Pvitnlna plačana v gotovim
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Catella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za Inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto XI. — Stev. 21-22 (229-230)
UulNE, 16. - 31. DECEMBRA 1960
Izhaja vsakih 15 dni
Slovo	staremu -
Fri kraju smo z letom 1960. Prazniki, Silvestrovo in novo leto naznanjajo zadnje udarce na dvanajsto, ko eno leto radosti in bridkosti zatone v pozabo in se pred človekom odpira novo, polno upov in na-črtovt morda tudi razočaranj in slabosti.
Stari Rimljani so častili svojega Januša, katerega so upodabljali z dvema obrazoma; eden je gledal nazaj, v prejšnje leto, drugi obraz je bil obrnjen naprej, v bodočnost. Tako se oziramo tudi mi na pragu novega leta v dni, tedne in mesece in pišemo bilanco starega leta.
Kakšen je obračun v vsem našem javnem in domačem življenju za nas beneške Slovence v letu, ki je za vedno zatonilo? Vsakdo od nas si bi moral zastaviti to vprašanje Fosebno tisti, ki nosijo bodisi v veliki ali mali meri odgovornost za naše življenje kot etnične skupnosti, bi se morali zamisliti, kako je teklo naše narodno življenje v prejšnjem letu. Iz uspehov in napak bi se morali učiti in povzeti s emice za bodočnost.
Kakor skrbni gospodar, tako dajmo ob kratkem tudi mi ob koncu leta presoditi uspeh našega narodnega gospodarjenja. Na levo slabe postavke, kar je negativnega, na desno zapišimo dobre, pozitivne. Med negativne sodijo marsikatere krivice, ki jih je tudi v zadnjem letu moralo naše ljudstvo trpko in težko prenašati.
Udarci so priletali na njegova pleča, kot tudi že leta prej, od strani uradne javnosti, pa tudi od bičev malih, velikim pokornih hlapcev. Med te hlapčevske duše pripišimo tudi vse naše mlačneže, odpadnike in izdajalce materine besede, katerim js Sc naš veliki Trinko zapisa! nn. čelo: farizej!
Krivična oblast, domači farizeji so prvi na straneh naše negativne bilance. O, pa so še, žal, tudi druge obremenjujoče postavke.
Kje so šole? So, a ne v domačem jeziku.
Kje so cerkve? So, a tuje petje doni pod njih oboki.
Kje so grunti in hiše? So, a zemljo odnašajo plazovi in valovi! Hiše se podirajo nad onemoglimi starci in lačnimi otroci.
Kje pa je naša mlada kri? Je; živi, a se v tujini peha in tam umira! Redki se vra-
'P.hCUWik.
miha
Iz dežel, od koder prihajajo naši emigranti domov prinašajo nove navade. Enkrat smo imeli samo jaselce * vso štalco in z živalmi kot se spodobi nam, ki smo bili še do včeraj kmetje.
Zdaj mora že biti božično drevo, Christbaum kot ga imenujejo v Švi-ceri in Germaniji.
Božič je praznik miru in t š.ne. Če je kje na svetu tiho, je v polkrogu naših 155 vasi, ki gledajo dol proti Furlaniji. Zvonovi ravno toliko ton-kajo, da je potem, ko gejnejo, še bolj tiho. Kakšna redka makina kje zaropota in utihne, na božični predvečer Ue kolovratijo radi okoli avtomobilisti.
Muzika v prostorih se na božični Večer spreminja. Nekoč so se samo Pele božične pesmi, nato je prišel radio, ki je prinašal pesmi z vsega sveta. Dobili smo nato televizorje, ki nam Prikazuje tuje luksuriozne božiče, da jih primerjamo z našimi Skromnimi
božiči.
Zdaj je prišel še tranz slor, ki ga nosijo mladi ljudje s seboj, da jim Poje in gode Božične pesmi, ter ga iahko vtaknejo v vsak grm
Ne pomagajo pa vsi radii, televizo-rii in tranzistorji z božičnimi pesmi, ni v srcu Božiča — če v srcu ni ^clje po miru.
Domovina furlanskih Slovencev je Postala zelo velika in široka, ker snio raztepeni po vsem svetu, po raz-nih državah. Zato pa se mi furlanski Slovenci borimo še bolj kot drugi, da bi zmagal praznik miru na svetu.
čaja domov, vleče jih sila in ljubezen do niše in družine, a namesto denarja in bodočnosti, prinašajo domov silikozo in zavratno bolezen. Premoženja komaj za v prezgodnji grob!
Kje je torej naš rod? V skupni bilanci ga je nad 32.000 duš. A ti obračunavec ob koncu leta napiši, da «pustil je plug in motiko, v zemljo se zalezel« (Zupančič), tamkaj v Vestfaliji, tamkaj v Belgiji. Od petnajst do edenindvajsetih let jih je na tisoče naših po svetu; nad 4200 samo teh mladih. S starejšimi vred pa znaša naša negativna postavka izseljeništva nad 10.700 od rodu, ki šteje okoli 32.000 ljudi.
To so krvave številke na levi strani našega letošnjega obračuna.
Kako je pa s pozitivnimi postavkami na desni poli? E j, bratje, le kratke vrste so jih! Toda te vlivajo upanje, da ne bo obračun sramoten za naš narod. Niso prav vidne in otipljive te številke. Skrivajo se v duši našega ljudstva, ki je v bistvu še zdravo, priklenjeno s srcem, če ne s telesom, na svojo rodino in očino, na svojo grudo, žarek odblesk tega uvan^ja je posvetil pri zadnjih volitvah. Tu in tam po naših občinah so se naše žene in dekleta,
iii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM.Mia
staret m mladina postavili in volili svoje napredne domače rojake za zastopnike. Koliko več bi jih še, če bi nas ne razdirale tuje sile in pa tudi domači »prijatelji«, ki imajo le polna usta o beneških Slovencih, praktično pa nas vzamejo v račun le ob potrebi.
Politična in narodna zavest, ki se tudi med rodom pod Matajurjem že zbuja, je tolažilna postavka v našem obračunu.
Računamo pa tudi na mladino, na tisto zdravo, izobraženo in delovno, ne samo na tisto, ki maha okoli sebe z rojstnim listom in vpije ))Mi smo mladi!« Delavna in idealna mladina, nekaj jo je že prišlo iz šol, vzbuja nado kot dobra postavka za prihodnje dni.
Ker mi gledamo v bodočnost in gremo naprej, pišemo v svoje bukve tudi SVOJO PRAVICO kot našo pozitivno stran. Trdna vera, da mora tudi za nas pravica zasijati, zaključuje naš obračun.
In ko kličemo pozdrave in voščila vsem našim dragim doma: rojakom, ki nas bodo te dni obiskali in vsem, ki so v tujini razkropljeni, jim segamo v desnice, da bi tudi naša zemlja in naš krov obsijana od up obetajočih novoletnih zarij dvignila k nebu svoj poveličani obraz!	« * »
n i n n min u l i 11 n i l u n i n im iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinniin i im
Prijateljstvo brez ambicij
Ko smo zvedeli za srečen in prijateljski zaključek italijansko-jugoslovanskih razgovorov v Rimu, smo razmišljali, ali smo sploh kdaj imeli pravo prijateljstvo med obema sosednjima državama : med Italijo in Jugoslavijo v vpreteklosti. In ko smo dobro premislili, smo ugotovili, da pravzaprav pravega prijateljstva do današnjih dni nismo imeli. Med dvema vojskama so bili najprej hudi prepiri zaradi meje in nato je že leta 1922 prišel fašizem, ki ni imel pravega prijateljstva z nobeno izmed sosednjih držav, še najmanj pa z Jugoslavijo. Grof Ciano je o-biskal pred vojno Jugoslavijo, toda prijateljstva ni bilo, ker je šlo fašizmu samo za to, kot je izpovedal Ciano v svojem dnevniku, da bi prej ali slej razbil Jugoslavijo.
Leta 1941 je res prišlo do tega, da so fašisti skupaj z nacisti zasedli Jugoslar vijo in jo razdelili tako, kot je ukazal Hitler. Mi furlanski Slovenci, ki živimo ob meji, prav konkretno vemo, kako so fašistične divizije vdrle v Slovenijo, ki je severni del Jugoslavije.
Mi furlanski Slovenci pa tudi vemo, da niso bili tisti Slovenci, ki žive ob Soči in Krasu do morja, radi pod Italijo, ker so pač bili zaveden narod, ki ni hotel bittl podrejen nobenemu, ampak samostojen v svoji državi. Zato so bili najprej pod fašizmom in nato med zadnjo vojsko
zmeraj za to, da pridejo do svoje države in do samostojnosti. Z žrtvami po zaporih in največ z boji po svojih gozdovih in vaseh so dosegli svobod), za katero so se tolhco časa bojevali.
