TRENDI TEMPERATUR IN PADAVIN TER TRENDI
PRETOKOV REK V IDRIJSKEM HRIBOVJU
AVTORJA
dr. Mau ro Hr va tin
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija;mauro@zrc-sazu.si
dr. Ma ti ja Zorn
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija;matija.zorn@zrc-sazu.si
DOI:10.3986/GV89101
UDK:551.58+556.53(497.473)
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
V Slovenjisepovprečnatemperaturazrakav drugipolovici20.stoletjainnazačetku21.stoletjazvišuje,
medtemkokoličinapadavinupada.Manjšejetudištevilodnis snežnoodejo,zmanjšujepasetudivišina
snežneodeje.Spremembekoličinepadavinv povezavis spremembamirabetalvplivajonaspremembe
pretokovrek,kiv zadnjegapolstoletjabeležijoupadajočtrendpretokovoziromazmanjšanjevodnihko-
ličin.V člankusopredstavljenitrenditemperaturinpadavintertrendipretokovrekv Idrijskemhribovju
medletoma1961in2010.Rezultatinaobravnavanemobmočjukažejonaraščanjeletnetemperature,pa-
danjekoličinepadavininšteviladnis snežnoodejo,v upadanjupasotudiletnipretokirek.
KLJUČNEBESEDE
podnebnageografija,geografijavoda,trenditemperature,trendipadavin,trendipretokov,podnebnespre-
membe,Idrijskohribovje
ABSTRACT
Tem pe ra tu re and pre ci pi ta tion trends and ri ver disc har ge trends in the Idri ja Hills
InSlovenia,theaverageairtemperatureissincethesecondhalfofthe20thcenturyandatthebeginning
ofthe21stcenturyincreasing,whiletheamountofprecipitationdecreases.Thenumberofdayswithsnow
coverisalsolower,andtheheightofthesnowcoverdecreases.Changesintheamountofprecipitationas-
sociatedwithchangesinlanduseaffectthechangesinriverdischarges,whichinthelasthalfcenturyhave
recordeda downwardtrendora decreaseinwaterquantities.Thearticlepresentstrendsintemperatu-
resandprecipitationandtrendsinriverdischargesintheIdrijahillsbetween1961and2010.Theresults
showtheincreaseintheannualtemperature,thedropinprecipitationandthenumberofdayswithsnow
cover,aswellasinriverdischarges.
KEYWORDS
climategeography,hydrogeography,temperaturetrends,precipitationtrends,dischargetrends,climatechange,
Idrijahills
Uredništvojeprispevekprejelo1.septembra2017.
9
Geografski vestnik 89-1, 2017, 9–44 Razprave
RAZPRAVE
10
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
1 Uvod
Idrij sko hri bov je ob se ga sre do gor ski svet ob zgor njem toku Idrij ce in se raz pro sti ra na pre ho du iz
alp ske ga v di nar ski svet. Na se ve ru ga ome ju je jo Ju lij ske Alpe, na vzhod u Cer kljan sko in Škof je loško
hri bov je, na jugu Tr nov ski gozd in na se ve ro za ho du Banjšice. Pre cejšen del ozemlja se stav lja raz gi ban
kraški svet, v ka te re ga so reke in po to ki vre za li de br ske do li ne in gra pe ter ga raz ko sa le na po sa mez -
ne pla no te. Voj skar ska pla no ta se raz pro sti ra med do li na mi Tre buščice, Ka nom lji ce in zgor nje Idrij ce,
Šebrelj ska pla no ta se dvi ga nad ve li kim za vo jem Idrij ce ob nje nem sred njem toku, Šen tviška pla no ta
pa leži med Bačo in spod njo Idrij co (Černe in Ur banc 1998).
Nad morske višine v hri bov ju se gib lje jo med 156 in 1170 m. Naj višja vzpe ti na južnega hrb ta hri -
bov ja je Pla nin ca (1170m) pri Voj skem, se ver ni hr bet pa se naj višje vzpne na Je len ku (1107m) pri Idrij skih
Kr ni cah. Naj nižja točka leži na višini 156 m ob so točju Idrijce in Bače.
Ker vpli vi Ja dran ske ga mor ja le red ko sežejo prek Tr nov ske ga goz da, v Idrij skem hri bov ju pre vla -
du je ce lin sko pod neb je. Pla no te nad 1000 m ima jo gor sko pod neb je s svežimi po let ji in dol go zimo ter
de be lo in dol go traj no snežno ode jo (Černe in Ur banc 1998, 346).
Po memb ne so tudi kra jev ne re lief ne značil no sti: izred na raz čle nje nost po vršja, ve li ke višin ske raz -
li ke, us mer je nost do lin, eks po zi ci ja po bočij in tip re lie fa. Močno raz čle njen re lief pos pešuje ver ti kal no
mešanje zra ka. Mr zel zrak spol zi z večjih višin v glo bo ko vre za ne do li ne in kot li ne ter se tam uja me.
Na sta ne to plot ni obrat, za ra di ka te re ga so tem pe ra tu re v dnu do lin nižje kot ne kaj sto me trov višje. Tempera -
tur ni obrat je naj bolj izra zit de cem bra, po gost pa je tudi ja nuar ja in februarja (To po le in Zorn 2010, 21).
V Idri ji (330 m) je bila v ob dob ju 1926–1965 pov prečna let na tem pe ra tu ra 9,5 °C, ja nuar ska –2,4 °C
in ju lij ska 18,1 °C (Meze 1987, 13), na Voj skem (1067 m) pa je bila v ob dob ju 1961–2010 pov prečna
let na tem pe ra tu ra 6,1 °C, ja nuar ska –2,9 °C in ju lij ska 15,5 °C.
Let na višina pa da vin v Idrij skem hri bov ju ko le ba od 1800 do 3000 mm in je med naj višjimi v Slo -
ve ni ji (Zu pančič 1998, 99). Pa da vi ne so raz po re je ne prek ce le ga leta in jih je do volj tudi v ob dob ju ra sti.
Za ra di možnih obil nih dnev nih pa da vin in hu dour niškega značaja vo do to kov pri ha ja do po plav in ze -
melj skih pla zov (To po le in Zorn 2010, 23).
Snežne raz me re se za ra di ve li kih raz lik v nad mor ski višini pre cej raz li ku je jo. V Idri ji je snežna ode -
ja v pov prečju de be la okoli 0,5 m in tra ja naj več dva do tri me se ce, na Voj skem pa je de be la prib ližno
me ter in tra ja od 4 do 6 me se cev (To po le in Zorn 2010, 23).
Idrij ske pla no te so ve li ki zbi ral ni ki vode, v dnu do lin pa so močnejši kraški iz vi ri. Za tok so vode najpo -
go ste je izko ri sti le di nar ske pre lom ni ce, tečejo pa tudi v sme ri prečno na nje, saj je v pre te klo sti za ra di raz -
lik v tek to ni ki in v pre vla du jočih geo morf nih pro ce sih večkrat prišlo do pre točitev (To po le in Zorn 2010, 17).
Vode s hri bov ja se ste ka jo v Idrij co, ki je z 48 km naj daljši pri tok Soče. S pri to ki, med ka te ri mi so
naj po memb nejši Bel ca, Je zer ni ca, Zala, Ka nom lji ca, Cerk ni ca, Tre buščica in Bača, teče po glo bo ko vre -
za nih, te snih do li nah Idrij ske ga hri bov ja ter ob se ver ni stra ni Tr nov ske ga goz da. Pra vi loma sle di jo vsi
večji pri to ki tek ton skim pre lom ni cam v po dolžni, di nar ski sme ri (Černe in Ur banc 1998, 344).
Idrij ca ima di nar ski dežno-snežni pre točni režim, za ka te re ga je značilno, da sta spom la dan ski in
je sen ski višek pre cej ize načena. Glav ni nižek je poleti, običajno av gu sta, se kun dar ni pa ja nuar ja in fe -
bruar ja (Fran tar in Hr va tin 2005).
