ST. 57. V CELJU, CETRTEK 5. JUNIJA 1919 LETO I. »•b»fto. — Cenai Za eel« icto 3HK, za poi Ictü 18 kron, za čctrt Ida 9 K, za 1 Mesec 3 kr«ne. P«satn«Ban« *tovH5ea staae 40 vinarjev» Na pismene aarvčbe brez pošiljatve «tenarja ft« n* nursmo «zimii. Naročniki naj pošiljajo naročnin# po p«š*ni nakaznici. Reklamacije gle<& Hsta so p»stnine proste. Ne- franklrani dopisi ae nt sprejemajo. Na d»oise krez podpisa se ne ozira. Uredniotvo in upravni&tv» sc nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica *t. 3. Oglasi se računajo po p«rabljcne«i prostoru in sicer: za oavadnc oglase p« 19 w od 1 mm, za poslana, at* manila obenih zborov, naznanila • smrh, zahvalc itd. SO v od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 1 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo, Teleio» «t. 6&. IZDAJA IN TI5ZCA ZVEZBIA TISKARNJL V CELJU. El BED 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. v __ Mirovna konferenca priznala Jugoslaviji Mariboi% Spilje in Radgono. — Anglija priznala oflcijelno kraljeviiio SHS- — Osvobojenje Korotana napreduje. Maribor — Špilje — Radgona del Jugoslavije. Maribor, 3. jun. „Male Novice', jioročajo: Danes popoldne sta dva fran- coska častnika kot odposlanca generala Segreja na Dunaju obiskala okr. gla- varja dr. Lajnšiča, vladnega komisarja dr. Pfeiferja in skofa dr. Napotnika. Uradno sta sporočila, da je mirovna konferenca v Parizu proglasila Maribor, Špilje in Radgono za jugoslovansko posest. Tudi železnica od Špilja do Radgone teče po jugoslovanskih tleh. Nezlomljena sila naše ofenzi- va na Koroškem. — Št. Pavel v Labodski dolini naš. — Pa- nika med Nemci. — Italijani že spet spletkarijo. — Nemci prosijo za premirje. LDU. Ljubljana 2.jun. (ob 12 uri). Naše čete napredujejo. Glasom dunajskih vesti so oblasti zaradi gro- zečega jugoslovanskega napada zapu- stile Celovec. Mesto je pred padcem. V nemško-avstrijski narodni skupščini so katastrofalna poročila iz Koroške vzbudila veliko pozornost. Koroški po- slanec dr. Angerer je izjavil, da se bo predal Celovec brez boja. Koroška de- želna vlada. je že 30. rnaja izdala navodila za evakuacijo "mesta. LDU. Trst l.jun. Italijanski listi 2ivahno razpravljajo jugoslovausko vo- jaško akcijo na Koroškem in alarrni- rajo javnost proti njej, češ da bi bil njen uspeh v veliko škodo Italiji, po- sebno če bi Jugoslovani prišTi v posest Beljaka in Celovca. Zahtevajo od en- tente, naj ustavi prodiranje jugoslovan- skih čet. LDU. Ljubljana, 3. jun, (ob V21. uri zjutraj): Naše prodiranje se razvija uspešno. Zavzeli smo Št. Pavel in Št Jurij. Sovražnik se umika v ne- redu. Naši letalci so s strojnicami ob- streljevali umikajoče se sovražne ko- lone (pehoto, topništvo, avtomobile) in jim prizadejali velike izgube. Pri so- vražniku je nastala panika. Velik plen je zopet padel v naše roke. LDU. Ljubljana, 3. jun. Nemci so zaprosili za premirje in poslali 4 delegate. Ukazano je, da se spusti de- legacija skozi naše predstraže. V naj- krajšem času se ji bodo stavili pogoji za premirje. Povelje generala Jankoviča. Ljubljanski dopisni urad poroča: Poveljnik četrte armije, general Božo Jankovič, je dal našim četam pred ofenzivo na koroški fronti objaviti nastopno povelje: Junaki! Avstrijski Nemci, dedni sovražniki Slovanov sploh, zlasti pa naSega naroda in naše domovine, so se predrznili tik pred sklepom sploš- nega mini samovoljno in nasilno vpa- sti v naše kraje, v