GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 9 SEPTEMBER 1974 LETNIK XII. ČLAN! SINDIKATA MORAJO VEDNO IN DOSLEDNO IZVRŠEVATI SKLEPE Uresničujmo Statutarni dogovor na osnovi temeljnih socialističnih načel! V zadnjem času je najbolj prisotna javna razprava o novih oblikah organiziranosti in delovanja sindikatov, o čemer smo delno poročali že v prejšnji številki ALUMINIJA. Tako smo se na kratko seznanili s predlogom Statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, katerega bi resnično morali predelati sleherni član delovne skupnosti — član sindikata, saj ga je treba uresničiti v smislu temeljnih načel: razrednost, neposrednost, demokratičnost, odgovornost, načrtnost, korektnost in javnost delovanja. Sindikati in Zveza sindikatov kot organizirana akcija delavcev usmerjajo svoje delovanje na vsa področja življenjskih in delovnih odnosov, zato ne sme prav nič mimo sindikata, kar je pomembno za delavce v združenem delu. O omenjenem Statutarnem dogovoru je razpravljalo tudi predsedstvo tovarniškega zbora sindikata naše tovarne in menilo, da je ne le v javni razpravi, ki je bila po sindikalnih skupinah in v osnovnih organizacijah sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer je bil obravnavan skupaj z izvršilnimi odbori, sekretarji ZK, predsedniki aktivov mladih delavcev, direktorji, vodji proizvodnje in obratov ter člani ZK, ki delujejo v sindikatih, ampak je potrebno tudi vnaprej temeljito obdelati omenjeni Statutarni dogovor, saj prav iz njega veje vsa bodoča aktivnost in nova dejavnost sindikalnih organizacij. Člani predsedstva so menili, da so za vse take akcije najbolj primerne in tudi najbolj uspešne sindikalne skupine, ki pa, žal, povsod še niso zaživele, kot bi morale. To pa bo prav za novo organiziranost in dejavnost sindikatov še kako potrebno urediti, saj bi naj sindikalne ali takoime-novane delovne skupine bile osnovne nosilke vsega novega v sindikalnem delovanju, predvsem v prihodnje, ko bodo nove izvršilne odbore predstavljali prav delegati iz sindikalnih skupin. Ker se zopet po končanih letnih dopustih ponovno vrstijo seje predsedstva tovarniškega zbora sindikata TGA, bo morda prav, da se najprej v bolj konkretni obliki seznanimo z nekaterimi najpomemb- sistema je, da .delovni človek neposredno odloča o vseh bistvenih vprašanjčh družbene re- nejšimi razpravami in tudi s sprejetimi sklepi. Največ pozornosti je vsekakor bilo posvečene sprejemanju statutov TOZD, ki bodo zanesljivo v tem času že sprejeti, vendar je v predsedstvu prevladovalo mnenje, da morajo vse komisije v TOZD temeljito obdelati morebitne predloge in pripombe k osnutku statuta in bo šele nato posredovan na zbore delavcev. Pred tem se bodo sestali delavski sveti TOZD in se seznanili z morebitnimi popravki, nato pa bodo razpisali zbo- produkcije. Delovni človek na svojem delovnem mestu in občan v krajevni skupnosti razpravljata o ključnih vprašanjih družbenega razvoja in sprejemata stališča ter odločitve o njih. Bistveni del samoupravnega odločanja je prav .obveščanje in obveščenost. Delovni človek — občan mora razpolagati z ,informacijami o svojem položaju .v temeljni organizaciji združenega dala in o njenem gospodarjenju, o krajevni skupnosti .ter o njenem položaju, o glavnih razmerjih delitve dohodka in o vprašanjih, ki so v razpravi, o že izraženih splošnih in posebnih interesih na določenem področju in o stališčih drugih. Le iako se bo lahko vključil v proces samoupravnega odločanja. Obveščanje in obveščenost sta pomembna elementa za celoten proces samoupravljanja, ne le za delegatska razmerja. Delegatstvo pa vkljub temu vnaša v komuniciranje več novih zahtev in elementov1, Delegatski sistem tudi zaostruje zahtevo po kvalitetnih, resničnih, sprotnih in celovitih informacijah. Pred vse nosilce procesa obveščanja so tako postavljene odgovorne naloge, ki jih hodo lahko opravljali le, če bodo u-strezno usposobljeni. Temelj- re delavcev, na katerih bodo delavci sprejeli svojo notranjo ustavo, ki pomeni za bodoče samoupravljanje notranji zakon, katerega se bo potrebno dosledno držati. Pomembna novost je