Od sre di ne 19. sto let ja, ko se je končala »mala le de na doba«, so se tem pe ra tu re v Evro pi in širše
zviševa le. V 20. sto let ju se je glo bal na tem pe ra tu ra zvišala za 0,74 ± 0,18 °C (1906–2005). Na raščanje
tem pe ra tur v  dru gi po lo vi ci sto let ja se je sko raj pod vo ji jo v  pri mer ja vi s  ce lot nim sto let jem
(0,13 ± 0,03 °C/de set let je v pri mer ja vi z 0,07 ± 0,02 °C/de set let je; Tren berth in os ta li 2007). V Evro pi so
se v 20. stoletju mak si mal ne in mi ni mal ne tem pe ra tu re po zi mi zvišale za 1°C na 100 let, po le ti pa za 0,8°C
na 100 let (Mi loševi ć in os ta li 2017, 2). V Slo ve nji se je pov prečna tem pe ra tu ra zra ka v dru gi po lo vi ci
20. sto let ja (1956–2005) sta ti stično značilno po večala za 1,4±0,6°C, naj bolj v me stih in manj na podeželju.
Pro jek ci je za 21. sto let je kažejo dvig tem pe ra tu re zra ka v hlad ni po lo vi ci leta za prib ližno 3 °C (raz pon od
1,5 do 7 °C) in v to pli po lo vi ci leta za 3,5 °C (raz pon od 1,5 do 8 °C) (Kaj fež-Bo ga taj 2006, 171–172).
Spre mem be ko ličine pa da vin na večjem delu slo ven ske ga ozem lja niso sta ti stično značilne (Kaj -
fež-Bo ga taj 2006, 172). Kljub temu so opaz ni tren di, ki na ka zu je jo manjše ko ličine pa da vin, na pri mer
v Ljub lja ni od –36 mm do –43 na 100 let, v Ma ri bo ru –40 mm na 100 let in Tr stu –80 mm na 100 let
(Ogrin 2003, 121; Žiber na 2011, 109–110).
V Slo ve ni ji opažamo tudi zmanjšanje šte vi la dni s snežno ode jo. V Ljub lja ni se je v ob dob ju 1950–2009
šte vi lo dni s snežno ode jo zmanjševa lo za tri dni na de set let je, na rav ni države pa za 2 do 4 dni na de -
set let je (Do li nar 2010, 4, 12). Za ra di višjih zim skih tem pe ra tur (Mi loševi ć in os ta li 2017, 14) in manjšega
de leža sne ga v  zim skih pa da vi nah (Do li nar 2010, 12) be ležimo tudi tanjšanje snežne ode je ter
manjšanje slo ven skih le de ni kov (Ga bro vec in os ta li 2013; 2014). Na Kre da ri ci be ležijo v zad njih trideset
le tih manjšo pov prečno višino sne ga gle de na 130-let no ob dob je pred tem (Do li nar 2010, 4, 12).
Spre mem be ko ličine pa da vin v po ve za vi s spre mem ba mi rabe tal (Ulaga, Ko bold in Fran tar 2008, 9)
vpli va jo na spre mem be pre to kov rek. Za večino vo do mer nih po staj po Slo ve ni ji je v zad njih pet de se t
le tih značilen upa da joč trend sred njih dnev nih pre to kov (Fran tar, Ko bold in Ula ga 2008, 60; Ko vačič
2016; Hr va tin in Zorn 2017) ozi ro ma zmanjšanje vod nih ko ličin (Ula ga, Ko bold in Fran tar 2008, 9).
V član ku so pred stav lje ni tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov -
ju med le to ma 1961 in 2010.
2 Me to de
Za ugo tav lja nje tren da spre mi nja nja iz branih pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk (pre gled ni -
ca 1) v prib ližno zad nje ga pol sto let ja (ob dob je 1961–2010), smo na iz bra nih tem pe ra tur nih, pa da vin skih
in vo do mer nih po sta jah (pre gled ni ci 2 in 3; sli ka 1) upo ra bi li Mann-Ken dal lov test ter Theil-Se no vo
cenil ko, krajše ime no va no tudi Se nov na klon. Mann-Ken dal lov test je ne pa ra me tričen test za ugo tav -
lja nje mo no to ne ga tren da. Ni občut ljiv na po dat kov ne osa mel ce in te me lji na test ni sta ti sti ki. Po zi tiv na
vred nost test ne sta ti sti ke oz načuje na raščajoč trend, nega tiv na vred nost test ne sta ti sti ke pa kaže na pa -
da joč trend (Kra ner Šume njak in Šuštar 2011). Se nov na klon je naj po go ste je upo rab lja ni ne pa ra me trični
test za ugo tav lja nje li near ne ga časov ne ga tren da (Kra ner Šume njak in Šuštar 2011). V pri mer ja vi z linearno
re gre si jo je Se nov na klon bis tve no bolj na tančen pri asi me trično po raz de lje nih po dat kih in pri nor -
mal no po raz de lje nih po dat kih daje po vsem pri mer lji ve re zul ta te me to di naj manjših kva dra tov (Ko vačič
2016, 10; Ko vačič, Ko le ga in Brečko Gru bar 2016, 24).
Pri izračunih vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga te sta in Se no ve ga na klo na smo si po ma ga li s pro sto
do stop nim pro gram skim orod jem MAKESENS (Mann-KendalltestfortrendandSen’sslopeestimates)
1.0 (med mrežje 1; Sal mi in os ta li 2002).
V pre gled ni cah pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk so po leg vred no sti Mann-Ken dal lo ve ga te -
sta in Se no ve ga na klo na pred stav lje ne še vred no sti rav ni zau pa nja, (začet ne ga) trend ne ga sta nja leta
1961, (končnega) trend ne ga sta nja leta 2010 ter ab so lut ne in re la tiv ne trend ne raz li ke.
Ra ven zau pa nja je v sta ti sti ki ver jet nost, da izračuna ni in ter val zau pa nja vključuje vred nost oce -
nje va ne ga pa ra me tra. Višja ra ven zau pa nja v našem pri me ru po me ni večjo ver jet nost, da ugo tov lje ni
trend na raščanja ali upa da nja iz bra ne spre men ljiv ke de jansko ob sta ja.
Začetno trend no sta nje leta 1961 je vred nost iz bra ne spre men ljiv ke za leto 1961, ki smo jo odčita li
na trend ni pre mi ci, končno trend no sta nje leta 2010 pa je vred nost iz bra ne spre men ljiv ke za leto 2010,
ki smo jo prav tako odčita li na trend ni premi ci. Ab so lut na trend na raz li ka je raz li ka med končnim in
začet nim trend nim sta njem, re la tiv na trend na raz li ka pa je raz li ka med končnim in začet nim trendnim
sta njem izražena v od stot kih.
Trend no vred nost za iz bra no leto lah ko izračuna mo po enačbi:
trendna vred nost za leto x = Se nov na klon × (trend no leto x – začetno trend no leto) +
začetna trend na vred nost.
11
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Preglednica1:Obravnavanepodnebneinhidrološkespremenljivke.
pod neb ne spre men ljiv ke pov prečna let na tem pe ra tu ra zraka
let na ko ličina pa da vin
letno število dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm
letno število dni s snežno ode jo
hi dro loške spre men ljiv ke ab so lut ni mi ni mal ni letni pre toki
pov prečni mi ni mal ni letni pre toki
pov prečni sred nji letni pre toki
pov prečni mak si mal ni letni pre toki
ab so lut ni mak si mal ni letni pre toki
3 Po dat ki
3.1 Pod neb ne spre men ljiv ke
Po datke o pod neb nih spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv
me teo ro loških … 2017). V ana li zo smo vključili več po staj iz Idrij ske ga hri bov ja in širše oko li ce (pre -
gled ni ca 2; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me ri tev.