našo strpinčeno in s težkimi žrtvami osvobojeno domovino z namero, da jo iznova zasedejo in pokore. Cast in veliki ugled našega, širom vsega sveta proslavljenega, zmagoslav- nega orožja ne more in noče trpeti takega nasilja naših sovražnikov! Sveta dolžnost našega naroda in naše domovine nam nalaga, da preze- nemo zakletega sovražnika čimprej iz naše domovine in da neusmiljeno kaznujemo njegovo predrznost. Uverjen, da ste vedno pripravljeni na vse napore in svest si vaše požr- tvovalnosti za blaginjo in svobodo naroda in domovine, zapovedujem, da se sovražne čete v koroških krajih s silo napadejo in z božjo pornočjo pre- ženejo iz naše domovine in da se naš narod in naža domovina osvobodita sovražnika. V tej ofenzivi bom stalno z vami in vas bom osebno podpiral z vsemi moimi, da premaga-no sovražnika. Zato, junaki, v božjem imenu hrabro in po- gumno naprej, naprej! 600.000. 600.000 sirot je v našem kralje- stvu, polovico tega v Srbiji. Strašno številol Stotisoč jih nima ničesar; ostali imajo bodisi zemljo, bodisi denar, ni- majo pa — roditeljske ljubezni. Grozna misel: nad pol milijona dece naj raste in podivja brez nadzorstva očetovega in ljubezni materine. Kaj storiti? Država mora storiti vse, da reši siročad. Ta deca so njena bodočnost, bodo njeni državljani, vo- jaki, književniki, trgovci, obrtniki. S tem, da reši to deco, krepi država sebe. Šeststotisoč! Kako jih prehraniti, kako narediti iz njih ljudi. Cela Dal- macija nima več prebivalstva nego je teh sirot. In koliko je potrebno, da se prehrani Dalmacija. Država bo svoje storila. Osnovala bo domove za sirote z osnovnimi, obrtnimi in kmetijskimi šolami. Odtam pojdejo nekateri v srednje sole, drugi v razne obrti itd. Vse to je še pa pre- malo. Zakaj tudi to ne more biti takoj, deca pa raste in se razvfja. Država pa ima izven tega še milijone poslov in skrbi. Družba mora iti državi na pomoč s požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Hvale- vredno je delo raznih odborov, ki na- birajo denar za siročad. Vse premalo. Recimo, da se nabere 6 milijonov: 10 K na vsako siroto. In če se nabere šest- deset milijonov, pride 100 K na vsako dete, danes pa stanejo samo čevlji več. Kako torej? Gre, a treba je lju- b^i.'ii. Na tisoče in tisoco zakoncev imamo, ki so brez otrok. Take rodbine morajo vzeti sirote za svoje: posiniti, pohčeriti jih. Poznamo take rodbine brez otrok, ki so tako premožne, da lahko vzerno 5 in veL takih sirot. Dati jim morajo kruh, toplo ognjišče, pred- vsem pa — roditeljsko ljubezen. Z brigo za sirote se brigamo za srečo in bodočnost naše države. Zdaj lahko vsakdo poka/.e, kaj velja. Kaj zaležejo prazni rodoljubni govori, če pustimo propasti to deco? Otroška duša je kakor vosek; kar nanj na- piSeg, ostane vedno. Sedaj je cas, da dokaže, kdo je dober Jugoslovan; kdor doprinese večjo žrtev, je brezdvomno večji in boljši Jugoslovan nego drugi, ki ne stori nič ali malo v primeri s tem, kar bi lahko. Čemu so nam b«- gate rodbine po naši kraljevini, ki so brez dece? Za nič! Morda ena ali druga zapusti svoje imetje za kako dobr« ustanovo; žive ustanove — naroda — pa ni! Rodbina brez dece je dan brez solnca, log brez slavca, roža brez vonia. Kakšno je življenje in zadovoljstvo, če nimaš nikogar svoiega, ki ti vsaj v smrtni uri zatisne oči! Take rodbine, ki imajo posvetnega blaga, nimajo pa svojega zaroda, morajo vzeti vojne si- rote 2a svoje. In če bodo znale