Leto IXV Poštnina plačana v gotovini v Ljubljani, v JetrteV, dne 30. decembra 1937 Stev. 2971 Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ni. 6/111 SrOVENEC Telefoni nrednišiva in nprave: 40-01, 40-02. 40-03. 40 04, 40-05 —♦ Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.54^ za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praira-I Ju naj 24.79" Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Naše nove telefonske številke so: 40-01 40-02 40-03 40-04 40-05 Dva važna proračuna pred Iinančnim odborom: Proračun vojnega in proračun notranjega ministrstva Se ena beseda sv. očeta Na kongresu francoske komunistične stranke so voditelji komunizma francoskim katoličanom, posebno pa katoliškim delavcem in mladini, združeni v močni in izredno delavni krščanski strokovni organizaciji, zopet ponudili roko za sodelovanje. To sodelovanje naj bi imelo, kakor je Thorez čisto jasno izjavil, namen osnovati skupno fronto vseh demokratičnih elementov »od najhujšega ateista do najboljšega katoličana^; proti fašizmu, oziroma proti tako zvanim avtoritarnim državam. Za to sodelovanje obljubljajo francoski komunisti katoliškemu delovnemu ljudstvu neko versko nevtralnost ali svobodo veroizpove-dauja, kakor jo pozna pač tudi liberalna država. Časopisje ljudske fronte, kolikor se za tako skupno akcijo pod komunističnim vodstvom zavzema, pa že od božiča sem, sklicujoč se na okrožnico pariškega kardinala Verdiera, trdi, da se je Cerkev izrekla za protifašistično fronto in sprejelo roko, katero ji ponujajo komunisti, pa že nekako slavijo ^spravo med katolicizmom in marksizmom« kot zgodovinski dogodek. Mi smo že dobesedno objavili besede svetega očeta o iztegnjeni roki, ki jih pariški kardinal Verdier navaja v svoji božični okrožnici. Papež je dejal, da je sodelovanje s komunizmom, dokler ostane komunizem, to je družabni nauk na brezbožni podlagi, nemogoče, ker je nemogoče sodelovanje krščanstva, ki je prežeto duhovnosti, z materialistično usmerjenim marksizmom. Pač pa Cerkev, ki odločno obsoja vsako zmoto, z Jju- j beznijo objema tiste, ki so v zmoti, in jim : hoče pomagati, da spoznajo resnico, s pomočjo svoje neizčrpne ljubezni. Če komunisti hočejo spoznati krščansko resnico, potem jim Cerkev ne bo odrekla svoje pomoči, in prepričali se bodo, da je prav v krščanstvu, ki uči socialno pravičnost in neskončno dostojanstvo človeške osebnosti, edina rešitev iz strahovitih zmed našega časa. Čeprav so te papeževe besede zadosti -jasne, je komunistično in komunistom prijazno francosko časopisje tolmačilo to izjavo po svoje, zaradi česar je med drugim tudi novo imenovani lyonski kardinal Geriier izjavil, da je sveti oče z besedami, ki so bile navedene v božični okrožnici pariškega nadškofa, ponovno potrdil, kar je dejal v eni svojih znamenitih okrožnic, da moramo katoličani, ko se upiramo zmoti, biti prežeti najglobljih bratovskih čustev do vsakega človeka, četudi je v zmoti. Tako in nič drugače je treba razumeti pozdrav, ki ga je poslal sveti oče vsem Francozom, tudi onim, ki so izgubili vero, v Kristusovem imenu, ki je ljubil vse ljudi. Vsak, ki skuša biti količkaj stvaren, mora iz vsega tega razumeti, da o kakšni načelni spravi ali političnem kompromisu in sodelovanju med krščanskimi elementi in komunizmom, čigar politični cilji in družabna zamisel so in ostanejo vsaki religiji, prav posebno pa krščanski, sovražni, ne more biti govora. Pač pa je papež izrekel resnico in moralno normo, kateri se Cerkev nikoli ni odrekla, da moramo komunistu kot človeku izkazovati vso svojo ljubezen, ki ga edina inore vrniti krščanski resnici, in da Cerkev teži za obnovo človeške družbe, ki bo pravična delavcu, na osnovi svojega večnega evangelija. Misel svetega očeta se nam bo razodela še bolj jasno iz članka, ki ga je znani p. Leon Merklen, vodja francoske katoliške žur-nalistike, napisal kot glavni urednik v >La Croixu« v četrtek, 16. decembra tega leta. Merkleu pove, da je sv. oče imel v zadnjem času več razgovorov s kardinalom Verdierom in drugimi kardinali in škofi ter cerkvenimi dostojanstveniki Francije in da so se ti razgovori sukali v glavnem okoli vprašanja tako zvane iztegnjene roke. Pri tej priliki je papež zopet poudarjal ogromno važnost katoliške akcije iu odobril, oziroma potrdil pravilnost stališča francoskih škofov, naj se katoliška delavnost v sedanjem tako kočljivem položaju Francije ne istoveti z nobeno politično stranko in delavnostjo ter raznimi političnimi akcijami, naj izhajajo od kogarkoli in od koderkoli. Potem je sveti oče povedal, kako da se kakor starček ponoči večkrat zbuja in veliko premišljuje ter se zlasti obrača za svet k sv. Tereziji lizješki. Glavna naloga Cerkve v našem času, je dejal papež, je,, da priskoči na pomoč vsem, ki trpijo, da olajša bedo človeštva in množici kolikor le more pomaga. Te misli, je dejal papež, mi prihajajo, ko se starček pripravljam na to, da bom dal kmalu odgovor Bogu. Katoliška Cerkev, je na a-jjeval, mora posebno danes duše pridobivati. Poročilo vojnega ministra Belgrad, 29. decembra. AA. Danes ob 10 je podal, prisrčno pozdravljen od članov finančnega odbora, vojni minister armadni general Ljubomir Marič, svoje poročilo. Med drugim je izvajal: Gospodje poslanci! Čast mi je, v tretje stopiti pred vas s predlogom, proračuna vojnega ministrstva. Pri. sestavi lega vojnega proračuna izdatkov smo imeli pred očmi: da se po vojašnicah obdrži tisto število moštva, ki bo v zadostni meri ustrezalo varnosti države, da se bo pouk lahko vršil brez prekinitve vso letno dobo pri vseh rekrutih in potrebni meri tudi pozimi. To je zelo važno, ker bi drugače, kakor se je prej dogajalo zaradi majhnih kreditov, rekruti prezgodaj in sredi pouka prišli iz rok učiteljev in zato ostali z nepopolno izobrazbo, kar bi imelo zelo neugoden vpliv na kakovost naše vojske. Potrebno je, da se letalstvu in mornarici omogoči letanje in plovba v takšni meri, da se izvršilni organi izurijo in dobe rutino. Na raznih važnejših stavbah je treba opraviti splošna popravila, ki se ne dajo več odlagati, če hočemo preprečiti škodo, ki bi neizogibno nastala, če bi poslopja ostala brez popravil. Vsaj delno se ima omogočiti dislokacija čet v skladu z varnostnimi zahtevami naše države V težnji, da se čim bolj ustreie gori navedenim potrebam in željam vojaške uprave, sem predlagal proračun v znesku 2,947.800.000 din, toda zaradi potrebe po ravnotežju proračuna za prihodnje leto smo morali prvotni načrt omejiti na 2i772.165.957 din in s tem proračunskim zneskom prihajam tudi pred vas. To je največji povojni proračun izdatkov vojnega ministrstva, s katerim se je kraljevska vlada izrekla sporazumno in je mogla nanj pristati, nc da bi se zatekla k novim javnim dajatvam. Kakor se vidi iz primerjave s sedanjim proračunom izdatkov, so se izdatki po tem načrtu zvišali za 313 milijonov din, če pa odštejemo nakdnadne kredite v teku sedanjega proračunskega leta v višini 164 milijonov din, se je proračun povišal za 149 milijonov din. Kljub temu se je pa povprečno številčno stanje osebja moralo za prihodnje leto znižati za 1023 ljudi na račun normalnega zvišanja starešinskega kadra in na račun zvišanja števila tehničnih strokovnjakov, ki jih primanjkuje, brez katerih pa ne moremo biti. Ta predlog proračuna vsebuje pet poglavij: vojsko, vojno letalstvo, civilno letalstvo, mornarico in obmejne čete. Krediti se razdele takole: 1. Vojska. Pri vojski so izdatki tile: a) osebni izdatki znašajo skupaj 514,983.000 din. Narasli so «a 4ii.401.369 din; b) materialni izdatki vojske skupaj z izrednimi znašajo 1.098,026.000 din in so se v primeri z letošnjimi povišali za 159.500.000 din. 2. a) Osebni izdatki letalske vojske znašajo 61,813.000 din. to je za 10,440.815 din več kakor letos: materialni izdatki, redni in izredni znašajo skupaj 285,433.000 din, to je za 58,805.972 din več kakor letos. 3. Civilno letalstvo. Predlog proračuna civilnega letalstva znaša skupaj 23.361.000 din, od tega pride na osebne izdatke 724.952 din. Materialni izdatki znašajo 22,636.084 din, to je za 7,265.026 din več kaker letos. 4. Mornarica. Celotni znesek kreditov za mornarico znaša 225,365.000 din. to je v primeri z letošnjim proračunom za 31,487.408 din več. a) Osebni izdatki mornarice se nanašajo na celotno mornariško osebje in znašajo 55,669.800 din, to je za 2.924.508 din več kakor letos; b) materialni izdatki (redni in izredni) znašajo 169.695.200 din, to je za 28.562.900 din več kakor letos. 5. Obmejne čete. Celotni kredit za obmejne čete je predlagan v znesku 109.184.957 din. Od te-Sanio oznanjevanje resnice ni Kristusu 1 prineslo hogvc kaj uspehov in zmage, pripc-| ljalo ga je na križ. Dejanska ljubezen je bila tisto, kar mu je pridobilo duše in jih pripravilo do toga, da so mu sledile. Tudi mi nimamo drugega sredstva, da jih pridobimo.* -Biti moramo oprezni napram neverujočim, toda obenem moramo prisluškovati njihovim dušam in si neprestano prizadevati, da jih bolj in bolj razumemo, ter sc jim moramo bližati s spoštovanjem in prijateljstvom. Nikakor jih ne smemo meni nič tebi nič takoj obsojati kot izkvarjence in se jim moramo, ne da bi se dali lahkomišljeno prevarati od vsake besede kot nekaki neumneži, bližati s tisto ljubeznijo, ki jo je Kristus vedno pokazal napram ovčicam, ki jih je srečal na zmotni poti.« »Ljudi, ki so jih zapeljali komunistični nauki, boste spreobrnili le in v toliko, v kolikor jim boste mogli pokazati, da vera v Kristusa in ljubezen res navdihuje vašo požrtvovalnost in vašo dobroto, in če jih boste prepričali, da nikjer drugod ne teče tak studenec ljubezni, kakor iz krščanstva,« >Franc»skim katoličanom veliko govorijo o iztegnjeni roki... Ali moremo to roko, ki se nam pouuja, sprejeti? Jaz hi to srčno rad: iztegnjene roke ni mogoče odbiti, razen če ' hi to bilo v škodo resnici, zakaj resnica je Bog in Boga nc sinemo žrtvovati. Ti pa, ki nam ponujajo roko, se ne izražajo jasno. I Njihov jezik je zmeden in poln temnih mest. ki bi jih hilo treba pojasniti. .Sprejmimo iztegnjeno roko. toda le zato, da jih pritegnemo k božanskemu nauku Jezusa Kristusa. In kako jih bomo pridobili za ta nauk? 8 tem. da jim ga bomo samo razlagali? Ne! Lc s tem jih borno pridobili, čc bomo krščanstvo živeli in njegovo resnico v polnem obsegu u d c j -s t v o v a 1 i. No tla bi kaj žrtvovali od svojih načel in od tradicijo Cerkve, moramo posvetiti vse svoje sile, dn prinesemo olajšanje množici, ki jc zašla v mntcrinlizem, pn jo vendar, nc da hi sc zavedala, tako zelo žeja po nadnaravni resnici.« Te besede papeža so tako jasne, da jim pač ni treba nobenega komentarja in dn jih mora pravilno razumeti vsak, kdor jo dobre volje in pošteno misli. zaradi lega trpela služba, številčno stanje moštva pri orožništvu znaša po sedanjem proračunu 17.490 mož. S povečanjem 101(1 novih mož bo 18.500 orožnikov. Minister navaja, da je treba upoštevati, da je orožništvo po proračunu za leto 1928-1929 štelo 20.000 mož in tla se je to številčno stanje zmanjševalo, dokler ni prišlo do sedanjega stanja, ko orožništvo ne more uspešno opravljati službe ja\ne varnosti-in niti ne izvrševati nalogov upravnih in sodnih oblasti. Pri navedenem povečanju moštva se bo zadovoljilo nujnim potrebam in lio na ta način inoglo orožništvo uspešno izvajati zaupano mu nalogo. Povečanje materialnih izdatkov /.naša 14 milijonov 687.23H din, in sicer tako-lc: pri notranjem ministrstvu je vnesen znesek 1 milijon »lin za nabavo motornih vozil pri policijskih upravah v Splitu, Sarajevu in na Cetinju Zaradi pobijanja škodljivega delovanja še ostalih številnih emigrantov v tujini je neobhodno potrebno imeti v teh državah ljudi, ki bodo zasledovali delo emigrantov. Zn vzdrževanje tega osebja je določen znesek 1,200 000 din. Nazadnje je določenih še 90.020 din za obleke uslužbenstva hi za invalidske pod]>ore osebam, ki so se ponesrečile v službi javne varnosti. Povečanje znaša v tem oddelku 2,f>28.133 din. 2. Pri banskih upravah je zn materialne izdatke določenih 417.36» din več, in to za kurjavo, razsvetljavo in pisarniške potrebe. 3. Za materialne potrebe orožništvu jo določenih 9,199.206 din več. V to povečanje spada celokupna oprema za 1010 novih orožniko\ in povečanje kreditov za garnizijske, sanitetne in inženirsko-tehnične potrebe, za razsvetljavo in kurjavo. 4. Pri upravi mesta Belgrada je določen znesek I milijon din zn nabavo motornih vozil. 5. Za materialno potrebe državne mestne policijske oblasti: za policijske uprave, za mestna policijska predstojništva in policijske komisariate je določenih 1,598.344 din več. Ta znesek je določen za nabavo celokupne opreme za 231 novih policijskih stražnikov, ki bodo sprejeti v službo za prevzem gotovih mestnih policijskih predsloj-ništev od občin. 6. Zadnje poglavje v tem odloku določa izdatke za splošno državno statistiko. Za matesinlne izdatke je določenih 199.006 din več. in to v glavnem za tiskanje, znanstveno obdelavo, izdajanje statističnih knjig in publikacij kakor tudi za predhodne priprave za popiR prebivalstva, ki ho leta 1940. Ker so se v tem pogledu zmanjšali osebni izdatki, dejansko povečanje izdatkov za splošno statistiko znaša 16.909 din. Upravna delavnost v resoru notranjega inin;strstva se izvaja po ministrski notranji osrednji oblasti, po devetih hnnovinskih upravah, 315 okrajnih glavarstvih, 25 okrajnih izpostavah, po upravi mesta Bclgrndn, 9 policijskih upravah, 32 predstojništvih mestnih policij, 25 polirijskili komisariatih in po orožništvu. Kot vrhovna oblast vrši notranje ministrstvo nadzor nad delom splošnih upravnih in samoupravnih oblasti. Briga se za javno varnost, za izdelavo novih predpisov in reorganizacijo notranje uprave ter za pospeševanje administrativne službe. Da bi se v bodočem proračunskem letu moglo izvršiti naloge, ki so stavljene v delokrog resora notranje uprave, so določeni gotovi izdatki v tem proračunskem predlogu. Zaradi tega, ker mora ta proračunski predlog zadovoljevati neobhodne )>o-irebe, brez katerih resor notranjega ministrstva ne bi mogel delovati, prosi notranji minister, naj finančni odbor sprejme proračunski predlog tako, kakor ie predložen. VeČina finančnega odbora je ekspoze notranjega ministra sprejela z navdušenim ploskanjem. Nato je bila razprava o tem proračunu. Oli času. ko poročamo, seja še trnja. _ ► Ztgrebška vremenska napoved: oblačno in sneženo vreme. Dunajska vremenska napoved: brez bistvenih izprememb, počasno poohlačenje. Zemunska vremenska napoved: oblačno s snegom v vsej državi. Nekoliko jasnino bo v severozahodnih predelih. Toplota bo še padla. Po odstopa Tatarescove vtade Romunija na novih potih Bukarešta, 29. dec. Volitve v Romuniji so marsikoga presenetile, najbolj pa seveda politični tabor dosedanjega ministrskega predsednika Tataresca. Vladna stranka je kljub svojevrstnemu volivnemu zakonu ostala v manjšini, kar je gotovo za Romunijo zelo redek primer. Romunski volivni red je sestavljen tako, da dobi stranka, ki je dosegla 40% oddanih glasov, v parlamentu že s samim tem uspehom polovico vseh poslancev, to je tako imenovani premijsld eistem. Ostali mandati »e razdeljujejo po ključu, po katerem se smatrajo za izvoljene tisti kandidati, ki eo v svojem volivnem okrožju dosegli absolutno večino, šele po teh razdelitvah se ostali mandati razdel po proporcu, ▼ katerem pa je zopet upoštevana stranka, ki je dobila 40 odstotkov oddanih glasov. Po vsem tem se more zgoditi, da je končna sestava parlamenta precej drugačna, kakor pa je razpoloženje med volivci, ki se je izrazilo v razmerju oddanih glasov, saj more na primer neka skupina dobiti le 45% oddanih glasov, v parlamentu pa more imeti 75% do 80% mandatov. Volivna borba je bila izredno ostra, v nekaterih krajih je prišlo celo do spopadov, pri katerih je tekla tudi kri. Volivnega boja se je udeleževalo 25 strank. Najbolj viden pojav ▼ vsej tej borbi pa je močan odklon na desno. Ze nekaj dni po obisku francoskega zunanjega ministra Delbosa je romunski zunanji minister Antone-scu rahlo napovedal novo politično smer, ki bo Nemčiji in Italiji mnogo bližja kot je bila dosedanja. Misel na zbližanje s sovjetsko Rusijo, ki je bila predlagana in podpirana s francoske strani, je že r tem volivnem boju stopila močno V novem parlamentu imajo liberalci (Tatarescu) 154 poslancev, nar.-zaranistična kmečka stranka (Titulescu, Maniu) 82, »Železna garda«, ki se sedaj imenuje »Vse za domovino« (Vajda Vojevod) 66, narodno-krščanska stranka (Okta-vijan Goga) 40, madžarska narodna manjšina 19, disidentd liberalne stranke (Jurij Bratianu) 17 in radikalna kmečka stranka (Junian) 9 poslancev. Tatarescu torej v parlamentu, ki šteje 587 jx>slancev, nima nadjM>lovične večine. Inovi parlament se bo po dosedanjem načrtu prvič sestal 17. februarja 1938. Nova vfada V včerajšnjem »Slovencu« smo v prvi izdaji že poročali, da je Tatarescu jioložril v roke kralja Karla odstop vse svoje vlade. V drugi izdaji smo pa objavili tudi novo vlado, ki jo je sestavil voditelj na rod no-krščanske stranke Oktavi jan Goga. , Nova romunska vlada vsebuje bolj ali manj znana imena: ministrski predsednik Oktavijan Goga, vojni minister Jon Antonescn, notranji minister Carinescu, zunanji minister Micescu, finančna minister Savn. trgovinski minister Dimitrij Simian, minister za delo Jorge Cuza (sm Aleks Cuze), minister za promet in javna dela Patrca, zdravstveni minister Drbanu, pravosodni minister Radulescu-Mecdinci, minister za vere in vseučilišča Lupans, prosvetni mi ms ter Petroviči, letalski in mornariški minister Innescn, minister za korporacije (kmetijstvo) Jonescu, minister brez listnice Aleksander Cuza. Predsednik vlade Oktavijan Goga se ie rodil leta 1S81 ▼ Transilvaniji. Študiral je v Budimpešti in Berlinu. Pred svetovno vojno je živel v Transilvaniji, ki je bila tedaj pod madžarsko oblastjo Udejstvoval se je kot romunski nacionalist Goga je eden izmed najbolj nadarjenih romunskih pesnikov. Najprej je bil v stranki maršala Avaresca, kmalu nato pa je s Cuzo ustanovil narodno-krščansko stranko. Sinoči, takoj ko je Gogova nacionalistična vlada prevzela funkcije, ie brzojavno odstavila vse okrožne načelnike. Vlada je izdala kategorične ukaze za ohranitev javnega reda. Govore, da bodo sedanji parlament razpustili Ln da bodo nove volitve meseca aprila. V Pariza razočarani Nagla rešitev vladne krize v Romuniji je zelo iznenadiila francoske politične kroge. Desničarski listi s simpatijami pišejo o novem kabinetu Goge, levičarski pa odkrito izražajo svoje sovraštvo do avtoritativnega režima v Romuniji. »Oevre« pripominja, da je bil novi ministrski predsednik že dvakrat pri Hitlerju, ki ga je uradno sprejel. Tudi ee, da bo prihodnje dni prispel v Bukarešto pruski ministrski predsednik in letalski minister general Goring, ki bo obiskal romunsko prestolnico s svojo letalsko eskadro. Nihče ni pričakoval, da se bo položaj razvil v tej smeri, aa bo Romunija od čisto liberalne vlade naenkrat prešla r avtoritativni režim. Na ta način je Francija izgubila v vzhodmi Evropi zelo važno oporo, zaradi česar tudi vsa njena politika izgubi tukaj vrednost. Francija sedaj lahko računa samo še na Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo. Centrumaški in desničarski listi ironično povprašujejo zunanjega ministra Delbosa, če je to morda uspeh njegovega potovanja po Srednji Evropi. Dalje ga vprašujejo, če je morda slične nspelie žel tudi v drugih evropskih mestih ž izjemo Prage. Nekateri listi poročajo, da bivši romunski znnanji minister Titulescu ni odpotoval tako naglo iz Bukarešte zaradi bolezni, pač pa zato, ker je uvidcl vse nevarnosti, ki mu grozijo zaradi vzpostavitve avtoritativnega režima v Romuniji. V Rima zadovolini Imenovanje nove vlade v Romuniji pozdravljajo vsi italijanska listi brez izjeme ter izražajo upamje, da bo sedanja romunska vlada priznala italijanski imperij ter imenovala novega poslanika na dvoru kralja Italije in cesarja Abesinije. Titulescu v Avstriji Posebno j>ozornost je vzbudil nagel odhod Titulesca iz Bukarešte. Odpotoval je povsem nenapovedano proti Dunaju in iz njegove okolice se širi vest, aa se je za to potovanje od ločil pod vplivom neke bojazni, da bo v Romuniji vpeljan režim »Železne garde«. Včeraj dopoldne je potoval skozi Budimpešto, popoldne pa je prispel na Dunaj. Njegova bolezen, zaradi katere naj bi iskal sveta pri dunajskem ušesnem speciali-listu dr. Neumannu, je baje lažje narave in ni glavni namen njegovega potovanja. Še isti večer je odpotoval naprej v St. Moritz. Prometna stavka v Parizu Pariz, 29. dec. AA. Po sedanjih podatkih je stavka zajela vse delavce in nameščence pariške mestne občine, sedaj pa so se jim pridružili še nameščenci po bolnišnicah, v podzemni železnici, pri plinskem podjetju, v električni centrali itd. Popolnoma se ne bo ustavilo delo samo v bolnišnicah. Strokovna zveza poštnih in radijskih uslužbencev pa je protestirala proti tej stavki in zahteva od svojih članov naj delajo naprej. Tudi nameščenci na pošti so sklenili, da bodo stavkali. Zaradi stavke je Pariz kakor omrtvičen. Stavkaši napadajo zasebne avtomobile, kolikor jih je še v prometu. Več tisoč Parižanov je moralo peš iti v svoje pisarne in tovarne, ki so daleč od njihovih stanovanj. Policijska prefektura je izdala nujne ukrepe za oskrbo prebivalstva z vodo, plinom in elektriko. Tudi tovorni avtomobili raznih trgovin ne obratujejo. Mnogo privatnih avtomobilov, ki so prevzeli prevoz raznega trgovskega blaga, so slavkujoči napadli in nekatere uničili. Policijska prefektura je dala tele informacije o stanju stavk: Od 30 depojev, ki pripadajo prometni družbi za Pariz, so r štirih stavkaši. Vsa vrata in izhodi iz prostorov so policijsko zastraženi. 