12
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Preglednica2:Obravnavanevremenskepostajes časovniminizimeritev(*snežnaodeja).
vre men ska občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih
po sta ja višina (m) niz me ri tev
tem pe ra tur na Čepo van Nova Go ri ca 596 1961–2010 50
po sta ja Ja vor je nad Go re nja vas – 700 1961–2010 50
Po lja na mi Po lja ne
Na nos – Rav nik Vi pa va 905 1961–2010 50
Nova Go ri ca Nova Go ri ca 112 1961–2010 50
Slap Vi pa va 130 1961–2006 50
Voj sko Idri ja 1067 1961–2010 50
Vrh ni ka Vrh ni ka 293 1961–2010 50
pa da vin ska Črni Vrh Idri ja 683 1961–2010 48
posta ja nad Idri jo
Ho te dršica Lo ga tec 550 1961–2010 50, 49*
Idri ja Idri ja 333 1961–1999 36
Lo ga tec Lo ga tec 485 1961–2010 50
Mrz la Rupa Idri ja 842 1961–2010 50
Na sta nu Cerk no 989 1961–2010 46
Ot li ca Aj dovščina 812 1961–2010 50
Slap Vi pa va 130 1961–2006 46
Voj sko Idri ja 1067 1961–2010 50
3.2 Hi dro loške spre men ljiv ke
Po dat ke o hi dro loških spre men ljiv kah smo pri do bi li na Agen ci ji Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje (Arhiv
hi dro loških … 2017). V ana li zo smo vključili več po staj iz Idrij ske ga hri bov ja in širše oko li ce (pre gled -
ni ca 3; sli ka 1). Upo ra bi li smo po dat ke s po staj z več de set let nim ni zom me ri tev.
13
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Preglednica3:Obravnavanevodomernepostajes časovniminizimeritev.
vo do mer na vo do tok občina nad mor ska časov ni šte vi lo let nih
po sta ja višina (m) niz me ri tev
Po dro te ja Idrij ca Idri ja 327 1961–2010 50
Žiri Po ljan ska Sora Žiri 475 1961–2010 45
Ho te dršica Ho tenj ka Lo ga tec 543 1961–2010 22
Reka Idrij ca Cerk no 229 1961–2010 29
Cerk no Cerk ni ca Cerk no 296 1961–2006 46
Do le nja Tre buša Tre buščica Tol min 186 1961–2010 50
Aj dovščina Hu belj Aj dovščina 107 1961–2010 50
Slika1:Lokacijetemperaturnih,padavinskihinvodomernihpostaj,obravnavanihv analizi.p str.14
14
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Reka
Žiri
Nanos - Ravnik
Cerkno
Otlica
Idrija
Vojsko
Logatec
Vrhnika
Čepovan
Javorje
Na stanu
Podroteja
Ajdovščina
Hotedršica
Mrzla Rupa
Nova Gorica
Dolenja Trebuša
Slap
Črni Vrh nad Idrijo
Ba
ča
Vipava
Idrijca
Soča
Selška Sora
Cerk
nica
Branica
Močilnik
Polja
nska
 Sora
Trebuščica
Pivka
Tolm
inka
H
ubelj
Un
ica
Vogršček
Postojna
Tolmin
Železniki
Kartograa: Manca Volk Bahun
Viri podatkov: GURS 2015; ARSO 2017
© 2017, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
0 2 4 6 8
km
Legenda
padavinska postaja
temperaturna postaja
vodomerna postaja
4 Re zul ta ti
4.1 Pod neb ne spre men ljiv ke
V ok vi ru pod neb nih spre men ljivk smo obravna va li (pre gled ni ca 1): (1) tren de pov prečne let ne tem -
pe ra tu re zra ka, (2) tren de let ne ko ličine pa da vin, (3) tren de let ne ga šte vi la dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm
in (4) tren de let ne ga šte vi la dni s snežno ode jo.
4.1.1 Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka
Trendi pov prečne let ne tem pe ra tu re zra ka v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih obrav -
na va nih tem pe ra tur nih po sta jah po dob ni in kažejo na izra zi to na raščanje (pre gled ni ca 4, sli ka 2). Značilna
je tudi izred no vi so ka ra ven zau pa nja, ki sko raj na vseh postajah do se ga ali celo pre se ga 99 %. Manjšo
iz je mo pred stav lja le tem pe ra tur na po sta ja Slap v Vi pav ski do li ni, pa še tam je ra ven zau pa nja 95 %.
V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je tem pe ra tu ra na po sta jah Čepo van, Ja vor je, Na nos – Rav -
nik, Nova Go ri ca in Vrh ni ka v pov prečju let no na ra sla od 0,032 do 0,035 °C, kar po me ni, da so se
v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah tem pe ra tu re zvišale za 1,59–1,70 °C. Ab so lut na tem pe -
ra tur na raz li ka v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na po sta ji Vrh ni ka, kjer je tem pe ra tu ra na ra sla
za 1,7 °C, re la tiv na tem pe ra tur na raz li ka pa je naj večja na po sta ji Na nos – Rav nik, kjer je tem pe ra tur -
ni dvig 25,5 %.
Ne ko li ko manjši tem pe ra tur ni dvig be ležita po sta ji Slap in Voj sko. Na Sla pu se je v obrav na va nem
pol sto let nem obdobju tem pe ra tu ra zvišala za 0,81 °C, na Voj skem pa za 0,91 °C.
15
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Preglednica4:Trendipovprečnihletnihtemperaturv obdobjuod1961do2010.
tem pe ra tur na Mann- ra ven Se nov trend no trend no trendna trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q oC oC oC %
Čepo van 4,56 99,9 0,032 8,04 9,63 1,59 19,78
Ja vor je 4,59 99,9 0,033 7,73 9,37 1,64 21,22
Na nos – Rav nik 4,94 99,9 0,034 6,58 8,26 1,68 25,53
Nova Go ri ca 5,17 99,9 0,033 11,45 13,08 1,63 14,24
Slap 2,13 95,0 0,017 11,57 12,38 0,81 7,00
Voj sko 2,87 99,0 0,019 6,05 6,96 0,91 15,04
Vrh ni ka 4,78 99,9 0,035 9,05 10,75 1,70 18,78
4.1.2 Let na ko ličina pa da vin
V nas prot ju s tren di tem pe ra tu re, ki kažejo na raščanje, so tren di let ne ko ličine pa da vin v ob dob -
ju od 1961 do 2010 na vseh de ve tih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 5, sli ka 3).
Ra ven zau panja je spre men lji va. Na po sta jah Ho te dršica in Idri ja ne do se ga niti 90 %, med tem ko je
na po sta jah Mrz la Rupa, Na sta nu (Šebrelj ski Vrh), Ot li ca in Voj sko 99 %.
V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je ko ličina let nih pa da vin na večini po staj (Črni Vrh, Logatec,
Mrz la Rupa, Na sta nu (Šebrelj ski Vrh), Ot li ca, Slap in Voj sko) v pov prečju let no upad la od 5 do 11 mm,
16
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Čepovan Javorje
Nanos – Ravnik Nova Gorica
Slap Vojsko
17
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Slika2:Trendipovprečnihletnihtemperatur(v oC)v obdobjuod1961do2010.
Vrhnika
kar po me ni, da se je v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 235–565mm
ozi ro ma za 10–20 %. Ab so lut na raz li ka količine pa da vin v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na po -
sta ji Mrz la Rupa, kjer je ko ličina pa da vin upad la za 565,0 mm, re la tiv na raz li ka pa je naj večja na po sta jah
Ot li ca in Na sta nu (Šebrelj ski Vrh), ki be ležita upad pa da vin za 20,2 %.
Ne ko li ko manjše upa da nje ko ličine pa da vin be ležita le po sta ji Ho te dršica in Idri ja. V Ho te dršici
se je v obrav na va nem pol sto let nem ob dob ju ko ličina pa da vin znižala za 74,3 mm (3,9 %), v Idri ji pa
za 235,0 mm (9,9 %). Upad pa da vin v Idri ji je le nez nat no manjši od povprečja za širše idrij sko ob močje
in je ver jet no po sle di ca ne ko li ko krajšega po dat kov ne ga niza (1961–1999).