druziti svoje delo z ljubeznijo do te dece, j« bodo vzljubile kakor svojo. Je-li to žrtev? Ne, dolžnost naša! Ko so očetje te dece padali na bojiščih celega sveta, so njihova 2e polmrtva usta še šepetala imena te nesrečne dece, kateii moramo zdaj mi postati drugi roditelji. In vsem rodbinam, ki bodo to storile, bodo ta deca lepši in večji spomeniki nego najlepše cerkve, in če bi bile iz samega zlata. Zakaj ta deca so živa cerkev, naša nada in naša bodočnost. Japonski polkovnik ceško- slovaškemu narodu. Koncem aprila je bil odpozvan iz Prage japonski zastopnik polkovnik Hirayama. Ob slovesu se je javno prisrčno poslovil od češkoslovaškeffa naroda, ki mu je zelo k sreu prirasel. Med drugim je zapisai: »Z nenavadno odločnostjo ste do- segli svobodo in neodvisnost in vrjjli raz sebe germanski jarem. Vaša bodoč- nost je podobna vzhajajočemu solncu. Znano pa je, ga je maršal Foch dose- gel veliko zmago šele, ko je prešel iz defenzive k ofenzivi. Tudi Vi morate preiti v ofenzivo — na velikem sve- tovnem bojišču za kulturo, trgovino, industrijo. Velika Azija, posebej Kitaj- sko, neizčrpna na naravnem bogastvu, obljudena od mnogo milijonov ljudi čaka Vaših podjetnih rok. Vaša krasno razcvela kultura, čudovito razvita in- dustrija, Vaši umetniški talenti, vaša Dr. VLADIMIR BREZOVNIK: Albanija. (Dalje.) Hiše po mestu so umazane, ulice vsevprek dolgočasne, tlak strašen. Ne dales od Vidovega donia se začne staro obzidje, ki obkroža mesto v polukrogu. Postavljeno je od Benečanov. Zidovje je masivno, posebno stolpi, ki so iz celega zidani. Pri temelju su izdolbeni v nje predori; tu se skriva vse, vojaštvo in dormice prebivalstvo, pred bombami zrakoplovov in letal. Iz benečanskih časov je tudi stolp, iz klesanega kamna zidan, z uro, ki pa kaže Albancem čudne case, ter vodnjak v grškem slogu zidan, Drugega znamenitega Drač nima. Na vsak korak ima človek občutek, da je bilo nekdaj na tem mestu bogastva v izobilju in biagostanja, ki pa je ugas- nilo vse, ko jenastopilgospodstvoTurek. Njegov kismet, kaj jenapravilizcvetočega Balkana, njegovih poli, njegovih mest in vasij, do zadnje koče v strminil Kakor strupena, žgoča sapa je popalil vse in uničil a ustvaril ničesar. Z ognjem in tnečem je razdejal kulturo prejžnjih dnij in obsedel na njenih razvalinah v brez- delju prepuščajoč usodi svoie žitje in r-aji. Mislim, da na avetu ni večjega zadržka napredovanju, kakorturžka vera. Ko bi se bila širila naprej po Cvropi, da bi bili zrastli iz tal minareti tudi po zapadnih njenih delih — kje bi bili! Naš jugoslovanski narod je ustavil turško prodiranje, ustavil ga je, da reši zapadno kulturo. Lastna njegova moč je izvršila to, brez pomoči drugih in priznanja. Krvavel je dolga stoletja in se tolažil v pesmi in si stavil po naših zelenih brdih cerkvice, katerih vsaka je odlo- mek zgodovine naših preteklih dnij. Niso zapisani, dnevi, ko so na obzidju teh cerkvic umirali naši možje pod turškim mečem, v zgodovini, kakor marsikaj drugega manj pomembtiega — nam pa morajo biti svetiinzavedajmosevelikega njih pomena! V častniški čitalnici v Draču sem se seznanil še z enim kuratom. Sanjavi Srb s svetlo brado, modrih očij iz Bačke. Pritajeno sva govorila, ker najin govor je bil za takrat nevaren. Govorila sva 0 naši lepi domovini, ki se ima roditi kmalu. — Popoldne pa sva šla na hrib in sva sedla blizu Esadove vile pod figovo drevo. Govoril mi je 0 svojem domu: da ima