem primeru je beli, ki je na potezi, videl šibkost črne rokadne postave in si dovolil lep razplet na temo »vezave«. Pri tem mu je lepo pomagal tudi črni, ki se ni zavedel, da je napad na belega kralja le voda na mlinsko kolo belega!
Šahovska naloga št. 198 Letelier - Fischer / Olimpiada 1960
Napadenega čmopoljnega lovca na polju e3 je beli zavaroval tudi s kraljem. Z igrano potezo pa je beli dal Fischerju, ki je na potezi, priložnost, da uspešno vodeno partijo zaključi z učinkovitim
razpletom. Analizirajte pozicijo in najdite potezo odločitve!
Rešitev naloge St. 195
Oslabljena bela rokada se po Žrtvi lovca l...Lf3:! kaj hitro razruši. 2.gf3 Sf3:+ 3.Khl Dh3 V napad prihaja Črna dama. 4.Tf2 Na 4.De2 sledi duhovito nadaljevanje s potezo 4...e4! 5.Le4: Sh2:l 4...Sel! in beli se vda! Napadena je trdnjava, grozi pa tudi mat na g2!
Rešitev naloge St. 196
Signal za napad na črno rokado je dan s potezo l.Sf5! črna dama nima dobrega polja za umik. l...Dc6 2.Lg7:! Dd5: Seveda ne gre jemanje lovca 2...Lg7: 3.Se7+ seh, na 2...Dc4: je Spassky pripravil učinkovito potezo 3.Tg3! V partiji je sledilo :3.Sh6+! Kg7: 4.Dg4+ in Črni se je vdal!
Petek, 4. junija 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / KRAJEVNE PADAVINE
ALPE JADRAN / OBLAČNO S PLOHAMI
DANES
Vremenska slika
Nad Balkanom in srednjo Evropo prevladuje vpliv ci-klonskega območja. V višinah doteka k nam od severovzhoda nekoliko hladnejši in vlažen zrak.
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
* *
POdS
44 **
10-30%	5-10
***
30-50%	10-30
********
30-60
*** *** *** ***
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	16/14
TRST....... 20/17
CELOVEC.......	13/13
BRNIK...... 15/13
MARIBOR.......	17/14
CEUE....... 16/16
NOVO MESTO....	16/16
NOVA GORICA..	16/16
MUR. SOBOTA...	17/15
PORTOROŽ......	18/16
POSTOJNA......	14/13
ILIRSKA BISTRICA.	-/-
KOČEVJE.......	15/-
CRNOMEU.......-	18/17
SLOV. GRADEC..	14/13
BOVEC...... 12/13
RATEČE........	11/11
VOGEL.........-	8/5
KREDARICA.....	0/-1
VIDEM...... 16/15
GRADEC........	15/15
MONOŠTER......	16/15
ZAGREB........	19/18
REKA....... 13/17
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.......... 12/17
STOCKHOLM.....	5/17
K0BENHAVN.....	9/18
MOSKVA........	12/24
BERUN............ 16/24
VARŠAVA.......	11/23
LONDON........	12/19
AMSTERDAM.....	13/22
BRUSELJ.......... 12/20
PARIZ............. 13/21
DUNAJ............ 16/29
MÜNCHEN......	12/23
ZÜRICH............ 11/21
ŽENEVA........... 12/18
RIM.............. 19/27
MILAN............ 13/27
BEOGRAD.......	17/31
BARCELONA.....	14/23
BUKAREŠTA.....	12/26
ISTAMBUL......	16/23
MADRID........... 12/26
LIZBONA.......... 13/22
ATENE............. 22/29
TUNIS............. 14/31
MALTA............ 19/25
KAIRO............. 20/37
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.13 in zašlo ob 20.47. Dan bo dolg 15 ur in 34 minut. Luna bo vzšla ob 20.56 in zaSla ob 04.57.
SETVENI KOLEDAR
Po luninem koledarju Mete Malus, ki je izšel pri reviji Moj mali svet, danes delajte na vrtu. Polna luna ob 15.02.
TEMPERATURE JEBR, REK IN MORJA
Tezera: Baško 20°C, Vrbsko 20°C, Osojsko 20t’C. ladransko morie: Koper 22,3°C, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 21,0oC, Hvar i9,6'C, Vis 21,9°C, Hvar 20,2<>C.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradaščica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.13 najnižje -67 cm, ob 10.50 najvišje 16.02, ob 16.02 najnižje -15 cm, ob 21.50 najvišje 52 cm.
Jutri: ob 3.47 najnižje -68 cm, ob 10.29 najvišje 35 cm, ob 15.41 najnižje -12 cm, ob 21.22 najvišje 48 cm.
Slovenija: Spremenljivo do Sosednje pokrajine: pretežno oblačno, popoldne Spremenljivo z občasni-krajevne plohe ali nevihte, mi padavinami, deloma Najnižje jutranje temperatu- plohami in nevihtami, re od 9 do 14, najvišje dne- Ob severnem Jadranu vne od 15 do 20°C.	burja.