tudi to, da je v osnutku novega statuta dan poseben poudarek prav delovanju sindikata in ostalih družbeno-političnih organizacij in bo tako brez dvoma nastopilo novo obdobje za delovanje sindikata v novih oblikah, v novi organiziranosti. (Nadaljevanje na 3. strani) na samoupravna skupnost (TOZD) je osnovna celica, v kateri se uresničuje družbenoekonomski položaj delovnih ljudi. Ustrezna organiziranost temeljne samoupravne skupnosti je gotovo pomemben pogoj za realizacijo v ustavi zapisanih družbenih odnosov. Bistveni del organizacije pa predstavlja komuniciranje, medsebojno informiranje. Komuna-cijski krog temeljne samoupravne skupnosti mora biti odprt, tako da je vsakemu članu temeljne samoupravne skupnosti dejansko omogočena vključitev v pretok informacij. Vsakdo ima pravico in dolžnost sporočiti, dopolniti ali sprejeti informacijo. Dana mora hiti možnost direktnega komuniciranja med vsemi — ne glede na položaj in vlogo v samoupravni organizaciji. V samoupravnem delegatskem sistemu lahko govorimo samo o dvosmernem toku informacij: od tistega, ki oddaja informacijo, do tistega, ki sprejema informacijo in obratno. Dvosmerno komuniciranje torej vpliva na kvaliteto vsebine informacij in je posebno pomembno takrat, ko gre za sporočilo o zapletenih družbenih vprašanjih in problemih. (Nadaljevanje na 4. strani) Nakladanje anodne mase za izvoz Obveščanje v delegatskem sistemu (Izvleček iz Priročnika zvezek 1 — Delegat V samoupravni družbi) Temeljni smisel delegatskega Iz 'tabel I in II j,e razvidno, kako smo poslovali v mesecu avgustu 1974 in iv času od I do VIII. 1974. Indeks 1974/1973 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nar sproti enakemu obdobju lanskega leta. I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega Obrat — mesec Plan Dos e ž e n o v mesecu kumulat. 1974/73 A. GLINICA 1. Izlu,ženo: — julij 100 76 95 97 — avgust 100 97 95 98 2. Kalcinirano: — julij 100 86 103 108 —- avgust 100 91 101 104 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A: — julij 100 106 106 77 — avgust 100 107 106 81 4. Elektroliza B: — julij 100 101 102 102 — avgust 100 107 103 102 5. Elektroliza B 12-P: — julij IOO 109 107 92 — avgust 100 96 106 92 6. Elektroliza B 12-S: — julij 100 53 84 83 — avgust 100 83 84 83 7. Livarna: — julij 100 105 101 90 — avgust 100 103 101 92 8. Anodna masa: — julij 100 95 97 169 — avgust 100 101 97 163 II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda — VIII/1974. Na 1 tono proizvoda I n d e k S Plan- avgust I-VII/1974 1. Al hidrat — AI3O3: — boksit 100 108 103 — NaOH 100 210 115 — para 100 124 112 2. Aluminij: Hala A: — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 92 100 — kriolit 100 127 103 —- alum, fluorid 100 93 88 —- el. energ. — kemijia. 100 94 95 Hala B: — glinica 100 100 100 —- anodna masa 100 107 104 — kriolit 100 173 110 — alum, fluorid 100 88 83 — el. energ. — kemija 100 98 101 Hala B 12-P: — glinica 100 100 100 — anodni bloki 100 100 105 — kriolit 100 110 93 — alum, fluorid 100 108 65 — el. energ. —• kemija 100 102 98 Hala B 12-S: — glinica 100 100 10C — anodna masa 100 10.1 98 —• krioli.t 100 157 100 — alum, fluorid 100 75 83 — el. energ. — kemija 100 99 105 3. Anodna masa Za izvoz: — petrol koks 100 99 101 —■ 'katranska smola 100 101 99 Za domačo uporabo: — petrol koks 100 100 101 —• katranska smola 100 100 98 — el. energija 100 88 91 Odprto skladišče petrol koksa Prvi koraki na poti k tesnejšemu sodelovanju in združitvi AVGUST 1974 Avgusta se je poškodovalo 17 delavcev. Prikaz ponesrečencev po TOZD in skupnostih skupnih služb: Pri delu Na poti Skupaj TOZD GLINICA 2 2 TOZD ALUMINIJ 7 — 7 TOZD VZDRŽEVANJE 4 2 6 SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 1 1 2 SKUPAJ 14 3 17 Število nezgod po virih: delovna naprava in priprava 4 vroča al. masa in glinica, tekoči kriolit 3 železna konstrukcija 3 prometna pota 2 prometna sredstva 2 ročno orodje 1 stopnice 1 steklo 1 Število nezgod po vzrokih: subjektivni faktor 8 neurejeno cestišče 4 neurejen dostop na delovno mesto 2 po delavcu —■ nepravilen način dela 2 nenaden izbruh elektrolita 1 Avgusta so se poškodovali naslednji delavci: TOZD ALUMINIJ: 1. Franc Leskovar, mat. št. 705, iz elektrolize A, je 2. avgusta z miag vozilom zapeljal na briket anodne mase, pri tem ga je zaneslo h stojalu za kline. Lažje si je poškodoval kazalec desne roke. 2. Francu Kajzersbergerju, mat. št. 4116, iz elektrolize B, je 5. avgusta pri spenjanju na anodni del peči spodrsnilo in je z roko zadel po anodni masi. Ob tej priložnosti je na podlahtnici desne roke utrpel lažje opekline. 