ženo in sina, ki ju je moral zapustiti, ker je Srb in se idi oblastim nevaren. Stara pesem, ki sem jo sliSal v teh časih od mnogih in tudi moja ni bila drugačna*. Po morju pod nami so prevažali trebuSnati tenderji k tovornim ladjam, ki so bile par sto metrov od obrežja zasidrane. Urnazan trebuh so imele in leno kadile iz debelih dimnikov. Vročina velika in dolgčas, kamor je trepnilo oko. Zvečer smo šli na posete k ste/iicam, ki so nas zabavale do štirih zjutraj, ob tem času smo se napotili naprej proti jugu. Cilj je bil kraj Ljušna. Iz Drača smo se vozili z generatorjetn. Podoben je vlaku, namesto lokomotive pa ima velik dinamo, ki daje električni tok motorjem, katerega ima vsak voz. Tako žene vsak voz samega sebe in še drug drugemu pomaga, če kateremu zmanjka sape. Ideja je dobra, ko bi bili vozovi drugačni in proga boljša. Tračnice so so kratke in nepravilno položene, to buta in hrešči! Na vozovih je naloženo vse, kar je spodaj potrebno: les in živeŽ, slama in municija in konzerve in Bog vedi kaj je še vse v različnih skrinjah in skrinjicah. Nad vse te darove se še nabašemo mi, da smo kakor voznik na vozo vihzlesom. Spornn imsenaših vitanj- skihfurmanov, takonekakosedim visoko gori. Proga s« drži morske obali naeni strani, na drugi pajepustinja. Tako gre do Kawaje, ki je 20 km nižje Drača. Le tu pa tarn vidimo Albanca, ki orje. Moj sluga, kmet iz Poljske, se temu delu sladko nasmeje. Plug je iz lesa in z eno roko ga oraČ tišči v zemljo. Spredaj vleče mršav bivol. Plitve so brazde, niti. pesti ne zakrijejo in druga od druge več kakor ped oddaljene. Delo se mi zdi otročje, brez pomena je, se tako šaliti z zemljo. Kawajo sem pozneje spoznal bolje. Bili smo tarn čez en mesec, ko smo iz južne Albanije bežali pred Francozi. Proga gre skozi mesto, ki ima tudi visok stolp z uro, poleg stop vitek mi- naret. Oba kaŽeta proti nebu, a vse bolj nežno opravlja to delo minaret. — Skoro bi ne opazil človek njegovega namena: kakor bi ti vzdignila nevidna roka in ti obrnila oko navzgori. Trebušnati sosed se vse preveč vsiljuje in rovarsko te grabi za glavo in fant dej navzgor! V Rogožini se ločim od kuratov, ki potujeta naprej v Elbasan, jaz pa preko reke Skumbi proti Ljušni. Dolgočasno je bilo že preje na tem vozn, sedaj pa še sam. Poti ne bom opisoval, ker je nemogoče. Pustinja in močvirje, kako ga naj popišem. Nič his in nič liudij, tako gre vedno dalje — postaje, ki imajo avstrijsko- čudna imena, saj jih je zgradila in krstila Avstrija, so tudi prazne, rapu- vr>.',: ->\ «ir -5. •,-, -j..^ Sf*v.>e; mišljenjska iznajdljivost ter bogati na- ravni darovi vaše zemlje, — vsi ti bo- žanski darovi morajo se razdeliti po celem svetu. Seznaniti se Vam treba s potrebami in navadami iztočnih narodov. Pred- vsem si morate prisvojiti znanje orijen- talnih jezikov. V Prag; morate ustano- viti zavod, kjei se bo poučeval japon- ski, kitajski, indski, malajski, perzij- ski in arabski jezik. Priučiti se morate kolonizacijske umetnosti in trgovine. Mi na Japon- skem irnamo take zavode in tisoči absolventov odhajajo za meje in se z uspehom posvečajo trgovini in kolo- nizaciji. Imeti morate trgovske agenture v mnogih'orijentalnih mestih, da spoznate navade, potrebe in okus domačinov in po tem uredite svojo produkcijo in izvoz. Posebno Kitajska, neizčrpana in neizčrpna, bo v bodoče veliko med- narodno trgovsko in industrijsko po- prišče. Mi Japonci smo izrinili od