14 elektrarn in 28 transformatorjev nadaljnje delo. V plinarni stavka 14 tovarn in podrnžnie. vendar se stavkaši ravnajo po navodilih svojih sindikatov in strežejo dalje strojem. 10 vodnih rezervoarjev je zasedla policija, vendar dobavljajo voile le toliko, kolikor morejo. V bolnišnicah in zavodih za otroke in porodnice funkcionira Tse delo normalno. Tudi cestni pazniki stavkajo. Vzroh stavke Po 6prejermi delegacij medsindikalnega odbora javnih ustanov pri prefektu seinskega okrožja je „**omum&h so pripravi mi smo se pripravljali na odpor pravi voditelj zarotnišhega „C5AK-a" Pariz, 29. dec. AA. Havas: V zvezi z zadevo CSAR je preiskovalni sodnik Betel včeraj zaslise-val kolovodjo te organizacije Deloncla. Deloncle je izjavil, da ima dokaze o tem, kako so komunisti pripravljali komunistični prevrat in to so on in njegovi somišljeniki hoteli preprečiti. Komunisti so hoteli Uvesti prevrat v dneh 8., 15. in 18. novembra. Brž ko je to izvedel, je stopil v stik z Erne-»tom Mereierom, predsednikom zveze električnih podjetij. Ta ga je takoj predstavil nekemu bivšemu ministru, ki je o tem takoj obvestil nato neko visoko vojno osebnost. Nato je Deloncle omenil, da je v zverj i generalom Duseigneurom nato o tem obvestil večino vojaških načelniko-v in j>oveljnikov. Deloncle je nato imenoval vrsto višjih častnikov, ki jim je dostavil svoje podatke o prevratu. Govoreč o komunističnih pripravah je De'<>n: ele rekel, da imajo komunistični napadalni oddelki 65 000 članov. Komunisti so hoteli začeti svoj prevrat na ta način, da bi najprej ubili Leona Bluma, nato notranjega ministra Donuova in ministra Le-basa nato pa bi takoj razglasili, da so te tri voditelje' socialistične stranke ubili fašisti. Komunisti bi takoj nato vzeli nase dolžnost, da zaščitijo re- Sporen otoh med Urugvajem in Argentini o Montevideo, 29. dec. AA. Ilavas: Iz Buenos A i resa se širijo vesti, da so urugvajske čete zasedle otok Garcia na reki Urugvaj. Četam poveljuje mlad urugvajski častnik. Častnik je tudi zapovedal, da naj čete izobesijo na otoku urugvajsko zastavo Argentinska vlada vidi v tem dogodku kršitev svoje suverenosti. Dasi pogodba o tem otoku, ki le bila podpisana pred 12 leti, še ni ratificirana, se vendar kaj takega ne sme dopustiti. Von Papen na Madžarskem Budimpešta. 29. dec. c. Nemški veleposlanik an Dunaju von Papen je odpotoval v Gadolii na Madžarsko. Regent Horty ga je povabil na lov. Tam je že več dni poljski poslanik na Dunaju, ki je tudi gost regenta Hortvja. publiko pred fašizmom in bi takoj zasedli vsa vladna poslopja t sedmem okraju. Vse te podatke je dostavil Mercieru, visokim vojaškim osebnostim in nekaterim bivšim ministrom. Sam torej niti ni hotel prikrivati svoje proti-rcvolucionarne delavnosti. Svoje poročilo je zaključil z besedami: »Nimam ničesaT več dodati. Moja dolžnost je bila samo ▼ tem, da eem bil član omenjene organizacije, ki pa je imela samo obramben značaj.« prefekt danes dopoldne izjavil poročevalcu Havaea med drugim: V začetku tega leta 31. januarja je občinski odbor izgisasoval zvišanje 1700 frankov na leto za svoje osebje na plačo, ki jo bo država dala 6vojim nameščencem. Ker je država dala svojim nameščencem 1200 frankov, je povečanje znašalo 2400 frankov. V skladu 6 tem je občinski odbor na svoji ponedeljski seji sklenil, da prejšnjih že izglasovanih 1800 frankov poviša za 600 frankov, s čemer se je osebje mesta Pariza izenačilo z državnim uslužben6tvom. Občinski nameščenci se pa ne zadovolje s tem, temveč zahtevajo i6to zvišanje 1200 frankov, ki ga je dala država, kar bi na koncu koncev pomenilo celotno zvišanje njihovih prejemkov za 3000 frankov. Pri tem vprašanju je tudi ostalo. Vlada „1 udske fronte" se posvetuje Danes ob 10.30 je bila medministrska seja pod predsedstvom Camilla Chautempsa. Na konferenci so bili tudi gg. Blum, Daladier in notranji minister Dormoy. Seja, ki ji je prisostvoval tudi minister brez portfelja Paul Faure, se je končala ob 12.15 in se je ob 15.30 nadaljevala. Ko so ministri obravnavali vprašanje te stavke, je prišla v palačo predsedstva vlade delegacija voditeljev stavkujočega delavstva in zaprosila za sprejem pri predsedniku vlade. Chautemps pa jim je odgovoril, da jih ne mara sprejeti vse dotlej, dokler bo trajala stavka. Širijo se vesti, da bo stavka trajala samo 24 ur. Vendar pa bodo stavkujočiin odtegnili plačo za ves dan. ko so stavkali. Na koncu izjave, ki jo je dal časnikarjem po ministrski konferenci, je Chautemps dejal: »Tako težki socialni neredi, povzročeni samovoljno in zaradi katerih trpi brez vzroka vse pariško prebivalstvo, se ne morejo opravičiti z nobenimi razrednimi razlogi. Apeliram na prebivalstvo, da ohrani mir, na zastopnike javnih ustanov pa, da premislijo. kajti oni so tisti, ki so se dali zapeljati na krivo pot Eni in drugi se morajo zavedati, da bo vlada znala izpolniti svojo dolžnost in da bo kljub odporu znala zagotoviti funkcioniranje javnih ustanov in ohranitev javnega reda.« Iz okoliščine, da se je današnje dopoldanske medministrske konference udeležil vojni minister Daladier, io da je notranji minister konferiral s pariškim poveljnikom Bouretom, sklepajo, da računajo z uporabo vojaštva pri opravljanju 6lužbe javnih ustanov. * Praga, 29. decembra. A A. (Štefani) Vse kaže, da se bodo pogajanja z Avstrijo za podpis nove trgovinske pogodbe začela konec januarja prihodnjega leta. KINO UNION Danes premiera velezabavnega filma (Splel auf der Temne) Telefon 22-21 NA SKEDNJU Sodelujejo igralci, poznani iz filma »Žene vladajo«. Film prekaša po svoji zabavnosti vse, kar je bilo do sedaj sličnega pokazano. — Igra osreči kar štiri pare, ki na zakon prav nič niso mislili. Kdor hoče nasmejan v novo leto, bo na^el razvedrilo pri tem filmu! Predstave: ob 1©, 19*15 in 21-1S uri. Odločitev pri Teruellu še ni padla Berlin, 29. dec. AA. (Štefani) Iz Hannov-ra, rojstnega kraja princese Friderike llanovrske, zaročenke grškega prestolonaslednika Pavla, se je zvedelo, da se bosta prestolonaslednik Pavle in princesa Friderika poročila 9. januarja v Atenah. Saint Jean de Lm, 29. dec. AA. (Havas.) Po poročilih iz nacionalističnih virov je bila bitka pri Teruellu včeraj {»osebno srdita. Oddelki generala Arande so neprestano napadali zunanja obzidja mesta. Več vrhov, za katere so se vršili ogorčeni boji, je do danes opoldne ostalo v nacionalističnih rokah. S svojih jjostojank pri Los Moronesu so nacionalisti večkrat napadli dolino La Vega in se približali vasi San Blasu. Čete generala Franca so morale na bajonete zavzeti strelske jarke republikancev drugega za drugim. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Bitka v odseku pri Teruellu še traja Naše čete so odbile napad sovražnika. Uničili smo jim dva tanka, tri ostale tanke pa smo onesposobili Med mnogimi jetniki sta tudi dva ruska majorja in dva ruskn polkovnika. Čete generala Arande so včeraj zasedle več vrhov Naša letala so uspešno bombardirala sovražne postojanke. Uničili smo štiri sovražne bombnike in tri lovska letala, mi smo pa izgubili samo eno letalo. Vojno ministrstvo v Barceloni jc objavilo, da so republikansku letala na teruellski fronti sestrelila štiri sovražna letala. Republikanci so izgubili samo eno letalo. Sinoči so republikanske čete z naskokom zavzele poslopje semenišča. Nacionalisti so so umaknili v poslopje bližnjega samostana, kjer se pa tudi ne bodo mogli več dolgo držati. , Vlada" prodaja španske rudnike Salamanca, 29. dec. AA. DNB. Te dni so v Barceloni zastopniki ameriške industrije, ki se z ministrom 1'rieto pogajajo o posojilu za nakup orožja in streliva za valenci.jsko vlado. Za varščino za to posojilo zahtevajo Amerikanci rudnike pri Almadenu. Nacionalistične oblasti ostro protestirajo proti temu postopanju in izjavljajo, da ne bodo priznale nobene, pogodbe, ki bo sklenjena 7. republikansko vlado. Detroit, 29 dec. AA. Rcuter. Predsednik General Motors Companv je izjavil, da bodo dne I. januarja 1938 odpustili 30.000 delavcev v vseli tovarnah te družbe. Odpust delavstva je v zvezi e slabimi naročili v zadnjem času, ostalo delavstvo pa bo delalo po tri rini na teden. Predsednik je še dodal. da so vse te odredbe samo začasne, nova naročila pa pričakuje /n poletje. Novi italijanski konzul Za novega italijanskega konzula v Dubrovniku je bil imenovan Alfredo Lueio, svetnik italijanskega zunanjega ministrstva. 300 letnica naselitve Srbov Na občnem zboru zgodovinskega društva v Somboru je bilo sklenjeno, naj se leta 1940 po vsej Vojvodini slovesno praznuje 300-letnica naselitve Srbov v te kraje. Društva v posameznih mestih bodo v kratkem začela e pripravami za to veliko proslavo, ki hoče uveljaviti srbske tradici;e Vojvodine. Proti vzorom avstrijskega zakonodavstva V Belgradu se je ustanovilo društvo za primerjalno pravo. Dr. Miloš Stankovič, ki je vodil ustanovni občni zbor, je v svojem govoru dejal, da je treba prekiniti staro prakso, da se vse jugoslovansko pravosodje naslanja na avstrijsko zakonodav-stvo, češ da to, kar je bilo dobro za Avstrijo, s tem še ni dobro za Jugoslavijo. —- Za predsednika društva je bil izvoljen univ. prof. Zivojin Perič. Nova palača v Belgrada V Belgradu grade novo veliko jMilačo juridična fakultete. Doslej eo končana zunanja dela na zgradbi. Dosedanja dela so veljala približno 12 milijonov dinarjev, notranja dela pa bodo po proračunu veljala okrog 6 milijonov, blizu 2 milijona pa bo treba šteti za opravo in opremo palače. Tako bo ta velika zgradba v skupnih stroških dosegla vsoto 20 milijonov dinarjev. Zvišane nagrade na hajduke Notranje ministrstvo je zvišalo nagrade, ki jih je razpisalo na glave peterih hajdukov iz Južne Srbije. Na glavo hajduka Ignjatijeviča je nagrada zvišana od 500 na 20.000 din. Na glave hajdukov •Torgovana Miha.iloviča in Pavla Dokiča je razpisana nagrada po 140.000 din, glava nekega petega hajduka pa je ocenjena s 50.000 din. Skupna vsota, razpisana za to petorico hajduhov, znaša torej 350 tisoč dinarjev. Spor v Jadranski straži Med oblastnim odborom Jadranske Straže v Cetinjah in med izvršilnim odborom v Splitu je prišlo do ostrega spora, katerega prva posledica je, da je celokupni oblastni odbor v Cetinjah odstopil. Na občnem zboru tega odbora letos 28. febr. je bilo namreč sklenjeno, da se v Bečičih blizu Budve zgradi dom Jadranske Straže, ki bi po proračunu veljal kakih 163.000 din. Vse je bilo že urejeno, finančno ministrstvo je odbor kot lastnika in graditelja že oprostilo taks in pristojbin, neki da-rovatelj je že dal v ta namen 100.000 din in oblastni odbor je ves spis, ki se tiče te gradnje, poslal izvršilnemu odboru v Split za formalno odobritev. Ta pa je vse delo odklonil in gradnjo doma prepovedal, dokler ee ne zbere vsota 600.000 din, češ, da za 160.000 din, kakor je predvideno v proračunu, takega doma ni mogoče postaviti. Oblastni odbor v Cetinjah je zaradi tega nerazumevanja dne 15. junija odstopil. Glavni odbor v Belgradu se je postavil na stališče izvršilnega odbora v Splitu in tako je vsa stvar ostala na mrtvi točki. Na izrednem občnem zboru oblastnega odbora v Cetinjah, ki je bil te dni, je bilo soglasno sklenjeno, da se prekine vsaka zveza z izvršilnim odborom ▼ Splitu, odboru, ki je bil ponovno izvoljen in kateremu je bila izrečena zaupnica, pa je bilo naročeno, naj stopi r tesnejše zveze z nezadovoljnimi odbori Jadranske Straže, ki jih je okrog 10, in naj z njimi pokrene skupno akcijo proti dosedanjemn izvršilnemu odboru v Splitu. Za hrvatstvo Dalmacije V božični Številki »Dalmatinskega Hrvata« Je napisal dr. Maček članek, v katerem dokazuje popolno pripadnost hrvatske Dalmacije k takoime-novani banski Hrvatski: »Če se danes omeni beseda Dalmacija, mnogi niti ne vedo, da se ta zemlja ni vedno imenovala Dalmacija, ampak da jo taka Dalmacija tvorba novejšega časa. Stara Dalmacija — to je bilo le nekaj mest in otokov, vso ostalo ozemlje pa ni samo pripadalo, ampak je bilo celo jedro hrvatskega kraljestva. Zato ni čudno, če je bila hrvatska narodna zavest v tem delil Hrvatske vedno živa in je vedno težila za ze-dinjenjem z bansko Hrvatsko in z Zagrebom. Do tega zedinjenja vse do danes ni prišlo, ne samo po krivdi tujcev ampak žal tudi po krivdi nekaterih domačih sinov, ki so se upirali takemu zedi-njenju v najbolj odločilnih trenutkih, seveda iz osebnih ali v najboljšem primeru najožjih krajevnih interesov. Danes pa so razmere, hvala Bogu, vse drugačne, ker je odločitev o usodi Dalmatinske Hrvatske vzel v svoje roke hrvatski kmečki narod, katerega na bansko Hrvatsko ne veže samo živa in budna hrvatska narodna zavest, ampak tudi skuj>en gospodarski interes vsega hrvatskega kmetstva.« Radiski večer za izseljence Belgrad, 29. dec. AA. V okviru prekooceanske oddaje dne 1. januarja, ki bo od 1 do 2.15 zjutraj po kratkovalovni oddajni postaji v Belgradu ln s sodelovanjem dveh berlinskih kratkovalovnih oddajnih postaj, bodo v programu namenjenem za naše izseljence sodelovali znani jugoslovanski javni delavec g. Dušan Nikolajevič, ki bo predaval o pomenu narodne dinastije Karadjordjevičev za narodno zedinjenje. V glasbenem delu bo sodeloval g. Žarko Cvejič, član belgrajske opere, nato pa gdč. Zorka Katinska, ki bo pela narodne pesmi in g. dr. Jure Dolenc, ki bo na mali harmoniki igral slovenske narodne napeve. Belgrajske vesB Belgrad. 29. decembra, m. V prostorih tukajšnjega Kluba prijateljev Francije je bolgarski poslanik Ivan Popov priredil včeraj popoldne čajanko na čast bolgarskim karikaturistom, ki so razstavili svoja dela v Umetniškem paviljonu na Kalemegdanu. Jugoslovansko-bolgarska liga je priredila na čast bolgarskim karikaturistom snoči banket. Niš, 29. dec. m. Snoči je prispel v Niš podpredsednik JNS Jovo Banjnnin. Imel je sestanek s svojimi pristaši v prostorih kluba JNS. Belgrad, 29. dec. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr Stojadinovič je danes ob 11.30 sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu danskega odpravnika poslov P. Mirncria. Osebne vesti Belgrad. 29. dec. ni. Za gozdarskega svetnika VI. skupine je napredovnl pri okrajnem načelstvu v Kranju Franjo Jurhar. Skeleča rana našega ljudskega šolstva Ob koncu leta, ko se dela letni račun, bo prav, Je opozorimo javnost in merodajne kroge na veliko rano našega ljudskega šolstva, ki jo iz dneva v dan večja in ki bi utegnila resno ogrožati temelje izobrazbe našega naroda. Mislimo tu na dejstvo, da po naših ljudskih šolah vedno bolj primanjkuje učiteljstva, da je veliko oddelkov naših ljudskih šol brez svojega učitelja, da je celo več ljudskih šol že dalj časa zaprtih in da torej mnogi otroci sploh ne obiskujejo šole že po več tednov. To vse zato, ker ni učiteljev. Ni dolgo tega, ko smo brali, da je v naši banovini okroglo 270 oddelkov brez učiteljev, da je nad sto takih oddelkov, ki imajo po 70 in več otrok in celo po več razredov istočasno. Ti oddelki bi se mogli po obstoječih določilih deliti v dva dela. Moremo reči, da bi bilo v primeru, ko bi imel vsak oddelek le dovoljeno oziroma možno število otrok, v naši banovini najmanj 400 oddelkov brez učiteljev ,kar je pri številu vseh oddelkov na ljudskih šolah skoraj 10 odst. To se pravi, da 10 odst. celic za ljudsko izobrazbo ne dela, da desetina organiziranega dela ne rodi uspehov. To je velik mrtev del, ki celo ostalih devet desetin ovira in meče slabo luč na celotno ljudsko šolstvo v banovini. Obupni so primeri, kjer bi moralo biti šest učiteljev, poučuje pa le en sam, prešteva vse tri sto in več otrok; ostalih pet učiteljev pa ali sploh nI na šoli, so bolni ali drugače odsotni. Ni važno, kako more do takega stanja priti, važna je ugotovitev, da tako stanje obstoja. Krajevni faktorji prosijo pomoči, intervencije na vseh mogočih krajih, pomagati pa ne morejo niti naše prosvetne oblasti, ker nimajo možnosti in ne ljudi, da bi jih poslale v kraje, kjer bi bili tako potrebni. Sredi zime, ko imajo kmetski otroci največ časa, da obiskujejo šolo, je po naših informacijah zaprtih pet ali šest hribovskih ljudskih šol. Vsi otroci teh šol, njih število gre v stotine, je brez pouka. Kdo more reči, da ni izobrazba najmlajših našega naroda v nevarnosti? Kakšno naj bo razpoloženje med davkoplačevalci, če imajo njih otroci le po par mesecev redni šolski pouk, kakšno naj bo mnenje ljudstva o naši upravi, če morajo redno odštevati vse dajatve državi, če država ne nudi njihovim otrokom niti rednega šolskega pouka. Kako čudno je razpoloženje ljudstva v kraju, kjer oblasti prvo polovico šolskega leta kaznujejo starše zaradi izostajanja otrok od pouka, drugo polovico leta pa je šola zaprta, ker je edini učitelj odšel v pokoj, k vojakom ali drugam, novega pa od nikoder ni. Take zgodbe mora poslušati slovenski narod v dvajsetem stoletju. Pred sto leti so oblasti zahtevale od ljudstva, da je začelo redno obiskovati šole, izgleda pa, da se časi ob stoletju obrnejo in da bo ljudstvo moralo terjati svoje pravice. Ta žalostna slika našega ljudskega šolstva pa postane še žalostnejša ob ugotovitvi, da pri tolikih praznih oddelkih v ljudskih šolah in vsaj stotih učiteljev, ki so zreli za pokoj, pohaja brez dela 450 učiteljskih abiturientov. Ti ne morejo dočakati trenutka, ko modo mogli prijeti za delo. Znani so nam celo primeri, ko na šoli v A. manjka ena učna moč, da pa je v deset minut oddaljenem kraju B. ena učna oseba nadštevilna, kar se pri velikem aparatu in pri nas uveljavljenem načinu postavljanja novih učiteljev more dogoditi. Vsak more videti to stanje, pomagati pa more le Belgrad. Le Belgrad more odločiti v taki stvari, kar se zgodi po dolgem pisarjenju po več mesecih. Kakšen naj bo napredek v šoli, kjer je namesto desetih le pet ali šest učiteljev? Zato prihaja vedno slabši material iz ljudske šole, zato vedno več obolelih in onemoglih učiteljic. Na stotine prošenj leži pri naših oblasteh, prošenj našega kmetskega ljudstva, v katerih prosi učiteljev za svoje otroke. Dan za dnem se oglašajo na merodajnih mestih deputacije s prošnjo, naj pošljejo njihovi šoli dobrega učitelja itd. Vsem tem pa se ne more ustreči, ni ljudi na razpolago. Sedaj je čas, da se ugotavlja prežalostno stanje našega ljudskega šolstva in da se stori vse potrebno za uravnovešenje računa. Ze je čas, ko je treba odgovorne kroge opozoriti na veliko bolečino našega ljudskega šolstva, da tega ne pozabijo v času, ko se odmerjajo dobrine in pravice za nas na zapadnem koncu države. Dokazana potreba slovenskega ljudskega šolstva zahteva nastavitev vseh brezposelnih abiturientov, ki se niso vzgajali v naših zavodih zaradi nadprodukcije, ampak iz stvarne potrebe, ki je utemeljena s praznimi oddelki na šolah. Ni torej pri nas nadprodukcije učiteljskega naraščaja, ni pomanjkanje učiteljskih mest na šolah, s katerimi mi sami razpolagamo, manjka nam tako zelo proračunskih mest za učitelje v državnem proračunu, o tem pa sami ne odločamo. Težke milijone žrtvujemo za ljudsko izobrazbo, pozabljamo pa, da s takim postopanjem z ljudsko šolo le razmetavamo milijone v škodo narodnega gospodarstva. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Josel grenčice«. (Radi velike naklade novoletne številke 90f)ilite! Še je čas! Strašen zločin pred sodniki Mož in žena obtožena, da sta umorita starše Maribor, 29. decembra. Okolica Ptuja je kakor zakleta. Nič manj kakor 10 smrtnih zločinov beleži v letošnjem letu kronika zapadnega Ptujskega polja. Vsi ti zločini so se dogodili v bližini Muretincev, vse pa presega po grozovitosti in zločinstvu dejanje, ki se je odigralo dne 11 maja v Muretincih, kjer je 32 letni posestnik Franc Žnidarič s sekiro usmrtil lastnega očeta. Strašno dejanje je takrat pretreslo ves okraj in še sedaj gre govorica o njem med ljudmi. Danes pa se je odigralo pred velikim senatom mari-liorskega okrožnega sodišča zadnje dejanje te tragedije, ko je strogi zakon maščeval to nečuveno dejanje. Mož in žena na zatožni klopi Poleg Franca Znidaršiča sedi na zatožni klopi tudi njegova 31 letna žena Jožefa. Tudi ona je obtožena sokrivde. Državni tožilec ji v svoji obtožnici očita da je nagovarjala moža k umoru staršev, da je bila ona, ki je v ozadju pripravljala zločin-stvo. Priče s<- tukaj, ki pripovedujejo, da jim je Franc Znidaršič izjavil, da ga žena >je« ter k nečemu nagovarja in da nima zaradi tega noč in dan miru pred njo. Tudi pokojni starši so govorili sosedom, da njuna snaha ščuva moža proti njima ter ga nagovarja, naj oba umori. V ozadju zločina - prevžitek Stara je zgodba o prevžitku. ki je jx>vzročil med starimi in mladimi že toliko usodnih sporov. Tudi pri Znidaričevih je v ozadju zločina prevžitek. Stara Znidaričeva sta izročila posestvo mladi snahi in sinu, snaha pa jima je za posestvo obljubila 50.000 din. Na račun te odškodnine pa je dala samo 11.000 din, ostanek pa je bila dolžna. Stara sta si izgovorila tudi skupno življenje z mladima ter hasnovanje enega dela posestva. Ker jia se z mladima nista razumela, sta začela pritiskati na izplačilo dolga. Videla sta, da mlada ne gospodarita baš vzorno, bala sta se za svoj denar, pa 6ta jH)tem potoni sodišča s tožbo izposlovala zavarovanje svojih pravic z vknjiženjem na posestvu. Iz tega spora pa so se razvile razne tožbe, ki so jih vodili advokati, stroški pravd pa so padali na mlada dva. Kdo je kriv: stari ali mladi? Oba obdolženca dolžita pokojne starše da so zakrivili prepire v družini. Franc Znidarič pravi, da sta oče in mati sovražila snaho, da sta ji očitala nedelavnost in sta njega ščuvala, naj ženo pretepa. Ker tega ni storil, sta zasovražila še njega. Skušala sta na vse načine mladima življenje zagreniti ter ju oškodovati, pa sta ju preganjala s KINO SLOGA Telefon 27-30 Radi velikega zanimanja za film Sh!rley Tetnple Pfjil I FtJ Begunka iz Kine. Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. tožbami ter jima delala stroške. Zaradi večnih pravd je gospodarstvo šlo rakovo pot, kadarkoli je žena prodala kak pridelek, že so starši uveljavili potom advokata kak svoj zahtevek. Življenje je postalo za mlada dva pravi pekel. — Popolnoma drugače pa slikajo vzroke prepirov priče. Vse zatrjujejo, da pokojna nista bila tako neznosna človeka, kakor to obtoženca zatrjujeta. Starši niso imeli namena povzročati sinu in snahi nepotrebne stroške s pravdami ter je stari Znidarič celo večkrat iz svojega žepa poravnal advokatske stroške iz teh pravd, dasi bi jih morala plačati mlada dva. Poravnava, iz katere se je rodil zločin S prepiri in tožbami izpolnjeno življenje je postalo slednjič tako neznosno, da je letos aprila zaprosil stari Znidarič svojega odvetnika v Ptuju, naj skuša napraviti poravnuvo med obema taboroma ter na miren način urediti 6tvar s preužitkom Odvetnik je res sklical obe stranki v svojo pisarno ter se je vršil tam sestanek dne 23. aprila. Pri tem sestanku pa se je vprav mladi Znidarič jx>kazal kot neizprosen nasprotnik svojega očeta ter je hotel nanj celo dejansko navaliti, kar je odvetnik komaj preprečil. Končno se je le [»osrečilo obe stranki pomiriti ter so vsi skupaj odšli z dogovorom, da se liodo dne 11. maja zopet zbrali pri odvetniku zaradi nadaljnjih dogovorov. Omenjenega dne pa je prišel k odvetniku samo stari Žnidarič ter je dejal, da ostali ne morejo priti ter se bodo zglasili v par dneh. l>o drugega sestanka pa ni več prišlo. Ko se je stari Žnidarič vrnil popoldne domov, jc prišlo med njim in sinom do prepira, v katerem je sin segel jx> sekiri ter usmrtil očeta in mater. Kako je bil umor izvršen Strašna drama, ki se je dine It. maja t. 1. odigrala na Žnidnričevem domu, ni še do danes v vseh podrobnostih pojasnjena. Oba obtoženca skušata pač svoje dejanje predstaviti v čim ugodnejši luči. Sin zatrjuje, da ga je oče takoj po prihodu začel zmerjati in preklin jati. Zaradi tega ga je j>opadla silna jeza, prijel je za prvi predmet, ki mu je prišel pod roko, potem „6lovenca" ki idiče v soboto djuiroj, bodo novoletna voščila zaključena 3e v petek opoldne na kar opozarjamo naše cenjene inserente z vljudnim povabilom, naj te ugodne prilike ne zamude in pohite s cenjenim naročilom! pa se mu je zameglilo pred očmi ter ne ve nič več, kuj je delal Ko se je osvestil, je videl, da je ubil očeta in maetr Obtoženka pa pravi, da se je njen mož sam prepiral z očetom v sobi. Potem je prišla v hišo šc mati, naenkrat pa je mož skočil v kamro [»o sekiro. Oče in mati sta začela bežati, sin je najprej dohitel očeta ter ga pobil nn tla z enim udarcem, mater pa je snalia skušala ubraniti ter jo je prijela in se [»stavila med njo in sina Ta pa je preko glave svoje žene udaril mater ter jo podrl na tla. ležečo pa je še nekajkrat udrinni). Ali je žena pripravljala zločin? Priče, ki so od daleč gledale strašen prizor, pa priiiovedii je jo drugače. Pravijo, da je ob-dolženka nalašč prijela svojo taščo, ko jo ie mož zasledoval s sekiro v roki Tašča se je snahi iztrgala ter je zbežala okrog vodnjaka proti vrtu, kjer se nahaja izhod iz dvorišču. Takrat f»a je snaha tašči zopet zastavila pot ter jo zgra->ila za ramo in tako omogočila, da jo je morilec dohitel ter pobil. Tudi pripovedujejo priče, da sta stara Žnidariča že dolgo slutila pogin. Meseca aprila je pokojna Znidaričeva pripovedovala sosedam, da jc na lastna ušesa slišala svojo snaho, kako je nagovarjala moža, naj stara dva usmrti. Istegu meseca je prišel k starima neki sosed na obisk, pa sta se začela pri odhodu od njega poslavljati, češ da ne bosta več dolgo živela, ker snaha ščuva njunega sina, naj ju usmrti. Te izjave in pa pripovedovanje prič, ki so opazovale jMitek dogodku, ze'o obremenjujejo obdolženko ter kažejo na njeno krivdo. Pri današnji razpravi ki jo je vodil predsednik senatu dr. I ura to, predsedovali pa so dr. Tombak, Lenart, čemer, Stukelj, zapisnikar je bil Tester, državni pravdnik dr. Dev, stu se oba obtožencu zagovarjalu tako, kakor v preiskavi. Obtoženka je tajilu sploh vsako krivdo, obtoženec pa se je spominjal samo na one podrobnosti, ki ga preveč ne obtežujejo. Zatrjeval je neprestano, da se ne spominja, kako se je zločin dogodil. Razprava je trajala do pol 2 popoldne. Po kratkem posvetovanju se je senat vrnil v sodno dvorano in ob napeti tišini razglasil sodl>o: Franc Žnidarič je obsojen nn dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic, njegova žena Jožefa pa je oproščena. Afera MPZ pred sodiščem Ljubljana, 29. decembra Razprava o aferi Mestnega pogrebnega zavoda je bila sinoči ob 23.13 končana s sodijo, ki je med občinstvom vzbudila razne komentarje. Razprava je trajala z opoldanskim odmorom skoraj 13 ur. Čitan.i so bili prav zanimivi zapiski in izpovedbe raznih v preiskavi zaslišanih strank. Pred preiskovalnim sodnikom zaslišani pokojni ravnatelj Šaplja je izjavil med drugim, da mu je Pevčeva šele v Leonišču priznala, dn je manipulirala s fingiranimi pogrebi. f Sestra Fulgencra Koritnik Petek pred svetim dnem je nje duša v rano jutro pohitela nasproti Njemu, ki mu je vse življenje zvesto, veselo služila kakor komaj kdo. Sv. Štefana dan smo jo pokopali na Ljubljanskem polju pri Sv. Križu. Pri četrti postaji na pokopališču šolskih sester ie njeno izmučeno telo našlo svoj doin. Tam bo njeno, po operaciji strahotno razdejano uho, zaslišalo angeisuo trobento, da tudi telo prejme plačilo, saj je duši, vedno kvišku usmerjeni, pri njenem poletu navzgor zvesto služilo. Pokopal jo je stolni dekan dr. Kimovec. Spremili so jo med drugimi ga. banova Nija dr. Natla-čenova, načelnik Kmetijskega oddelka g. Podgor-nik, ravnatelj msgr. Koritnik, ban. kmet. referent g. Puš z ženo; dalje gojenke gospodinjskih šol na Mali loki in v Marijanišču z vodstvom in učiteljskim zborom in več njenih učenk, saj so tri — Zajčeve — prišle celo iz daljnih Zirov. S. Fulgencija Koritnik — s krstnim imenom Pavla — je bila doma iz Stare vasi pri Vidmu — nasproti Krškemu. Rodila se jc 15. januarja 1909; še v zorni mladosti je stopila v red šolskih sester v Mariboru. — Pred ostnimi leti je 6. avg. 1929 nastopila svojo službo na gospodinjski šoli na Mali loki pri Šl Lovrencu na Dolenjskem. Kot strokovna učiteljica je poučevala šivanje, krojno risanje, pa tudi razne druge gospodinjske predmete; nn njo je odpadel dobršen del gospodinjskih vaj z go-jenkami. Pa so dekleta neprimerno vec ko pri njenem ..... . ___1__1 . . V innn i\ 11, I Alf t f M I loško sonce«. — Bila je prava hči sv. očeta Fran-' čiška. Vesela je bila Boga in vsega, kar je iz njegovih rok izšlo; vesela božje lepote, kakor se razodeva v njegovih delih v stvarstvu, še bolj lepote in dobrote božje, kakor se razodeva v dušah, ki jih božja milost prenovi, ki jih božje usmiljenje osreči. Vsa ganjena je bila 11. pr. ob duhovnih vajah, ko je videla, kako milost božja srca prevzema. Ko je te počitnice za nekaj dni prišla na Go-1 renjsko. se veličastva gorenjskih planin ni mogla 1 nagledati, se od sreče ni mogla najokati: sKako je 1 Bog dober, kako je lep!« je venomer vzklikala vsa j prevzela. Ta posebni čut za lepoto v naravi se je poseb-i no kazal v malološki kapeli, ki jo je s. Fulgencija I oskrbovala. Saj je imel zavod velik vrt poln bo-! gatega, kar razkošnega vrtnarskega cvetja. Toda I za kapelo? Teh umetno vzgojenih, prisiljenih, bahatih cvetov? Ne, ne! Pa je z dekleti ves gozd pretaknila, vse travnike obredla, vse strmine oblezla, da je natrgala domačega cvetja, divjega, kakor ga je Bog prav nam ustvaril. In je bil malološki oltar okrašen iznajdljivo, lepo, vsak čas po svoje, da je človek v malo svetišče vselej stopil z napetim pričakovanjem. Tako lepo, pogosto pomembno okrašenega oltarja pač nikjer nisi videl. Najlepši je bil pač tisto cvetno nedeljo: ozadje iz temnozelenih jelenovih jezikov (scolopendrium), pred njimi sta pa rasli dve vrsti temno vijoličnega spomladanskega podleska (žcIrana — crocus); ali pa o božiču : ozadje iz bršljana (hedera), pred njim pa mogočni beli cvetovi teloga (hellehorus niger). Pa je znala tudi iz čisto navadnega plevela oitar presenetljivo okrasili. Kako te je prevzelo, ko 6i stopil v kapelico, pa je bil ves oltar kakor Salomonov tempelj ob jiosvečevanju odet v rahlo belo meglico. In če 6i pristopil in si meglico bliže ogledal, si čudoma zapazil, da je lo Čisto vsakdanji travniški koren, nirkvica. korenjevec, ki ga kmel kot škodljivca sovraži in zatira. Ali pa na jesen: kako nedosegljivo izbrano je bila kapela ozaljšnna z močvirskim rogozotti (typha). Gospoda, ki je prišla mimo, se te krasote kar ni mogla nagledati. Pn bic in kalužnica in zvončki in bogkove srajčke (anemone nemorosa) in zlatice, pa šo njivski mak in srobol. poleti, ko je cvctel in nn zimo. ko je ?muc- ke« imel, in bukev in smrečje in vse, kar je raslo, klilo in cvetelo. Še dehteči ajdov cvet je z njive moral na oltar, pa so ga čebelice zavonjale in proti povzdigovanju začele oltar obletovati. — Toliko, da to božjo otroško dušo prav s te Frančiškove strani vsaj malo označimo. Tudi miza je bila vedno s cveljem okrašena. Pa nikdar z vrtnarskim. Vedno ga je dal travnik, gozd, njiva: nikdar miza ni bila lepša kakor takrat, ko jo jo krasil obsovraženi njivski plevel: bodoči osnt (cirsium arvense). Tako so imele gojenke zgled, kako je vsak čas moči hišo okrasiti in jo prikupno napraviti s cvetjem. Še bolj je ljubila Boga in njegove skrivnosti. V Ljubljano je šla vselej na vse zgodaj, da se je mogla — kakor je rekla — zopet enkrat >nama-ševatk. Pri frančiškanih je sedla v klop sredi cerkve, da je videla k vsem oltarjem in se tako mogla udeležiti vseli maš: do petnajst in šestnajst jih je Miabrala« eno do[>oldne. Toda to veliko hrepenenje po božjih rečeh je ni nič motilo — ali pa je prav to veselje nad vsem, kar je božjega, bilo vzrok, da se je včasih tudi v kapeli kakor otrok prisrčno nasmejala. In smo vsi čutili, kakor je sv. Frančišek tako lepo dejal o svojih bratih, ki so 60 sredi skupne molitve začeli smejati, da naprej niso mogli — vsi smo čutili: iz veselja nad Bogom je privrel ta otroško radostni smeli, ljubezen ga je rodila. Iz te božje ljubezni je vrela ludi tista dobrohotna ljubezen o-[Kilnoma zatajili in sebe in svoje delo in vse moči drugim žrtvovati; zn vsakršno ceno, za vsakršno žrtev vselej in povsod ljubezen sejati, vsakomur veselje delati. Pa je Bog lega svojega veselega otrokn, to, sv. Frančiška kakor malokdo vredno sestro poklical k sebi na nebeško božično veselje, kjer naj moli za nas; mi pa nje ludi ne pozabimo. K. Državni tožilec dr Fellaher je nato senatu predložil nove dokaze in dokumente, ki na; bi še globlje osvetlile poslovanje v MPZ. Skliceval se je prvič na revizijsko poročilo, ki navaja, da je MPZ v aprilu 1936 dolgoval mestni občini znesek 483 000 din. Postavka za pok. fond 150.000 dinarjev ni bila nikdar izplačana. Od obtoženke Pevčeve navedeni čekovni račun, kar je bilo novo, je bil odtegnjen kontroli mestne uprave. MPZ si je začel samolastno, brez vsake zakonite podlage in brez. odobrenja županovega uli mestnega sveta zaračunavati |x>scbno takso za oglede pol sanitarne komisije, ki je pregledala mrliča, določenega za prevoz iz Ljubljane. Ogledna taksa je pristojala le zdravniku dr. Rusu in mag. sv. dr. Rupnuku. Strunkum pa so še posebej samolastno zaračunavali posebno zavodovo ogledno tukso sprva 100 din, pozneje 150 in nato celo 400—800 din Nekemu Francozu so zaračunali celo 1400 din ogledne pristojbine. Zaradi smrti svojcev žalujoče stranke mi na nesocinlen način izkoriščali. Eksploatirali so mrliče! Državni ložilec je daljo navajal, da so si Sc vsak mesec nakazovali 20% pribitek nu plače iz čekovnega konta, ki je bil brez kontrole. Ta pribitek so si zaračunavali kot nadurno delo Od 14. oktobra 1932 naprej do revizije so prejeli in si razdelili med seboj 214.619 din. Zu to nista vedela niti župan niti upravni odlior MPZ. Branilec Pevčeve dr Muc sc je protivil izvedbi novih dokazov, sam pu je predlagal zaslišanje novih prič, zlusti dr. Rusu in dr. R upniku. Branilec dr. Leskovar se je protivil dokazom državnega tožilca in branilca dr Muca, ker je za njegova branjcncu Aleša in Avblja zadeva popolnoma pojasnjena. Senat jc vse predloge soglasno zavrnil kot nepotrebne Senutni predsednik Karel Javoršek je po daljšem posvetovanju senata objuv:l sodlio Obtoženka Neln Pcvc je kriva da jc od 28. decembra 1934- naprej do revizije v nekaterih inkriminiranih slučajih fingiranih, ubož-nih in drugih pogreliov napravi lažne račune v korist MPZ, zakrivila je s tem prestopek naprav! janjn lažnih listin po § 214-3 k z. iu jc obsojena nu 21)00 din denarne globe ali 34 dni zapora, [logojno za 2 leti. iina plačati primerne stroške kazenskega postopanja in povprečnino 1000 dinarjev. Vsi obtoženci pa «0 oproščeni od obtožbe zaradi zločinov |>o 307. 333 in 337 Sodišče se je postavilo nn stališče, dn je MPZ privatno, trgovsko podjetje občine, dn ni to javna institucija in dn so znto njega nameščenci privnfni uradniki. Tako državni tožilce kakor Pevčeva sta prijavila revizijo in priziv na stol sedmorice v Zagreb. Drobne novice Koledar Četrtek 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij, škof: Nicefor. Petek, 31. decembra: Silvester, pape«; Mela- nija. Novi grahovi + V Gorici je dne 24. decembra umrla gospa Marija S i m t i č , mati odvetnika dr. Teofila Sim-čiča in gospe Anice dr. Kraljeve. Blagi pokojnlci, ki je mnogo dobrega storila revežem, večni pokoj 1 Žalujočim naše sožalje! — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Frenz-Josetova« grenk-a voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zažeheno odprtje in s tem trajno polaj-šanje Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. Keg po min. «00. pol. In nar. idr. 9-br. 15.485, 25. V. 86. — »Novino«, katoliško glasilo Slov. Krajine, stopajo v 25. leto. Novine so budile narodno zavest, katoliška načela, prestale boljševiško vlado in imajo največ zaslug pri priključitvi Slov. krajine k ostali Sloveniji. Pa tudi še sedaj vršijo isto vlogo med dobrim prekmurskim narodom, zlasti med izseljenci, ki jih je nad 30000. Nikdar se >Novine< niso vsiljevale prebivalstvu izven Slov. krajine. Sedaj pa, ko stopajo v 25. leto, res zaslužijo, da jih jKHlpremo z naročanjem. Cena na posamezni naslov je 30 din; če naročijo vsaj štirje na skupni naslov, pa 24 din letno. »Novine« izhajajo v Crensovcih v Prekmurju. Uvodni članek za prvo številko 1938 je napisal knezoškof lavantinski prevzv. g. dr. Ivan Jožef Tomažič, kateri pošilja obenem 6voj nadpastirski blagoslov vsem sotrud-nikom, naročnikom in bralcem z željo, da bi se »Novine« v Slov. krajini in izven nje čim bolj razširile! — Polovična voznina na železnici za obisk razstave bratov Šubicev traja do vključno 8. jan. — Udeleženci skupnega potovanja v Budimpešto se bodo lahko udeležili [>oleg vseh prireditev 34 medn Evharističnega kongresa tudi slavnosti ob 900 letnici smrti I. ogrskega kralja Sv. Štefana, raznih izletov, predstav, iger, razstav, sprevodov itd. itd. Zahtevajte brezplačna pojasnila še danes od Tujsko-prometne sekcije Kluba Espe-rantistov, Ljubljana, Dvorakova ulica 8. grada, iz Vinkovcev 565 in 706 din, a iz SI. Broda 545 in 675 din. Detajlne informacije in prospekti v biljetarnieah »Putnika«, kjer se sprejemajo prijave do 2. januarja. — V Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine od 29. t. m. je objavljen »Pravilnik o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje«, dalje »Izpremembe in dofiolnitve v izvršilni odredbi k uredbi o organizaciji, učnem načrtu, strokovni izobrazbi učiteljev in uporabljanju učnih knjig na strokovnih nadaljevalnih šolah« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-1938 v občini Sveti Vid v logaškem okraju«. — Zaprtje vpliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je DARMOL. — Ogl. reg. S. Br. 15244/13. VII. 1936. Dijaško podporno društvo »Dijaško podftorno društvo* v Ljubljani želi vsem svojim dobrotnikom srečno in blagoslovljeno novo leto. Obenem pa se v imenu vseh pod-pirancev najiskreneje zahvaljujemo gg. duhovnikom, gg. starešinom ter vsem ostalim dobrotnikom: iskren Bog plačaj! Prosimo vas pa, da nam tudi v bodoče večkrat priskočite na pomoč. Se posebej pa velja ta prošnja vsem tistim, ki se našim prošnjam doslej še niso odzvali: pošljite nam kako malenkost! Zavedajte se, da boste na ta način največ koristili slovenskemu narodu in katoliški veri, saj prav tu rabimo mnogo odločnih in delavnih ljudi. Slovenski katoliški akademiki vam bodo za vsak, tudi najmanjši dar iz srca hvaležni. Odbor. Dobrepo*ie V needljo, dne 26. t. m., je bilo pri nas nenavadno elavlje. V nabito polni dvorani Prosvetnega društva je g. dekan Skubic izročil g. župniku Mrkunu dekret o imenovanju za duhovnega svetnika, takoj nato pa je g. šolski nadzornik Peterlin kot zastopnik okrajnega načelnika izročil novemu gospodu duhovnemu svetniku red sv. Save III. raz, reda. Po govorih, v katerih so bile naštete velike zasluge odlikovanca in po čestitkah vseh uglednih mož se ie zakoličilo slavlje z uprizoritvijo igre »Sveti trije kralji«. mmmm mm silvestrovanje v vseh prostorih mmk matica Preti polnožlo 1937 Jean Harfcw lin tfoberž Tayicr v velefilinu, šlagerkomediji ONfl JE MOJA Najnovejši žurnal, barvasti film »Vesele noči« itd. Po polno?! 