To je sedaj preteklost. Ko so po zadnji vojski poravnali svoje račune s kompromisi, je od leta 1954 začelo prijateljstvo med obema državama, najprej so si dali roke in podpisali razne sporazume. In glej, čudež, ti kontrati, ki so jih podpisali niso ostali mrtva črka na papirju. Ob meji so se ljudje začeli obiskovati, podpisale so se nadaljnje pogodbe in večina teh se je izpolnjevala.
Preteklo je že šest let, odkar milijoni ljudi hodijo drug k drugemu v goste preko meje in odkar so bili podpisani še razni čisto realni sporazumi o trgovini, o ribolovu, o različnih obmejnih problemih. Prijateljstvo je bilo realno, postro-jeno, kamen na- kamnu, počasi pa sigurno. In kar je glavno: v šestih letih se niso nikdar sprli za kakšno veliko stvar. Bile so pač diskusije, ražoniranja in mirne polemike, tako kot si pač lahko privoščijo prijatelji, toda brez ihte, brez sovraštva, šestletna preskušnja je potrdila, da je ne samo prijateljstvo dobro cementirano, temveč še več, da nimata obe državi pravzaprav nobenega interesa, da bi se kregali. Zakaj naj bi se kregali?
Mi smo most, ki združuje
Kaj naj išče povojna Italija v Jugosla-in kaj Jugoslavija v Italiji? Prav gotovo ne tistih ciljev, ki jih je iskal fašizem v Jugoslaviji ! Ali neke teritorialne pozicije, neke kvadratne kilometre z ljudmi, ki bi se upirali? Ne, to se ne splača. Ne splača se tudi ne boriti, da bi bilo Jadransko morje samo od enega, ko pa je dovolj prostora za oba.
Pač pa se je pokazalo, da ima Italija interese iskati prijateljstvo v jugoslovanskih gospodarksih, političnih in kulturnih krogih. Jugoslovani pa so v šestih letih dali vidne znake, kako znajo ceniti prijateljstvo z Italijo.
Pred 45 leti sta hoteli imeti na tej meji, na kateri mi živimo, dva imperija neko začasno prijateljstvo, ki pa ni moglo trajati. Habsburški imperij je s plani svojega generalštaba pritiskal na Italijo in italijanski mladij imperializem je tudi prešel v ofenzivo in škodil Italiji sami
Zdaj pa imamo dve državi brez slehernih ekspanzivnih ambicij, dve državi, ki nimata kolonij, dve državi, ki vesta, da se investicije naložene v prijateljstvo edi-
ne, ki so na daljši rok v zgodovini izplačajo.
Res je dolgo trajalo, da smo do tega spoznanja prišli, toda vse izkušnje in zmote so dragoceno jamstvo, da bo prijar teljstvo obstalo v obestransko korist.
Sporazumi in pravo prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo ni za nas furlanske Slovence neka abstraktna stvar in tudi nam niso tako blizu neki sporazumi s katerokoli drugo državo, ki jih je Italija sklenila v zadnjih letih.
Prijateljstvo med obema državama je za nas nekaj konkretnega. To prijateljstvo se prenaša, se mora prenašati na razne sektorje javnega in privatnega življenja v Furlanski Sloveniji.
Nobenemu našemu človeku, ne delavcu, ne kmetu in ne trgovcu ni vseeno, ali velja samo parola prijateljstva ali pa pravo prijateljstvo na meji.
Naši ljudje so zaradi težkega življenja zelo praktični in zato se za vsako stvar sprašujejo, kakšno korist, kakšno posledico bodo imeli vsi ti prijateljski razgo-(Nadaljevanje na 2. strani)
■ , , t	?
š * 1 ^	'	S
Si'	-	«f	^
srV,;
V - • *
.
•	•*?	.	T
; , A'' '
jisqJLq. &o žičko. pKatimko. (k sheČKO kopo fato
ieJkta. uvi&AnLitvjo in uphewa. „MATA|llK|/l“
ihi i im 11 um n i i n rn i in un i in m miii iii iiiii i i i m i i un ni 111 m i n ■ n, umn i ■ imunim 111 u 11 um m i l i mi
Mi volilo 6524 ljudi
Vpisanih v volilne ozname je bilo 20.033 volivcev v slovenskih- komunih in v slovenskih vaseh jezikovno mešanih furlansko-slovenskih komunih. Le prav zelo majhen procent teh vpisanih volivcev niso Slovenci, ampak priseljeni državljani in drugi javni uslužbenci.
Volilo pa je samo 13.509 volivcev, ali 67,4% vseh vpisanih volivcev. Kakor pa je znano in kot so pisali listi, je bila udeležba na volitvah med 80 in 90%. Kako to? Volili so res v zelo velikem številu, med 80 in 90% vsi tisti ljudje, ki žive doma. Toda volili niso emigranti. Volilo ni 32,6% volivcev, torej ena tretjina. Med njimi je sicer nad 10% volivcev, ki so bili doma, pa sploh niso šli volit, drugi pa so emigranti, ki niso prišli domov na volitve.
Ako vzamemo, da se je nekaj emigrantov le že vrnilo domov ali pa prišlo nalašč domov zato, da voli, bi kazalo, da imamo v vseh slovenskih vaseh naše de-dežele okoli 6.000 periodičnih emigrantov, ki so še vpisani v volivne emigrantske sezname, ker se niso za stalno izselili. Stalno izseljenih Slovencev iz Furlanije, ki so že postali tuji državljani, je tudi približno 10.000.
V katerih komunih pa je največ emigrantov, ako upoštevamo rezultate volitev, ki povedo, kje je največja razlika med vpisanimi volivci in med volivci, ki so volili. Največ emigrantov je v Drek!, saj je kar 44,3% ljudi manjkalo na volitvah, za njo prihaja komun Srednje, kjer je mankalo 39,5% volivcev-emigrantov, nato pride na vrsto mali komun Grmek, kjer ni volilo 38,9%, zraven je večji hribovski komun Tipana, kjer ni volilo 38,8 od sto; v slovenskih vaseh Fojde, Tavo-rjane, Nem in Ahtena tudi mora biti zelo prazno, saj ni volilo približno 40% vpisanih volivcev. V treh sosednjih nadiških komunih : Sovodnjah, Podbonescu in Sv. Lenartu ni volilo 416, odnosno 806 in 435 volivcev. V veliki hribovski Reziji tudi ni prišlo domov na volitve kar 662 volivcev, kar je precej, če porislimo. da živi dosti rezjanskih emigrantov v bližnji Kanalski dolini okoli Trbiža, V Spet.ru pa je pri vpisanih 1966 volivcev manjkalo samo 323 volivcev. Sicer pa je špeter znan, da nima toliko ljudi v emigraciji kot ostali slovenski komuni.
Največje število volivcev, ki niso volili, imajo male hribovske vasi. Od tam so morali namreč ljudje iti v emigracijo in zato nima kdo voliti. V Flipanu (komun Gorjani) je volilo samo 54,8 od sto ljudi. V celem komunu Brdo je volilo 67,7%, in tako skoraj po vseh ostalih slovenskih hribovskih vaseh.
Toda kaj bi naštevali dolge številke. Povejmo na kratko : komuni v hribih imajo najmanjši procent volivcev in največji procent emigrantov. To gre skupaj. In še nekaj gre skupaj: ti hribovski nadi-ski komuni, kot so Sovodnje, Srednje, Dreka, Grmek in Podbonesec volijo tudi najbolj zvesto demokristjane in za Ion (za nagrado) jih ti pošiljajo v emigracijo si služit kruh. Neki kmet, ki je pa bolj prebrisan kot marsikdo pa je rekel: »Ti naši slovenski hribovci volijo zato tako demokristjana ko kot nobeden drug komun v videmski provinci, ker ni pravih moških in zavednih volivcev doma, ker so jih z ekonomskim falimentom poslali demokristjani proč od volivnih skrinjic (ume)«. To bo držalo.
Pravšnje število misinov
Na zadnjih volitvah v provincialni kon-sej so volili v 1-55 slovenskih vaseh in naseljih Furlanije točno 339 misini. Bolje bi bilo, da bi tudi teh ne bilo, Toda pomisliti moramo, da so imeli pred leti kot trikoloristi, kot »Paesi tuoi« in kot misini še na tisoče glasov. Zdaj prideta le še približno ,dva na vsako našo vas. Upamo, da bo tudi te srečala pamet.
Kdor pozna zgodovino naših krajev, še nekako razume, da so naši preprosti ljudje, ki so služili v vojski pod Umbertom in Vitorjem III. ostali malo monarhisti pod vplivom starih kolonelov. Jn ker zdaj ni več pri nas monarhistov, so jih porinili med misine. Naj tam počivajo v miru.
Kje so Liberalci doma?