tarn germanski vpliv. Zavzamite vi nemške pozicije v Aziji! Bogatstvo Kitajske je tako ogromno, ila ga ne morejo monopolizirati dva — trije narodi. Tarn lahko vsi zavez- niki z uspehom tekmujejo. Kamor so prišii nemški trgovci, so hoteli vse naenkrat zase pograbiti in so s silo izrivali vse druge interesente. Vi ste pa narod miroljuben in čudovito na- darjen, ne le v vedi in umetnosti, am- pak tudi v industriji. Nam Japoncem ste dobrodošli, pa tudi našim sosedom. Dobra prilika se ponuja. Irneli bodete priložnost, si na vzto- ku ustvariti kolonije, imeli bodete lahko svoje lepo pristanišče, ne za vojaške operacije, ampak kot zbirališče trgov- skih ladij in Japonci bodo delali z Vami kot bratje.« Ni dvoma, da se bo tudi Jugosla- vija v trgovskem in industrijskem o- ziru mogočno razvila. In morda ve- Ijajo liirayamove besede nam vsaj v prilično enaki meri kakor Čehoslovakom. POLITIČNE VEST«. Nemška komedija v slovenskem Prekmurju. lz Radgone poročajo 1. tm., da so v petek v Murski Soboti na slovesen nadn proglasili priklopitev slovenskega Prekmurja k Nemški Av- striji. Meja se je odprla in velike mno- žine živil vozijo iz Prekmurja v Gradec. Vse je povzročil protestantovski pastor dr. Obal. Upamo vendar, da bodo jugoslovanske oblasti končno napravile konec neznosnemu in nevzdržnemu po- ložaju našega Prekmurja. Samostojna kmečka stranka za Slovenijo se je 1. junija ustanovila v Ljubljana. Predsednik je Jakob Kušar iz Notranje Gorice. scene. Albanija, res si pustinja, zato pa se tako peha za teboj avstrijski diplo- mat in še celo v samostojno državo te je povzdignil, zato, da bi ti, pustinja, ovirala rajske kraje na razvoju in jih odrivala od morja. Ampak tukaj se ne govori slovanska beseda! In človek, ki diha tu, sovraži vsepovprek in ne Ijubi ničesar — oni tarn, ki živi zatopustinjo, v rajskih krajih, sovraži le Avstrijo in Ijubi svoj rod. — Zato ni mesta na solncu za njegove vrtove in polja in ne luči za oči in zraka ne za zdrava pljuča! Grešnica ti stara brez principov, samo gole bojazni polna! Močvirja je vedno več, čim bolj gremo na jug. Vidim oči kuratove in neprijetne misli mi prihajajo. Raznolike rnorske ptice udarjajo z dolgimi krili počasi in v taktu po zraku, druge frče kot blisk s tankim piskom skozi zrak. Solnce popušča, s svojo žgočo močjo, kmalu ima priti preko onih gor noč. Ljušne pa še ni, in zastonj jo išče oko v daijavi. Zmučen človek misli le na spanje in temu edinemu posveča svoje misli, ni je zabave in ni ga veselja, ki t>i ga zamenja! z njim. (Dalje prihodnjič.) Narodno predstavništvo. (Seja 30. maja). V današnji seji je hrvatski starčevičanec Persic jako ostudno in podlo napadal Slovence, da je prišlo med njim in poslanci Demokratske za- jednice do burnih prizorov. Hotel je dokazati, da je Hrvatska molzna krava za vso ostalo državo. Drugi starčevi- čanec dr. Spaho se je celo drznil nam v obraz zalučati, da ne rabimo svojega vseučilišča v Ljubljani. S takimi poli- tičnimi pustolovci bomo še obračunali. — Sprejet je bil s 142 proti 5 glaso- vom zakonski načrt o trimesečnem proračunu. Iz Demokratske zajednice (tako se imenuje dozdajni Demokratski klub) so glasorn poročil iz Beograda izstopili dr. Medakovič, dr. Peleš, dr. Manojlo- vič, Mihalovič in Muačevič, ljudje, ki se kot lastniki velikih posestev ne strinjajo z večino kluba glede izvedbe agrarne reforme. Kakor znano, hoče večina, da se agrarna reforma izvede