1938 Cez 15 točk velikomestnega varijetejskega programa! Smeh. pesem, dovtip, soloplesi, balet, glasba itd. Sodelujejo gg: Lubejeva, Peček, Bratina, Golovln, Dr. Švara, članice opernega baleta itd. Bogato založen bufetl Odprto do4 urezjutr. Tel. 21.24 Rezervirajte vstopnice I Začetek ob 21.30 uri Tel. 21-24 |&4>' vrtjft r - % < •-' — Smrtna nesreča mladega stražnika. V naši včerajšnji drugi izdaji smo poročali o tragični smrti mladega stražnika Alozija Kreseta, ki ga je v torek ob pol 11 zvečer na železniški progi blizu Zelene jame povozil ekspresni vlak. Policijska komisija je ugotovila, da je Alojzij Krese opravljal službo na progi. Krese je stal tik levega tira ter so je umaknil prihajajočemu mariborskemu vlaku, spregledal pa je. da se bliža tudi ekspresni vlak. Vlak je butnil Kreeela tako močno, da si je Krese zlomil vrat in dobil hudo poškodbo na glavi, Vlak je butnil Kreseta približno 10 m stran na nasip. Krese je bil takoj mrtev. Krese se je rodil 1. 1914 v Hrušovcu, občina Prečna pri Novem mestu. V policijsko službo je bil sprejet pred 6 meseci. Veljal je za vrlega fanta, v službi zelo vestnega, v živ-jjenju pa za resnega in treznega človeka. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Dr. Alojzij Odar: »Katekizem o katoliški akciji«. Ljubljana. 1937. Ta drobna knjižica podaja na 32 straneh v obliki vprašanj in kratkih odgovorov jasen pouk o Katoliški akciji. Zares katekizem! Katoliška akcija je danes najbolj aktualna zadeva katoliške cerkve. Svet se razkristjanjuje, pogreza v novo poganstvo, brezboštvo 6e med nami organizira, kuje, ovira, snuje fronte zoper Boga, duše in krščansko kulturo, napoveduje boj krščanstvu do popolnega uničenja. Katoliška akcija je znamenje, kateremu se nasprotuje. Zal, ne samo od poklicnih nasprotnikov! Mnogo we o njp ilehniira " ba ni vedno na višku! In vendar gre tu za Cerkev, nas vse, za pokristjanjenje vsega javnega življenja, za rešitev sveta pred katastrofo! Na delo zovejo katoličana preteča znamenja časa, klic sv. očeta, lastna vest, na delo v katoliški akciji, ki najbolj ustreza novim potrebam sedanjega časa in katero morajo smatrati vemiki za dolžnost krščanskega živlienja. »Sodelovati s hierarhijo pri obrambi verskih resnic, nravnih načel, cerkve, družine, je za vernike velika milost«, piše Pij XI. brazilskim škofom. Nihče nas, kateri smatra Kristusovo stvar tudi za svojo stvar, ne bo mogel iti mimo te knjižice. V njej bo našel točno opredelitev Katoliške akcije, da sodeluje pri njej in zakaj se katoliška akcija ne more nadomestiti z drugimi verskimi in katoliškimi društvi. Knjižica govori tudi o razlikah med KA In društvi ter o pomenu cerkvenih društev z ozirom na Katoliško akcijo. Precej obširno se peča z zgraditvijo KA v Sloveniji. Na koncu govori še o »Molitveni pomoči« ter navaja nekatere značilne izjave sv. očeta o Katoliški akciji. Knjižica se dobiva pri upravi lista »Mi mladi delavci«, Ljubljana, Pred Škofijo 1-1. (A. S.) — Budimpešta, slikovito glavno mesto ogrsko dežele nas vabi. Posebno svečanega sprejema bo deležen naš bogalo okrašeni posebni vlak. Prijavite se takoj k našemu skupnemu potovanju, ki ga priredimo od 25. do 30. maja. 1938. Cena nizka. Plačilo v obrokih. Pojasnila brezplačno daje Tuj-sko-prometni odsek Kluba Esperantistov, Ljubljana, Dvorakova ulica 8. _ Popularen zimskošportni izlet na Kanzelhohe. Za pravoslavne božične praznike organizira »Putnik' zelo ceneno skupinsko potovanje na sloveče smučarske terene Koroške na KanzelhShe. Izletniki odj>otujejo iz Belgrada v sredo 5. januarja Od Beljaka se odpeljejo z avtokarijem do žične zeleznice. ki jih odpelje na višino 1500 m. Na Kanzelhohe prebijejo udeleženci tega izleta polne tri dni. Povtaiek v Belurad v ponedeljek 10. januarja zjutraj Cena aranžmaua z vožnjo v tretjem razredu 625 din, a v drugem razredu 795 din, iz Bel- IJubliana dne 30. decembra 1937. tiitdališfce Drama. Četrtek, 30. decembra: »Svedrovci I (I1 ric-Frac)«. Red Četrtek. Petek, 31. decembra i ob 21: »Matura«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Sobota, 1 .januarja ob 15: »širnkovi«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ob 20: >Bela bolezen«. Izven. Cene od 20 din uavzdol. Nedelja, 2. januarja ob 15: »Peterčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izven Cene od 20 din navzdol. Ob 20: »S ved rovi (Fric-Frac)«. Izven Cene od 20 din navzdol. Opero. Četrtek, 30. decembra: Zaprto Petek, 31. decembra ob 21: »Pri belem konjičku«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Sobota, I. januarja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20: »La Boheme«. Izven. Gostuje g. Anton Drmota, član dunajske Drž. opere. Cene od 30 din navzdol. Nedelja, 2. januarja ob 15: »Traviata«. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungjonac. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20 »Pri treh mladenkah«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Zimsko perilo, Karničnik, nebotičnik. Prireditve in zabave Katoliško prosvetno društvo v Spodnji Šiški priredi v vseh prostorih restavracije »Reininghaus« Silvestrovanje. Na sporedu so: kupleti, burke, ame-rikanska ženitev, petje, godba. — Začetek ob 8. Vstopnina 3 din. Peterčkove poslednje sanje zaigrajo v soboto, 1. januarja 19"W oratorijanci z Rakovnika v dvorani banovinskega zavoda na Selu (nasproti karmeličank). Začetek ob petih popoldne. Med odmori štiridejanske igre sodeluje oomača godba z Rakovnika Vstopnice se dobijo na dan predstave v zavodu na Selu. Hrvatsko kultnrno društvo »Napredak« podružnica r Ljubljani, bo imelo dne 29. januarja 1938 v dvorani Kazine svojo letno prireditev z umetniško izbranim propramom. Predavanja Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana-Vič priredi drevi ob 7 v šoli na Viču strokovno predavanje o škropljenju sadnega drevja. Govori predsednik SVD v. sadj. nadzornik g. H u m e k. Prosvetno društvo Sv. Krištof: drevi ob osmih bo predavanje o Mariji v zarji slave. — Ravnatelj Zor. Salerijanska prosveta na Kodeljevem priredi drevi ob 8. v društvenem lokalu v Mladinskem domu prosvetni večer, na katerem predava g. A. Farkaš o temi »Verski nazori najprimitivnejših narodov«. Sestanki Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek na katerega vabi vse člane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šclenburgova ul. 7. 1 Razstava bratov Šubicev se bliža svojemu zaključku, statistika vstopnin pa dokazuje, da si mnogi, mnogi te umetniške prireditve še niso ogledali. — Razstava bo odprta nepreklicno do 9. januarja in Nar. galerija pričakuje močnejšega obiska preko novoletnih praznikov. — V nedeljo, 2. januarja bo imel vodstvo ob 11. g. I. Zorman. 1 Krščanskim staršem trnovske fare. Drevi ob 8. bo v društvenem domu roditeljski sestanek, katerega sklicujejo kat. organizacije v Trnovem; na sestanku se bo razpravljalo o vzgoji naše mladine. — Vse krščanske zavedne starše vabimo, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. 1 Silvestrov večer frančiškanske prosvete v petek 31. decembra ob 8 zvečer z veselim, pestrim in bogatim nepretrganim sporedom do ene pojx>lnoči bo v okusno dekorirani frančiškanski dvorani pri |>ogrnjenih mizah. Sedeži na balkonu. Vodstvo režije: Milan Skrhinšek. Godba, šaljiva pošta, dobra pijača in jedača (specialiteta »slonov golaž«). Vstopnina za osebo 10 din, za člane z legitimacijami 8 din. — Opozarjamo večje družbe, da si rezervirajo mize najkasneje do 30 decembra v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer je tudi predprodaja vstopnic. Teleton 43-63. 1 Rndiofonskn oddajno postaja priredi v petek 31. decembra silvestrovanje v unionski dvorani v Ljubljani. Sodelujejo: Radijski orke- kinoMATICA k v \TE' ster. Bojan Adamič s svojimi solisti, člana zagrebške opere gg. Jože Gostič in Marjan Rus, solistka gdč. Sonja Tvančič, gdč. Vali Smerko- ljeva, Jožek iin Ježek itd. Začetek ob 21.30, konec ob 1. Rezervirajte si pravočasno vstopnice pri blagajni kina »Union«. PrHden §flw€§*r®v wecer prirediva svojim cenjenim gostom y resftivraclll grM Hotela UN90RI brez vstopnine. Igra izvrsten satonshl orkester. Želeča cenj. gostom in prijateljem prav srefno tn zadovoljno novo leto 1930 se toplo priporočava. Kali in Pero Sterk 1 Ponovno opozarjamo na veselo silvestrovanje v vseh prostorih Elitnega kina »Matice«, na varietejski program članov ljubljanske opere, drame in baleta, na smeli, pesem, dovtip, 6olo-plese, balet itd. Za vse je preskrbljeno, tudi za vstopnice, ki jih pravočasno rezervirajte in dvignite, da ne bo zamude in zamere. 1 Velikodušen dar. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je darovala društvu »Dobrodelnost« za Vajeniški dom 1000 din. Za ta dar se društvo iskreno zahvaljuje. 1 Za 550 din plačljivih v mesečnih obrokih po 110 din, se lahko udeležite 6 dnevnega jiotovanja v Budimpešto. Upoštevana vožnja s posebnim brzo-vlakom, prevoz v hotele, prenočišče, zajtrk, kolektivni potni list, vizum in vodstvo, zahtevajte brezplačna pojasnila od Tujsko-prometne sekcije Kluba esperantistov, Ljubljana, DvoFakova ulica 8. 1 Na glasbeni šoli narodn. železn. glasb, društva »Sloga« v Ljubljani se prične redni pouk dne 3. januarja. I Združenje trgovcev v Ljubljani pioziva vse svoje ftlane, ki so prejeli plačilne naloge od mestnega trošarinskega urada za naknadno plačilo trošarine, da se takoj javijo v pisarni Združenja trgovcev. I Kličite za elektropopravila telefonsko Številko 34-21. Se prifioroča Havliček Franc, samo Sv. Petra cesta 5. Javljamo cenj. občinstvu, da točimo sedaj izvrstno kavo „Express" v stroju najmodernejšega tipa. Slaščičarna in kavarna PETRIČEK. 1 Spremembe posesti. Tovarna M. Fischl's Sohne v Pragi je prodala industrijcu Francu Heinricharju, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13 parcelo št. 458/9 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 904 kvadratne metre za 191.300 din. Cena za kvadratni meter je bila 251 din. Ga. Elvina Preissova in gdč. Edila Preissova, stanujoči na Tyrševi cesti št. 43, sta prodali nedl. Ivani in nedl. Ljudmili Kane, iz Mengša, pare. et. 51/66 vrt k. o. kapucinsko predmestje v izmeri 151 kvadratnih metrov za 136.000 din. Na Tyrševi cesti .št. 25 stanujoča Marija Kobilica je kupila od posestnika Janeza Zirovnika, Dimičeva št. 2, zemljišče vi. št. 643 k. o. Peter-sko predmestje I. del s hišo in njivo v skupni površini 906 kvadratnih metrov za 142.413 din. 1 Vojaška zglasitov. V svrho vpisa v pripadajoče vojaške sezname se morajo najkasneje do konca meseca januarja zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. v Ljubljano pristojni ali v Ljubljani stanujoči: a) mladeniči, rojeni 1918. leta, ki pridejo sjiomladi k naboru; b) mladeniči, rojeni 1920. leta, ki stopijo z novim letom v vojaško dolžnost; c) obvezniki do 50. leta starosti, ki so sicer odslužili svoj rok, pa se zdaj ne čutijo več sjx>sobne za vojaško službo; č) vsi moški od 18. do 50. leta starosti, ki stalno prebivajo v Ljubljani, pa sedanjega svojega stanovanja še niso javili vojaškemu uradu. iz svile crepe de chine — marocainc — saten — jaquard — georgete, so elegantne in pri nas še prav! posebno poceni BII&T& VLAJ, Wo»ova ulica 5 1 Aretirani mladi zmiltavci. Zanimivo druž-bico mladih železniških latov je prijela te dni ljubljanska policija. Ti tatovi, jx> večini 14 do 16 letni fantje iz sredine mesta, eo kar na debelo vlam-ljali in kradli jx> železniških vagonih. Največ so kradli železje, bodisi staro železje, ki je bilo naloženo za prevoz v vagone, pa tudi razne sestavne dele. vijake, kljuke, -ploh vse. kar jim je prišlo pod roko. To železje so tatinski fantiči nostli k raznim trgovcem na prodaj Povpraševanje po starem železju je zadnje čase zelo veliko in zato je umevno, da je fantičem cvetela njihova tatinska obrt. Toda fantalini eo se naveličali vlamljati v prazne vagone ter so pričeli vlamljati tudi v take, kjer je biio naloženo drugo hlaco kot špecerija, manufak-tura itd. To blago so jx>tem prodajali ali pa sami ujKirabili Pri tem delu so 6e seznanili z neko tatinsko tolpo odraslih, ld je prav tako vlamljala v v.-:L*' f I slari lalovi so nilaile fantiče še učili novih trikov, kako se bolj uspešno krade. Policija je fantiče že vse izsledila, sedaj pa išče še toljvo odraslih tatov. I Za 811 dni vredno jopico — 3 me9cce. Po velikem torkovem procesu o manipulacijah pri M. P. Z., je bil včerajšnji dan miren in v dvorani št. 79 so se vrstili samo tatovi in uzmoviči. Naval Danes nepreklicno zadnjikrat! Llllan fflanveu tn Wll!u »irgel v krasnem velefilmu plesa, glasbe in ljubezni Fanny Elssleir Najnovejši žurnal. Romantika divjega zapada i. t d. | Predstave ob 16., 1915 in 2115 ur v dvorano pa je bil zaradi mraza velikanski. Neki bivši natakar Ivan Z. je hodil po ljubljanskih trgovinah z nabiralno j>olo, proseč trgovce podpore, ker je zaradi krize propadel kot lesni trgovec, nesrečen je bil v daljnjem svojem življenju in sedaj je popolnoma uničen. Trgovci so se ga usmilili in mu dajali večje podpore. V trgovini Kos, kamor je prišel po podfioro, pa je kmetici Juntezovi ukradel 80 din vredno jopico. Ivan Z. je bil pred malim senatom obsojen zaradi tatvine na 3 mesece strogega zapora. Maribor m Silvestrovanje »Maribora« v Bančni dvorani. m Ena največjih humanitarnih nstanov v Mariboru je gotovo stanica za socialno skrb rekon- valescentnih delavcev. Zaradi uvidevnosti delodajalcev in delavcev se mesečni dohodki te ustanove gibljejo med 6 in 7 tisoč dinarji, prav tako visoki pa so tudi izdatki. Sedaj ob sklepu 6tarega leta se ustanova vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. m f Karel Pavšio. V včerajšnjem »Slovencu« smo na kratko poročali o tragični nagli smrti, ki je zadela profosa policijskih zajjorov v Mariboru g. Karla Pavšiča. V bolnišnici je podlegel nevarni notranji jjoškodbi. S pokojnikom lega v prerani grob mož blagega, plemenitega značaja, kakor jih je malo. Spoštovali ga niso samo njegovi predstojniki in tovariši ter mnogoštevilni prijatelji, temveč tudi oni reveži, s katerimi je imel po svoji službeni dolžnosti v policijskih zaporih opravka. Pokojnik zapušča soprogo in šest večinoma nepreskrbljenih otrok. Pogreb se vrši danes v' četrtek popoldne ob 3 iz mrtvašnice na Pobrežju. Naj jx>-čiva v miru, težko prizadetim svojcem naše iskreno in globoko sožalje! m Sestanek salezijanskih sotrndnikov se bo vršil v soboto dne 1. januarja ob 3 popoldne v stolnem župnišču. Vsi sotrudniki in sotrudnice iz Maribora in okolice vljudno vabljeni! m Restavracija in kavama »Orel«. Izborem Silvestrov menu, izbrana vina. Silvestrovanje v zgornjih iu spodnjih prostorih. m Kakšno bodo posledice zvišanja een mleku. iz uradniških krogov smo prejeli: Najavlja se nam zvišanja cen mleku. Sliši se, da bi se naj te cene dvignile na 3 din za liter. Za uradniške in delavske družine v mestu bo to zvišanje hud udarec. Posledica bo, da bodo morale omejiti porabo mleka. Dobavljalci mleka ne bodo imeli od zvišanja nobene koristi. Kvečjemu oni veleposestniki iz mestne okolice, ki si redijo po 30 in več krav-mle-karic ter zalagajo z mlekom bolnišnice, šole in druge podobne zavode. V teh zavodih seveda ne bo mogoče omejiti porabe mleka, pa bodo veleposestniki z zvišanjem profitirali, vsi ostali — mali kmetje in viničarji, ki nosijo mleko po litru posameznim strankam, pa bodo še morda izgubili. Ni čuda, če prihaja pobuda za zvišanje cen mleku iz krogov velejjosestnikov. K temu je stvar še taka, da je večina teh veleposestev v nemških rokah in se bo z zvišanjem cen okoristila nemška mestna gosjjoda kot lastnica velei>osestev. Vsa propaganda za zvišanje porabe mleka, ki se je prejšnje čase vršila v mestu na pobudo okoliških kmetovalcev, bo zopet ubita, če se bodo cene zvišale. Zato naj bi dobro premislili to stvar oni, ki pripravljajo tako zvišanje cen, ki bo najbolj udarilo najrevnejše sloje v mestu. m Restavracija in kavarna Orel. Izboren Silvestrov menu — pojedina humrov, langustov, fo-gošev in šilov. Silvestrovanje v zgornjih in spodnjih prostorih. Po polnoči odojček, svinjska glava, kisla in golaževa juha. m Pohorske postojanke so Se sedaj prenapolnjene. Ze leta ni bilo tako sijajne zime na Pohorju med prazniki, kakor je letošnja. Zato pa je tudi naval na pohorske postojanke sedaj nenavaden. Ze sedaj so vse najHjlnjene, za Silvestra in novoletni praznik pa bo naval še večji. Po dolgih letih bo prinesla zima Pohorcem koristi tudi od zimskega šjiorta. m Za spomenik blagopokojnemu kraljn Aleksandru v Mariboru je darovala Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici 1000 din. Spomeniški odbor se zavodu za lepi prispevek javno zahvaljuje. m SSK Maraton. Drevi ob 8 sestanek vseh smučarjev in smučark v klubski pisarni zaradi izleta, ki bo 1. ali 2. januarja na Pohorje. m Popis davčnih zavezancev. Občinska oblastva morajo vsako leto v januarju izvršiti popis vseh davčnih obvezancev. Mestno poglavarstvo poziva vse lastnike in upravitelje hiš, da točno popišejo na podlagi posebnih pol, ki jih prejmejo od mestnega poglavarstva, imenoma vse v svojih hišah stanujoče osebe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročen, ločen ali vdovljen) in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1938. Popisne pole se morajo izpolniti v teku treh dni ter imeti pripravljene, da pride j>o nje zato določeni občinski organ. Gledališče Četrtek, 30. decembra ob 20: »Cvrček za pečjo«. Za igralski pokojninski sklad. — Petek, 81. decembra, ob 21: »Rdeči nageljni«. Silvestrska predstava. — Sobota, 1. januarja, ob 15: »Cvrček za pečjo«; ob 20: »Pod to goro zeleno«. — Nedelja, 2. januarja, ob 35: »Pod to goro zeleno«; ob 20: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Novo leto v mariborskem gledališču. Uprizori se: v petek kot Silvestrova predstava s tremi nagradami letos prvič Rasbergerjeva opereta »Rdeči nageljni«. Na novega leta dan popoldne tudi mladini primerna božična pravljica »Cvrček za pečjo«, zvečer pa letošnji šlager »Pod to goro zeleno«, ki se — predvsem za okoličane — ponovi t nedeljo popoldne, zvečer pa je ponovitev operete »Rdečih nageljnov« pri znižanih cenah! Vsak obiskovalec Silvestra v gledališču dobi v vstopnici še številko za nagradno žrebanje. _ Silvestrov prašiček, zajček in goskica v gledališč« se izžreba kot zaključek letošnjega leta ob priliki Silvestrove operetne predstave. Jesenice Kino »Krekov dom« predvaja za Novo leto dvojni kinematografski sjiored: »Plešem za tebec (Eleatior Povvell) in »Cigansko dekle« — vesela ojiereta (Oliver Ilardy in Stan Laurel). — Predstave: četrtek. 