Znano je, da so liberalci najbolj bogata stranka v Italiji, da imajo največji voliv-ni fond in največje žornale s »Corriere cella Sera« na svoji strani. Pri nas so pa liberalci dobili svojih 718 glasov in to v najbolj raztrganih in revnih vaseh : v (Nadaljevanje na 2. strani)
P0DBONESEC
ìè so potai in našega konzorcija
Sv. Lenart _____________
Bledičeve mame m več
Zlo nas je pretreslo, kar smo dobil sporočilo, da je umrla na Jesenicah naša rojakinja 82 ljetna Irena Bledic rejena Ter-Jiker iz Gorenje Mjerse. Ranka je bla ena tistih naših žena, ki je strogo obsojala fašizem m med to zadnjo uojskó ni samo poslala svoje tri sinove v N.O.V. (Narodno osvobodilno Vojno — Esercito di liberazione popolare), kjer so se korajžno borili in bli dekorani, ampà se je tud sama uvrstila n.ed partizane in jim bla prava mati. Fo uojski je šla s sinovi in hčerko v Jugoslavije, kjer je v miru, v krogu ju bi jene farilije, dočakala visoko starost in končne večni pokoj. Čeglih je bla zlo stara je ranka Irena nad vse rada prebirala bukve in žomale. Bla je abonana tud na »Matajur«, katjerega je nimar z nestrpnostjo parčakovala da je izvedela no-
vice iz domačih krajev, na katjere je bla nimar navezana.
Ljudje v Mjersi in vsej okuolici, kjer je dosti ljet živjela in tarpjeia, se je še dobro puo.r.nijo. Bla je vzorna (esemplare) mati, skrbna žena, dobra delavka, borka proti iaši:mu in zavedna Slovenka. Njena podoba je svetla in zatuó bo med nami še nimar živjela. Naj ji bo lahka gorenjska zemja!
Frijaieljstvo brez ambici)
(Nadaljevanje s 1. strani)
vori med Italijani in Jugoslovani v Rimu?	.
V uradnem komunikeju je več takšnih stvari, ki se nas direktno tičejo. Obe strani, Italijani in Jugoslovani so priznali, da so narodne manjšine tisti faktorji, po katerih se obe državi še bolj zbližata. Narodne manjšine naj bi bile tisti most, po katerem se pride z enega brega na drugi, z italijanskega na jugoslovanski in narobe.
Ta misel, to gledišče, punto di vista, da naj postanejo Italijani po slovenskih manjšinah v Italiji in Jugoslovani po Italijanih v Jugoslaviji še boljši prijatelji, je boljša, bolj preprosta, bolj človeška, kot pa stara, po kateri so tolkli po narodnih manjšinah. Bolje kot se bo godilo Italijanom v Jugoslaviji, več bo jugoslovanskih prijateljev med italijanskim ljudstvom. In ko bomo poročali, kako dobro postopajo na primer oblasti V videmski provinci z nami, kako nam dajo enakopravne pravice v šoli in cerkvi, bodo rzije pisali jugoslovanski listi in še prisrčnejše bodo sprejemali v Ljubljani, Zagrebu ali kjerkoli Italijane. Pa ne samo to:	Jugoslavija	bo še bolj zago-
varjala italijanske interese v svetu in doma.
Nič več pravd za konfin
Točno mejo ravno pri nas v Furlanski Sloveniji še doslej niso uredili. Toda mi kot stari pravdarji vemo, da ne moreš, če ni prijateljstva, brez pravde, brez procesa urediti konfinov med dvema sosedoma v vasi, kaj šele med dvema državama. Zdaj pa ko se kuje pravo prijateljstvo, je pač vseeno ali bo tekla meja nekaj metrov bolj na eno ali bolj na drugo stran. Prepričani smo, da to ne bo težko urediti. Mi, ki živimo na meji, dobro vemo, da se preprosti ljudje na eni in drugi strani meje že prav nič več ne razburjajo glede konfina. Kdor bi se hotel s prepiri zaradi konfina okoristiti in prepirati, ta ni samo proti prijateljstvu ob meji, ta je proti resničnim interesom lastne države.
Ti dve stvari sta glavni za nas, ker se nas direktno tičeta; jih je pa še polno drugih, nič manj pomembnih kot so kulturni sporazumi in drugi ter predvsem atmosfera pravega prijateljstva, res pravih zagovornikov prijateljstva pri vseh vplivnih ljudeh po vseh naših vaseh. Ce se bo to resnično prijateljstvo konstituiralo po vseh naših krajih, se bo vsem ljudem oddahnilo pri srcu. Nastopila bo nova era v Furlanski Sloveniji.
ilot no drugih komunah je bil ustanovljen konzorcij tudi pri nas, da bi upravljal in porabil tisti denar, ki je bil nakazan od »Ispettorato Ripartimentale delle Foreste« za zgraditev poljskih ali interpo-deralnih cest. Tega denarja je bilo okrog osem milijonov lir. Kako je konzorcij uporabil ta denar? Ni mogoče odgovoriti, saj celo komponenti tega konzorcija ne vedo kako je bil uporabljen.
Ljudje godrnjajo zaradi tega in pravijo, 'da bi bilo bolje, če bi bili zgradili ;:a ta denar nekaj nasipov ob Nadiži, vsaj v tistih krajih, kjer povzroča reka ob po-vodnjah škodo. Pri Stupici na primer, bli-;.u mosta, ki veže C mi Vrh s to vasjo, si je Nadiža ubrala drugo pot, drugo strugo, posebno ob velikih nalivih in tam povzroča mnogo škede, odnaša kmetom zemljo in že grozi omenjenemu mostu, saj je le premaknila za več centimetrov prvi njegov steber. Ljudje pravijo, da bi bilo pametno, če bi bili zapravili nekaj denarja v tem kraju in spravili vodo spet na svojo prejšnjo pot.
K nam pošiljajo oblasti malo denarja in še tisto malo, ki nam ga dajo, ga po-nucajo slabo naši odgovorni ljudje. Ako bili dali ta denar v roke takšnim ljudem, ki bi ga bili znali uporabiti v splošno korist, danes ni bilo protestov in godrnjanja !
Črni Urh
Tale tjedan pred božičem je par nas vse živo. Vrnili so se emigranti iz Germanije in švicere in pamesli s sabo nuno novic za nam povjedat. Oštarije so poune in tam pravijo kakuó so življel, kulko so zaslužil in kakuó je lepuó tratan djelovac na juški zemji. Tam njeso mjel kapo-ta, da bi jih gledu, če so zavil med djelom 'dno cigareto al’ če so šli na potrjebo, tam smatrajoo tajšne reči za umestne, kar tle v Italiji ni dovoljeno in se jih v ne-katjerih krajih zavoj tega še licencià iz djela. Pravijo, de je djeluc ljeuš tratan
(Nadaljevanje s X. straniJ
ubogi Dreki kar 133 glasov, v Srednjem 61, v Sv. Lenartu pa rekord od 216 glasov. Zdi se, da je tudi liberalni kandidat, si je doma iz naših krajev, najbolj bogat od vseh kandidatov drugih strank, če izključimo industrijalca Candolinija. Ni pa še rečeno, da je tisti, ki zna spravljati skupaj premoženje, poklican in spo-• oben voditi tudi javne zadeve, javne ekonomije. Tega mišljenja so bili naši volivci in ga zato niso izvoiili.
Afirmacija socialnih demokratov
Socialni demokrati so dobili v slovenskih vaseh 1.472 glasov. To so slovenski glasovi in to bi morala njihova federacija v Vidmu vedeti in upoštevati.
Socialna demokracija kot taka ima Tvoje politično stališče glede narodnih manjšin. V Trstu hočejo vodilni socialni
Kaj je s
Ekonomsko špeter ne stoji dobro. Nima ndustrije, nima obrtnikov, ne turizma. In tudi njihove trgovine (butege) so preblizu Čedada, da bi se mogle razviti. V emigracijo Speterčani ne gredo dosti, vsaj ne toliko kot v drugih komunih. Imajo lepo polje, lepše kot drugod v Na-diških dolinah. Toda kaj je v sedanjih časih lepo polje! Se v furlanski ravnini ne morejo živeti od njiv. Pri volitvah se v Spetru najbolj diferencirajo razni glasovi za razne stranke. Vserod imajo demokristjani svoj monopol v komunih Benečije, v Spetru tudi, toda ne za dolgo več, ker je nimar več socialistov, socialdemokratov in komunistov. Enkrat je bil Speter gnezdo najbolj trapastih nacionalističnih parolajev. Zdaj je vse to šlo mimo in j,e ostalo le še malo slabega misin-skega semena, za dobro košaro vsega skupaj.
v Germaniji, le zaslužek ni tarkaj velik kot v š viceri, posebno tisti so slabo plačani, ki njeso oženjeni, zaki muorajo plačevat dosti tas.