pravično in radikalno v korist kmetom, kar pa raznim begom in veleposestni- kom ni po volji. Iz Čehosbvaške. Poveljstvo nad čehoslovaškimi četami je prevzel fran- coski general Mitterhausen,— Demisijo sta podala ministra dr. RaŠin (finančni) in dr. Stransky (pravosodni), člana na- rodne demokratske stranke, ker soci- jalistični člani vlade neprestano izpod- kopavajo temelje zdravemu razvoju češkoslovaške ,države in hujskajo proti vsemu, kar ni socijalistično. Predsednik dr. Masaryk demisije ni vzel na znanje. Anglija priznala kraljestvo SHS. Dne 2. t m. je došlo v Beograd ofici- jelno obvestilo, da je angleška vlada priznala kraljestvo SHS. Angleški po- slanik Degra je 1. t. m. predložil naši vladi svoja pooblastila. Mirovna pogodba Nemški Av- strijj izročena. Dne 2. tm. je bil nem- ško-avstrijskim delegatom izročen prvi del mirovne pogodba Delegate je na- govoril Clemenceau, odgovoril mu je dr. Renner. Nemška Avstrija bo obse- ala prilično 60.000 kvadratnih milj in štela 6 milijonov prebivalcev. Nemški listi pišejo zelo razburjeno, zlasti glede določb mirovne pogodbe o mejah na Štajerskem in Koroškem. Se bodo že morali potolažiti. Sodba Francozov o našem kralju Petru. Časnik „Srbska zora" v Sarajevu prinaša izreke francoskih politjkov in literatov o našem kralju. Potrebno je, da se jih objavi, da vidijo naši ljudje, kako sodi francoski narod o kralju, da bo izginila tista ogabna slika, ki jo je črnožolta pošast skozi vsa Ieta s prokleto cinično preračunanostjo tro- siia o tern velikem možu. Naj ponatis- nejo te vrste vsi časopisi, ki jim je do tega, da se popravi krivica in strne jugoslovanska ljubezen in ponos vseh v osebi kraljevi. Vse premalo se po- svečajo naši časopisi temn vprašanju. Za popularizacijo kralja in njegove rodbine se je storilo premalo v pri- meri z obrekovanjem in natolcevanjem avstrijskih dnij. Torej: predsednik zveze francoskih pisateljev in muzikov Ro- main Coulisse piše: ,,Kakor belgijski kralj Albert, stoji tudi srbski kralj Petar kot ena največjih 'kraljevskih postav v svetovni zgodovini. Oba je prisilila divja sila brezčastnih sovraž- nikov, da sta morala zapustiti svojo zemljo. Oba ubežna kralja bomo krvavo maščevali in za večne case bo častno republikanski Franciji, če jima bo ona dala nazaj njih kraljevske in vladar- ske pravice in razširila njih zemljo v plačilo za njuno heroično narodno po- žrtvovalnost." Alfred Cane", clan fran- coske akademije pravi: „Krai) Petar je ena najplemenitejših prikazni iz bojev Ieta 1914 in 1915. Njegovo ime ne bo nikdar pozabljeno. Francoski narod ne bo preje končal te vojne, dokler ne maščuje krivic, ki so bile prizadete narodu tega velikega kralja." Francoski romancier Paul Adam piše: „Kralj Petar je podoben Kristu, ki trpi kot rnučenik iz stoletja v stoletje na križu." Adolf Brusson, predsednik zveze franc, kriti- kov piše sledeče: „Nad vsem občudo- vanjem vzvišena je oseba kralja Petra. Nimam besed, s katerimi bi izrazil pri- me rn o občudovanje do njegove osebe. V svoji velikosti prekaša kralju Lear-a, v svoji nesreči Edipa. Kdo bo oni Shakespeare in kdo oni Edip, ko bo ovekovečil sliko tega nedosegljivega junaka. Pisatelj Charles Chlanie pravi: Med najbolj bleščečitu imeni vesoljnega človeštva se bo blestilo ime Petra, prvega kralja srbskega." »Nacijonalno edinstveni -~ soci- jalno napredni«. Pod tem naslovom piše zagrebška »Riječ SHS«, da je ustanovitev Demokratskega