V Sloveniji: Ob morju še Obeti: V nedeljo dopol-kar sončno, drugod spre- dne sončno, popoldne v menljivo do pretežno obla- notranjosti krajevne plo-čno. Popoldne bodo še he in nevihte. Topleje krajevne plohe.	bo.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Zaradi padavin so ceste po vsej Sloveniji mokre in spolzke. Promet sicer poteka tekoče in brez zastojev, tudi na mejnih prehodih
C	\
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
M
V
OVEN 21-3/204: Čaka vas prijetno in razburljivo presenečenje, ki vam bo vlilo še dodatno voljo, da zadevo naredite še boljšo. Vi mislite, da projekt še ni zaključen, drugi pa da je.
BIK 214/203 : Dolgočasen dan, ko vam kljub naporom ne bo uspelo narediti najbolj enostavnih opravil. Naj vam te drobne firastracije ne vzamejo poguma, ker bo kmalu bolje.
DVOJČKA 21-3/21-6: 2e navsezgodaj ste navili svoje razpoloženje na pustolovščine in nove izkušnje, kjer ne boste povsem srečne roke, saj vam drugi opravki ne puščajo dovolj časa,
RAK 22-6/22-7 : Vaša samozavest raste in dosega sam vrhunec. Prav zato se boste odločili, da prevzamete vajeti v svoje roke in zaigrate glavno vlog). Spoznali boste nove ljudi.
LEV 23-7/233: Takoj zjutraj boste ugotovili, da samo zapravljate besede in da zlepa ne boste mogli dopovedati svojega mnenja šefii. Pazite na besede, ker boste sicer ogrozili svoj položaj.
DEVICA 243/22-9 : Zakaj se vam zadnje teše dogaja, da ste z nadrejenim večkrat v spom kot ne? Ste se vprašali, če niste morda njegovega prijateljskega odnosa napačno ocenili?
TEHTNICA 239/22-10 : Sredi naj večjega dela vas bo obšlo spoznanje, da se pravzaprav brez potrebe trudite in da bi lahko z malo več iznajdljivosti samo porazdelili naloge.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Najboljše bo, da se danes posvetite stranskim zadevam in se ne izpostavljate, sicer se boste morali sami odločiti in tudi nositi vse posledice.
STRELEC 23-11/21-12: Prav danes boste ugotovili, kako pomembna so poznanstva, saj se boste dokopali do nove ideje, za uresničitev katere pa sami sebe niste imeli za dovolj sposobnega.
KOZOROG 22-12/20-1 : Se vam je res ponovno posrečilo srečati osebo, ki že sama s svojo prisotnostjo dviguje vaš srčni utrip? Morda je ravno to tisto, kar vodi k stalnemu odnosu.
VODNAR 21-1 /19-2 : Svojim sodelavcem boste ponovno morali razložiti, da je svoboda pri delu tista, ki vas spodbuja in da prostih rok in s čim manj nadzora najbolj uspešno delate.
RIBI 20-2/2D3: Ne glede na dejstvo, da se bosta z nekom sprla glede poslovne politike, vam bo današnji dan minil prijetno, saj ostrih besed ne boste vzeli kot žalitev, ampak kot spodbudo.
LATINSKA AMERIKA / ŽE NIMA POTREBNE PODPORE V PARLAMENTU
GUATEMALA CITY - Podpredsednik Gvatemale Gustavo Espina, ki se je že proglasil za predsednika, je v parlamentu izjavil, da nima dovolj podpore, da bi takoj prevzel oblast.
Espina se je proglasil za naslednika Jorgeja Serrana, ki se je zatekel v El Salvador po vojaškem udaru. Pridobil si je podporo obrambnega ministra, generala Joseja Garcie, in nekaterih političnih predstavnikov, ki pa jih očitno ni bilo dovolj, saj se je oglasilo le 40 od 58 poslancev, katerih prisotnost je nujna, da bi bila prisega veljavna. Espina je izjavil, da bo mogoče zaprisegel v četrtek, medtem pa bo nadaljeval pogajanja s političnimi in drugimi predstavniki.
Washingtonski krogi so naglasili, da je sporno to, ali bo Espina prev-
zel cel Serranov mandat, do januarja 1996, ali bo vladal le dokler kongres izvoli drugega naslednika. Sam Espina pa je v sredo izjavil, da bi lahko bil kamen spotike njegov namen izvesti vladne reforme, med temi tudi čistko podkupljenih poslancev, ki so jo baje načrtovale vojaške, ekonomske in politične sile, ko so sklenile Serranu vzeti oblast.
Espina je novinarjem povedal, da ima podporo ZDA, vendar je ameriška ambasada dala vedeti le to, da želi čimprejšnji povratek demokracije.
Rusija pa je izrazila zaskrbljenost zaradi razmer v Gvatemali, ki bi lahko slabo vplivale na druge srednjeameriške demokracije in izjavila, da ne odobrava kršenja ustave.Državni tožilec Edgar Tuna
Vallardes, ki ga je Serrano odstavil in je v sredo spet mogel nastopiti službo, je že izjavil, da je začel pravni postopek proti Espini in Serranu zaradi njune vloge v ustavnem udaru, da bi ugotovil, kdo nosi odgovornost za prekinitev ustavnega reda.