Nekatjeri emigranti so se v tjem ljetu tud oženil. Milka Cernet-Cemetova je peročila Cenčiča-Tojcevega. Ta par je po poroki šu šobit nazaj v Francijo, kjer oba djelata. Marija Cencič - Nardinova re je poročila s Emilijem Cencičem - Istov, Marija Lavrenčič - Lovrencova pa z Del-kom Cenčičem - Vujažov. Za novo ljeto se bo poročila še Čemet Paulina - Sklan-ccva z 'dnini Prosnijenom in Pia Menič - Menčova s Piom Cenčičem - šjamov. Vsem želimo puno sreče in zadovoljstva v novem življenju.
Laze
V družini Cičigoja Franca se je rodila. 14. t. m. lepa čičica. Novorojenka, kateri so dali ime Marija Lucija in njena mati, sta v najboljšem stanju. Mali Mariji-Luci-ji želimo obilo sreče in veselja, da bi bila njena življenjska pot rosuta s cvetjem.
Dreka
Novi komunski svet je potrdil za šindi-ka Cicigoja Humberta, doma iz Krasa. V ožji komunski odbor (giunta comunale) sta bla zbrana Florjančič Gino Krivčan iz Obenija, trgovec, in Mario Namor - Sivčič iz Klobučarjev, oštir. Za suplenta pa Anton Tmko, Toncov iz Ocnega Brda, kmetovalec, in Ivan Trinko - žvanov, kmetovalec iz Trinkov.
šindik je bil izvoljen soglasno (15 kon-silirjev - 15 votov). Za komunski ožji odbor *pa so se glasovi razpršili malo temu in onemu. Troštamo se, da bojo dobro administriral komun m da bodo nimar poslušal ljudi, se z njimi posvetovali in da ne bodo poslušali preveč prefekturo in tajnika. Komun Dreka, kot kažejo statistike, je eden narbuj potrjebnih pomoči s
demokrati kot so Schiffrer, Giorgio Cesare in drugi biti objektivni do tržaških Slovencev. V videmski provinci pa so socialno demokratski voditelji, zlasti njihov parlamentarni poslanec, bolj desničarski, bolj nacionalistični od demokristjanov, od vseh strank centra. Dostikrat vodstvo socialne demokracije v Vidmu konkurira s svojimi antislovenskimi nacionalističnimi nastopi misinom in e-zulskim organizacijam.
Tega naj se zavedajo vsaj pošteni socialdemokratski voditelji. Upoštevajo naj to tudi naši zavedni ljudje, ki volijo socialno demokratsko. Zahtevajo naj od svojega vodstva, v Vidmu čistih računov in jasnega stališča do Slovencev.
Nujno je potrebna revizija socialno demokratskega programa g 10:1 e narodnih manjšin v videmski provinci.
Špetrom
Najbolj čudna stvar v špetru pa je naslednja. V špetru živi dosti intelektualcev: Raznih učiteljev, profesorjev in še nekaj svobodnih profesionistov in uslužbencev v komuna in njegovih ustanovah. Mnogi od njih so Italijani, nekateri dobri, drugi pa takšni, ki postanejo na nek Čuden način, kadar pridejo med druge ljudi, na primer med nas Slovence, zagrizeni in hudi nacionalisti, doma v Itar liji pa so dobri ljudje. Vsi drugi ljudje v špetru pa so Slovenci: botegarji (trgovci), oštirji, razni mali uradniki, obrtniki, kmetje, delavci, brezposelni in zaposleni, vsi so Slovenci. To je jasno in to vsi, vedo, a, nihče noče tega priznati. E-nih je sram biti Slovenec, drugi se bojijo zaradi svojih licenc, tretji iz navade, ker do zdaj ni bilo ne dobro ne zdravo se smatrati za Slovenca, za beneškega Slo-
strani države. Tle pa nas se živi izključno z entratami, ki nam jih pošjejo naši emigranti. Par nas bi se ne smjelo plašuvat niti »tasse«, zaki na naši zemji ne par-djelamo niti tarkaj, da bi življeli par mjescu na ljeto in še tuo je pardjelano z velikim trudom, zaki vse muormo prenest na harbtu.
Sada imamo vse naše vasi povezane med sabo z dobro ejesto. Korlo bi, da se začne djelat ejeste še po puoju. Stato, katjeremu skuoz stud ljet plačujemo »tasse«, ima dužnost finansirat ta djela. Če je denar »a disposizione« za druga manj potrjebna djela, bi muoru bit tud za nam olajšat preveč tardo živenje. Naši puobi so vse dal »patriji«, kadar jih je klicala, kri vrelivali in umirali so po usjeh frontah: na ruski blizu Dona, v Albaniji, Grčiji, Afriki, na Krnu in na Piave. Od »patrie« so pričakovali, da jim bo dala usaj djelo doma ali blizu doma, a kakor vjemó, jim ga ni dala, dala jim je samo »passaporto« za iti v estero si služit kruh. Konsej komunal naj se zavjeda vsega tega.
Hlodič
Veliko zaskrbljenost je prinesla novica ■ašim kmetom, ker se je pojavila v Klo-diču kravja bolezen, parkljevka (afta epizzotica). Do sedaj se ni še močno razširila ta bolezen, pojavila se je samo v hlevu domačina Jožefa Klodiča. Dobro, da so jo hitro individuirali in podvzeli vse ukrepe, da bi se ne razširila. Zaskrbljenost kmetov je upravičena, saj imajo naj-eč dohodka in dobička od živinoreje. Znano je namreč, da je ta bolezen kužna, traja dolgo in je zelo škodonosna.
Prejšnji teden je prisegel zvestobo Republiki in njenim zakonom, pred videmskim prefektom, naš novi župan, Jožef Klodič, (Tedolenj) po domače.
Kakor poročamo na drugem mestu našega lista, je zamenjal Klodič dosedanjega župana Antona Pavletiča.
Klodiču želimo obilo uspehov v njegovem odgovornem delu in upamo, da bo vreden in sposoben tega odgovornega položaja.
venca, kot bi to bila posebna sorta Slovenca.
človek bi pričakoval, da bodo med 326 špeterskimi Nennijevimi socialisti, ki sodijo mèd korajžne, odkrite in poštene ljudi v Italiji, tudi v Špetru odkriti in korajžni ter priznali : Smo socialisti in smo tudi Slovenci, ker so tudi beneški Slovenci lahko tudi socialisti in ne samo demokristjani. Ne, vse priznajo, ves socializem, tega se ne bojijo, ali bojijo se priznati, da so Slovenci. V tem pogledu se ne razlikujejoo ne od demokristjanov, od liberalov ali pa drugih strank, Ali mislite, da so morda špeterski komunisti kaj boljši, bolj korajžni, saj je komunistična partija Italije med najbolj borb:-nimi in discipliniranimi! Ne, tudi špeterski komunisti niso v tem pogledu nič boljši od ostalih. Bojijo se biti Slovenci. Ali bi se jim smejali sovjetski komunisti, da jugoslovanskih ne omenjamo, ko bi jih videli, kako se bojijo biti Slovenci, ker so bili ti v Beneški Sloveniji zaničevani in zapostavljeni. Pa ne samo to: v Špetru je 659 naprednih socialističnih, komunističnih in socialno demokratskih volivcev in vendar nimajo nobene sekcije, nobene organizacije, nič, so samo volivci ob volitvah in nič več; program za lokalne razmere, za narodnostne in ekonomske probleme pa si puste diktirati od meščanskih strank. Dovolj je, kot smo že pisali v preteklosti, da niso predstavili niti domače napredne občinske liste in tako demokracija kristjana ni imela kvalificiranih naprednih tekmecev in je tako torej lahko zmagala. Volivci v špetru niso imeli nobene izbire, nobene alternative, na prvi in drugi listi so bili enako kvalificirani možje, morda v takozvani opozicijski listi še bolj nacionalisti. »Gazzettino« je v rubriki pisma uredništvu to dobro dokazal.
Zadnji dan novemterja smo pokopali našo r.aezano 76 ljetno Čebokli Ano uduo-va Tomažin - Minutja. Ranca ne več mjescu bolehala anu ji še u videmskem špitalu njeso mogli podaljšat’ živenja. 'Dan d ' . pred smartjo so jo parpejal’ iz Vidma ta hiši, zak’ ne dežiderala počivat’ na domačin tleh. Ranca ne bla zlo šti-mana ne le koj ta Krnahti rna po usej naši ckuohri še mlada ne ostala brez moža anu ne muorla zatuó s svojimi rokami uzrediti veliko famejo. Cjelo njeno živenje te bó 'no samo dougo djelo. Bà ne zarjes 'na mati esemplar, svojim štje-rim hčeram, ki jih zapušča u veliki žalosti. Usej parentadi nepozabne Ane Minut je izrekamo naše sožalje.