kluba po- .kazala zrelost in sposobnost Nar. pred- stavništva, da živi in dela. Razcepljeni na množino strank in frakcij bi se ne mogli dvigati. S stvorjenjem velikega kluba je ustvarjeno jedro za ustvari- tev velike stranke, s čemur je podana možnost, da pridejo na prava mesta najsposobnejši možje, ki naj izvedejo velike načrte in velika deia. Tako se ve, kdo nosi odgovornost: delo je lažje, pa tudi kontrola in kritika. To je pogoj za normalno, uspešno funkci- joniranje državnega stroja. V vsaki ve- liki stranki je lahko tudi več struj. Glavna načela pa morajo biti oprede- Ijena, kakor so v deklaraciji Demo- kratskega kluba." In dalje piše: „De- mokratski klub se ne misli ustaviti na začeti pcti. Delo revolucije potom agrarne reforme se mora do konca izvesti. Nismo se zedinili s Srbijo, da imamo narodno dinastijo, eno narodno državo, ampak da se izenačimo tudi v gospodarskih pogojih vseh državlja- nov. Srbija je rešila svoje agrarno vprašanje- že v tridesetih letih mino- Iega stoletja, mi pa še imamo »kmete«, fidejkomise, fevdalno gospodo. Naj- slabše bi bilo sedaj za nas, da ustva- rimo nekaj polovičarskega in da bi se vleklo agrarno vprašanje kakor kača kot v bivši monarhiji. V njega reseva- nju ne smemo poznati kompromisov. Edino tako se bo naša nova država notranje konsolidirala in pritegnila k sebi kmečke mase, ki danes še z ne- zaupanjem gledajo na nove razmere. Mogoče je, da bode prehodna doba uredila tudi gospodarske krize, — pa te bodo prehodnega značaja, in sledila jim bo doba gospodarskega procvita in blagostanja, če ustvarimo državo de- mokratsko in socijalno pravično za vse sloje naroda." iABlBORSKE HOViCE In vendar še zadeva: dr. Oswald- dr. Tominšek. Prejeli smo: Predsed- stvo Višjega šolskega sveta je podalo v zadevi dr. Oswald contra dr Tomin- šek v SIov. Narodu St. 125 od 28. maja tl. izjavo, ki oprosti na podlagi urad- nega poizvedovanja, zlasti pa pisma polkovnika Koraleka, bivšega poveljni- ka Višje vojaške realke v Mariboru, rav- natelja dr. Tominšeka vsake krivde. Predsedstvo je dozdevno z rezultatom teh poizvedovanj zadovoljno, ne za- dovoljuje pa širše javnosti, ki dr To- minšeku v tako žalostni zadevi ne more in ne sme dati absolutorija, če tudi se je, kakor izjavlja, njegovo po- ročilo tikalo le strogo dr. Oswaldove kvalifikacije. Polkovnik Koralek je baje tekom poizvedovanj glede dr. Oswaldo- ve politične osumljenosti prišel tudi k dr. Tominšeku in ga vprašal le po njega učni kvalifikaciji. Vendar pa trdi Koralek v istem pismu, da so bili neugodni Tominšekovi podatki glede Narodni dom«. 776 2-1 Trgowtna, pekarvja ali gostiflnn se išče v najem ali kupi. Naslov vupravništvu Nove Dobe. 777 2-1 WlebSowan© sobe za oddati. Kupka Ben- jamin Ipavčeva ulica 20. 774 1 Išče se dobra kuharica za dve osebi proti dobri plači. Istotam se vzame v najem gla- sovir ozir. pianino. Ponudbe na upravništvo. ___________779 3-1________________ Iščem službe. aea nadmünarja ali inSi- narja, vešč v umetnem alivaljčnem mlinu. Ponudbe na upravništvo. 781 3—1 (JUTitffeltffe se zamenja po dogovoru z TOL^JpäV harmoniko. Poizve se >Pri Dalmatincu«, Celje, Glavni trg 8. 772 3-2 Učen ;a za trgovino takoj potrebuje Robert Grasselli, Slivnica pri Celju. Z dobrimi šol- skimi naznanili se naj predstavi. 770 3—2 P/odam eno brejo Ssobilo in voz za dvakonja. Naslov Fran Cerar, Trnovlje št.8. 