30. dec. .ob 8 zvečer; sobota, 1. januarja, ob pol 3 in 8 zv.; nedelja, 2. jan., ob pol 3 iu 8 zvečer. Avtarkija vetja denar Italija je danes poleg Nemčije ona država, ki si najbolj prizadeva ustvariti si kolikor mogoče avtarkično gospodarstvo. V ta namen pa so potrebna tudi znatna sredstva, katere daje predvsem država. Tako je bila pred nedavnim zvišana glavnica družbe Azienda Minerali Metallici Italiani, ki je v rokah države in skrbi za izkoriščanje rud v Italiji, od 20 na 50 milj. lir. Nadalje je bila zvišana državna podpora družbi za leto 1937—1938 in naslednji dve leti od 1 na 3 milj. lir letno. Leta 1935 je bila ustanovljena družba Azienda Carboni Italiani (kratica Acai) za izkoriščanje italijanskih premogovnikov z glavnico 50 milj. lir, na koncu leta 1936 je bila glavnica zvišana na Curih. Belgrad 10, Pariz 1468.5, London 21.61.75 Newyovk 1132.625, Bruselj 73.39, Milan 22.76, Amsterdam 240.575, Berlin 174.30, Dunaj , 80.40 (81.60), Stockholm 111.425, Oslo 108.625, Ko-76 milj., letos na 100, v letu 1938 pa bo zvišana , penhagen 96.50, Praga 15.10, Varšava 84.90, Budim- _ _ _ < 11A ___212 12 M r\ miima InlrAHinnn iv iiomACf Atl Ti I l.' O , i a/ ir Al. 1 Ar . ..! *. _ .1 1 r A D 1 _ ___* 1 _ na 160 milj. lir. Druga izkorišča premogovnike na Sardiniji in v Istri. Glavnica je v rokah države ter družb, ki so od države odvisne. Nadalje je italijanski sladkorni kartel, katerega kontrolira država, zvišal cene sladkorju za 45 centesimov in znaša odslej najnižja cena za sladkor slabše vrste 6.55 lir za lig. Povečanje cen je motivirano s tem, da je treba dali premije za povečano kulturo sladkorne pese. Sladkorne pese bo Italija potrebovala za to ve5, ker si hoče napraviti znatne zaloge sladkorja, pa tudi potrebuje peso za izdelovanje špirita. Nova cena sladkorja bo veljala do 30. septembra 1939. Sforaje naših Mitingov Po poročilu Narodne banke je bilo stanje kli-ringov dne 22. decembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. decembra 1937): Aktivni kliringi: Italija stari kliring 32.511.688 (— 1.297.063) lir, novi kliring 45.608.986 (+2.396.647) lir, Nemčija 13.561.819 (+ 822.660), Poljska 15.982.768 (+ 191.415) din. Turčija 8.579.656 (— 193.482) din, Španija 2.760.008 (neizpremenje-no) pezet. Pasivni kliringi: Belgija 5.072.143 (+147.824) belg, Bolgarija 490.734 (—4.927.128) din. Madžarska 13.808.894 (+ 3.098.273) din, Rumunija 30.907.754 (2.775.982) din, Francija 11.518.457 (+2.159.392) frankov, Češkoslovaška 136.176.326 (— 14,679.757) kron in Švica 2.177.873 (+ 18.182) frankov. Znatnejše izpremembe izkazuje italijanski novi kliring, kjer je naš aktivni saldo zopet narastel za 2.4 milij. lir na 45.6 milij. lir, tudi nemški kliring izkazuje povečanje aktivnega salda za 0.8 milij. mark. Naši pasivni kliringi izkazujejo znatno zmanjšanje našega dolga Bolgariji in Češkoslovaški, dočim je naše klirinško dolgo-vanje Madžarski, Rumuniji in Franciji naraslo. Izvoz pnranov v Anglijo. Za božične praznike smo iz naše države izvozili v Anglijo 155 vagonov puranov, kar pomeni v primeri z letom 1936 nazadovanje za skoraj 50 odst. Občinska hranilnica v Krškem. Občinska hranilnica v Krškem je bila ustanovljena leta 1900 ter je bila za gospodarstvo svojega okoliša velikega pomena, ker je s cenenim kreditom skrbela za dajanje posojil. Poslovni zastoj leta 1931 tudi tej hranilnici ni prizanesel, pa tudi vlagatelji so bili zaradi tega zelo prizadeti. Toda že v letu 1930 je nastopil preokret, saj je računski zaključek pokazal za to leto že lep napredek. Še večji pa je napredek v tekočem letu, ko vloge stalno naraščajo od meseca do meseca. Nove vloge, ki so vedno na razpolago vlagateljem obrestuje hranilnica po 4%, vezane pa po 4.5%. Nadalje se je upravi hranilnice posrečilo realizirati razne terjatve, poskrbeti za mobilizacijo rezervnih sredstev. Tako se hranilnica zopet vrača v normalno stanje. Konknr« je razglašen o imovini Frana Okorna, posestnika, kovača in osebno jamčečega družabnika tt. »Liv«, kovinsko-industrijske koman-ditne družbe, Št. Vid nad Ljubljano, stanujoč v Rašici. Hkrati je razglašen konkurz nad koman-ditno družbo »Liv« v Št. Vidu nad Ljubljano. Konkurzni sodnik dr. Sašelj Josip, sodnik okrož. sodišča v Ljubljani. Konkurzni upravnik dr. Fr. Schley, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov odpade. Prijava terjatev do 31. januarja 1938, ugotovitveni narok 7. februarja prih. 1. ob 9. Belgrajski velesejem. Iz belgrajskega Vremena posnemamo, da je predaval dr. Stevan Po-povič, tajnik Industrijske zbornice iz Belgrada v Srbskem kulturnem klubu o belgrajskem velesej-mu in dejal, da je obiskalo prvi belgrajski velesejem 189.998 oseb z vstopnicami, kar je dalo v blagajno 1,907.443 din dohodka. Računajo, da je 100.000 ljudi obiskalo velesejem brezplačno. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vidmarja Alojza, trgovca v Selnici ob Dravi, narok za sklepanje poravnave 7. februarja, oglasiti se je do 31. januarja 1938. Odnrava konkitrra: Zabret Tvan in sinova, družba* z o. z. v Bobovku pri Kranju (sklenjena prisilna poravnava). Zavrnjen predlog za razglasitev konkurza. Zavrnjen je predlog za razglasitev konkurza o imovini Vrlinšek Angele, bivše trgovke v Celju, ker ni kritja za stroške postopanja. Potrjena poravnava izven konkurza: Dragar Ferdinand, trgovec z mešanim blagom v Hrastniku za 40% v 10 mesečnih obrokih. Vpisi v trgovinski register: Kregar Anton, trgovina z električnimi in mehaničnimi potrebščinami, Kamnik, Glavni trg, semenišče (družbenim černak Marija in Omahen Melanija), Industrijsko in trgovsko d. d, Belgrad, podružnica Ljubljana) družba ustanovljena 1924, glavnica 0.5 milj. din, upravni svet: Karel v. Hinke, dr. Feliks Hauer, Sava Z. Prvulovič in dr. Pavel Suver, obratni predmet: zgradba, ustanavljanje industrij itd.), Cajnko Vinko, trgovina z lesom itd., Slovenj Gradec, Kregar Andrej, strojno mizarstvo in zaloga pohištva, Vižmarje 59. Likvidacija: Jugopol-izvozna-uvozna trgovska družba z o. z. v Celju, likvidator: dr. Engelhardt Niko. Ii trgovinskega registra. Pri družbi Peter Kozina & Ko., Ljubljana se vzpostavi na podlagi sklepa apelaeijskega sodišča, potrjenega po Stolu sedmorice prejšnje stanje in sta upravnika zopet dr. Ažman Josip in dr. Karel Kuhelj. — Pri Kranjski industrijski družbi so novi prokuristi: Klein Emil, glavni knjigovodja. Zwetko Josip, kontrolor in inž. Petrovčič Srečko. — Iz upravnega sveta Strojnih tovaren in livaren je izbrisan Zdenko Knez. — Upravnik mestnih podjetij v Mariboru je Stabej Jožef, mestni svetnik, namestnik pa Henrik Sabothy, član mestnega in upravnega odbora. — Vpisan je pri Ljudevit Mart, tovarna lakov d. d. v Ljubljani prokurist dr. \Vitt Reinhold. Nova delniška družba. V Belgradu je na novo osnovana delniška družba Volta za trgovino s filmi. Glavnica znaša 1 milij., od katere je že vplačano pol milijona din. Ustanovitelji «o: M. Di-mitrijevič, Moser Bruno, dr. I. Moser, Drag. Triš-njak in A. Pistič, vsi iz Zemuna. Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Kmetijska zadruga, r. z. z o. z v Kočevju (tudi z nemško firmo). Gradba proge Kiiršnmlija-Priština. V predlogu proračuna prometnega ministrstva — oddelka za gradbo železnic za 1938—1939 je določenih 54.1 milj. din za gradbo proge Priština-Kuršum-lija. Mednarodni Imrani indeks ie znašal dne 25. decembra 64.9 (18. decembra 64.4) in je bil na posameznih borzah naslednji: Berlin 46.2 (46.1), London 69.6 (69.6), Pariš 5i.9 (54.0). Bruselj 45.7 (46.2), Amsterdam 62.3 (60.2). Stockholm 26.8 (26.5), Curih 63.0 (62.1), Dunaj 57.3 (56.6), Praga 87.5 (85.2), Milan 128.9 (120.3), Newyork 75.0 (75.3). Nemčija varčuje z železom. Da bi si prihranili porabo železa, so v Nemčiji začeli izdelovati take sodčke za pivo, pri katerih ne bo treba železnih obročev, ampak bodo obroči lahko iz posebno trdih vrst lesa. Ameriška avtomobilska prod-ikcija je cenjena za 1937 na 4.70 (1936 4.47) milj. voz. Prvi primer parkljevke in slinavke so dobili te dni v Češkoslovaški, domnevajo pa, da je bolezen prinesel neki kroSnjar. pešla 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, HeLsingfors 9.65, Buenos-Aires 126.75. Vrednostni papirji Ljubljana; 7% invest. pos. 97.25 den., agr. 54 do 55.50, vojna škoda promptna 423—425, begluške obvez. 79—80, 4% sev, agr. 51—53, $% Bler. pos. 91—94, 7% Blor. pos. 84.25—85, 7% pos. DHB 99 denar, Trboveljska 220—225. Zagreb. Držuvni papirji: 7% invest. pos. 96.50 den., agr. 54.50 den., begi. obvez. 79 den., Uaim. agr. 77* den., 4% sev. agr. 54.50 den., 8% Bler. pos. 93 den., 7% Bler. pos. 84.25 den., 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 88 den. — Delnice: Nar. banka 7500 den., Priv. agr. banka 210—214, Trboveljska 200—220, Gutmann 50.50—52, Tovarna sladkorja Bečkerek 650 bi., Osj. sladk. tov. 165 do 166, Osješka livarna 160—190, Dubrovačka 410 den., Jadranska plovba 410 den., Oceani« 600 den. Belgrad. Državni papirji; Voj. škoda promptna 423—423.75 (427.50) za konec marca 422.50--123.50, begi, obvez. 79.50—80, dalm. agr. 78 den., 7% Bler. pos. 84—85. — Delnice; 7500 den, (7500), Priv. agr. banka 215 den. Dunaj. Špekulacija je tudi danes radi neugodnih vesti iz Newyocka nadaljevala z nadaljnjimi oddajami papirjem, izpremembe v tečajih pa niso bile znatne. V kulisi je večina tečajev popustila, le Elin je narastel, izpremembe pa so bUe majhne razen pri Siemens-Schuckertu in SemperHu. Tudi v Za-gradi so skoraj vsi papirji malo popustili, v znatnejši meri nekatere rudarske, papirne in bančne delnice. Zaključni tečaji: Don a vsk os a vsk o j a d r a nsk e obveznice 58.10, avstrijske stavbne srečke 18,38. Delnice: Creditanstalt-Bankverein 272, Narodna banka 161.50, Graz-Koflach 18.60, Steg 24.67, Siemens- Schuckert 124, Steweag 27.50, Magneisit 81, Trboveljska 23.02, Alpine 39.05, Berg-Hiitten 542, Rima Murany 67.90, Steyr-Daimler-Puch 215, Ley-lcam 61, Semperit 78, Žitni trg Novi Sad. Otrobi: bč. srem. banat. juta vreče 92—95, bč. juta vreče, ladja 97—99. Tendenca mirna. Protmet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov Živinski sejem v Kranju dne 27. decembra. Na sejem je bilo prignanih 30 volov, 20 krav, t bik, 1 tele, 53 svinj in 45 prašičev. Prodanih je pa bilo 15 volov, 4 krave, 1 bik, 1 tele, 18 svinj in 37 prašičev, V inozemstvo ni bilo prodano nobene živine. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kranju dne 27. decembra. Voli 1. vrste 6 din, II. virste 5.50 dinarjev, III. vnste 5 din; telice I. vrste 6 din. II. vrste 5.50 din, III. vrste 5 din; krave I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din; teleta I. vrste 7—8din za kilogram. Prašiči Speharjri 8.25 do 8.50 dinarjev; prašiči pršutarji 7 din za kilogram. Pujski 7 do 8 tednov stari 100 do 130 din komad. Goveje meso I. vrste, prednji del 10, zadnji del 12 din kg, II. vrste prednji del 8, zadnji del 12 din kg; III. vnste prednji del 7, zadnji del 9 din kg. Svinjina 16 dinarjev, suha slanina cd 20 do 24 din, »vinjaka mast 19 din kilogram. Čisti med 22 do 26 din kg. Neoprana volna 22—24 din, oprana volna 32—36 dinarjev kilogram. Goveje surove kože 10 do 13 din kilogram; telečje 13 do 16 din; svinjske 8 do 10 dinarjev za kilogram. — Pšenica 225 do 250 din za 100 kg; ječmen 225 d'n, rž 220 din, oves 190 dinarjev, koruza 140 din, fižol 250 din, krompir 75 dinarjev, lucerna 1950 din, seno 75 din, slama 50 dinarjev za 100 kilogramov. Jabolka 1. vrate 500 dinarjev za 100 kg, II. vrste 400 din, III. vnste 250 dinarjev. Češplje, suhe, I. vrste 1000 din, II. vnste 1100 din, III. vrste 1200 din. — Pšcnična moka od 350 do 400 din za 100 kg; koruzna moka 200 din, ržena mi»ka 300 din, ajdova moka 400 din, koruzni zdrob 225 din. Mariborski sejem 28. decembra. Prignanih ]'• bilo 5 konj, 8 bikov, 57 volov, 281 krav in 13 telet; skupaj 364 komodov. Cene na sejmu »o bile sledeče: debeli voli (1 kg žive teže) 5—5.50 din, pol-debeli voli 4—4.50 din, plemenski voli 3.75—4.50 dinarja, biki za klanje 3.50—4.50, klavne krave, debele 4—4.75, plemenske krave 3.40—3.90 din, krave za klobasarje 2.15—3.40, molzne krave 2.70 do 3.75, breje krave 3.10—3.70, mlada živina 4.50 do 5.50, teleta 5—7 din rn kg žive teže. Prodanih je bilo 162 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vnste 10—13 din, II. vrste 8—10 din; meso od bikov, krav in telic 6—12 din, telečje meso L vrste 10—12 din, II. vrste 8—10 din, svinjsko sveže meso 10—14 din za kilogram. Božič ljubljanskih reveže v Borza Dne 29. decembra Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.54 do 8.64, v Zagrebu na 8.485—8.585, v Belgradu na 8,458—8.558. Grški boni so beležili v Zagrebu 26.73—27.43, v Belgradu 26.65—27.35. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10, v Zagrebu so nadalje beležili za sredo januarja 13.95—14.15, za konec januarja 13.96 do 14.16, za sredo februarja 14.01—14.21, 2a konec februarja 14.025—14.225, za konec marca 14.00 do 14.20, za konec maja 14.025—14.225. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,432.428 din, v Belgradu 2,487.050 dinarjev. V efektih Zagreb ne izkazuje nobenega prometa, Belgrad pa 309.800 din. Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold..........2398.41—2413.01 Berlin 100 mark............1736.03—1749.91 Bruselj 100 belg............731.35— 736.42 Curih 100 frankov............996.45—1003.52 London 1 funt.......215.16— 217.21 Newyork 100 dolarjev .... 4279.75—4316.07 Pariz 100 frankov............146.10— 147.63 Praga 100 kron..............151.33— 152.43 Tret 100 lir................226.04— 229.12 Nekaj dni pred prazniki so zastopniki raznih dobrodelnih društev in ustanov pregledovali spise 7, imeni onih bednih družin, ki bi jih bilo treba obdarovati za božične praznike. Tudi na magistratu so imeli zastopniki dobrodelnih društev, mestnega socialnega urada in drugih ustanov slično sejo. Že na teh sejah so prišle na dan prav zanimive stvari in razkriti so bili nekateri poklicni izrabljevalci javne dobrodelnosti. Ti ljudje prosjačijo, čeprav največkrat niti nujno potrebni niso, pri vseh društvih te ali one barve in pri vseh ustanovah, če se jim posrečijo prošnje, trpe zaradi njih resnični reveži, taki, ki so res potrebni podpore. Na drugi strani pa so zastopniki posameznih društev odkrili prav strašne primere revščine. Celo odborniki dobrodelnih društev, ki poznajo revščino, niso mogli verjeti, da so v Ljubljani možne take razmere, toda žalostna resnica se jim je odkrila pri njihovih obiskih. Nekje na severu Ljubljane živi družina. Oče je brez dela, mati za silo zasluži sem in tja kak dinar kot postrežnica, doma pa je kar 7 otrok, bosih in napol nagih ter seveda lačnih. Vseh 9 članov te družine živi v eni sami kletni sobi, ki je kuhinja, pralnica, shramba in stranišče hkrati, če imajo kai jesti, je ta soba tudi jedilnica. Toda jesti je v tej sobi kaj malokrat prilika. Postelje v šobi ni nobene. Otroci spijo kar na golih tleh, prav tako starši. Le nekaj cunj jim služi za zglavje. Tla pa niso morda lesena ali kamnitna, temveč ilovnata. Otroci čez dan bosi capljajo po sneženih cestah in ob obrežju Save ter pobirajo les in koščke premoga, ki jih izgubi sem in tja kak voznik, ob Savi pa trgajo vrbovje tn dračje. V svojem »stanovanju« si potem zakurijo kar sredi kletne sobe ogenj na tleh, ker štedilnika nimajo. Seveda je klet takoj polna dima in v tem dimu družina zaspi, ker je še srečna, da ima vsaj nekoliko gor-ko. Da pa se družina ne zaduši, je poskrbljeno r, izvrstno ventilacijo pri oknu. Ta klet namreč nima na oknih nobenih šip. Te družine so so letos usmilili vrli šempetrski bojevniki ter ji za božič poklonili lep kup živil. Vsaj za božič ni bila ta družina lačna! Toda koliko je takih družin še v Ljubljani I Na jugu Ljubljane živi starica. Nikogar nima na svetu. Mož je že davno umrl, pokojnine nima nobene, otroka nobenega. Beračiti jo je sram. Živi od male podpore, ki jo ji daje mestni socialni urad. Tik pred božičnimi prazniki jo je zadel najhujši udarec. Pri sebi je imela namreč malo re-jenko, ki se je je oklenila z vso ljubeznijo. Skromni košček kruha, ki ga je imela sama, je delila i z malo deklico. Zadoščala ji je skromna rejnina. Toda prav pred božičnimi prazniki je prišla mati deklice ter ji odvzela otroka. V skromni sobici je bilo na božič še bolj mrtvo kakor sicer, kajti tam ni bilo nikoli zakurjeno, toda otroški smeh in jok je sobico tudi na svoj način ogreval. Za božič starka še tega ni imela. Nekdo izmed sosedov je o zapuščenosti starke obvestil društvo Rdeči križ in to ji je poslalo 50 kg premoga ter nekaj drv. Starki si je mogla sicer zakuriti, toda povedala je takoj, da se odpove premogu in drvam, samo če ji vrnejo njeno ljubljeno rejenko. Tukaj pa ne bi moglo nobeno društvo pomagati. Ko so prišli zastopniki mestnega socialnega nrada v delavsko kolonijo v mestnem logu, so vprašali tamkajšnje prebivalce, kaj si žele za božič. Nekdo je odgovoril odkritosrčno: »Kakšno suhljad bomo v mestnem logu že še našli, dn si bomo zakurili, nemara nnm bo socialni urad nakazal tudi kakšna živiln. edino kar si želimo je to, da ne bi bilo na lmžič ne dežja in ne g06tega snega. Kadar je dež ali gost sneg, naša papirnata streha namreč odpove in potem lije na nas!< Za letošnji božič je bila ta skromna želja kolonije v mestnem logu uslišana. To eo tri iličice, ki nazorno kažejo, kakšen je bil božič nekaterih ljubljanskih revežev. Odborniki Vincencijevih in Elizabetinih konferenc ter drugih humanih društev, ki so obiskovali revne družine sedaj pred prazniki, bi vedeli povedati še marsikaj drugega bridkega. Tisti pa, ki so ho-žičevali pri razkošnih mizah in ob sijaju lestencev, dvomimo, če so se spomnili s pristno človeško vnemo teh bednežev. Si. Peter pri No vem mesta Na tukajšnji ljudski šoli imamo od začetka tekočega šolskega leta eno učno moč manj kakor lani. Spričo tega dejstva najbolj trpi tako zvani razred za oddaljene otroke, ki šteje 122 učencev. Vse te poučuje en 6am učitelj, kar je očividno zanj pretežavno. Res je 6icer, da je teh 122 šolarjev porazdeljenih na dva oddelka, ker Obiskujejo šolo le vsak drugi dan. Če se pa pomisli, da je treba učence vsakega oddelka poučevati v dveh pododdelkih, ni od takega poučevanja ob tolikem številu pričakovati kaj prida uspeha. Naj bi storila potrebne korake prosvetna oblast, ki ji ta nedo6tatek na naši šoli ni neznani časopisje; Kulturni obzornik Dva portreta Zbirka »Moderne« v Narodni Galeriji je v zadnjem času pridobila po naročilu predsednika dr. VVitidischerja dve značilni deli naše portretne umetnosti in sicer: portret knezoškofa dr. G. Rozmana, delo Mateja Sternena, in portret monsignora V. Steske, delo B. J a k c a. Matej Sternen, zastopnik impresionistične smeri v naši umetnosti, je pojmoval svojo podobo čistvo v skladu s svojim dosedanjim delom. Upo-dobljenec, viden nekaj čez kolena, sedi na prestolu ki sc proti levi diagonalno poglablja v prostor Obraz je rahlo zasukan proti desni, roki počivata na prestolovili naslonjalih. Temeljna misel impresionista, da umetnik upodablja slikarski predmet tako kakor ga vidi in ne tako kakor o njem ve da je, je tu popolnoma očitna Slikarski predmet je pod vplivom svetlobe in atmosfere v slikarievih očeh razpadel na množico svetlih in temnih partij in ta vtis umetnik nato prenese na platno. Vse, obdelava obraza rok drape-rije, posebno pa ozadja, se podvrže temu slikar-levemu načinu upodabljanja. Kot pravemu impresionistu, ki pojmuje predmet le v njegovem^objektivnem svojstvu. so vsi deli predmeta enako važni zato ne skuša obrazu in rokam, ki so sicer okna človekove duše dati takega notranjega življenja ali dušeslovne oznake. Da. obraz se spričo slikovite obdelave telesa in ozadja nekako kar zgubi. O kaki figuralni kompoziciji, torej o kakem utesnievanju svobode slikarskega predmeta z ozirom na od umetnika določeno >proti naravno« pozo. že po Zgoraj povedanem ne more biti go- vora. Edino v barvni kompoziciji bi se dalo morda govoriti. Vijoličasti plašč, ki kakor slap pada z upodobljenčevih rani, jx> svojem barvnem svojstvu nekako zgosti rdeče vijoličasto maso telesa, ter na tak način predmet topeč se v svetlobi izolira v prostoru. Portret je Sternenu sijajno uspel. B. J a k a e je zastopnik mlajše generacije umetnikov in sicer one, ki je zrasla kot nekaka reakcija na impresionizem. Njegov portret nam zgovorno priča o velikem razvoju, ki ga je umetnik odkar je zapustil slikarsko akademijo dosegel. Upodobljenec, viden do kolen sedi na stolu s telesom in obrazom zasukan tričetrtinsko na desno. Levica mu počiva na naslonjalu, desnica pa z razprtimi prsti v naročju. Zanimivo je primerjati naš jiorlret z onim komponista Saeverun-da iz 1. 