Raho živijo nože dihle
v Šuiceri
Po pismih naših čeč znaša najmanjša mesečna plača, naših hišnih pomočnic ali clomestik 33.060 lir na mesec.
Dvakrat na teden gredo resnično lahko celo popoldne na sprehod, v »uscita« in ne samo na papirju. V Italiji smo imele celo popoldne v nedeljo prosto, ne pa tako še eno popoldne v tednu, pa čeravno je to določeno v postavi o hišnih pomočnicah.
Ob osmi zvečer konča naše delo. Po tej uri nimamo več nobenega opravka in smo proste, da gremo na sprehod, v kino ali Pa spat, če se nam ljubi. V Italiji se je delo začelo po družinah na veliko šele po osmi uri zvečer, ker italijanske družine pozno večerjajo in je bilo treba nato še prati posodo. Pa sploh v Italiji gredo ljudje pozno spat in prihajajo obiski v družino ter jim se mora streči, tako da je bilo pogosto polnoči, preden smo legle spat. V po stavi je bilo sicer rečeno, da nam ni treba pozno zvečer delati, toda kdo se je na to oziral. V Švici pa so zlasti švicarski Nemci navajeni na redno, solidno življenje ih na to, da gredo zgodaj spat, ker morajo zjutraj zgodaj delati.
V Šviceri imamo pa tudi med dnevom eno uro odmora, počitka, navadno kmalu po kosilu, ko je vse pospravljeno. V Italiji tega fiksiranega počitka ni, ni te ure določene, da se odpočiješ.
Važna je tudi razlika, kako ravnajo S tabo padroni v Šviceri in kako padroni v Italiji. V Italiji že veste, kako so neke pudrane superbe, prevzetne, kako dvigajo nos in kako se jim zdi za malo biti enake, pravične do nas dikel. Zanje me nikoli ne delamo dosti cel dan, pa magari do polnoči. Saj dajo tudi kakšno staro stvar i* svoje garderobe, toda dajo tudi čutiti, da so dale, in o tem celo leto govorijo.
V šviceri smo vserod enakopravne, manj
SBAGLIATI SALVATAGGI
Si credette di salivare la Patria col chiamare il distretto »di S. Pietro al Natisene« anzicchè »degli Slavi« come »Provincia di Udine« anzicchè »del Friuli«, quasicchè gli antichi nomi non suonassero ricordi di antica fedeltà slava e friulana e non equivalessero ad anello di congiunzione alla gran Patria.
(Carlo Podrecca: Slavia italiana.
Le Vicinie.) pag. 155
se govori po službah in so naše padrone malo hladne, manj klepetave. A človek ve točno, kaj mu pri tiče glede denarja, dnevnega počitka, večernega konca dela in gl0" de dve usciti popoldne med tednom. drži in tega ti ne misli nobeden negirat1-Ce ste pametne naše čeče, pustite del° dikl po italijanskih mestih, pridite k narn v Bern, Ziirich, Schaffhausen, Chur 111 druga švicarska mesta, kjer boste mani dikle, sužnje in več prave hišne nomočn' ce. Tu nas je iz naših krajev že nekaj s40' Ne bo Vam žal.
Več dikl - pomočnic
i mn lilij iriininiiniinmiini'i i mimi 11 m 111111111111111 mu nniirrrriiriiiinriirri milini nir (iniiiiriini iijiii i iiihi iniiniiirii mi mm muhiiiuiiih iihiihii i ■ t ■ 11 ninni uri inni
Ni volilo 6524 ljudi
/////Z4žZ s " •
Iz Krnahtske doline
♦
i
&
!
Pametnejši in močneisi
(Korejska
Lisica je stikala po gozdu in srečala tigra. Tiger je iztegnil kremplje, pokazal zobe in zatulil: »Zakaj pa stikaš po mojem kraljestvu, ti rdečka! Kdo ti je dovolil! Pri priči te požrem!«
Lisici pa se ni hotelo umreti, nekakor ne. Pomigala je z repom in dejala, ko da je vse v najlepšem redu: »Zakaj pa tako kričiš, spoštovani ! Kdo bo koga požrl, bova šele videla! Saj se me ljudje ne boje zaman bolj kakor vias!«
Malo je manjkalo, da se tiger spričo tolikšne predrznosti ni onesvestil. Kri mu je zalila oči, dlaka se mu je naježila.
»Ah, ti predrznica,« je z; kričal. »Poslovi se od življenja!«
»Počakajte, počakajte!« je dejala lisica. »Pojdiva k ljudem, pa boste videli, da se boje mene bolj kakor vas.«
»Velja«, je odgovoril tiger. »Pa pojdiva. Pomni pa: če se te ne bodo ljudje ustrašili, ostaneš brez kože!«
Tiger in lisica sta se splazila na pot in odhitela v vas.
Lisica je hodila spredaj, tiger pa zadaj. Lisica se je plazila po tleh, da je ni bilo videti, tiger pa se ni skrival pred nikomur, marveč je hodil vzravnan pokonci.
Kmetje so opazili tigra in se razbežali na vse strani. Bežali so in kričali:
»Rešite se! Rešite se! Kralj gozdov prihaja !«
Lisica se je obrnila k tigru rekoč:
»Ali vidiš, kako se me ljudje boje.' Za-
DRAGOTIN KETTE:
pravljica)
te se pa nihče ne zmeni. Kar zdi se mi, da te bom zdaj zdaj požrla!«
Tiger se je ustrašil lisice, stisnil rep med noge in zbežal.
Lisica pa es je dolgo smejala krvoločnemu tigru. Krohotala se je in modrovala:
»Pametnejši je močnejši! Pametnejši je močnejši !«
TONE SELIŠKAR:
Snežena kepa
Na hribu so se kepali otroci, Snežene kepe so letele na vse strani.
Ena je priletela na strmino in se zatr-kljala po bregu. Cim dlje se je trkljala, tem večja je postajala.
»Hura,« je vpila, »že sem velika kot buča.« Toda postajala je še večja. »Hura,« je vriskala, »že sem velika kot sod. Ves svet bom zdrobila.
Pod hribom je stala mogočna smreka.
»Umakni se, da te ne strem!« je vpila kepi, pridrvela do smreke, se zaletela vanjo in se razletela na tisoče koščkov.
»Napuh,« je začivkala sinička, ki je sedela na smreki in videla vse od začetka do konca.	__________________________________________
min II111111 m m i » III 1:1 ■ mil IIIIIII iiiiililililinil iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii niiiiiiliiiHilililiiililiiiiii.H Ulili I mil 11 iimmuiiiiih 11,111 'mu
Veveričina ženitev
Meseci
Januarja svet je v snegu, sankamo se v /belem bregu.
Februar pripelje pusta, mastna so njegova usta.
Marec nam po vlad prinese, vse zaspance naj potrese.
Če dežja bo kaj aprila, zemlja bolje bo rodila.
Maja rože zacvetijo, ptičice se z vej glas jo.
Junija je šole dosti, lonec poln je učenosti.
Julija je sonce vroče in če ni nič hude toče
v avgustu bo veselo mlinsko se ko’o vrtelo.
Že september v šolo kliče bistre fante in dekliče.
Grozdje je v oktobru Sladko, sonce sije nam že kratko.
Je v novembru dobra paša, zdrava bo živina naša.
Ko december mesec mine, novo leto nam zasine.
Mož beseda
Mufe k in Pufek
Mali, leni psiček Mufek se je bahal svojemu tovarišu Pufku; »Glej, naš gospodar pojde danes na lov in ti boš moral z njim. Ves dan boš begal okrog po gozdu in travnikih, niti trenutek pokoja si ne boš mogel privoščiti... A poglej mene! Posedal bom po sobi in kuhinji, včasih se pojdem gret na sonce ali pa na cesto poigrat s tovariši. Tako mi prijetno preide ura za uro, dokler ne pride večer, da ležem spat... Koliko lepše je moje življenje od tvojega...!«
Pufek ne odgovori ničesar, kmalu nato pa odide z gospodarjem na lov.
Zvečer ko se vrneta domov, dà gospodar Pufku velik, masten kos mesa, povrh tega pa še vse kosti, da jih je obiral in oglodal; Mufku pa so položili pod mizo — skodelico vodenega močnika.
Pufek se nasmeje in vpraša Mufka: »No, prijatelj Mufek, kaj je boljše: delati ali lenariti?«
Mufka je bilo sram in molče je dalje srebal svoj močnik.
To se je zgodilo v tistem času, ko veverica še ni imela moža.
Jež bi jo rad dobil za ženo, zato ji je vedno nosil darila, naj bi ga vzela. Kolikor jabolk je bilo v okolici, vse je jež znosil veverici.