Preglednica5:Trendikoličineletnihpadavinv obdobjuod1961do2010.
pa da vin ska Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q mm mm mm %
Črni Vrh –1,84 90,0 –5,869 2678,14 2384,70 –293,44 –10,96
Ho te dršica –0,54 pod 90,0 –1,486 1929,60 1855,28 –74,32 –3,85
Idri ja –1,10 pod 90,0 –4,699 2363,38 2128,42 –234,96 –9,94
Lo ga tec –2,51 95,0 –6,571 2031,12 1702,57 –328,55 –16,18
Mrz la Rupa –2,66 99,0 –11,300 2983,80 2418,80 –565,00 –18,94
Na sta nu –2,82 99,0 –8,333 2059,61 1642,98 –416,63 –20,23
Ot li ca –2,58 99,0 –10,367 2569,48 2051,15 –518,33 –20,17
Slap –2,46 95,0 –5,881 1609,34 1315,30 –294,04 –18,27
Voj sko –2,59 99,0 –9,000 2597,30 2147,30 –450,00 –17,33
18
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Črni Vrh Hotedršica
Idrija Logatec
Mrzla Rupa Na stanu (Šebreljski Vrh)
19
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Slika3:Trendikoličineletnihpadavin(v mm)v obdobjuod1961do2010.
Otlica Slap
Vojsko
20
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
4.1.3 Let no šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm
Ker smo na vseh de ve tih pa da vin skih po sta jah ugo to vi li zmanjšanje ko ličine pa da vin, nas je za ni -
ma lo, ali se je v is tem ob dob ju zmanjšalo tudi šte vi lo dni s pa da vi na mi nad 0,1 mm. Pre se net lji vo je,
da se je v ob dob ju od 1961 do 2010 šte vi lo pa da vin skih dni na šes tih obrav na va nih pa da vin skih po -
sta jah celo po večalo, upa da nje pa be ležijo le tri pa da vin ske po sta je (pre gled ni ca 6, sli ka 4). Značilna
je tudi izred no niz ka ra ven zau pa nja, ki kar na os mih od de ve tih po sta jah ne pre se ga 90 %. Iz je mo pred -
stav lja le pa da vin ska po sta ja Idri ja, ki ima ne ko li ko višjo ra ven zau pa nja (95 %), mor da za ra di krajšega
po dat kov ne ga niza (1961–1999).
Ab so lut na in rela tiv na po zi tiv na raz li ka v šte vi lu pa da vin skih dni v ob dob ju od 1961 do 2010 je
naj večja na po sta ji Ot li ca, kjer je šte vi lo pa da vin skih dni na ra slo za 16,2 dni ozi ro ma za 12,0 %, ab so -
lut na in re la tiv na ne ga tiv na raz li ka v šte vi lu pa da vin skih dni pa je naj večja na po sta ji Idri ja, kjer je šte vi lo
pa da vin skih dni upad lo za 29,2 dni ozi ro ma za 17,9 %.
Ome ni ti ve lja, da so tako po zi tiv ne kot ne ga tiv ne raz li ke v šte vi lu pa da vin skih dni po večini majh -
ne in na šes tih od de ve tih obrav na va nih po sta jah (Črni Vrh, Ho te dršica, Lo ga tec, Mrz la Rupa, Na sta nu
(Šebrelj ski Vrh) in Voj sko) ne do se ga jo niti 10 %.
Preglednica6:Trendišteviladnis padavinaminaletov obdobjuod1961do2010.
pa da vin ska Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo %
Črni Vrh 0,329 pod 90,0 0,077 147,15 151,00 3,85 2,62
Ho te dršica 0,937 pod 90,0 0,176 140,00 148,82 8,82 6,30
Idri ja –2,045 95,0 –0,583 162,67 133,50 –29,17 –17,93
Lo ga tec –0,427 pod 90,0 –0,067 151,63 148,30 –3,33 –2,20
Mrz la Rupa 1,306 pod 90,0 0,238 129,71 141,62 11,91 9,18
Na sta nu 1,308 pod 90,0 0,237 129,84 141,68 11,84 9,12
Ot li ca 1,415 pod 90,0 0,324 134,46 150,63 16,17 12,03
Slap –1,536 pod 90,0 –0,292 139,19 124,60 –14,59 –10,48
Voj sko 1,875 90,0 0,289 149,54 164,01 14,47 9,68
21
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
4.1.4 Letno šte vi lo dni s snežno ode jo
Od pod neb nih ka zal ni kov nas je za ni ma lo še šte vi lo dni s snežno ode jo, saj so v zad njih de set let -
jih zime to plejše in snežna ode ja bolj skrom na. Naše dom ne ve so tren di po tr di li, saj so na os mih od
de ve tih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah padajoči (pre gled ni ca 7, sli ka 5).
Ra ven zau pa nja je spre men lji va. Na šti rih po sta jah (Idri ja, Mrz la Rupa, Ot li ca in Slap) ne do se ga
niti 90 %, na po sta ji Na sta nu (Šebrelj ski Vrh) je 95 %, na preo sta lih šti rih po sta jah (Črni Vrh, Ho te -
dršica, Lo ga tec in Vojsko) pa 99 %.
V obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) je šte vi lo dni s snežno ode jo na sed mih od de ve tih upošte -
va nih pa da vin skih po sta jah upad lo za 21 do 43 dni ozi ro ma za 22 do 46 %. Za več kot dvaj set dni let no
se je ob dob je s snežno ode jo skrajšalo na po stajah Mrz la Rupa in Ot li ca, za tri de set dni in več na po -
sta jah Črni Vrh, Na sta nu (Šebrelj ski Vrh) in Voj sko ter za več kot šti ri de set dni na po sta jah Ho te dršica
in Lo ga tec. Ab so lut na in re la tiv na ne ga tiv na raz li ka v šte vi lu dni s snežno ode jo je naj večja na po sta ji
Lo ga tec, kjer je šte vi lo dni s snežno ode jo upad lo za 42,9 dni ozi ro ma za 46,4 %.
Zelo skro men upad šte vi la dni s snežno ode jo je za be ležen v Idri ji (le 1,4 dne va ozi ro ma 2,1 %),
ven dar dom ne va mo, da je to po sle di ca krajšega po dat kov ne ga niza (1961–1999). Edi na po sta ja, ki nima
pa da jočega tren da šte vi la dni s snežno ode jo, je pre se net lji vo Slap v Vi pav ski do li ni. Za ra di sre do zem -
ske ga pod neb ja in niz ke nad mor ske višine na tej po sta ji tudi v pre te klo sti niso be ležili dol go traj ne in
de be lejše snežne ode je.
Preglednica7:Trendišteviladnis snežnoodejonaletov obdobjuod1961do2010.
pa da vin ska Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q šte vi lo šte vi lo šte vi lo %
Črni Vrh –2,703 99,0 –0,770 104,24 65,75 –38,49 –36,92
Ho te dršica –2,820 99,0 –0,836 106,03 64,23 –41,80 –39,42
Idri ja –0,041 pod 90,0 –0,028 65,56 64,17 –1,39 –2,12
Lo ga tec –2,820 99,0 –0,857 92,43 49,57 –42,86 –46,37
Mrz la Rupa –1,398 pod 90,0 –0,500 112,00 87,00 –25,00 –22,32
Na sta nu –2,112 95,0 –0,600 106,00 76,00 –30,00 –28,30
Ot li ca –1,288 pod 90,0 –0,426 71,06 49,79 –21,27 –29,93
Slap –0,507 pod 90,0 0,000 3,00 3,00 0,00 0,00
Voj sko –2,854 99,0 –0,765 151,68 114,21 –37,47 –24,70
22
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Črni Vrh Hotedršica
Idrija Logatec
Mrzla Rupa Na stanu (Šebreljski Vrh)
23
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Slika4:Trendišteviladnis padavinaminaletov obdobjuod1961do2010.
Otlica Slap
Vojsko
24
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Črni Vrh Hotedršica
Idrija Logatec
Mrzla Rupa Na stanu (Šebreljski Vrh)
25
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Slika5:Trendišteviladnis snežnoodejonaletov obdobjuod1961do2010.
Otlica Slap
Vojsko
4.2 Hi dro loške spre men ljiv ke
V ok vi ru hi dro loških spre men ljivk smo obrav na va li (pre gled ni ca 1): (1) tren de ab so lut nih mi ni -
mal nih let nih pre to kov, (2) tren de pov prečnih mi ni mal nih let nih pre to kov, (3) trende pov prečnih sred njih
let nih pre to kov, (4) tren de pov prečnih mak si mal nih let nih pre to kov in (5) tren de ab so lut nih mak si -
mal nih let nih pre to kov.