1922. O njem bi mogli reči, da je tipično ekspresionistična tvorba. Slikarju tu ni šlo toliko samo za zunanjo podobnost z modelom, kolikor zato, da upodobljenca duhovno označi. Tej težnji umetnikovi se podvali svetloba, ki je torej rekli bi nerealnega značaja, pomagalo umetniku za duhovno poživitev upodobljenega predmeta. Pri naši podobi moremo še vedno govoriti o duševni oznaki upodobljenca. Izraz, ki je položen v upodobljenčev obraz jasno priča o njegovem duševnem življenju. Vendar pa je med eno in drugo duhovno oznako razlika: pri prvi umetnik poleg neresnične svetlobe reducira obrazne poteze upodobljenca ter s pomočjo te »stilizacije« obraza doseže duhovni povdarek portretiranca. Pri drugi pa se tesno nasloni na model, obraz individualizira, svetloba pa je zadobila novo vlogo, namreč razkazovanje telesnosti določenega predmeta v prostoru. I Tudi kar se tiče figuralne kompozicije, jc med obema portretoma velika razlika. Tam po svetlobnem pasu obraza, oprsja, rok nakazana rahla kri- vulja, podobna oni gotskih ali baročnih kipov, tipična za umetnost, ki umetnostni predmet duhovno poživi; tu pa je notranja dinamika splahnela, kolikor je telo razgibano, se sklada lo s svojim naravnim organičnim ustrojem. Poglejmo dalje način obdelave telesa. Na portretu iz 1. 1922, telesne konture razpadajo pod vse poduhovljajočo svetlobo n. pr. roke, obraz, pri naši podobi pa je obris ostro izrisan, telo je mnogo bolj plastično, poglejmo n. pr. samo roke, ki so že kar ostro izrisane. Končno primerjajmo še odnos figure do prostora. Na mlajšem portretu ne gre za razkazovanje prostornosti, težišče portreta leži pač drugod, tu pa gre slikarju za čim večje razkazovanje prostornosti. Svetloba pada na glavo upodobljenca od zadaj, ter jo tako krepko odreže od ozadja, ozadje samo tam nevtralna ploskev, tu živ prostor: levo od glave upodobljenca temna senca, desno prehod v svetlejše tone. Pot, ki jo je Ja-kac 7. ozirom na te ugotovitve ubral, ga vodi v vode novega realizma. Mikuž Stane. * Reoitacijski večer čeških pisateljev v Ljubljani — Na povabilo Češkoslovaške-jugoslovnn. lige in Penkluba pridela v Ljubljano dne 10. januarja dva najodličnejša zastopnika sedanje češke književnosti, namreč pesnik Josef Hora in pisatelj Karel Nov^ ter bosta v dramskem gledališču priredila svoj recltacijaki večer. Pesnik Hora predstavlja višek današnje češke poezije ter ie velik prijatelj Slovencev in slovenske kulture. Zadnji čas se zanima zlasti za Zupančiča in njegove pesnitve. Karel Novy pa je pripovednik, sicer naturalistične šole, toda zavzema odlično mesto med sodobnimi češkimi pisatelji. Na recitacijskem večeru, ki sla ga v takem obsegu imela prod leti tudi v Buidmpešti, bosta recitirala svoje pesmi v češčini, toda pred tem jih bodo predstavili sloven- ski znalei češke literature. Prav tako bodo sledile peemi in odlomki iz del obeh pisateljev v slovenskem prevodu. Za zdaj samo naznanjamo večer, o katerem bomo še pisali in ki naj znova potrdi že pretrgane zveze med našo in češkoslovaško književnostjo. 'd. Srečko Kopore: Osnove vertikalnega sozvočja, I.-II. del. — Pri nas že dolgo pogrešamo domačih spisov in razprav o glasbeno teoretski stroki. Prav posebno pa to pogrešamo v sedanjosti, ko nudi sedanja glasba vedno več problemov, a za reševanje teh ne zadoščajo več glasbeno teoretske razprave in knjige preteklih dob, ker so pač zastarele. Se prav posebej pa pogreša naša glasbena javnost primerne, času od-govarjujoče glasbeno teoretske razjirave. Zato je prav razveseljivo dejstvo, da izide gori omenjena glasbeno-teoretski razprava od našega in za našo moderno glasbo se borečega skladatelja. Pojav, izdaja omenjene knjige bo za vso našo glasbo nesporno izrednega pomena. Celotno delo bo obsegal dva dela. Omenimo za danos le nekaj poglavij iz izvlečka: I. del bo obravnaval vertikal, sozvočja v smislu starejše konsonančne zakonitosti (terčna arhitektura, različni sistemi, teorija in jiraksa itd.); II. del bo obravnaval vertikal, sozvočja v smislu disonančne zakonitosti. Razširjena tonaliteta, kot središče celotnega vert. učinkova-nja. Teorija in praksa. Razširjena tonaliteta. Evropski razvoj harmonije. Sistematizacija zvočnih tipov. Prohajalni tipi. Tipizacija glasbene svetov-nosti (nacionalizem in indivldualizem). Številni notni primeri liodo vsebino razprave potrebno dopolnjevali. Primeri bodo tudi od naših skladateljev. Delo izide v začetku prihodnjega leta. Cona v prednaročilu je 100 din. Naročila je nasloviti izključno le na avtorja samega: Srečko Kopore, Resljeva e. 23- I., Ljubljana. 94 družin ima 944 otrok Kako Italija podpira število rojstev Kako bodo ljudje jedli leta 2000 Leta 1939 bodo v San Franciscu v Ameriki odprli veliko svetovno razstavo, za katero se že sedaj na vso inoe pripravljajo. Na tej razstavi bodo tudi kazali, kako bodo ljudje leta 2000 po Kristusovem rojstvu jedli in kako uživali hrano. V ta namen so znanstveniki že sedaj začeli potrebne poskuse, za sedaj — hvala Bogu — Ie na živalih Poskusi pa, ki jih sedaj znanstveniki delajo na živalih, vzbujajo seveda veliko pozornost. V posebni znanstveni dvorani namreč goje tako imenovane »lalioratorijske živali«, katerim dajo uživati samo umetno narejeno hrano. Ti poskusi naj dokažejo, da je mogoče živeti samo s tako kemično umetno narejeno hrano. Ko žival od-berejo za tak poskus, mora biti še tako mlada, da ui dotlej uživala še nobene druge hrane. Nato jo potem vse življenje bašejo s tistimi umetnimi tabletami in kroglicami. Teh kroglic pa dobiva žival vsak dan natančno enako, tako da je njena hrana vsak dan vedno enaka, bodisi po kakovosti, bodisi po količini. Kakor zatrjujejo učenjaki, ki vodijo to kemično živinorejo, bodo tako krmljene živali mnogo bolj zdrave in se bodo redile bolj kakor pa živali, ki so krmljene po starem naravnem načinu. To zatrjevanje učenjakov je sicer naravno, vendar bo prav, če počakamo uspehov. Učenjaki sicer najmanj ne dvomijo v resničnost svojih trditev in pravijo, da bo s takim krmljenjem dieta živalske prehrane mnogo bolj urejena, da je torej tako krmljenje ne le približno pravilno, marveč docela pravilno. S temi poskusi pa hočejo spoštovanja vredni učenjaki dokazati, da pride čas, ko bo mogoče tudi ljudi krmiti le s kroglicami in tabletami, pa bodo zdravi in močni, kakor doslej še nikoli na svetu ni bil nihče zdrav in popoln. Da pa se nihče ne bo zaradi tega že sedaj plašil, moramo povedati, da so učenjaki rekli, da bi bila taka Kemična hrana na človeka za sedaj vendarle še predraga. Zato take prehrane ne bo mogoče še uvesti, ker bi stroški bili preveliki. Sodijo pa in nas tolažijo, da bo leta 2000 svet že toliko napredoval, da bo takrat mogoče kemično hrano za ljudi izdelovati v takih množinah, da bo stvar .kar poceni. Pa ne le poceni, marveč tudi nad vse praktično in udobno bo, če boš za zajtrk pojedel eno kroglico, za kosilo eno, za večerjo zopet eno, pa si vse opravil. Pravijo, da bodo takrat taki časi, da bo taka prehrana nujna potreba. Takole razlagajo možje učenosti svoje načrte: če imaš ogljikovo kislino in vodo, kar oboje dobivaš iz rastlin, imaš že vse elemente svoje prehrane, razen mineralnih soli. Iz ogljikove kisline in vode lahko delaš sladkor, iz tega pa s pomočjo prirejenega dušika beljakovino. S pomočjo kemije boš iz sladkorja lahko dobil tudi potrebne masti. Mineralne soli pa boš dobival iz morske vode in iz drugih bližnjih vodnih virov, kjer izvira voda s takimi lastnostmi Kaj neki liodo k temu rekli tisti učenjaki, ki so iznašli vitamine, brez katerih je človeška in tudi živalska prehrana manj vredna in celo nezdrava. Kaj bodo rekli kmetje, ki ne bodo nikomur več mogli prodajati svojih pridelkov Sploh pa, saj pride.kov niti ne bo moglo biti, ker — oprostite — ne bo več gnoja, da bi z njim mogel kmet zemljo gnojiti. Torej je ta zadeva vendarle taka, da iz nje nič ne bo. Že leto dni brez dežja V nekaterih provincah južnoameriške republike Argentina že leto dni ni deževalo. V teh krajih je seveda silna suša in tudi žeja. Vode so mnogokje že docela usahnile. Tem krajem torej preti smrt od žeje. Zato je vlada sklenila, da te kraje preskrbi z vodo. Posebni vlaki bodo namreč vozili svežo vodo v te kraje, da jo bodo imeli vsaj ljudje in živina. Ko so prvi vlaki pripeljali vodo, so prebivalci takrat prvič po dolgih mesecih pokusili zopet svežo pitno vodo, ker so poprej morali piti le še vodo iz mlakuž, ki pa je Dila nezdrava in vsa gorka. Na letališču v New Jerseju v Ameriki je pred kratkim iznajditelj Američan B. P. Joyce razkazoval nov letalski top, ki je montiran na letalu. Na sliki vidimo iznajditelja z njegovim topom na letalu Avtomat, ki računa, zvončklja in fotografira Na glavni železniški postaji v švedskem glavnem mestu Stockholmu so pred kratkim postavili avtomat, ki samostojno prodaja peronske karte. Ta stroj je nekaj tako čudnega, da bi se ga človek skoraj kmalu začel bati. Peronska karta v Stockholmu velja 10 cerov. Za to ceno produja avtomat peronske karte. Če pa si vrgel v avtomat debelejši denar, bo avtomat vedno natančno prav dal nazaj. Arseeno mu je, ali si vrgel vanj novec za 50 cerov ali za eno švedsko krono, vedno bo dal dovolj drobiža nazaj. — Tisti mož, ki jc iznašel ta avtomat, je izjavil, da lahko svoj avtomat naravna na denar vsakršne veljave. Pravi, da niti ni treba, da bi bil denar take veljave, ko računamo drobiž z de-cimalknmi, marveč je denar lahko tudi druge vrste, kakor ga na primer imajo v Angliji. Avtomat bo vse prav zaračunal in prav vrnil. Toda ta sposobnost še ni vsa prednost tega avtomata So ljudje, ki radi v avtomate mečejo gumbe ali pa ponarejen denar. Marsikak naš avtomat je tako malo zbrihtan, da tak »denar« sprejme in zanj da tudi blago Toda švedski avtomat je drugega kova tič. Le poskusi naj kdo. da bi vanj vrgel še tako dobro ponarejen novec, pa bo doživel nekaj čudnega. Kakor hitro se avtomat »zave«, da je vanj padlo nekaj, kar je ponarejeno, se takoj oglasi v njem električni zvonec, ki začne neusmiljeno zvoniti ter alarmira vso okolico, ki je tako opozorjena, da je ta in ta hotel železniško upravo goljufati. So tudi ljudje, ne le pri nas, ki bi radi takle avtomat, ki je v njem vedno dovolj drobiža, oropali in ga na svoj račun izpraznili. Tudi taiki delajo račune brez krčmarja pri tem avtomatu. Vlomilec pride k avtomatu in ga začne obdelovati. Avtomat pa-za čuda molči in ne da glasu od sebe. Zločinec je prepričan, da se mu je poskus obnesel in ves vesel odnese plen, ki ga je nabral v avtomatu. Toda, zaman ves trud. Avtomat ima v sebi fotografsko napravo. Kadarkoli se kak nepoklicanec začne dotikati avtomata, se na vseh straneh sprožijo fotografski aparati v njem. ki od vseli strani fotografirajo tistega, ki se ukvarja z avtomatom. Zločinec misli že, da je na varnem, medtem pa ima že polocija v rokah njegovo sliko. Sedaj ga je kaj lahko prijeti. Pravijo, da za sedaj ta avtomat nima drugih rednosti kakor so naštete. Vendar je že teli astnosti dovolj, da se človek spoštljivo prikloni iznajditelju, ki je iznašel stroj, ki je zanesljiv kakor vsak blagajnik in vsaka straža. PE Plug miru so dali delati Američani in Angleži, ko so obhajali 100 letnico, odkar je bila ustanov« I jena svobodna Amerika. Ko so Angleži z Američani leta 1872 sklenili potem trajen mir. že skoraj tO« let po končani vojni, so dali iz orožja narediti mirovni plug, ki je še dandanes shranjen v ženevskem muzeju. V Ženevi so namreč oboji sklenili tistega leta prijateljstvo. Na plugu pa se še pozna, da je v njem nekaj mečev Kakor znano, si Italija močno prizadeva, da bi število svojega prebivalstva povečala, zlasti pa se Italijani boje, da ne bi začelo število Italijanov padati. V tem oziru so se namreč že začeli kazati znaki te nove bolezni modernih narodov. Zato je Mussolini započe! veliko delo propagande za mnogo otrok v družinah Ta narodna akcija se je začela 15. aprila leta (926. Dne 25. decembra letos pa je Mussolini v Rimu sprejel 94 zakonskih dvojic, ki so imele od 15. aprila 1926 skupaj 756 otrok, torej največ izmed vseh drugih po 15. aprilu Ko je Mussolini stopil v dvorano palače Venezia, so ga navzočne zakonske dvojice burno pozdravile. Vsak zakonski par je posebej Mtissoliuiju predstavil vladni komisar za to narodno akcijo Bergamaschi. V Preklinjanje naj se prepove Poljski katoliški časopisni urad je započel velik boj zoper preklinjanje v poljskem narodu. Ta dopisni urad ki se e kraticami imenuje »KAPc, ima ozke stike s katoliškimi škofi na Poljskem, kateri so to prizadevanje odobrili. Članek naglaša, da je preklinjanje na Poljskem zelo razširjeno in da je vsekakor treba zoper to grdo razvado nekaj ukreniti. Članek pozivlje poljsko vlado, naj posnema zgled Italije, ki je pred kratkim prepovedala v Italiji vsako javno izrečeno kletev. Nekaj takega naj se ukrene tudi na Poljskem ter naj se vsako grdo preklinjanje kaznuje z denarno glolio, ker je to grd znak neotesanosti. Kaj bi neki rekli poljski časnikarski tovariši, ko bi prišli k nam, kjer bi videli, da Slovenci sicer nimamo kdo ve kako grdih kletvic, da pa si jih tako radi izposojamo od sosedov z vseh štirih vetrov matere zemlje. Te pa so mnoso grše, kakor so slovenske in poljske skupaj. * Zdivjani biki v Carigradu Anatolski živinorejec je poslal pred kratkim celo čredo svojih bivolov v carigrajsko klavnico. Ko eo živali prignali ob Bosporu v mesto Skutari, kjer je silen vrišč in ropot na ulicah, so ee živali začele plašiti Trije veliki bivoli so zdivjali docela ter se nazadnje pognali v mrzle valove. Morski tok je živali gnal naprej, dokler niso Čez kako uro priplavale na suho na evropskem bregu, tam, kjer stoji blizu nekdanja sultanova palača. Tukaj je zdivjana žival najprej naletela na staro žensko ter jo precej poškodovala, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Potem je žival divjala naprej po cari-grajskih ulicah, dokler policija ni poatrelila dveh zdivjancev. Tretji pa se je medtem sam umiril, nakar so ga ujeli in gnali v klavnico, kjer tli ušel svoii "?odi. Francove bele gorske čete stražijo Pireneje zoper sovražnika. Na sliki vidimo, kako hribovito je špansko ozemlje. Vidimo pa tudi, da ima general Franco dobro opremljene gorske čete svojem govoru je komisar Bergamaschi naglašal, da so ti zakonski pari še mladi in da število otrok s tem še ni izpolnjeno. Vendar pa imajo ti starši v resnici več otrok kakor je napovedano, ker med njimi niso všeti otroci, ki so se rodili pred narod, akcijo. Če prištejemo tudi te, dobimo, da ima teh 94 zakonskih parov 944 otrok in jih bo lahko še več. Nato je govoril sam Mussolini, ki je govoril o italijanskem imperiju, h kateremu naj pripomorejo starši z mnogo otroki. Le tako bo imperij Italije zagotovljen dolga stoletja. Nato je Mussolini razdelil zakoncem denarne podjiore in sicer je vsak zakonski par dobil po 5000 lir nagrade, dalje bo vsak zadnje rojeni otrok takoj ob rojstvu zavarovan za 1000 lir. Vrh tega bo vsak zakonski par v spomin ua ia trenutek dobil srebrno kolajno. 20. otrok Preprosta Rimljanka 4(2 let stara Helena La Vista je te dni na rimski ženski kliniki povila svojega 20. otroka. Ko je Mussolini zvedel za to 20. rojstvo v sicer revni družini, je takoj poslal ženski 3000 lir, obenem pa je velel rimskemu guvernerju, naj brezposelnemu očetu preskrbi službo, vsej družini pa zagotovi primerno stanovanje. ★ Slikarji med seboj. »Na vsej razstavi človek lahko gleda le tvojo sliko.« — »Hvala ti za priznanje, stari prijatelji« — »No seveda, ker je pred drugimi toka črneča, da človek niti zraven ne more.« Posojilo Komaj da je pastir dobro odhitel, se je že spet vrnil in sporočil, da pri zadnjih grajskih vratih čakajo Jud in Cedri-cove mule. Ko sta romar in Jud zasedla mule, je romar Gurthu podal roko. Ta pa je spoštljivo dvignil romarjevo roko k ustom in jo poljubil. Kmalu nato sta tujca izginila. Molče sta jezdila vštric, dokler nista pred seboj zagledala stolpov mesta Sheffielda. »Sedaj pa se bova morala ločiti, gospod,« je spregovoril Jud »Čeprav pa sem le reven in izmozgan Jud, vendar mislim, da bi vam mogel pomagati in postreči v zahvalo za vašo pomoč. Mislim namreč, da bi sedaj le vi najbolj po-trelvovali konja in dobro bojno opravo « Romar jo Izaka debelo pogledal. »Prav si uganil, Izak. Pa sam dobro veš, da viteška oprava, ki bi jo res potreboval, velja celo premoženje.« Jud je naglo zakril zadovoljen smehljaj, ki se mu je prikradel na obra^, prijel pero in papir ter napisal nekai vrstic. »Pole pokažite »ogatemii Judu Kirjatu Najratnti v Lcicestru. Ta vam 1k> vse posodil, kar hi utegnili potrebovati pri turnirju v Ashhyju. Tisto ropotijo potem lahko vrnete. Ampak obljubili mi morate, da v turnirju ne boste preveč predrzni, čeprav vedite, do vam tega nisem rekel zaradi konja ali bojne oprave.« •Lepo se zahvaljujem za vaš dobri svet,« je smeje se odgovoril romar. Nato pa je okrenil ,-voir živinče na stransko pot ter po drusri strani odjezdil v me«* to Kako se obnašajo v cerkvi Ali spada graja v tem pogledu samo v cerkvene in nabožne liste? Bi že spadala, a kaj, ko pa tisti, ki se jih ta reč tiče, takih listov prav gotovo ne berejo preveč. Zato mislim, da naj bi katoliško dnevno časopisje tudi tej stvari posvetilo včasih nekaj vrst, ko že piše o sto drugih celo manj potrebnih. — Saj ne gre samo za stvar posameznika; gre za občestvo vernikov, ki jim ne more biti vseeno, kako nekateri s svojim obnašanjem v cerkvi motijo druge. — V tem pogledu pa dandanes ni dežela nič boljša kot mesto. — A pri vsej hvali nekatere ženske niso nič boljše kakor moški. »Slovenec« je že letos dvakrat moral poročati, kako obžalovanja vredno »kulturo« kažejo gotovi »inteligenti« v cerkvi, ko sta taka dva v neki ljubljanski cerkvi ob različnih dneh — prižgala cigareti. — Kako naj človeku v takem primeru ne zavre kri?! Ne moreš pa vedeti, kaj bi napravilo tako inteligentno tele (in — tele — gens), ako bi ga opozoril na 6krunjenje svetega kraja in če bi ne bilo potem pohujšanje še večje. — Nekaj čisto navadnega je — in seveda silno nespodobnega, da mladi, a odrasli fantje s česanjem v cerkvi popravljajo svoje frizure. Prav tisto pa delajo mestne frajlice, ki s šundrom odpirajo in zapirajo svoje ročne torbice z ogledali in se opazujejo, kako jim stoje lasje ter jih popravljajo, zraven pa gledajo, če imajo dovolj na debelo nakacane ustnice in pobarvane obrvi. — Nekatere povrh vsega še smrde po raznih mažah in parfumih, da ti poetane slabo, če jim prideš v bližino. — Bil sem priča, ko sta dve taki goski med sv. mašo razkazovali druga drugi pisma in razglednice glasno se razgovarjaje. — Seveda mlajši moški niso nič boljši, ki navadno pod korom zastavljajo pot v cerkev drugim, 6e dregajo in sujejo med seboj in druge, delajo opazke in kaj vem kaj vse še počno, samo ne ono, kar spada v cerkev: molijo ne. (Ce sploh pridejo notri in ne stoje zunaj.) Žalibog, da v tem pogled« ni dosti ali nič bolje na deželi kot v mestih. Mnogokrat je videti zjutraj, komaj da so cerkve odprte, kako prileze od kdo ve kod prihuljena postava, se usede tako bolj zadaj v cerkveno klop in zasmrči, da se potrese klop. Ne drzni se, da bi ga opozoril e prebujenjem, 6e ne želiš, da te ne »nadere«. — Ni verjetno, da bi bil tak človek kak brezdomec, ki nima kje prenočiti, ko ti pa že na dvanajst korakov 6mrdi alkohol iz njega. Koliko jih je — ne morem za to, če rečem, da predvsem žensk, — ki imajo svoja shajališča zelo rade v cerkvi ter se ondi razgovarjajo ne samo z jeziki, marveč s celimi glavami in rokami, kakor da so v slaščičarni. — No, in kaj porečete k temu: pes v cerkvi?! — Ni to slučaj, da tu pa tam res uide takle četveronožec tudi skozi cerkvena vrata. Toda včasih se zdi, kakor da bi bil pes le pametnejši od tistega, ki ga vodi s seboj in ki ga privede s seboj celo v cerkev. Videl sem moškega, ki mu je sedel njegov pinč poleg njega v cerkveni klopi; videl 6em žensko, ki je privedla v cerkev psa; videl sem, kako je bingljal kužek pri oltarju, kjer se je darovala sv. maša! — Ali se to spodobi? — Neštetokrat je bilo že pisano v naših listih, zlasti v »Bogoljubu« in »Domoljubu«, kako se obnašajo v cerkvah naši izletniki, ako sploh še gredo v cerkev zavoljo kaj drugega nego zavoljo Sestanka, ker je pozimi v cerkvi vseeno nekoliko Jopieje kakor zunaj. Pa še tole bi vendar rad in nekje pač povedal. Zakaj namreč ženske tako rade rinejo med tpo!