»No dobro,« pravi nekoč veverica, »vzamem te za moža, ali, dober moraš biti.«
Jež je vse obljubil in bil nadvse vesel.
Takoj pokliče volka za starešino, lisico za starešinko, zajca za druga, smo pa za družico. Veverica je bila nevesta, jež pa ženin.
Naredili so veliko svatbo. — Po svatbi pa gre veverica na smreko spat, jež pa za njo. — Prideta v gnezdo in ležeta, da bi spala.
»Ti!« je rekla veverica ježu, »malo se umakni, zelo me bodeš.«
Jež je ubogal in se nekoliko umaknil. Zopet mu reče veverica:
»Ti, pojdi dalje, še vedno me bodeš.«
Jež je ubogal in se še bolj umaknil. Tretjič mu zopet reče veverica:
»Ti, pojdi dalje, zelo me bodeš!«
Jež je ubogal in se je umaknil še dlje od nje. Tedaj pa: štrbunk! — in jež je padel na tla. Tako se je udaril, da ni nikdar več šel na drevo, pa tudi dandanes ne gre jež na drevo.
No, veverica je ostala vdovica in si je
vzela veverščeka za moža.
Pa tudi z njim ni bila zadovoljna, tudi njega je porinila iz gnezda. Toda ve-veršček je bil pametnejši in ni padel na tla, temveč samo na prvo vejo. Tam se je prijel s krempeljci in se od tam prepiral z ženo.
Doslej se nista pomirila, zato pa kriči veveršček tudi dandanes na veverico, če se kje srečata.
Koni in koza
Konj in koza sta stala skupaj v hlevu. Konj je z veseljem žrl svojo krmo in bil zadovoljen. Koza pa je stala poleg njega in vzdihovala.
Konj, ki je imel svojo malo sosedo rad, je vprašal: »Kaj pa ti je?« »Oh, lačna sem«, je odgovorila koza. »Niti grižljaja trave nimam več. Povej mi, kako napraviš ti, da je v tvojih jaslih še zmeraj dosti krme, kadar so moje že prazne?«
»To ti rad povem,« je odgovoril konj. »Ti si preveč sladkosnedna in žreš le trave, ki so sladke. Ostale pa zmečeš na tla m pohodiš. Jaz pa ne vprašam, kaj je sladko, temveč žrem vse od kraja. Tako sem vsak dan sit in zadovoljen. Ti si pa lačna in nezadovoljna.«
Slavni švedski kralj Karel XII. je bil v svoji mladosti precej razposajen. Pogosto je popival v družbi mladih dvornikov in uganjal z njimi raznovrstne burke in nerodnosti. Nekega dne, ko je bil zopet pijan, je surovo razžalil svojo mater, ker ga je bila rahlo posvarila zavoljo njegovega početja.
Ko se je bil drugi dan zopet streznil, mu je bilo silno žal zaradi tega, zakaj svojo mater je drugače ljubil prav iskre no. Sklene trdno, da ji dà zadoščenje, kakršnega pač ni pričakovala. Ukaže si prinesti najlepšo dragoceno kupo iz bruše nega kristala in si jo do roba nalije z vinom. S kupo v roki se poda pred svojo mater jo nagovori takole: »Mati! Zavedam se, da sem vas včeraj hudo razžalil, in srce me boli zaradi tega. Ali storil sem tole, ker me je zapeljalo vino. Da mi pa ne bo več mogoče žaliti vas v pijanosti, vam dajem sedaj v tem trenutku svojo kraljevsko besedo, da je ta kupa, ki jo tukaj v roki držim, zadnja, ki jo izpijem v svojem življenju. A to izpijem na vaše zdravje, presvetla moja mati, s prošnjo, da mi odpustite,«
OTON ZUPANČIČ :
Veseli koledniki
Čase pregledujemo
zase koledujemo
in za lepo leto nilado
preobračamo navado :
nič od vas ne prosimo,
mi darove nosimo,
meh za smeh in vrečo sreče
Ciciban za nami vleče,
ne za hišo (zidamo,
le za voljo zidano.
Po teh besedah izpije in zažene kupo skozi okno, da se je razbila na dvorišču. Kralj je držal dano besedo — do smrti: mnogo sveta je prehodil in v marsikateri bitki se je slavno meril s sovražniki, toda vina ni pokusil nikdar več.
Drvar in orel
Šel je drvar v gozd in se zavalil pod velik, košat oreh. Leži tako in modruje: »Kako je ta oreh lep! Kako prijetno je v njegovi senci!«
Oreh pomisli:	»Dober	človek je, mo-
ram ga obdariti.« In spusti drvarju naravnost v roke zajeten oreh.
Drvar poje oreh in spet reče: »Res je dober tale oreh. Kako okusne piodove ima.«
Oreh mu pošlje še en sad: tap-drva-rju v naročje.
Drvar poje tudi ta oreh in reče: »Tale oreh je res imeniten. Kako sladko dišijo njegovi listi.«
Oreh je to prav rad slišal in je zato vrgel drvarju še tri orehe naravnost v torbo, da bi jih nesel otrokom.
Drvar se je zamislil pa pravi:
»Kako lepo raslo deblo ima. Kaj če bi ga posekal in napravil iz njega lepo pohištvo?«
Ko je oreh to zaslišal, se je kar stresel od strahu.
Z vrha drevesa se je utrgal oreh in z vso silo treščil drvarju na glavo — tras! Za njim drugi, tretji... Usuli so se po drvarju ko toča.
Drvar si je potegnil suknjič čez glavo in jo ucvrl, kar so ga nesle pete. Sekiro pa je pozabil...
Nikoli več je ni videl.
11 m 11 n m in niiiiiinii i innn,ininn i in milili imunim itn i n 11 iim ur 11:111.11111111111111111111 iti
Za dobro voljo
REKRUT ZDRAVNIKU
»Poglejte!« pravi vojaški zdravnik rekrutu, ki se je oglasil pri njem zaradi dozdevne bolezni, »odkritosrčno mi povejte, ali bi me poiskali zaradi te malenkosti, če bi bili v civilu?«
»Res je«, odgovori rekrut, »ne bi vas poiskal, temveč poklical, da bi prišli na dom.«
ZASKRBLJENOST
— Tam za vogalom neka baraba že pol ure pretepa našega Mihca!
— Zakaj pa ne prideš tega takoj povedat?
—- Od začetka je kazalo, da ga bo Mihec nabutal.
IZNAJDLJIVI TINČE
Vodarjetva Reza je bila zelo huda, če se je sin Tinče vrnil s fantovanja po polnoči. Neke noči mu sploh ni hotela odpreti vrat, češ da si bo zapomnil. Tinče
pa je bil prav toliko okajen, da je šel spat k sosedu, s katerim so bili starši sprti že več let. Ko se je zjutraj primuzal domov, ga je oče Gregor vprašal :
»Kje si spal?«
»Pri sosedu Viktorju.«
»Kaj, kje? ... Zakaj?« je vzrojil oče.
»Ja, mama mi ni hotela odpreti vrat!«
»Ti Reza!« je v jezi zagrozil oče materi, »če mu še kdaj ne odpreš, boš šla ti proč!«
PRED SODNIKOM
— Zakaj pa niste poskusili s poštenim delom?
— Saj sem, visoko sodišče. Trikrat sem kupil srečke, pa ni nič pomagalo.
TOLAŽBA
— No, Francelj, kako se počutiš v zakonskem stanu? ?
-— Hvala, prav dobro. Moja žena je pravi angel. Vsak dan mi pomaga pri pomivanju posode!
L. C.
w
Življenjske razmere beneških Slovencev
Uprava Videmske pokrajine se je lotila hvalevrednega dela. Izdala je vrsto monografij, ki naj prikažejo življenje v tej pokrajini z raznih vidikov. Na programu so fizično življenje, zemlja in podnebje, gospodarsko življenje, poljedelstvo in industrija, življenje ljudstva, demografija in zgodovina, intelektualno življenje, pouk in kultura, društveno življenje. Vsaka knjižica je zase zaključena in je njena sestava poverjena strokovnjaku ali skupini strokovnjakov na ustreznem področju. Vendar naj bi vse knjižice skupaj dale čim popolnejšo celotno sliko pokrajine.
Doslej sem imel možnost prelistati štiri zvezke te zbirke: 1. Raziskave o življenjskih razmerah v Videmski pokrajini. 2. Dohodki Videmske pokrajine. 3. Ekonomsko lice Videmske pokrajine (industrija in trgovina) in 4. Gospodarski pogledi furlanskega poljedelstva. Prvi trije zvezki so izšli že lani, a četrti letos.
V tem prikazu se bom omejil samo na prvi zvezek in tudi iz tega bom v glavnem črpal samo podatke, ki se nanašajo na Beneško Slovenijo.