4.2.1 Ab so lut ni mi ni mal ni let ni pre to ki
Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na pe tih vo do to kih
ozi ro ma vo do mer nih po sta jah (v. p.) s po pol nim ni zom po dat kov pa da joči (pre gled ni ca 8, sli ka 6). Od -
sto pa ta pa re zul ta ta na Ho tenj ki (v. p. Ho te dršica) in Idrij ci (v. p. Reka), ki sta bila pri dob lje na na te me lju
krajšega, ne po pol ne ga niza po dat kov (1961–1985 na v. p. Ho te dršica in 1961–1989 na v. p. Reka).
Ra ven zau pa nja je pre cej spre men lji va. Naj nižja je na obeh vo do mer nih po sta jah na Idrij ci (v. p. Podro -
te ja in v. p. Reka), kjer ne do se ga 90 %, naj višja pa na Cerk ni ci (v. p. Cerk no), Hub lju (v. p. Aj dovščina)
in Po ljan ski Sori (v. p. Žiri), kjer do se ga kar 99,9 %.
Že tako skrom ni ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki so se v  obrav na va nem ob dob ju (1961–2010)
zmanjšali za 0,09 do 0,36 m3/s ozi ro ma za 90 do 360 l/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov
upad od 17,3 do 50,0 %. Tako v ab so lut nem kot re la tiv nem smi slu be leži naj večji upad rečica Hu belj
v Aj dovščini, ka te re ab so lut ni mi ni mal ni pre tok se je v ob dob ju od 1961 do 2010 zmanjšal za 0,37 m3/s
ozi ro ma za 77 %.
V nas prot ju z vsemi os ta li mi vo do to ki so se ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki Ho tenj ke pri Ho te dršici
celo po večali, a je po večanje vod na to sti v ab so lut nem smi slu de jan sko zelo skrom no (0,04 m3/s) in ga
lah ko kljub izred no vi so ki re la tiv ni vred no sti (kar 400 %) za ne ma ri mo.
26
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Preglednica8:Trendiabsolutnihminimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010.
vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q m3/s m3/s m3/s %
Po dro te ja Idrij ca –1,39 pod 90,0 –0,006 1,68 1,39 –0,29 –17,26
Žiri Po ljan ska –3,57 99,9 –0,003 0,37 0,20 –0,17 –45,95
Sora
Ho te dršica Ho tenj ka 2,50 95,0 0,001 0,01 0,05 0,04 400,00
Reka Idrij ca –0,06 pod 90,0 –0,002 3,74 3,65 –0,09 –2,41
Cerk no Cerk ni ca –3,71 99,9 –0,004 0,46 0,23 –0,23 –50,00
Do le nja Tre buščica –2,01 95,0 –0,004 0,68 0,49 –0,19 –27,94
Tre buša
Aj dovščina Hu belj –6,24 99,9 –0,007 0,48 0,11 –0,37 –77,08
4.2.2 Pov prečni mi ni mal ni let ni pre to ki
Tren di pov prečnih mi ni mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh pe tih vo -
do to kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah s po pol nim ni zom po dat kov pa da joči (pre gled ni ca 9, slika 7).
Po leg tega ima pa da joč trend tudi Idrij ca na v. p. Reka, med tem ko je trend Ho tenj ke na v. p. Ho te dršica
celo rah lo na raščajoč.
Ra ven zau pa nja je tudi v tem pri me ru močno spre men lji va. Naj nižja je pri Ho tenj ki (v. p. Ho te -
dršica) in Idrij ci (v. p. Reka), kjer ne do se ga 90 %. Obe po sta ji ima ta krajši po dat kov ni niz (1961–1985
na v. p. Ho te dršica in 1961–1989 na v. p. Reka). Naj višjo ra ven zau pa nja ima Po ljan ska Sora (v. p. Žiri),
ki do se ga kar 99,9 %.
Pov prečni mi ni mal ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) zmanjšali za 0,21 do
1,60 m3/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov upad od 17,2 do 36,1 %. Ab so lut na raz li ka pov -
prečnih mi ni mal nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 je naj večja na Idrij ci pri v. p. Reka, kjer je
pre tok upadel za 1,6 m3/s, re la tiv na raz li ka pa je naj večja na Po ljan ski Sori pri Žireh, ki be leži upad pov -
prečnega mi ni mal ne ga pre to ka za 36,1 %.
Po dob no kot pri ab so lut nih mi ni mal nih pre to kih tudi pri pov prečnih mi ni mal nih pre to kih iz sto -
pa Ho tenj ka (v. p. Ho te dršica), ki v obrav na va nem ob dob ju edi na be leži po rast. A tudi v tem pri me ru
je po večanje vod na to sti v ab so lut nem smi slu skrom no (0,01 m3/s) in ga lah ko za ne ma ri mo, saj je možno,
da je po sle di ca ne po vsem za nes lji vih me ri tev.
27
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Preglednica9:Trendipovprečnihminimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010.
vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q m3/s m3/s m3/s %
Po dro te ja Idrij ca –1,76 90,0 –0,009 2,62 2,17 –0,45 –17,18
Žiri Po ljan ska –4,45 99,9 –0,005 0,61 0,39 –0,22 –36,07
Sora
Ho te dršica Ho tenj ka 0,51 pod 90,0 0,000 0,04 0,05 0,01 25,00
Reka Idrij ca –1,41 pod 90,0 –0,032 7,32 5,72 –1,60 –21,86
Cerk no Cerknica –2,94 99,0 –0,006 0,97 0,65 –0,32 –32,99
Do le nja Tre buščica –2,00 95,0 –0,006 1,27 0,97 –0,30 –23,62
Tre buša
Aj dovščina Hu belj –1,80 90,0 –0,004 1,02 0,81 –0,21 –20,59
28
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Podroteja Žiri
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
Hotedršica Reka
Cerkno Dolenja Trebuša
0,050
0,045
0,040
0,035
0,030
0,025
0,020
0,015
0,010
0,005
0,000
8,0
7,0
6,0
5,0
4,0
3,0
2,0
1,0
0,0
8,0
7,0
6,0
5,0
4,0
3,0
2,0
1,0
0,0
1,4
1,2
1,0
0,8
0,6
0,4
0,2
0,0
29
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Ajdovščina
Slika6:Trendiabsolutnihminimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010.
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
30
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Podroteja Žiri
Hotedršica Reka
Cerkno Dolenja Trebuša
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
1,2
1,0
0,8
0,6
0,4
0,2
0,0
1,6
1,4
1,2
1,0
0,8
0,6
0,4
0,2
0,0
0,09
0,08
0,07
0,06
0,05
0,04
0,03
0,02
0,01
0,00
14,0
12,0
10,0
8,0
6,0
4,0
2,0
0,0
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
31
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Ajdovščina
Slika7:Trendipovprečnihminimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010.
1,8
1,6
1,4
1,2
1,0
0,8
0,6
0,4
0,2
0,0
4.2.3 Pov prečni sred nji let ni pre to ki
Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih vo do -
to kih ozi ro ma vo do mernih po sta jah pa da joči (pre gled ni ca 10, sli ka 8). Ra ven zau pa nja je zelo vi so ka,
saj je na šes tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah vsaj 99 %. Za ra di krajšega in
ver jet no manj za nes lji ve ga po dat kov ne ga niza je nižja ra ven zau pa nja samo pri Ho tenj ki na v. p. Hote -
dršica (90 %).
Sred nji let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) na vo do to kih s po pol nim ni zom
po dat kov zmanjšali za 0,68 do 3,43 m3/s. V re la tiv nem smi slu be leži večina vo do to kov upad od 23,2
do 33,5 %. Ab so lut na in rela tiv na trend na raz li ka pov prečnih sred njih pre to kov v ob dob ju od 1961 do
2010 je naj večja na Idrij ci pri v. p. Po dro te ja, kjer je pre tok upa del za 3,43 m3/s ozi ro ma za 33,1 %.