>k^- bodisi v cerkvene klopi ali k obhnjilni mi-jtij celo med daritvijo sv. maše na oltarne stopnice k ministrantu? Kaj porečete dalje k temule: Mati — elegantna dama pride v cerkev vsa odeta v drago kožuhovino z že odraslim fantalinorn, ki obdrži na glavi pokrivalo. Poklekne 6eveda ne, malo kinkne; križ naredi tako, da ni ničemur podobno. Nima pa niti toliko v glavi, da bi snela z glave pobu pokrivalo. No, res lepa mati in vzgoja! Lpsfcoppe i« Krškem Pokopali smo Nežo Spilar h Drnovega. S še živečim možem sta imela dva sinova, ki sta oba padla v svetovni vojni. Nepreviden kolesar je na božični dan podrl Ano Pacek iz Drnovega, ko je šla v Leskovec k sv. maši. Žena se je tako poškodovala, da so jo morali prepeljati v krško bolnišnico. Njeno stanje je resno. Fantovski odsek se dobro vadi. Še to zimo bodo fantje pokazali na odru, kaj znajo. Goric pri Bledu Vlneencijeva konferenca v Gorjah je priredila prav lepo božičnioo, na kateri je bilo obdarovanih 60 revnih otrok z obleko ali obutvijo Otroci so v veselem razpoloženju zapeli več božičnih pesmic in tako pokazali svojo hvaležnost tej lepi dobrodelni organizaciji in vsem, ki se pri njej udejstvu-jejo. Vincencijeva konferenca v Gorjah obstoja komaj dobro leto in vendar je to že drugo obdarovanje revežev, katerih je tudi v naši fari dosti. Poleg številnih članov, ki radi prispevajo svojo članarino, je prispevala tudi občina lep znesek, pa tudi Rdeči križ v Gorjah je oddal svoj prebitek Vincencijevi konferenci. Celie c Kino »Metropol«. Danes >Dnma z Malake« (Ludwig Diehl, Khte Gold). c Kulturno-prosvetni odsek prostovoljne gasilske čete v Gaberju bo uprizoril v nedeljo, dne 2. januarja 1938, ob 4 popoldne v Narodnem domu burko v treh dejanjih »Poslednji mož«. Pred igro samo pa bodo igrali še predigro »Kakršen gospod, tak sluga«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi! c Kaj je 7. avtomatom na celjski postaji? Na celjskem kolodvoru stoji ob steui avtomat za peronske karte, ki pa je že dalj časa neuporab-Ijiv. Za celjski kolodvor je avtomat vsekakor nujno potreben, ker prihaja na postajo vsak dan toliko ljudi, ki se morajo prerivati v gneči pred blagajno, ki je navadno oblegana. Zadovoljni pa bodo tudi blaga jniki, katerim bi se delo precej olujšalo, če bi avtomat r edino funkcioniral, ne pa, da je samo v okras celjski postaji. c Društvo apneničarjev v Pečovniku pn Celju priredi na Siti vest rovo v prostorih g. Franca Kolenca Silvestrov večer. Vabljeni! c številne nesreče. V torek popoldne je zgrabil stroj pri dehi za levo roko 29 letnega mesarskega pomočnika v Laškem Lapornika Antona in mu razmesaril prste. — V škofji vasi pri Celju je padel na poledeneli cesti 26 letni dninar. PrLšel je pod voz, kolo je šlo čez desno nogo m mu jo zlomilo. — Ko je 46 letni delavec pri regulaciji Savinje, Novak Anton, iz Braslovč dvignil težak kamen, se je prevzdignil in dobil hujše notranje poškodbe. — V Založah pri Polzeli je padel s peči eno leto star sinček Sotler Stanislav in »i pri padcu zlomil levo nogo. — 17 letni trgovski vajenec Vengust Štefan iz Celja si je 28. t. m. pri sekanju drv presekal dva prsta leve roke. — V Št. IIju pri Velenju je padel doma dveletni posestniški sin Zagradišniik Ciril in si z.lomil levo roko. Jugoslovanska kn|iqarna v Ljubljani — Breznik A.-Ramovš F.: Slovenski pravopis. Mala izdaja Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1. 1937. Str. 234, cena 26, vezan 40 din. V slovenskem pravopisu je zavladala v povojnih letih prava anarhija. Nokdanji Levčev pravopis je postal nekoliko zastarel ter smo nanj kar nekako pozabili, novega, avtoritativnega pu imeli nismo. Zato ni čudno, če je zavladalo v našem tisku, zlasti še dnevnemu, naravnost nevzdržno stanje. Celo šole so prihajale v vedno večjo zmedo in zadrege. Tem lieprilikain je končno 1.1935 odpomoglo Znanstveno društvo s pravopisom, ki sta ga priredili pač naši najmerodajnejši avtoriteti na tem poliu, prof. dr. A. Breznik in univ. dr. Fr. Ramovš. Navedeni pravopis je vzbudil sicer precej razpravljanj o tem predmelu, vendar ga je hočeš-nočeš priznalo vse, a letošnjo pomlad je izdala končno tudi banska uprava nad vse umesten ukrep ter ga kratko in malo predpisala tudi za vse šole in urade. S tem je postalo to vprašanje za dogledno bodočnost rešeno in nas vseh, ki imamo kakorkoli opraviti s pisanjem, dolžnost je, da 6e po njem ravnamo. Mi moramo biti zato ludi iskreno hvaležni Jugoslovanski knjigarni, ki nam je preskrbela ceneno in priročno izdajo odličnega tega pravopisa, ki bo dobrodošel prav vsakemu, zlasti pa še dijakom, učiteljem in uradništvu. Ta izdaja se le malo razlikuje od velike, izpuščeno je namreč le tisto, kar je za njegovo praktično uporabo bolj ali manj nepotrebno, zato je pa na drugi strani še nekoliko izčiščena. ker so upoštevane vse tehtne opombe kritike. Ker je razen tega še prva, velika izdaja ; tega pravopisa ie razprodana, je ta izdaja sploh ' nepogrešljiva za vsakega, ki ima opraviti s pisu-| njem. Priročna oblika, pregledna razporeditev ter | lep tisk in papir delata to, vsakemu neobhodno po-i trebno delo tudi na zunaj jako prikupno, a izredno I nizka cena omogoča nabavo vsakomur. Romani nastopijo drevi Drevi nastopi v tekmi z domačim klubom SK Ilirijo eno najrenoniirauejšib moštev Evrope in sicer TC Roman, prvak Romunije v hokeju. To moštvo je doseglo že mnogo uspehov proti najmočnejšim klubom v Evropi in je tudi letos doseglo že par uspehov. TC Roman se podaja na turnejo po sev. Evropi in se bo na poti ustavilo tudi v Ljubljani, da bo odigralo eno tekmo proti SK Iliriji. 0 moči današnjega nasprotnika nam ni treba mnogo govoriti, dovolj je, da povemo, da je to moštvo že večkrat nastopilo kot državna reprezentanca na svetovnih tekmah in vedno častno odrezalo. Senzacija današnje tekme pa bo nastop najpopularnejšega športnika Romunije princa Kan-takuzena, ki je eden najboljših hokej igralcev in ki je tudi vodja in kapetan svojega moštva in čigar fair in gentlemensko igro smo lahko videli pred štirimi leti, ko je to moštvo nastopilo v Ljubljani. Poleg njega bo pa nastopil tudi trener TC Roman po rodu Kanadčan, ki bo pokazal, kaj naj si predstavljamo pod kanadskim hokejem. Tako, da bodo obiskovalci gotovo prišli pri tej tekmi na svoj račun in bodo imeli res pravi športni užitek. SK Ilirija je med tem ostro trenirala, tako da se nahaja njeno moštvo že skoraj v polni formi. Ilirija bo postavila še močnejše moštvo kot proti zagrebški reprezentanci in bomo drevi res lahko videli najmočnejše moštvo, ki ga Ilirija ima in ki v tej postavi še sploh ni nastopilo. — Predvidoma bo Ilirija nastopila v tej postavi: Ri-har—Kačič, Pogačnik—Lombar, Žitnik, Gogala— Aljančič, Pavletič, Gregorič. Tudi zn obiskovalce je preskrbljeno, da ne l>odo stali na snegu in ledu, ampak bodo položeni suhi plohi, da jih ne bo zeblo. Začetek te zanimive tekme je točno ob 20 zvečer. O programu in delu Ju&oslov. zimsko športne zveze Naše časopisje je vsako leto že mnogo pred prvim snegom dokaj obširno pisalo o pripravah za zimo in o delu naše vrhovne zimsko-športne instance — Jugoslovanske zimsko-športne zveze v Ljubljani. Letos pa razen par kratkih obvestil nikakor ne pride v javnost program in poročilo o delu I zimsko-športne zveze. Toda ta molk ni znak ne-I delavnosti zveznega odbora in raznih njegovih odsekov, temveč le znak velikih skrbi, ki tarejo funkcionarje naše zveze. Po prebrodenju nekaterih početnih težav je : nova uprava pričela z energičnim delom že sredi . poletja. Izkušnje zadnjih let so nam pokazale, da smo v smuč&rstvu zelo napredovali in da smo se z i nekaterimi tekmovalci vrinili že v vrste najboljših 1 evropskih tekmovalcev. Naša udele-žba v zadnjih sezonah na mednarodnih tekmovanjih v inozemstvu nam je prinesla prav lepe rezultate. Na teh tekmovanjih so naši tekmovalci zelo veliko pridobili na rutini, ki je za dobrega internacionalnega tekmovalca neobhodno potrebna. Zal pa so nas ta tekmovanja v zadnjih letih finančno lako močno obremenila, da smo na škodo teh tekmovanj morali popustiti v domačih tekmovanjih. Stroški naših reprezentanc v tujini in tudi priprava tekmovalcev doma so zahtevali ogromna denarna sredstva, poleg tega pa ie bilo s temi ogromnimi stroški pomagano razvoju le zelo malemu številu tekmovalcev. Inozemski trenerji so bili mnogo pTedTagi, da bi vzgajali vse tekmovalce in ne le najboljših in tako smo morali prav resno pomisliti, če se ne bi ti ogromni izdatki dali kako koristneje porabiti. Lepi uspehi naših reprezentanc so bli predrago plačani in to predvsem za- radi toga, ker je bilo na razpolago premalo izbire med tekmovalci, ker je bilo premalo tekmovalcev deležnih sistematičnega zveznega treninga. Toda materiala je manjkalo čedalje bolj in zato je letos zveza zavzela edino pravilno stališče, da nekaj let preneha s številnimi eksp edicijam i v inozemstvo in da namesto tega dotični denar porabi za vzgojo mladine, za pripravo bodočih internacionalnih tekmovalcev, ker le v mladini lahko dobimo kandidate za bodoče državne smučarske reprezentance in le pravilno vzgojeni in trenirani tekmovalci nam bodo na bodočih tekmovanjih lahko prinašali še lepše uspehe, kot so nam iih že sedaj naši krepki in dobri fantje. Ko se ie osvojilo to načelo, sc je začel pripravljati tečaj za izvežbanjc domačih trenerjev, za katere bi prišli v poštev seveda v prvi vrsti naši dosedanji internacionalci, ki imajo žc veliko prakso. Taki domači, izvežbani trenerji bi šli nato po posameznih podzvezah in klubih, kjer bi vzgajali in trenirali mladino. V teh tečajih bi se nato vzgajalo zelo veliko število tekmovalcev, ki bi na domačih tekmah pokazali svoj napredek in iz tega razmeroma zelo velikega števila bi zveza nato lahko izbrala najboljše izmed njih, ki bi jih nato še poslala v specialni trening. In najboljši izmed najboljših bi bili naši bodoči internacionalci. Le tako sistematično vzgojeni, pripravljeni tekmovalci bi tvorili nato kader, iz katerega bi zveza izbirala svoje reprezentance. Do sedaj je bilo števflo dobro pripravljenih tekmovalcev zelo majhno in zato je zveza zadnja leta pri izbiri reprezentance imela zmeraj težko stališče, ker ni imela skoraj nobene izbire m je morala poslati v tujino vse, kar je le bilo in zato smo na uspehe še tem bolj lahko ponosni, ker smo iz majhnega števila kandidatov vendarle dobtii tako dobre tekmovalce. Kosacerl APZ v Maribora Akademski pevski zbor v Ljubljani, ki letos praznuje desetletnico svojega plodovitega in požrtvovalnega dela, je za svoj prvi decenij pripravil koncert, ki je bil v celoti nekakšen povprečen prerez vsega desesetletnega delovanja. Na sporedu so bila zastopana najodličnejša in najučinkovitejša, pa obenem za rast in ustvarjanje zbora najznačilnejša dela, kar jih je v času svojega obstoja obdelal in predstavil naši javnosti v kristalno čisti in umetniško dovršeni obliki. 0 koncertnem programu je »Slovenec« na tem mestu že obširneje poročal pred dnevi, ob priliki ljubljanskega koncerta. Isti program so naši priljubljeni pevci ponovili v soboto. 18. decembra, v veliki unionski dvorani v Mariboru. Zatorej bi se dodatno omejil v prvi vrsti na nekaj ugotovitev, ki se tičejo prav posebno koncerta APZ v Mariboru in ki so potrebne, da jih javno podčrtamo. Kdor nekoliko pozna razmere v Mariboru, ta dobro ve in čuti, kaj pomeni za mariborsko javno življenje tako odličen in eminentno slovenski koncertni nastop. Maribor mora biti naš severni obmejni branik in svetilnik slovenstva in narodne zavednosti. Tega se APZ prav dobro zaveda ves čas svojega obstoja. Saj je svoj krst proslavil s prvim koncertnim nastopom vprav v Mariboru leta 1927 in je v naslednjih letih ponovno rad pri-hitol semkaj s svojim vedno novim programom. Končno je tudi letos za svojo desetletnico priredil v Mariboru koncert slovenske umetne in narodne pesmi.. Koncertnih nastopov Akademskega pevskega zbora nikakor ne moremo uvrščali med druge redne glasbene prireditve v sezoni. Smatram, da je ne glede na vse glasbene in umetniške vrednote sleherni koncert APZ za Maribor tudi važen slovenski narodni dogodek in nič manj važen doprinos k manifestaciji slovenske kulturne moči na severni meji naše zemlje! Na žalost naj kar tu ugotovim, da se Mariborčani niso tega poslanstva zavedli in so dopustili, da so v sprednjih vrstah zevale žalostne prazne vrzeli! Tako manifestiramo mi za našo slovensko kulturo! Sleherni koncert APZ pomeni za Maribor tudi Svojevrsten mejnik v glasbenem življenju. APZ am je posrednik naše umetne pesmi vse do skladb najnovejšega datuma in obenem interpret najmodernejših de!, katerim ni kos noben np3 zbor dati muzikalno tako dovršeno umetniško obliko. V zastoju nuše vonulne reprotiukuvnosii je vsak nastop APZ našim zborom dramilo k vztrajnemu in sistematičnemu delu ter klic k resnemu umetniškemu ustvarjanju. Ne vem pa, če ni morda še va/.nejšu zasluga APZ njegova sistematična, hi rekel, vprav znanstvena gojitev naše narodne pesmi in. kjer v posameznih dobah odpovedo ohranjene celotne pesmi, odkrivanje značilne slovenske narodne motivike. Delovanje APZ, ki nam posreduje obdelave narodnih pesmi po naših najsposobnejših sodobnih glasbenikih, ki so z najfinejšo tenkočutnostjo prisluhnili melodiji našega nnroda, je nn glasbenem področju neprecenljivo bogat pris|>evek za bodoče delovanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki ji bo ena najsvetejših nalog te stroke, da bo rešila in zbrala naše glasbene narodne svetinje in tudi tu pokazala našo narodno značilnost in samobitnost. Delovanju APZ je v loj smeri kateri koli si bodi drug zbor resda težko kos. Vendar naj nam njegovo delo daje smernic za goiitev slovenske narodne pesmi v njeni originalni nepotvorjenosti. Kaj vse pač danes moramo poslušati na raznih pevskih nastopih kot »narodno pesem« in v kakšni obliki! Tudi v tem smislu so koncertni nastopi APZ neprecenljive vrednosti. Javnost dobiva vsaj pravi pojem in kriterij za presojo, kaj je res pristno naše, in pričenja spoznavati prave vrednote naše narodne pesmi Da je bilo vsestransko umetniško dovršeno petje APZ za slehernega poslušalca resnični umetniški užitek in v vrsti naših najrazličnejših tovrstnih prireditev pravcati oddih, menda ni potreba posebej dokazovati. Človek šotno strmi ob tem • niuziriran jut pevcev in ob ču'"vili sirne-stivni sili njihovega dirigenta, ki ga spontano sledijo v vseii potankostih. Učinkovala je vsaka pesem, druga bolj od druge. Sodim pa. da je bil n. pr. Kogojev Rekviem podan s tolikšno poglobljenostjo, da je količkaj pazljivo sodelujočega |>oslušalca moral prevzeti in mu seči do živega. Ce bi se le mirno grede dotaknil glasovnih potankosti, bi morul priznati, da so nekaj krat krenili iz glasovne cnovitosti prvi tenorji, nekoliko bolj tudi drugi tenorji. Sicer pn smo imeli v resnici priliko poslušati posamič in v glasovnih skupinah zlasti še za naše razmere neverjetno dovršene pevce s prav solističnimi odlikami. Za sklep še tole! Sveta dolžnost vseh mero-dajnih javnih činiteljev je, dn vsestransko, moralno in materialno podpro Akademski pevski zbor in mu čimprej omogočijo, dn poide reprezen tirat našo slovensko umetno in narodno pesen-preko mej naše države, za kar mu gre ncizpod bitna prednost in pravica! Bb. Toda ta stara praksa j« zahtevala remeduro, ki smo jo letos tem lažje izvedli, ker v bližini naš* drža v« ne bo nobenih večjih prireditev in smo tako lahko brez skrbi računali na to, da bomo dosedanje reprezentante lahko brez škode za naš ugled v tujini uporabili in zaposlili doma kot trenerje, da svojim naslednikom z nabranimi izkustvi pomagajo do boljših uspehov. Poleg tega trenerskega tečaja je še v programu tečaj za vodje mladinskih odsekov, katerih naloga ne bi bila vzgajati samo tekmovalce, temveč vso mladino in jo tako pravilno in športno vzgojeno pripraviti za tekmovalne tečaje, ki bi jih vodili zvezni trenerji, ki bi napravili izpit v trenerskem tečaju. Učni program v teh dveh tečajih je sestavljen z največjo skrbnostjo in se je polagala važnost na dobre praktike, ki bi se jih poleg tega s številnimi predavanji pripravilo za prave športne vzgojitelje, ki bi nam dali iz svojih tečajev nato državna reprezentante in tekmovalce sploh, na katere bi bili vsi lahko ponosni. V teh tečajih pripravljeni bodoči tekmovalci bi bili izborilo izvežbani, poleg tega pa bi bila tudi njihova športno-moralno-etična vzgoja čim popolnejša, dobili bi borce-viteze, ki bi sc znali boriti, ki bi svoje lepe uspehe znali doživeti brez vsakega pretiranega ponosa, brez ošabnosti, ki bi se zavedali, da to ni samo njihov osebni uspeh, temveč ie tudi uspeh njihove zveze, njihove države. Pravilno športno vzgojeni pa bi znali tudi z dosto-ianstvenostjo prenesti poraz, ki bi jih no potrl, temveč jim dal 6amo povod za nadaljnje borbe, ki bi se tudi iz porazov učili in ne samo iz zmag. Samih zmag se tudi ne da doseči, treba je biti pripravljen tudi na poraze, zato mora biti pripravljen, da tako zmago, kakor tudi poraz prenese • ponosom, mirno in a samozatajevanjem in oboje porabi za svoj nadaljnji razmah, za dosego še boli-ših uspehov. Poraz jih ne sme oslabiti in zaradi poraza ne smejo prenehati z borbo, tudi tedaj ne, če mu je mladina že dorastla, če ga je žc dohitela in celo prehitela. Spanje na lavorikah za šjvortnika ni preveč častno. Le tako bomo dobili pravilno pripravljene tekmovalce, ki bodo borbeni in tudi nadzorovani, da jim njihovo športno udcjslvovanje no bo nikdar škodovalo na zdravju, za kar je letos ravno zdravstveni odsek podvzel vse potrebne mere, da bo športno udejstvovanje vedno le v korist in nikdar v škodo. Poleg teh načrtov se je letos polagala večja važnost na domača tekmovanja in se je sklenilo poeebno izpopolniti strogo izvajanje vseh pravil in pravilnikov ter strog zdravstveni nadzor. Brez zdravniškega pregleda nastopanja na tekmah ne bomo dovoljevali. Z opustitvijo udeležbe v inozemstvu za par let bi se prihranil lep denar za domača tekmovanja in domače tekmovalce, denar bi bil mnogo bolje naložen v smotreni vzgoji