Povod za izdajo take razprave je dalo dejstvo, da je,
kakcr kažejo razni »simptomi«, Videmska pokrajina v ekonomsko-socialnem pogledu nedvomno pasivna pokrajina v primeri z drugimi pokrajinami severne Italije in celo v primeri z državnim povprečkom. O tem pričajo podatki raznih štetij in anket (tako o brezposelnosti in revščini), specialne monografije pokrajinske uprave in trgovinske zbornice ter raznih ustanov in strokovnjakov. »Geografska in fizična priroda pokrajine, slabo razvita industrija, močno razkosanje nezadostno racionaliziranih kmečkih posesti, posebne vojaške in politične konjunkture, ki niso dopuščale ali so kakorkoli ovirale ali zavlačevale primeren gospodarski razvoj, so činitelji, ki so prispevali k temu, da se je ohranila splošna depresija ekoncmsko-socialnih prilik«.
Podatke za to raziskavo je zbrala pokrajinska uprava, obdelal jih je urad za ekonomske študije »A. de Pietri-Tonelli« v Benetkah, in sicer pod vodstvom prof. Bernarda Colomba in s sodelovanjem dr. Onofria Gobbata.
V ta namen pa niso zbrali podatkov vseh družin (teh je okoli 179.000), temveč samo za dokaj omejeno število družin, celotno v vsej pokrajini za 2046, t. j. le za vsako 87. družino. Te družine so izbrali tako, da so vso pokrajino po sodnih okrajih razdelili v 29 con ter da so sorazmerno s številom prebivalstva za vsako cono dolo- * čili ustrezno število družin. Ker bi po taki razdelitvi vendar bilo premalo izbranih družin v posameznih občinah, so izključili vse občine z manj kot 1000 prebivalci in take, ki imajo značaj podoben tistemu v sosednjih občinah.
Družine v posameznih občinah je v skladu s produk-
tivnimi področji prebivalstva določil občinski tajnik, podatke pa so zbirali medicinske sestre-obiskovalke, ki imajo najboljše stike z družinami, in ki so jih v ta namen še posebej poučili.
Urad v Benetkah je za obdelavo zbranega materiala vso pokrajino razdelil v 6 con, v dve gorski, dve brdoviti in dve ravninski, meja med istovrstnimi conami je Til-ment.
V tem prikazu se bom omejil samo na levo gorsko cono, ki obsega po večjem delu Beneško Slovenijo. Celotna cona meri 247.549 ha in obsega 46 občin z 28.558 družinami in 112.477 prebivalci. Izmed 34 občin, v katerih so zbirali podatke, je 13 občin, kjer bivajo Slovenci: Brdo, Dreka. Gorjani, Grmek, Naborjet-Ovčja ves, Podbonesec, Ponteba, Rezija, Sovodnje, Svet Lenart, Špeter Slovenov, Tipana, Trbiž. Med ostalimi 12 občinami te cone, za katere niso zbrali podatkov, je ena sama slovenska občina Srednje, ki je po značaju sorodna sosednjim občinam.
Po italijanskem uradnem štetju iz leta 1921 so Slovenci tudi v nekaterih občinah leve brdovite cone, namreč v Ahtnu, Tavorjani, Praprotnem, Fojdi, Nemah in Centi, vendar so tam močno pomešani s furlanskim življem, tako da si ne bi mogli iz razpoložljivih podatkov ustvariti niti približne slike o življenjskih prilikah tamoš-njih Slovencev.
Zaradi tega se bom, kakor rečeno, omejil samo na levo gorsko cono. Spis jo splošno označuje takole :
»Razteza se od zgornjega Tilmenta do Nadižkih dolin : je obsežno in zelo različno ozemlje. V njej so prav
Stran 6
»MATAJUR«
Št. 21-22
Z
r
Nekaj o mineralnih sostancah in vitaminih
Našo živino ne smemo fuotrati z enoličnimi fuotri, posebno ne sme primanj-Icovati mineralnih soli in vitaminov, ker bi te s časom škodovale živini. Vedeti moramo, da krava, ki daje 20 litrov mleka, da od sebe približno 160 gramov apnenih in fosfatnih soli.
Zaradi stalnega pomanjkanja natrija, apn^, fosforne kisline in vitaminov nastanejo pri mladih živalih motnje v razvoju (rahitis, kostolomnica, lizavost), pri odraslih živalih, posebno pri kravah in kozah pa jalovost, težki porodi, kostolomnica, mrtvoudnost pred in po porodu, požrešnost po tujih neprebavljivih predmetih, presihanje mleka in druge bolezni. Razen natrija, kalcija in fosfora rabi telo še majhne količine železa, joda magnezija, žvepla, kobalta in drugih mineralov.
Pomankanje mineralov pride najbolj do izraza v sušnih letih, ko sta trava in seno revna na kalciju in fosfora. Dosti mineralnih sostane, ki jih potrebuje živina, vsebujejo vse vrste detelj in še posebno lucerna. Pokladanje sveže ali suhe detelje je pa za krave molznice nujna zdravstvena potreba.
Konji, ovce in krava potrebujejo večkrat dodatek živinske ali kuhinjske soli v majhnih dozah. Svinje in kokoši tega navadno ne potrebujejo in jim tudi ne smemo dajati preveč slanih jedi in pomij. Preveč soli v jedi bi pri prašičih povzročilo črevesni katar in vnetje ledvic.
Poleg mineralnih sostane mora imeti fuoter v sebi tudi vitamine ali vsaj proti-
vitamine, ki urejajo živalsko preosnovo. V zimskem času pokladajmo naši živini tudi nekaj zrezane pese (bietole), zrezano repo ali korenje.
Pomanjkanje vitaminov povzroča hirar nje in obolenja, ki jih na splošno imenujemo avitaminoze.
če živina dobiva premajhne količine vitaminov, porabi organizem rezervne zaloge. Za tem se pokažejo motnje v organskih nalogah. Te motnje v obliki avitaminoz nastopijo večkrat šele po določenem času od trenutka pomanjkanja tega ali onega vitamina.
s preveč mrzlo vodo vpliva slabo tudi na mleko. Kakor škoduje živini preveč mrzla, tako ji škoduje tudi preveč gorka voda, ker gorke vode pije živina preveč. S tem pa se želodec in sok preveč stanjša, živina se pomehkuži in kaj rada zboli.
Za napajanje pozimi je najboljša taka voda, ki ima 10 do 15 stopinj. To toploto pa dobi premrzla voda na ta način, da postavimo sod v gorak in suh hlev in ga po vsakem napajanju znovič napolnimo z drugo vodo. Da se pa voda v sodu ne pokvari, je treba sod od časa do časa o-prati.
\ivtnoreh
Takoj po otelitvi molzemo kravo le, če je vime tako močno napeto, da iz njega že kaplja mleko in kaže krava bolečine.
Takoj po otelitvi molzemo kravo le, če Vendar v tem primeru ne smemo izmolsti do čistega, ker s tem povečamo nevarnost poporodne vročine pri kravi. Posebno v primeru težke otelitve ali kake druge oslabitve krave molzemo šele kakih štiri do šest ur po končani otelitvi.
Napajanje živine pozimi
Ce pije živina premrzlo vodo, se njen život, posebno pa želodec in čreva, preveč shladijo in posledica tega je neredno prebavljanje. Konj, ki pije premrzlo vodo, dobi lahko koliko, krava pa grižo in če je breja, lahko tudi zvrže. Napajanje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM i m i n n i mu iiiinijiini mi i ii limilii ■ m m 11 m i ni n i ni n m 1111111 min mil n m i m n um
Hipermangan
V vsaki hiši bi morala biti vedno pri rokah škatljica hipermangana, ker ga rabimo za dizinfekcijo. Med epidemijami raznih bolezni imejmo v umivalniku vedno pripravljeno raztopino hipermangana. če se otrok potolče, mu umijmo takoj rano s hipermanganovo raztopino. Tudi pri začetnem vnetju grla pomaga, če grgramo s tako raztopino.
Hipermangan pa dobro služi tudi pri raznih gospodinjskih opravilih. Je izvrstno sredstvo za umivanje rok, ker odpravi neprijetne vonjave, ki jih sicer z vodo ne bi odpravili. Na primer duh po čebuli, ribah ali čem drugem.
Čevlji s časom dobijo neprijeten duh. Tega se znebimo, če izperemo čevelj znotraj s hipermanganovo raztopino.
Tudi posoda, ki se je navzela vonja od hrane ali česa drugega, izgubi neprijeten duh, če vlijemo vanjo raztopino hipermangana in pustimo v njej nekaj ur, nakar jo splaknemo.
Omare in predale, ki imajo duh po zatohlem, zbrišemo s cunjo, ki smo jo namočili v tej raztopini.