Še večji upad je za be ležen na Idrij ci pri v. p. Reka (–13,22 m3/s ozi ro ma –60,8 %) in Ho tenj ki pri
v. p. Ho te dršica (–0,23m3/s ozi ro ma –85,2%), ven dar so te trend ne raz li ke ugo tov lje ne na te me lju krajšega
po dat kov ne ga niza (1961–1989 na v. p. Reka in 1961–1985 na v. p. Ho te dršica).
32
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Preglednica10:Trendipovprečnihsrednjihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010.
vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q m3/s m3/s m3/s %
Po dro te ja Idrij ca –3,438 99,9 –0,069 10,35 6,92 –3,43 –33,14
Žiri Po ljan ska –2,984 99,0 –0,015 2,70 1,97 –0,73 –27,04
Sora
Ho te dršica Ho tenj ka –1,777 90,0 –0,005 0,27 0,04 –0,23 –85,19
Reka Idrij ca –3,433 99,9 –0,264 21,74 8,52 –13,22 –60,81
Cerk no Cerk ni ca –3,276 99,0 –0,014 2,03 1,35 –0,68 –33,50
Do le nja Tre buščica –3,480 99,9 –0,019 3,18 2,21 –0,97 –30,50
Tre buša
Aj dovščina Hu belj –3,070 99,0 –0,015 3,32 2,55 –0,77 –23,19
4.2.4 Pov prečni mak si mal ni let ni pre to ki
Tren di pov prečnih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih
vo do to kih ozi ro ma vo do mer nih posta jah pa da joči (pre gled ni ca 11, sli ka 9). Ra ven zau pa nja je zelo vi -
so ka, saj je na pe tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah celo 99,9 %. Nižja je samo
na Ho tenj ki pri v. p. Ho te dršica (95 %) in na Po ljan ski Sori pri v. p. Žiri (pod 90 %).
Pov prečni mak si mal ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) naj bolj zmanjšali na
reki Idrij ci, ki po vod na to sti pre cej pre kaša os ta le upošte va ne vo do to ke. Na v. p. Po dro te ja je trend na
raz li ka Idrij ce –32,80 m3/s ozi ro ma –52,0 %, na vo do mer ni pos ta ji Reka pa –84,67 m3/s ozi ro ma –78,5%.
Pre cejšnje trend ne raz li ke pov prečnih mak si mal nih pre to kov so opaz ne tudi na Tre buščici pri v. p.
Do le nja Tre buša (–9,38m3/s ozi ro ma –57,1%), na Hub lju pri v. p. Aj dovščina (–5,15m3/s ozi ro ma –36,0%)
in na Cerk ni ci pri v. p. Cerk no (–4,04 m3/s ozi ro ma –52,7 %). Na rečici Ho tenj ki pri v. p. Ho te dršica
je za ra di in ten ziv ne ga upa da nja pov prečnih mak si mal nih pre to kov in krat ke ga po dat kov ne ga niza
(1961–1985) re la tiv na trend na raz li ka do se gla ne mo gočo vred nost –107,6 %.
33
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Preglednica11:Trendipovprečnihmaksimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010.
vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q m3/s m3/s m3/s %
Po dro te ja Idrij ca –4,835 99,9 –0,656 63,09 30,29 –32,80 –51,99
Žiri Po ljan ska –0,323 pod 90,0 –0,018 16,48 15,56 –0,92 –5,58
Sora
Ho te dršica Ho tenj ka –2,199 95,0 –0,034 1,58 –0,12 –1,70 –107,59
Reka Idrij ca –3,470 99,9 –1,693 107,90 23,23 –84,67 –78,47
Cerk no Cerk ni ca –3,636 99,9 –0,081 7,66 3,62 –4,04 –52,74
Do le nja Tre buščica –3,948 99,9 –0,188 16,43 7,05 –9,38 –57,09
Tre buša
Aj dovščina Hu belj –3,563 99,9 –0,103 14,30 9,15 –5,15 –36,01
34
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Podroteja Žiri
Hotedršica Reka
Cerkno Dolenja Trebuša
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
5,0
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
35
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Ajdovščina
Slika8:Trendipovprečnihsrednjihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010.
36
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Podroteja Žiri
Hotedršica Reka
Cerkno Dolenja Trebuša
4,5
4,0
3,5
3,0
2,5
2,0
1,5
1,0
0,5
0,0
37
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Ajdovščina
Slika9:Trendipovprečnihmaksimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010.
4.2.5 Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki
Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na šes tih vo do to -
kih ozi ro ma vo do mer nih po sta jah pa da joči, na Po ljan ski Sori pri v. p. Žiri pa je trend na raščajoč
(pre gled ni ca 12, sli ka 10). Ra ven zau pa nja je niz ka, saj na pe tih obrav na va nih vo do to kih ozi ro ma vo -
do mer nih po stajah ne do se ga niti 90 %. Iz je mi sta Idrij ca pri v. p. Reka in Tre buščica pri v. p. Do le nja
Tre buša z 99 % rav ni jo zau pa nja.
Ab so lut ni mak si mal ni let ni pre to ki so se v obrav na va nem ob dob ju (1961–2010) naj bolj zmanjšali
na Idrij ci pri v. p. Reka in si cer za 326,66 m3/s ozi ro ma 74,4 %. Po do ben de lež trend ne ga upa da be leži
tudi Ho tenj ka pri v. p. Ho te dršica (–5,71 m3/s ozi ro ma –71,7 %). Ne ko li ko manjše trend ne raz li ke so
na Tre buščici pri v. p. Do le nja Tre buša (–18,23 m3/s ozi ro ma –38,5 %), na Cerk ni ci pri v. p. Cerk no
(–4,45 m3/s ozi ro ma –18,5 %), na Idrij ci pri v. p. Po dro te ja (–35,88 m3/s ozi ro ma –17,2 %) in na Hub -
lju pri v. p. Aj dovščina (–2,86 m3/s ozi ro ma –8,3 %).
Po ljan ska Sora na v. p. Žiri je edi na upošte va na reka, ki be leži na raščajoč trend ab solut nih mak si -
mal nih let nih pre to kov. V  obrav na va nem pol sto let nem ob dob ju so se nje ni mak si mal ni pre to ki
trend no po večali za 14,24 m3/s ozi ro ma 21,3 %.
38
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Preglednica12:Trendiabsolutnihmaksimalnihletnihpretokovv obdobjuod1961do2010.
vo do mer na vo do tok Mann- ra ven Se nov trend no trend no trend na trend na
po sta ja Ken dal lov zau pa nja na klon sta nje sta nje raz li ka raz li ka
test 1961 2010 1961–2010 1961–2010
Z % Q m3/s m3/s m3/s %
Po dro te ja Idrij ca –1,06 pod 90,0 –0,718 208,61 172,73 –35,88 –17,20
Žiri Po ljan ska 1,34 pod 90,0 0,285 66,82 81,06 14,24 21,31
Sora
Ho te dršica Ho tenj ka –0,93 pod 90,0 –0,114 7,96 2,25 –5,71 –71,73
Reka Idrij ca –2,78 99,0 –6,533 438,80 112,14 –326,66 –74,44
Cerk no Cerk ni ca –1,12 pod 90,0 –0,089 24,07 19,62 –4,45 –18,49
Dolenja Tre buščica –2,74 99,0 –0,365 47,32 29,09 –18,23 –38,52
Tre buša
Aj dovščina Hu belj –0,79 pod 90,0 –0,057 34,49 31,63 –2,86 –8,29
5 Sklep
Po gla vit na spoz na nja o spre mem bah iz bra nih pod neb nih in hi dro loških spre men ljivk v ob dob ju
med le to ma 1961 in 2010 lah ko str ne mo ta ko le:
• Pov prečna let na tem pe ra tu ra zra ka je na večini po staj let no na ra sla od 0,032 do 0,035 °C, kar po meni,
da so se v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah tem pe ra tu re zvišale za 1,59–1,70 °C. Ne ko -
liko manjši tem pe ra tur ni dvig be ležita po sta ji Slap in Voj sko. Na Sla pu se je tem pe ra tu ra zvišala za
0,81 °C, na Voj skem pa za 0,91 °C.