Medtem ko v Gvatemali čakajo na Espinovo zaprisego, je v El Salvadorju Serrano novinarjem povedal, da je s pravnega vidika še vedno predsednik, češ da so ga prisilili, da se je odpovedal funkciji, ki jo je nastopil leta 1991, potem ko je 25.maja razpustil parlament in vrhovno sodišče ter razveljavil ustavo v boju proti korupciji in prekupčevanju mamil.
Na sliki (fotokolor AP): Espina ima tudi med ljudstvom marsikaterega nasprotnika.
SADNE VRSTE
Češnja
Andreja Susnk
Češnja je na splošno nezahtevna sadna vrsta, ki jo najdemo skoraj v vsakem vrtu. Se posebno dobro pa uspeva v območjih, kjer ni visokih temperatur, močnih zimskih temperaturnih kolebanj in spomladanskega mraza. Odporna je na zimski mraz, saj prenese nizke temperature tudi do -30°C. Tri tedne do mesec dni pred cvetenjem in v času cvetenja pa ji škodi že temperatura -3°C. Občutljiva je tudi na večje količine padavin v času cvetenja zaradi motenj v opraševanju in med zorenjem, ker plodovi pokajo.
Cas zorenja za posamezno sorto pri češnjah navajamo v tako imenovanih češnjevih tednih. Sorte imajo namreč značilno genetsko določen čas zorenja, ki se sicer spreminja glede na začetek pomladi in toplotne razmere v posameznem letu, vendar se zaporednost zorenja sort ohranja.
Zato pravimo, da najzgodnejše sorte zore v prvem češnjevem tednu, vendar pa je češnjev teden lahko v naših krajih z zelo zgodnjo pomladjo že konec aprila, ob pozni pomladi pa je prvi teden šele v drugi polo-
vici maja ali celo v začetku junija. Po prvem tednu pa zore še druge poznejše sorte do najpoznejših, ki zore v sedmem češnjevem tednu.
Raziskave so pokazale, da so za nastop razvojnih faz češenj potrebne določene vrste temperatur, ki pa variirajo s sorto in lokacijo. Po podatkih iz literature na Primorskem zgodnje sorte češenj od 1. januarja do zorenja potrebujejo 970°C in pozne sorte do 1584°C
efektivnih temperatu (srednjih dnevnih tein peratur zraka nad tern peraturnim pragoin 0°C). Od brstenja do zorenja potrebujejo ze lo zgodnje češnje o 649 do 692°C in pozne od 1116 do 1219°C.
Od polnega cvetenja do zrelosti mine zgodnjih sortah 4 dni, pri poznih do 7 dni. V tem času potre bujejo zgodnje sorte 546 do 583°C in pozne sorte okrog 1000 efektivnih temperatur nad 0°C.
FIRENCE / TEDEN DNI PO ATENTATU
Florentinci omikano odgovorili teronzmu
Od 21 do 23. odprli vse mestne muzeje
FIRENZE - Točno ob 1.04, teden dni po eksploziji avtobombe pod Akademijo Georgofili, ki je terjala pet življenj in trideset ranjenih, se je oglasil zvon florentinskega Palazzo Vecchio. Njegovi udarci so vedno mestu naznanjali najtežje in najsvetlejše ure, tokrat so obujali spomin na žrtve. Radostno so se oglasili ob 7. zjutraj tistega 11. avgusta 1943, ko se je nacistična vojska umaknila iz mesta, kar se ponavlja vsako leto. Samo še enkrat se je zvon oglasil, in sicer ob tragični povodnji leta 1966.
Včeraj so se razlegali turobni udarci v popolnoma tihem mestu natanko tri minute, medtem ko so na Trgu della Signoria bakle in sveče razsvetlevale Palazzo Vecchio. Ob 1.07 so se oglasili zvonovi stolne cerkve, tišino pa je razparalo ploskanje, ki je trajalo dobro minuto, nato je mesto ponovno ovila groba tišina. Firence so tako omikano izrazile svojo žalost in odločen »ne« destabiliza-cijskim poskusom neznanih atentatorjev. Ko so ljudje zapuščali prastari trg, se je čul le osamljen vzklik nekega moža:	»Bombardirji,
pokažite se. Kdor je storilec, naj se javi. Ubili ste celo družino, podleži!«, nato je mesto ponovno ovila tišina.
Firence pa niso samo z nemo baklado odgovorile teroristom, pred tem je mesto na svojevrsten način izrazilo svoj protest, saj so od 21. do 23. odprli vse florentinske
muzeje. Vstop je bil brezplačen, muzejski pazniki pa niso zahtevali plačila za svoj trud. »Vi bombardirate muzej in mi odpremo vse muzeje. Firence reagira z ironijo...« Besede odgovornega za zaščito umet-
niškega in zgodovinskega bogastva Antonio Paolucci so strnile ves pomen te neobičajne p° bude, ki so jo Florentinci in turisti pohvalno ocenili, saj so se ču i ^ soudeleženi v tem neo bičajnem odgovoru.