Hipermangan nam pomaga tudi pri barvanju blaga, kadar hočemo prebarvati belo blago v krem. V tem primeru moramo hipermangan zelo dobro raztopiti, da ne ostane noben drobec neraztopljen. Blago namočimo za nekaj ur v to raztopino, nakar ga dobro izperemo. Zadnji vodi dodamo nekaj kisa in blago bo lepo pobarvano brez prekuhavanja. To je posebno za fino blago (volno ali svilo), ki se pri kuhanju pokvari.
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L. 240	do	L.	300
Voli	»	310	»	»	360
Jenice	»	320	»	»	360
Teleta	»	520	»	»	550
Jarčki	»	4C0	»	»	415
Ovce	»	150	»	»	160
Pitana praseta	» 290	»	»	300
ŽIVINA ZA REJO po glavi
Krave mlekarice L. 180.000 do L. 200.000 Jenice breje » 200.000 » » 210.000 Praseta do 15 kg. »	5.000	»	»	7.000
PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA po kg.
L. 500 do L. 520
Kokoši
Race	»	420	»	»	440
Purani	(dindije)	»	550	»	»	570
Zajci	»	280	»	»	300
Piščanci	(domači)	»	500	»	»	550
Jajca (po 100)	»3400	»	»3600
SIR IN MASLO
po kg.
Mlekarniško maslo	L.	950	do	L.	1000
Domače maslo	L.	840	»	»	850
Sir 2 mes. star	»	500	»	»	550
Sir čez 2 mes. star	»	600	»	»	650
ŽITARICE
po kvintalu Pšenica	L- 6.900	do	L.	7.100
Koruza (sjerak)	» 3.900	»	»	4.300
Pšenični otrobi	» 4.200	»	»	4.400
SENO
po kvintalu Detelja	L. 1.300	do	L.	1.400
Navadno seno	» 1.100	»	»	1.200
Pšen čna slama	» 1.100	»	»	1.200
GRADBENI LES
po kub. metru L.	18.009	do	L.	18.200
»	24.000	»	»	25.000
»	17.000	»	»	18.000
»	19.000	»	»	20.000
DRVA ZA KURJAVO
po kvintalu Bukova suha drva L. 1.200	do	L.	1.250
Bukova sur. drva	»	850	»	»	950
SADJE IN ZELENJAVA po kg.
Jabolka	L.	30	do	L.	50
Kostanj	»	40	»	»	45
Zelje	»	20	»	»	25
Krompir	»	27	»	»	30
Fižol	»	255	»	»	300
Bukovi hlodi Orehovi hlodi Češnjevi hlodi Smrekovi hlodi
Odgovorni urednik: Tedoidi Vojmir
Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
Vesele božične praznike
in uspeha polno novo leto
v.
Prosvetno Drmtvo „IVAN T RINKO«
Čedad
A	J
E. MRAK	Gostilna - Oštarija
Foto Atelje	„PAR ŠTAKU“
Riva Bartolini VIDEM	VISK0RŠA
Marinič in Dreščak
M JL I N
GRMEK
A
ZADRUŽNA
MLEKARNA
BREZJE
Kamnoseško podjetje
M. Kont
Su. Peter ob Nadiži
HOTEL
DOM V PLANICI
Planica na Gorenjskem
revni predeli, tako občine v čedaškem in čentskem sodnem okraju (tako imenovano vzhodno gorovje), kjer daje poljedelstvo zelo skromne dohodke in kjer vzbuja de-popolizacija že zaskrbljenost. Obstoja sicer kaka manjša industrija, ki pa je v krizi; obtmištvo je nezadostno; izseljevanje zelo močno. Druge občine so manj revne (Rezija, Rezjuta, Pušja ves, Gorjani, Kluže), ker imajo ou intenzivne emigracije, notranje in zunanje, znatne dohodke (!) ... Dokaj bogati gozdovi so zlasti v ponteb-skem in tumeškem sodnem okraju : diskretna je živinoreja v Tumeču; nekaj industrije je v Rablju in v okolišu Trbiža (cinek in svinec) ... hidrocentrale so v Ampezzu in Trbižu; turistična središča ...«
Celotno so v levem gorskem predelu zbrali podatke o 294 družinah s 1462 člani.
Zbrani podatki so dokaj pestri in po njih ustvarjena slika je zanimiva, čeprav ne more biti to pravi izraz resničnega življenja, temveč le nekak povpreček, ki se v nekaterih pogledih lahko močno razlikuje od dejanskega stanja, ker se nanaša na ozemlje, kjer varirajo razmere močno od enega predela do drugega.
Nedvomno bi bilo za naš prikaz boljše, ako bi razpolagali s podatki, ki so jih zbrali v posameznih občinah. Vendar so nam tudi podatki o celotni coni do neke mere koristni, posebno še, Ter upoštevajo ločeno kmetske družine in družine z drugimi poklici. Ker so beneški Slovenci po večjem delu kmetje, ustrezajo tedaj najbolje podatki o kmetskih družinah.
Zbrali so podatke iz različnih področij človeškega živ-
ljenja : o stanovanju, o obleki, o prehrani ter o drugih dobrinah v posesti družine.
Oglejmo si najprej stanovanjske razmere. Pretežni del družin (80,2%) ima lastno hišo. Na vsak uporabni stanovanjski prostor odpade 1,09 osebe, na vsako sobo 1,86. V tem pogledu je ta cona boljša od vseh petih ostalih. Na eno posteljo pa gre 1,02 osebe. Od proučenih stanovanj ima 98,3% električno razsvetljavo, 71,4% dobiva vodo iz vodovoda, 1,7 iz vodnjakov, ostala pa so bila brez pitne vode. Stranišč v stanovanjih (WC) je v 17,5% proučenih primerov, kopalnico pa ima le 8,5% stanovanj.
V 44% je kmetska hiša združena s hlevom, v 9% sestavljata hiša in hlev enoto, ki ni razdeljena. Polovica kmetskih hiš nima gnojišča.
Stanje poslopij je bilo ocenjeno dobro v 33%, srednje v 47%, slabo v 20%, kuhinjska oprema je v 20% dobra, v 53% srednja in v 27% slaba. V tem pogledu je ta cona na najslabšem v vsej pokrajini : relativno največ hiš je v slabem stanju in pohištvo je najbolj revno.
Za boljše presojanje naj sledijo specificirani podatki za kmetske in druge družine. Od 81 kmetskih družin jih je 75 imelo lastno hišo, 4 so imeli hišo v najemu in za 2 družini ni ustreznih podatkov. Za 207 nekmetskih družin pa so ustrezni podatki 148, 51 in 8. Od kmetskih družin je 1 plačala do 2500 lir mesečne najemnine, 1 do 5000 in 1 do 20.000; od nekmetskih družin pa 10 do 1.000, 13 do 2.500, 17 do 5.000, 2 do 7.500, 3 do 25.000 lir mesečno.
81 kmetskih družin s 422 člani ima 395 uporabnih prostorov in 238 sob; nekmetske družine (207 e 1019 čla-
ni) 930 prostorov oziroma 535 sob, 6 družin z 21 člani brez navedbe poklica pa 20 oziroma 13.
V 64 kmetskih družinah ima vsaka oseba svojo posteljo, v drugih 17 pa gre na eno posteljo 1,1 do 1,4 in še več oseb (za nekmetske družine sta ustrezni števili 127 in 80 družin). Od kmetskih družin jih ima 60 vodo iz vodovoda, 2 iz vodnjaka in 19 jih je brez pitne vode (za nekmetske družine pa veljajo števila 150, 3. 54).
Stranišč v stanovanju (WC) ima le 5 kmetskih in 46 nekmetskih družin. Kopalnico ima samo ena kmetska družina, nekmetskih pa 24. Samo 2 kmetski družini in prav toliko nekmetskih družin je brez električne razsvetljave.
Velika razlika ie v ocenitvi kuhinjske in druge hišne opreme med kmetskimi in nekmetskimi družinami. Kuhinjska oprema je pri kmetskih družinah v 6 primerih dobra, v 41 srednja, v 31 slaba in v 3 neprimerna, pri nekmetskih pa v 52 primerih dobra, v 107 srednja, v 42 sla-* ba in v 6 neprimerna. Še slabše je stanje sobne opreme (brez spalnic), pri kmetskih družinah 3 dobre, 19 srednjih, 16 slabih in 43 neprimernih, pri nekmetskih 33 dobrih, 47 srednjih, 20 slabih in 107 neprimernih.
Tudi podatki o prehrani so prav zanimivi. Kupljeno meso je dokaj redko na mizi, povprečno le 1,29-krat na teden, razmeroma velika pa je količina vina: 18 dl tedensko na vsako odraslo osebo. Tudi potrošnja sladkorja Je zadovoljiva, 328 g na osebo na teden, manjša je potrošnja kave, 79 g na osebo mesečno.
(Nadaljevanje sledi)