771 2-2 RpDJQsho M§1M za gospe isi gospoöe po najnovejši modi in najfineje izdelana oblačila, kakor tudi vsakovrstne uni- forme z najhitrejšo in solidno postrežbo. Se vljudno priporočam slav. občinstvu Ivan Bizjali krojaštvo za moderna moSka in damska oblačila V Cefljll» Prešernova ulica. 773 1 Naznanilo. Naznanjamo, da bodo v soboto 7. junija t. 1. pred Binkoštnimi prazniki uradni prostori vseh celjskih denarnih zavodov cel. dan zaps^ti. l Ljudska hranilnica in posojilnfca, Južno-štajerska hranilnica, Mestna hranilnica, Podruižnlca Češke Union-banke, Podruž. Ljubljanske kreditne banke, Posojilnica, Zadružna Zveia. kuksusauto, dvosedežen, 18 HP, se po iigodni ceni proda. Pod »Puch« na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak govina s špecerajskSm bfia^om, bar warn a on cSe- zeS^ifitis pridelki. ČEVLJARSKA DELAVi«aCA Boiniška (Špltalska) ulica Stev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni iz^otovitvi. 46 104—41 ffl«IB*i0* sibečico, kraste, lišajeuniči *«««¦ JQ7f pri človekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 ionček za eno osebo 5 K. — Po poSti 6 K poStnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekifipna Trntcöcxy v Ljubtjan^ Kraiifako. 615 34-13 priporoča špecepijsHo bloyofer BSQhoypstne boroe za pblehe, s hate- Fimisilahhoosahdo barva usahovrstno blogo sam. 242 104-41 Mahs Zobükoseh nodni alelije fplm Krožna ccsla za gospode UöfiP šJeu. l (MM Dojaške in urad- niške uniforme po meri u najkrajšem času. 265 52-21 Ul I* W ^* «* W KW»» Vk* "*• Int' ¦»" -,i''W.&W» 'SM sprejema vsa v to stroko spadajoSa dela. 31 52-20 Glavno zastopstvo „Savinjske tovarne ban in lesnih Izdelkov" Celje (Nar, dom) V zalojji pristen lanen firnež. Kupuje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. 0-«!- L99 SedBapska in t ape- iarska delavnica V§\ \& Samostanska %%J|%5 ulica štev. 16. priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplt in mrzio kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča 244 104-44 • A. Robek. HMT^^^k IH| MB Bn BM H h^h hB ^^^Hl^K RHjj BBn HuB wtm Inn n* S^bww 68212-11 prosim pontadbo 8 skrajno ceno! Vänko Vabic. Žalec. ppi CeSIu ilustrovani cenik tvrdke H. Suttnev (laotnik Heniri Kftaiare), Lju^Ijaisa öt. 983, predno si kupite uro. Ta cenik Vam bo zaščita proti škodi in jezi zaraÄ slabih bazamih ur, in Vam poka2e, kak» se more dobro, in vendar ceno kupiti. Ta cenik Vam svduje glede res dobrhi ur špecijalne znamke »lKO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih 2epnih ur, zapestnic z ur.imi, svetlečth in stenskih ur, verižic, prstanov, zapest- nic, uhanov, jedilnega orodja, daril aa krst in sveto birmo ter vseh ostalih zlatüi in srebrnih predmetov. Pa 'tudi drugt potrebščine na pr. škarje, nože, britver doze za cigarete in smodke, dijamante aa rezanje stekia, nažigalce in denarnice kupite dcbro in za zmerne ccne pri tvrdW H. Sutfncp (lostnili H. Mr?) Wi\m W. Dr.; Velcoslav Knko vec naznanja, da se je s 1. rožnikom preselil s svojo odvetnlško pisarno spet v prejšnje prostore Prešernova ulica (Rotovška ulica, Ferjenova hiša). 772 3-2 Jl. -M- J. \^L JUl jl XV V«a. M, Jl JL \^ ' j^l Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. Kupi se lakoj nekaj vagonov dobrega, zdravega, prebranega Krompirfa. Ponudbe naj se pošiljajo na tvrdko Jaü&O ^PopOVfiČ V Llubljatlt, in navede naj se najskrajnejša eena za blago v vagon na Štajerskem postavljeno ter dan predaje. Plača se takoj pri prevzemu. 764 3—2