bodočih reprezentantov in s poživitvijo domačih tekmovanj, ki so zadnja leta na žalost nazadovala, seveda deloma tudi po krivdi tetkih prilik, ki jih je prinesla s seboj gospodarska kriza. Uresničenje programa in načrtov zveze pa je bilo preprečeno zaradi iinančnih ueprilik. V novo sezono je šla sedanja uprava x enim tisočakom gotovine, malim zneskom terjatev in velikim zneskom dolgov. Športa brez dolga si že kar ne moremo predstavljati. Priprave za novo sezono eo zahtevale malo izdatkov, največje stroške |e uprava vsekakor imela z lokalom in administracijo, ki pri zveri ni ravno majhna. Vse skupaj se je gradilo na podlagi proračunskih postavk v državnem in banovinskem proračunu, od koder ie zveza vedno dobivala sredstva, četudi majhna in zelo kasno. Tudi letos on»o nanie računali in bila so nam tudi obljubljena. Čakali smo na nakazilo, pošiljali prošnje, izvrševali osebne intervencije in tudi že prejeli osebna zagotovila, da v najkrajšem času prejmemo denar — in zopet smo čakali na nakazilo. Treba je bilo točno vedeti za sredstva, ker smo angažirali s 1. novembrom znanega finskega trenerja g, Kuismo, ki jo bil določen za trening vseh tekmovalcev in za voditelja praktičnega dela trenerskega tečaja. Tudi za tečaje je bilo treba denarja. Ker pa ga le ni bilo in so bile potrebe vedno večje, smo jxmovivo intervenirali m takrat zvedeli, da je bilo tri četrtine za našo zvezo določene podpore v državnem proračunu že porablienih za druge stvari, poleg tega pa smo zvedeli tudi, da so krediti za tečaje, treninge Ln klube že tudi vsi izčrpani. Torej nam je ostala na razpolago le še ena četrtina, na katero sedai lahko računamo in čakamo — morda ravno tako, kakor smo računali in čakali na vse štiri četrtine podpore. Zato je moral tečaj za trenerje odpasti in se bo po možnosti izvedel konec sezone, če bo med tem obljuba postala tudi dejanje, ker imamo tudi za ta tečaj že obljubljen denar, Tečaj za vodje mladinskih odsekov smo morali razpisati samo za udeležence iz dravske banovine, ker za ta tečaj sedaj lahko pričakujemo podporo le še od dravske banovine. Seveda je predsedstvo Zveze proti oJcTnitvi podpore na pristojnih mestih ukrenilo vse potrebne korake, da »e vsaj ostanek reši i-n po možnosti dobi kako nadomestilo za okrnjeno vsoto. Če vsi ti koraki ne bodo imeli uspeha, potem je delo zveze za to sezone končano, tečaji bodo odpadli, izvrševalo se bo le najnujnejše administrativno delo in izvedla domača tekmovanja v skromnem obsegu. Delo zveze za najvažnejšo športno panogo bo počivalo in čakalo boljših časov in to v dobi, ko vse države sveta najizdatneje podpirajo in pospešujejo razvoj eniučarstva, ki je velike važnosti za narodno zdravje, za tujski promet in za narodno obrambo. Uradna vremenska poročila Tujsko prometnih iver v Sloveniji, JZSZ, SPU po stanju z dno 28. decembra 1837. Iluteie-Planica, 87« m: —15, jaono. mirno, prSift, 100 cm. Kranjska gora, MO m: —M, jatmo, vetrovno, barometer se dviga, pršift, 70 om. Pokljuka, 1300 m: —t, Jaano, li prtl-U n« 100 podlage. Bistrica Boh. jez.. 510 m: —10, pr#it, SO em. yrHi, 1501 m: pršič, lito cm. Ko ea na Zelenici, 1534 m: —IS, ia*uo, 15 pršKa na 280 trde podlage. Dom na Kofcah, im m: --»», Jamio. 16 eni pr*l6a na 100 trde podlag«. Mariborska /cofa, 10S0 m: —10. poohlaiieiio, never, 30 cm pršlia na 10 podla««. Pohorski dom, 10M m,- —10. pooblafemo, sever, 20 em pršiC-a na 40 podlage, Huika koča. 1119 m: —10, pooblafono. sever, -JO prSifta m. 40 podlage Lobnirn. 9.1,0 m. —poohlafnno, mirno, prfcič, 85 em. Sv. Trije kralji. 1191 m: —8, mirno, HO em prSifa na 60 podlage. SenJorjeV dom, 1521 m: —M. never. vl«ok« megla. M em prMPa na 70 podlage. Koča pod Kopo, 1377 m: —15, tever. visoka megla, 65 em pršiP« nn 70 podlage. Sv, Lovrenc na Pohorju, M3 m: —1, prSif, Sil om. Koča na Sirirekovcu, 1.1*0 m: —7, mirno. JO cm prSifa na podlagi. Koča nn Peci. 1K5t m: —7, ohlapno vetrovno, sre*. *_\VI. Iliinski vrelec., 5VI m: 9. oblačno, mirno, prflie. V, em. Dodatno po stanju z dne '.'H. decembra 193,. Kurc&ček. 8.3.3 m: —7, Ift c.m novega prftiea nn 10 pndlngo Kranj Silvestrovanje priredi Prosvetno društvo za svoje člane in prijatelje drevi v Ljudskem domu. Na odru bodo naši najboljši igralci in komiki skrbeli, da bomo novo leto pričakali veselo razpoloženi in tudi dobre kapljice in drugih dobrot ne bo manjkalo. Začetek ob 8. Komur je za dobro voljo, naj pride! Zagone O ukradeni poštni vreči, ki je zmanjkala tik pred prazniki ob priliki prevoza k večernemu vlaku na postajo, krožijo še danes najrazličnejše govorice, domneve in ugibanja. Z vrečo je namreč izginilo tudi 12.000 din ter vsa priporočena pošta omenjenega dne. Čujemo pa, da eo naši vrli orožniki tik pred razjasnitvijo navedene tatvine. Lilija Tri lepe božičnice. Tudi letos je ravnateljstvo litijske predilnice priredilo otrokom svojih uslužbencev in delavcev lepo božičnico. V nabito polni dvorani so matere in otroci pazljivo sledili prisrčni nastop obeh otroških vrtcev, ki imata gostoljubno streho na Stavbah. Nato so uslužbenci predilnice med otroke razdelili nad 500 zavitkov raznega blaga in drobnarij. Obdarovani so bili vsi otroci od 4. do 12. leta. Obdarovanju otrok sta prisostvovala oba ravnatelja gg. Donth in Gjaja, katerima gre v glavnem zasluga za ta lepi božičii dn. — Svojemu otroškemu vrtcu, ki je nastanjen v litijski ljudski šoli, je priredila lopo božičnico vrtnarica gdčna Pija Semen, ki je po Litiji nabir"' prostovoljne darove. Vsi otroci 60 bili skromno obdarovani. — Najprisrčnejša božičnica pa je bila na praznik sv. Štefana na ljudeki šoli ua Savi. Kar obstoj ljudska šola na Savi, to je 30 let, je to prav za prav bila prva prava božičnica, pri kateri eo bili obdarovani prav vsi učenci in učenke, 90 po številu. Učenke in učenci eo nastopili s skrbno izbranimi in lepo podanimi deklamacijami, božično simbolično ljubko vajo, 4 božičnimi pesmicami. Navzoče je pozdravila šolska upraviteljica gospodična Sakotnikova. V imenu občine ter 6taršev obdarovatiih otrok, ki so dobili razno blago za obleke, se je gdčni učiteljici prisrčno zahvalil župan Lebinger, ki je poudaril njeno 24 letno nesebično delovanje na ljudski šoli na Savi, ko je skrbela za pravilno vzgojo njej zaupanih otrok, ki jih je ne samo šolsko, ampak v strogo verskem duhu odgojila. Da jo ta božičnica res tako prisrčno domače izpadla, gre gdčni učiteljici glavna zasluga, ki je darovala vse pecivo iz svojih sredstev. Tudi n litijski šoli bo po Novem letu božičnica z obdarovanjem otrok. Radio Programi Radio Ljubljana $ Četrtek, 30. decembra: 12 Poskočni napevi, veseli odmevi! (plošče) — 12.45 Vreme, poročilo — 13 Cas, spo-red, obvestila — 13.20 Ve«el opoldanski koncert Kad. orkestra — 14.15 Vreme, borza — 18 Poster spored (Kad. orkester) — 18.4(1 Slovenščina za Stovonce (g. dr. Kud. Kolarift) — 1!» Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 13.50 Zabavni kotiček — 2U Večer lahko gl. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, g. Vilko Skok (eitre) iu plošče — 22 Cas, vreme, poročita, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Itadijski orkester). Petek, Jt. decembra: 12 Vsakemu nekaj ^plošče) -- 12.45 Vlome, poročila — lfl Cas, spored, obvestila — U.30 ln nekaj za vse (plošče) — 14.15 Vreme, borza — IS Zvon jen je — 18.05 Kadijsk Sramet — 18.25 Prono« iz franč. cerkve: Zuhvatna pesem — 18.35 Itadijski Sra-inol — 10 Cas, vreme, poročilo, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Plošče — 30 Valo Bratina: Mili gost, vesela igrica (igrajo člani Nar. gied. v I,jublj.) — •JO.45 Kmečki trio, vmesne speve poje gdč. fetefka Ko-renfanova s spremljev. Kmečkega tria — 21.30 Silvestrovanje ljubljauske radijske postaje v uniouski dvorani. Pisana vrsta veselih glasbenih, pevskih, šaljivih in plesnih točk. Sodelujejo: Radijski orkester, Bojan Adamič s svojimi solisti, člana zagrebške opere gg. J. Gostič in M. Rus, solistka gdč. Sonja Ivanflič, člana ljublj. Nar. gled. gdč. Vali Smerkoljeva in g. It. Fre-lih, Jožek in Ježek, kvartet sester Stritarjevih, Akademski pevski kvintet, MalenSkov trio, klown Zane in člani rad. igr. druž. Vodstvo inž. Ivan Perico v _ Konec ob 1. Orugl programi i Četrtek, 30. decembra: Belgrad: 20 Narodue pesmi, 30.30 Sinfonični koncert, 22.15 Violončelo — Zagreb: 20.15 Belgrad, 22.20 Kvartet — Budimpešta: 19.45 Orkestralni koncert. 21 Beethovnove klavirske sonate, 22.05 Koncert tramvajskih uslužbencev, 23.15 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Vokol. konccrt, 21 Bonellijevu igra »Trgo-vina sanj,, nato violina — Rim-Bari: 17.15 Plesna glasba, 21 Mascagnijeva lirična drama Prijatelj Fritz« — Praga: 19.35 Molierovn komedija Skopuh , 20.45 Češka filharmonija, 22.30 Klavirske sonate — Varšara: iO.OO Lahka glasba. 21 Skladbe za leto 1938, 22 Komorni kan-eort — Sofija: 20 Vokalni konccrt, 30.40 Narodne pesmi. 21.10 Operetna glasba, 22.40 Zabavna, plosna in lahka glasba — Berlin: 20 Operni in operetni koncert — Konipsberg: 20 Orkester iu zbor (družinski večer) -- Hamburg: 19.10 Voj. godba. 20.10 Igra, 21.10 Schn-bertova VII. sinfonija — Lipsko: 19.10 Vojaška godba, 20.10 Glasbeni pregled leta 1937 — Koln: 21 Mozartova klavirska sonata — Frankfurt: 21.15 Beethovnove operne uverture — Monakovo: 19.10 Franoosk operete — Strasbourg: 31.15 Kossiniiova opera »Seviljski brivec- — Bukarešta• 20.20 Mandoline, 30.55 Italijanske pesmi, 31.20 Sinfonični ciklus — Sottens: 20.30 Opereta Uči gospe Angot-. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka beseda Din !•—; ienllovonjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek sa mali oglas Din 10*—. MaO oglasi M plačujejo lakoj pri naročila. — Prt oglasih reklamnega značaja se rečona enokolonsko S mm llsoka pelltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamk«. Službodobe Modistinjo prvovrstno moč — sprejmem takoj. Stalna služba Salon »Orel«, Sv. Petra cesta 13. (b) Q2BS2Bi Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) ODDAJO: Veliko prazno sobo oddam takoj v Metelkovi ulici 13. (s) Opremljeno sobico sončno, olektrlka, parket, L,utz-peč —- takoj oddam gospodični. Sv. Florijana. ulica 15, I. nadstr, (s) pai^^am^ Na Kurešžek vozi avtobus na Sllve-strovo, 31. Uec. 1937 ob 8 zvečer. V soboto, 1. januarja ln nedeljo, 2. jan. 1938 ob 8 zjutraj, vedno Izpred Mestnega doma. -Prijavo tel. 36-98. Smučarji pozor! II Kupimo Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih eenab "IERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica it. 3 itanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje visokoprltlično s kopalnico, oddam s 1. februarjem aH pozneje. Bleivvelsova cesta 9, IX. nadstr. (6) 1 ali 2 sobno stanovanje oddam za februar na Celovški cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20.558. (C) lEEECS KLAVIRSKE HARMONIKE ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATA10G MEINEI/HEROLD Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasber-ger v največji Izbiri po razprodajnlh cenah, dobite Dalmatinova ul. 10 (nasproti hotela Štrukelj) Najbolj se boste zabavali z Hohner harmoniko katero kupite najceneje pri R. WA R B I N E K trgovina z različnimi Instrumenti In potrebščinami LJUBLJANA Mlkloilčeva cesta 4 CZHlSSJH Štajerska jabolka prvovrstna, namizna, v veliki izbiri po nizkih cenah, pakovana po 10 kg stalno na zalogi pri Al. Kompare, Gradišče št. 7. Za Novo leto je dospela nova partija: .-"I f 351N Stroj »VERITAS« in »VIKTORIJA« za gospodinjstvo in obrt, z okroglim čolnič-kom, ki šiva naprej in nazaj, krpa in veze, cena z glavo zgoraj din 1650.—, kabinet din 2000.—. RADIO aparati »NORDMARK«, novi na tok, elegantni, za vso valovne dolžine, cena din 2500.—. Okazija, kupljeni na licitaciji propadlih zalog »Philipsi, »Tolefun-ken«, »Blaupunkt« in »Stan-dord« s 3—4 žarnicami din 1000.—. Na baterijo »Standard« 4 žarnico din 1000.—, z 8 žarnicami din 1500.—. PISALNI STROJI, masivni, portabel v elegantnem kovčkn z 80 znaki, cirilica ali latinica, cena din 1500.—. KOLESA a prostim tekom (kontro) ln zavoro, moška, ženska in dirkalna, kompletna 750 din. Tn navedeno blago se dobi tudi na odplačilo. Naptačilo din 100,— se mora poslati obenem z naročilom. Mesečni obrok za radio, pis. stroje in kolesa din 100.—, za Siv. stroje din 150.—. Za blago, ki Vas interesira, zahtevajte llustr. cenik ter priložite v pismu din 1.— v znamkah ali kolkih. Vse blago je nemSkega Izvora znamenitih tovoren, kupljeno in plačano po kliringu v zameno za naše ju goslovanske proizvode, zato je tako poceni. Iščemo zastopnike ln posredovalce. .MERKUR" - ZAVOD Beograd, PaSIčeva I, predal 800. Tel. 28-021. Račun pošt. hranilnice Beograd 8t. 37682. Brez posebnega obvestila! V globoki žalosti naznanjamo, da je odšel po nebeško plačilo naš ljubljeni soprog, predobri oče, svak, tast in stric, gospod Kari Pavšič na d stražnik ki je danes, dne 28. decembra 1937. ob pol 8 zvečer previden s tolažili svete vere, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 30. decembra 1937, ob 3 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče. — Sveta maša zadušriica bo darovana dne 31. decembra 1937, ob pol 7 v magdalenski cerkvi in v ponedeljek ob 9 v stolnici M a r i b o r , dne 28. decembra 1937 Globoko žalujoči Ivanka Pavšič, soproga — Helena por. Jagodič, Drago, Olga. Dušan, Janezek, Andrejček, otroci — Ivan Jagodič, zet — in ostalo sorodstvo Agnes GOntber: 177 Dušica - Rožamarija »Ne vsega. Precejšnji znesek je izvzela. Morala se je gotovo 6ilno mučiti ko je to izračunavala, 6aj vendar veš, kako slabo je obvladovala računsko znano6i. Tudi je želela, — Ivan Friderik mi je to povedal — da bi ti prebil to zimo v Rimu in Ivan bi te naj spremljal tja. Ivan Friderik je po posredovanju nekega prijatelja tudi že moral najeti primerno stanovanje.« Harro je vzrojil: »Jaz ne maram od tod! Ne morem! Jaz moram ostati tu med tem starim zidovjem. Thor-■steinci vendar izredno ljubijo svoj dom! Moram. . in potem... Ne bodi tako trmasta. Roža!« »Dragi llarro, poslušaj jo vendar sam. Do-umem te. morem te prav dobro razumeti, toda mislim, da je to v zvezi z njeno oporoko Zeli namreč tudi. da bi ji postavil spomenik in daje ti navodila, kako si je to zamislila. Govori o pen-teličnem marmorju. Nimam pojma, kaj bi naj to bilo.« llarro zre srepo predse, njegove oči se razširijo na njegovih upadlih licih se pojavljajo rdeče l>ege in hipoma hlastno izpregovori: Seveda oče, ona vendar ne more ostati tu doli! . l ega nikakor ne more! Ona mora slišati šumenje dreves. — Oče. daj mi lindenbornski park! Ali bi ne mogli biti kje drugod tvoji jeleni? Toda hočemo poskrbeti da ne bodo motili! Ti krasni stari hrasti, te lepe hoje ta drevored stoletnih lip, ki drž' tja! .. Treba bo vodne površine!. . Hočemo izkorati zemljo ter napeljati vode iz virov ... Zunaj okrog naj se pa le izprehajajo jeleni! — Okoli otoka pa hočemo nasaditi vrtnice. Bela odprta lopa 6e bo zrcalila v vodi. Ah, v zlati hiši, ki 6em jo zanjo zgradil, vendar ni marala 06tati!... Moram ji torej pripraviti drugo stanovanje.« Brž iztrga iz svoje stare risanke, ki jo no6i neprestano v žepu svojega jopiča s seboj ter začrta nekaj naglih potez, rekoč: »Glej, oče, takole ... Tu naj bo lopa ... Moral 6e bom 'ega držati. Moral bom čisto znova začeti!... Velikansko delo. oče, saj bom moral največ 6toriti s temi svojimi rokami! Zdaj že 6mejo postati železne in ra6kave, ker vendar nimam več nežne rožnate kože in zlatih kodrov, da bi jih božal! Odpeljem se že jutri v Rim. Otroka ti pu stim, oče, vsega ti vendar ne 6niem odvzeti. Ako boš zmogel, mi ga morda pošlješ, kadar bom vse uredil tam doli... Torej v odprti lopi podoba iz penteličnega marmorja! Čeprav se je Roži vrinilo nekaj računskih napak, bom 6krbel kakor nekdaj njen dobri učitelj, da spravim v red njen račun. Kip... oče! Jemlje m: skorajda sapo... Hočem tvegati to umetnino! Izbrati 6i hočem obliko, kakršno so ljubili naši stari, ki so se bolje razumeli na 6vete 6tvari nego jaz Morali so že vedeti, v čem najdejo uteho. Lotiti se hočem tega preimenitnega dela!... Odkod bom vzel k temu potrebni |x>gum, tega še ne vem.. Toda morebiti pa le veni... Pri Jezusu na križu! On zre s križa na moža in ženo: Ti boš svojo Rožo zopet videl!... Ne pozabim je. kako je ležala na lipovem deblu pod ziatim listjem .. Ta tajinstveni smehljaj! Ti 6rečna Roža! .. Od nje je odpadlo vse kar je bilo minljivega na njej. Bila je že kakor nežni marmor. — Nosim jo na svojih rokah. K njemu gor se moram ozreti. Le če uprem nanj svoj po- gled, morem prenesti to žrtev. Moja Roža, moja ljubljena Roža!« Harro je položil glavo na očetovo ramo ter glasno zaihtel: »O moja Roža, moje sinje nebo!« Nato 6e je zopet vzravnal ter rekel skorajda otroško: »Oče, toda ne nameravam izklesati Harra. vročekrvnega, neugnanega Thor6teinca. ki se tu pred teboj tako nestrpno zvija. Izberem si vsega pozlačenega, kakršnega je Roža nosila v evoji duši. — Naj postane izraz božje zamisli v meni, sicer bi ne bil vreden, da nosim Rožo. To 6liko zasledujem ... Ne 6meš mc hvaliti, oče. da sem bil dober do nje... toda naj sem bil kakršen sem hotel, Roža je oblikovala nemoteno svojo lastno 6liko o meni.« »Harro, moj 6in!« je zastokal knez. »Kako sem hvaležen Bogu, da imam še tebe! Jaz tudi pridem v Rim z otrokom vred... Nočem te motiti... Kako sem se bal tvoje divje bolesti! Toda vse te dni in danes v cerkvi. Harro, sem zrl vate in ti si nam bil vsem v izpodbudo. Kako si vendar to zmogel?« Harro jc dvignil svojo glavo ter uprl svoje žareče oči v sliko dušice ter dejal s pritajenim glasom: »Oče Roža je imela 6voje tajne! Mar ni6i cul, kako je govoril njen učitelj?... Morda je bila še lepša, kakor se je zdela nam. Njena oporoka... Njena zadnja beseda... Jaz |e samo nisem bil razumel Vse njeno življenje je potekalo pod Gizelinim pajčolanom!« KONEC. Puder COTY m običajna zmes pudra in parfema, temveč je izredna kombinacija mnogih, posebno izbranih in z dolgim labolatorijskim postopanjem po-žlahtnjenih proizvodov za nego lepote. Puder COTY je resnično oni puder visoke kvalitete, ki predstavlja željo vsake elitne dame. Puder COTY poveča žensko ljubkost in diskretno podčrtava njeno lepoto. Vsaka dama lahko sedaj izbere izmed 12 nežnih nians pudra COTY ono nianso. katera najbolj pristaja njeni polti. COTV Moško 'črno suknjo poceni prodam. Brtvnica Polanc, Kopitarjeva ul. 1 SMUČARJI! POZOR! Prodam veliko SMUČARSKIH JERMEN (bindung) pod vrednostno ceno! Hitite ne bo vam žali FRAN JENKO sedlarstvo in trgovina s usnjem in čevljarskimi potrebščinami Medvode Kupufte pri v ■ ■ n a s i h inserentih iiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Izbira ni težka kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča! Stroinega inženirja praktikanta sprejme podjetje v Sloveniji. — Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro „Strojni inžener", štev. 20513. Razpis Občina Velike Lašče, okraj Kočevski razpisuje pragmatično mesto pomožnega tajnika-zvaničniha Začetna plača 800 dinarjev. — Pravilno kol-kovane prošnje je z vsemi listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listuo, pri podpisani občini. Uprava občine Velike Lašče, 28. dec. 1937. ZAHVALA. Vsem. ki so najini dragi mami Antoniji Hraljifcroj.Schuientner vdovi po pečarskem mojstru lajšali trpljenje za čas njene bolezni, jo obiskovali in ji karkoli dobrega storili, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti ter izrekli sožalje, izrekava svojo globoko in iskreno zahvalo. Sveta maša zadušnica bo v torek, dne 4. januarja 1938, ob 7 zjutraj v Trnovem Lvndhurst, Dover, Ljubljana, 29. dec. 1937 Žalujoči hčerki: Leni IMoger in Tilka Podboršck ter ostalo sorodstvo ?a Ji:nnslovan'ko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Raknver Urednik: Viktor Cenčlč