• Let na količina pa da vin je na večini po staj v pov prečju let no upad la od 5 do 11 mm, kar po me ni, da
se je v zad nje ga pol sto let ja na ome nje nih po sta jah ko ličina pa da vin znižala za 235–565 mm ozi roma
za 10–20 %.
• Zmanjšana ko ličina let nih pa da vin ni po sle di ca zmanjšanja šte vi la dni s pa da vi na mi. Šte vi lo pa da -
vin skih dni se je na šes tih obrav na va nih pa da vin skih po sta jah celo po večalo, upa da nje pa be ležijo
le tri pa da vin ske po sta je. Tako po zi tiv ne kot ne ga tiv ne raz li ke v šte vi lu pa da vin skih dni so večinoma
majh ne in na šes tih od de ve tih obrav na va nih po sta jah ne do se ga jo niti 10 %.
• Šte vi lo dni s snežno ode jo je na sed mih od de ve tih upošte va nih pa da vin skih po sta jah upad lo za 21
do 43 dni ozi ro ma za 22 do 46 %.
• Tren di ab so lut nih mi ni mal nih let nih pre to kov so na vseh pe tih vo do mer nih po sta jah s po pol nim
ni zom po dat kov pa da joči. Od sto pa ta le re zul ta ta, ki sta bila pri dob lje na na te me lju krajšega, ne po -
pol ne ga niza po dat kov. Ab so lut ni mi ni mal ni pre to ki so se zmanjšali za 0,09 do 0,36 m3/s, v re la tiv nem
smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 17 do 50 %.
• Tren di pov prečnih mi ni mal nih let nih pre to kov so na šes tih od sed mih vo do mer nih po sta jah pa da -
joči. Pov prečni mi ni mal ni let ni pre to ki so se zmanjšali za 0,21 do 1,60 m3/s, v re la tiv nem smi slu pa
be leži večina vo do tokov upad od 17 do 36 %.
• Tren di pov prečnih sred njih let nih pre to kov v ob dob ju od 1961 do 2010 so na vseh sed mih vo domernih
po sta jah pa da joči. Na vo do to kih s po pol nim ni zom po dat kov so se zmanjšali za 0,68 do 3,43 m3/s,
v re la tiv nem smi slu pa be leži večina vo do to kov upad od 23 do 34 %.
• Tudi tren di pov prečnih mak si mal nih let nih pre to kov so na vseh sed mih vo do mer nih po sta jah pada -
joči. Pre to ki so se naj bolj zmanjšali na reki Idrij ci, ki po vod na to sti pre cej pre kaša os ta le upošte va ne
vo do to ke. Na v. p. Podrote ja je trend na raz li ka Idrij ce –32,80 m3/s ozi ro ma –52 %, na vo do mer ni po -
sta ji Reka pa –84,67 m3/s ozi ro ma –79 %. Ve li ke trend ne raz li ke pov prečnih mak si mal nih pre to kov
so opaz ne tudi na Tre buščici (–57 %), na Hub lju (–36 %) in na Cerk ni ci (–53 %).
• Tren di ab so lut nih mak si mal nih let nih pre to kov so na šes tih vo do mer nih po sta jah pa da joči, na Poljan -
ski Sori pa je trend na raščajoč. Pre to ki so se naj bolj zmanjšali na Idrij ci pri v. p. Reka in si cer za kar
74 %, po do ben de lež trend ne ga upa da pa be leži tudi Hotenj ka (–72 %). Ne ko li ko manjše trend ne raz -
li ke so na Tre buščici (–39 %), Cerk ni ci (–19 %), Idrij ci pri v. p. Po dro te ja (–17 %) in Hub lju (–8 %).
V nas prot ju z os ta li mi vo do to ki so se mak si mal ni pre to ki na Po ljan ski Sori trend no po večali za 21 %.
Zahvala:Raziskavajebilaizvedenav okviruizdelaveštudije»Konvencijažupanovzapodnebnespre-
membeinenergijo«,kijojefinanciralaObčinaIdrija,tertemeljnegaprojekta»Prožnostalpskihpokrajin
z vidikanaravnihnesreč«(J6-6853)inraziskovalnegaprograma»GeografijaSlovenije«(P6-0101),kiju
financiraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije.
39
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
40
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
Podroteja Žiri
Hotedršica Reka
Cerkno Dolenja Trebuša
41
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
Ajdovščina
Slika10:Trendiabsolutnihmaksimalnihletnihpretokov(v m3/s)v obdobjuod1961do2010.
6 Viri in li te ra tu ra
Černe, A., Ur banc, M. 1998: Idrij sko hri bov je. Slo ve ni ja – po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na.
Do li nar, M. (ur.) 2010: Spre men lji vost pod neb ja v Slo ve ni ji. Ljub lja na.
Fran tar, P., Hr va tin, M. 2005: Pre točni režimi v  Slo ve ni ji med le to ma 1971 in 2000. Geo graf ski
vestnik 77-2.
Fran tar, P., Ko bold, M., Ula ga, F. 2008: Tren di pre to kov. Vod na bi lan ca Slo ve ni je 1971–2000. Ljub ljana.
Ga bro vec, M., Hr va tin, M., Ko mac, B., Or tar, J., Pavšek, M., To po le, M., Tri glav Čeka da, M., Zorn, M.
2014: Tri glav ski le de nik. Geo gra fi ja Slo ve ni je 30. Ljub lja na.
Ga bro vec, M., Or tar, J., Pavšek, M., Zorn, M., Tri glav Čeka da, M. 2013: The Tri glav Gla cier bet ween
the years 1999 and 2012. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53202
Hr va tin, M., Zorn, M. 2017: Tren di pre to kov rek v slo ven skih Al pah med le to ma 1961 in 2010. Geograf -
ski vest nik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89201
Kaj fež-Bo ga taj, L. 2006: Pod neb ne spre mem be in na cio nal na var nost. Ujma 20.
Ko vačič, G. 2016: Tren di pre to kov rek ja dran ske ga po vod ja v Slo ve ni ji brez Po sočja. Geo graf ski vest -
nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201
Ko vačič, G., Ko le ga, N., Brečko Gru bar, V. 2016: Vpliv pod neb nih spre memb na ko ličine vode in po -
pla ve mor ja v slo ven ski Is tri. Geo graf ski vest nik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88101
Kra ner Šume njak, T., Šuštar, V. 2011: Pa ra me trični in ne pa ra me trični pri sto pi za od kri va nje tren da
v časovnih vr stah. Acta agri cul tu rae Slo ve ni ca 97-3.
Med mrežje 1: http://en.il ma tie teen lai tos.fi/ma ke sens (24. 7. 2017).
Meze, D. 1987: Hri bov ske kme ti je na Idrij skem in Cer kljan skem. Geo graf ski zbor nik 27.
Mi loševi ć, D. D., Savi ć, S. M., Stan kov, U., Žiberna, I., Pan te li ć, M. M., Do li naj, D., Leščešen, I. 2017:
Ma xi mum tem pe ra tu res over Slo ve nia and their re la tions hip with at mosp he ric cir cu la tion pat terns.
Geo gra fie 122-1.
Ogrin, D. 2003: Spre mi nja nje tem pe ra tu re zra ka in pa da vin po let nih časih v Ljubljani in Tr stu v ob -
dob ju 1851–2002. Dela 20.
Sal mi, T., Määttä, A., Ant ti la, P., Ruo ho-Ai ro la, T., Am nell, T. 2002: De tec ting trends of an nual va lues
of at mosp he ric pol lu tants by the Mann-Ken dall test and Sen’s slo pe es ti ma tes –the Ex cel tem pla te
ap pli ca tion MAKESENS. Pub li ca tions on Air Qua lity No. 31. Hel sin ki.
To po le, M., Zorn, M. 2010: Na rav no geo graf ske značil no sti Občine Idri ja. Na pre lom ni ci: raz voj na
vprašanja Občine Idri ja, CAPA ci ties 1. Ljub lja na.
Tren berth, K. E., Jo nes, P. D., Am be nje, P., Bo ja riu, R., Ea ster ling, D., Klein Tank, A. Par ker, D. Ra himzadeh,
F., Ren wick, J. A., Ru sti cuc ci, M., So den, B., Zhai, P. 2007: Ob ser va tions: Sur fa ce and at mosp he ric
cli ma te chan ge. Cli ma te Chan ge 2007: The Physi cal Scien ce Ba sis. Con tri bu tion of Wor king Group
I to the Fourth As ses sment Re port of the In ter go vern men tal Pa nel on Cli ma te Chan ge. Cam bridge.
Med mrežje: https://www.ipcc.ch/pub li ca tions_and_data/ar4/wg1/en/ch3s3-es.html (24. 7. 2017).
Ula ga, F., Ko bold, M., Fran tar, P. 2008: Ana li za časov nih spre memb vodnih ko ličin slo ven skih rek. Mišičev
vo dar ski dan 19. Ma ri bor.
Zu pančič, B. 1998: Pa da vi ne. Geo graf ski at las Slo ve ni je. Ljub lja na.
Žiber na, I. 2011: Pod neb ne spre mem be v Slo ve ni ji. Po dra vi na 10-20.
42
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju
7 Sum mary: Tem pe ra tu re and pre ci pi ta tion trends and river disc har ge
trends in the Idri ja Hills
(tran sla ted by DEKS d.o.o.)
Sin ce the mid-ni ne teenth cen tury, when the Litt le Ice Age came to an end, tem pe ra tu res have been
ri sing in Eu ro pe and across the glo be. In the twen tieth cen tury, glo bal mean sur fa ce tem peratu res rose
by 0.74 ± 0.18°C. The rate of war ming over the last 50 years is al most doub le that over the last 100 years
(0.13 ± 0.03°C vs. 0.07 ± 0.02°C per de ca de). In Eu ro pe in the twen tieth cen tury, the ma xi mum and mi -
ni mum win ter tem pe ra tu res rose by 1°C per 100 years, and sum mer tem pe ra tu res by 0.8°C per 100
years. In Slo ve nia, the ave ra ge air tem pe ra tu re in the se cond half of the twen tieth cen tury (1956–2005)
sho wed a sta ti sti cally sig ni fi cant in crea se of 1.4 ± 0.6°C, mostly in towns and less in the coun try si de.
Pro jec tions for the twenty-first cen tury fo re cast a rise in air tem pe ra tu res du ring the cold part of the year
by 3°C (ran ging from 1.5 to 7°C), and in the warm part of the year by 3.5°C (ran ging from 1.5 to 8°C).
Chan ges in the vo lu me of pre ci pi ta tion in the ma jo rity of Slo ve nian ter ri tory are not sta ti sti cally
sig ni fi cant. No net he less, the re are trends that in di ca te smal ler vo lu mes of pre ci pi ta tion; for exam ple,
−36 to −43 mm per 100 years for Ljub lja na, −40 mm per 100 years for Ma ri bor, and −80 mm per 100 years
for Trie ste. In Slo ve nia the re are also fe wer days with snow co ver. In Ljub lja na du ring the pe riod from
1950 to 2009 the num ber of days with snow co ver de crea sed by three days per de ca de (and at the le vel
of the who le coun try by two to four days per de ca de). As a con se quen ce of hig her win ter tem pe ra tu -
res and thus a lo wer sha re of snow in win ter pre ci pi ta tion, the re has also been a re duc tion in snow co ver
and a re duc tion in Slo ve nian gla ciers. At Mount Kre da ri ca in the last thirty years the depth of the snow
has been be low ave ra ge in com pa ri son to the pre ce ding 130-year pe riod.
Chan ges in pre ci pi ta tion vo lu me in con nec tion with land use have an inf luen ce on ri ver disc har -
ge chan ges. The ma jo rity of hydro me tric sta tions in Slo ve nia in the last fifty years have shown a fal ling
trend in mean daily disc har ge, or a de crea se in wa ter vo lu me.
This ar tic le pre sents the tem pe ra tu re and pre ci pi ta tion trends at mul ti ple tem pe ra tu re and pre ci -
pi ta tion sta tions, and ri ver disc har ge trends at mul ti ple hydro me tric sta tions in the Idri ja Hills bet ween
1961 and 2010.
At the ma jo rity of sta tions stu died, the ave ra ge an nual air tem pe ra tu re rose from 0.032 to 0.035°C
per year, which means that in the last half cen tury the tem pe ra tu re in the area studied rose by 1.59 to
1.70°C.
The an nual pre ci pi ta tion vo lu me at most sta tions fell on ave ra ge by 5 to 11 mm per year, which means
that in the last half cen tury pre ci pi ta tion in the area stu died has de crea sed by 235 to 565 mm, or by 10
to 20%. The re du ced vo lu me of an nual pre ci pi ta tion is not a con se quen ce of fe wer days with pre ci pi -
ta tion. The num ber of pre ci pi ta tion days ac tually in crea sed at six pre ci pi ta tion sta tions, and a de crea se
was no ted at only three pre ci pi ta tion sta tions. Both the po si ti ve and ne ga ti ve dif fe ren ces in the num -
ber of pre ci pi ta tion days were mostly small, and at six of the nine pre ci pi ta tion sta tions they were even
be low 10%. The num ber of days with snow co ver at se ven of the nine pre ci pi ta tion sta tions stu died de -
crea sed by 21 to 43 days, or by 22 to 46%.
The trends in ab so lu te mi ni mum an nual disc har ge are fal ling at all five hydro me tric sta tions with
a com ple te data se ries. The only ex cep tions are re sults ob tai ned ba sed on shor ter in com ple te data se -
ries. The ab so lu te mi ni mum disc harges de crea sed by 0.09 to 0.36m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity
of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 17 to 50%. The trends in ave ra ge mi ni mum an nual disc har -
ge are fal ling at six out of the se ven hydro me tric sta tions. The ave ra ge mi ni mum annual disc har ge
de crea sed by 0.21 to 1.60 m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de -
crea se of 17 to 36%. The trends in ave ra ge mean an nual disc har ge from 1961 to 2010 were fal ling at
all se ven hydro me tric sta tions. For water cour ses with a com ple te data se ries, the re was a de crea se of
0.68 to 3.43 m3/s, but in the re la ti ve sen se the ma jo rity of wa ter cour ses ex pe rien ced a de crea se of 23
to 34%. The trends for ave ra ge ma xi mum an nual disc har ge at all se ven hydro me tric stations were also
43
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razprave
fal ling. The disc har ges fell most on the Idrij ca Ri ver, which has a con si de rably hig her wa ter vo lu me
than the ot her wa ter cour ses stu died. At the Po dro te ja hydro me tric sta tion the trend differen ce for the
Idrij ca Ri ver was −32.80 m3/s or −52%, and at the Reka hydro me tric sta tion −84.67 m3/s or −79%. Lar -
ge trend dif fe ren ces in ave ra ge ma xi mum disc har ges were also ob ser ved on the Tre buščica (−57%), Hu belj
(−36%), and Cerk ni ca (−53%) ri vers. The trends for ab so lu te ma xi mum an nual disc har ge were fal ling
at six hydro me tric sta tions, but on the Po ljan ska Sora Ri ver the trend was ri sing. Disc har ges de crea -
sed the most for the Idrij ca Ri ver at the Reka hydro me tric sta tion (by 74%), and a si mi lar share of trend
de crea se was re cor ded on Ho tenj ka Creek (−72%). So mew hat smal ler trend dif fe ren ces were re cor ded
for the Tre buščica (−39%) and Cerk ni ca (−19%) ri vers, for the Idrij ca Ri ver at the Po dro te ja sta tion
(−17%), and for the Hu belj Ri ver (−8%). In contrast to ot her wa ter cour ses, the ma xi mum disc har ges
on the Po ljan ska Sora Ri ver in crea sed by 21%.
44
Mau ro Hr va tin, Ma ti ja Zorn Tren di tem pe ra tur in pa da vin ter tren di pre to kov rek v Idrij skem hri bov ju