3. Stanko Kovačič, mat. štev. 1531, iz livarne, je 15. avgusta pri delu na dvigalu z glavo zadel ob razbito okensko steklo kabine in utrpel na čelu manjšo poškodbo. 4. Anton Lebar, mat. štev. 4190, iz elektrolize A, se je 16. avgusta pri naravnavanju gumijaste cevi s stisnjenim zrakom lažje poškodoval čelo. 5. Franc Nadelzberger, mat. štev. 1557, iz elektrolize A, je 25. avgusta pri nameščanju zagozde na jermenico prebijalca dobil nogo ob kolo; lažje si je poškodoval prst desne noge. 6. Stanka Bedenika, mat. štev. 1129, iz elektrolize A, je 26. avgusta pri ugašanju a. efekta z lesenim drogom zadela vroča glinica in mu na nartnem delu leve noge prizadela lažje opekline. 7. Franca Plohla, mat. štev. 3015, iz elektrolize A, je 27. avgusta pri vstavljanju klina v anodo — po izbruhu elektrolita iz katodnega dela peči — zadel elektrolit in mu na nogah povzročil lažje opeklina. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Franc Koren, mat. štev. 1338, iz strojnega vzdrževanja, je 5. avgusta na poti v službo z mopedom padel po makadamski cesti in se lažje poškodoval. 2. Leopold Krosi, mat. štev. 4156, iz gradbenega vzdrževanja, se je 5. avgusta pri popravilu železniškega tira s krampom zadel po desni roki in si lažje poškodoval prste. 3. Ivan Fideršek, mat. štev. 3447, iz strojnega vzdrževanja, si je 8. avgusta na poti iz službe domov pri padcu s kolesom lažje poškodoval prst leve roke. 4. Franc Turk, mat. štev. 870, iz strojnega vzdrževanja, si je 10. avgusta pri nameščanju delilne glave na rezkalnem stroju lažje poškodoval palec desne roke. 5. Vinko Flolc, mat. štev. 1841, iz strojnega vzdrževanja, je 22. avgusta pri popravilu mešala na dekantatorju padel s podesta in si lažje poškodoval levo stran oprsja. TOZD GLINICA 1. Janezu Mohorku, mat. štev. 500, iz glinice — rdeči del, je 6. avgusta pri nameščanju mreže na veliki jermenici spodrsnilo in je pri padcu utrpel lažje poškodbe na levi strani oprsja. 2. Stanko Seidl, mat. štev. 1002, iz glinice — beli del, se je 11. avgusta pri vzpenjanju po stopnicah spotaknil in si pri padcu lažje poškodoval levo nogo pod kolenom. SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 1. Janez Kirbiš, mat. št. 2811, iz splošne službe, je 13. avgusta pri hoji padel po spolzkih tleh in si lažje poškodoval prsni koš. 2. Stefan Kadliček, mat. št. 2830, iz finančne službe, je 30. avgusta pri sestopu z vlaka padel in si lažje poškodoval nogo. -k V sredo, 11. septembra so se v IMPOL sestali delavci obeh podjetij, ki delajo za časopisa, in razpravljali o možnosti za združitev časopisov Aluminij in Metalurg v enoten časopis združenega podjetja. Delavski svet združenega podjetja je namreč na eni od svojih sej naročil vodjem kadrovskih sektorjev obeh podjetij, naj skupaj s svojimi sodelavci, ki se ukvarjajo z informiranjem, ugotovijo, kakšne so možnosti za zdrfižitev obeh glasil. Na sestanku so sodelovali: direktorja kadrovskih sektorjev*, urednika glasil in predsednika izdajateljskega sveta oziroma odbora za obveščanje. Skupno je bilo ugotovljeno, da trenutno še niso pogoji za združitev, je pa možno tesnejše sodelovanje obeh uredništev in izmenjava informacij. Informacije, ki so zanimive za oba kolektiva, bosta prinašala oba lista sproti in ne šele kot izvlečke po izidu enega ali drugega glasila. Kadrovske službe bodo na obeh straneh delale na tem, da bo do združitve prišlo. Predvideno je, da bo » predhodno rešeno kadrovsko vprašanje v obeh podjetjih in urejeno informiranje kot celota, ne le časopis, ki je samo ena oblika tega informiranja. Podan je bil predlog, da bi po združitvi obeh glasil v eno, ki naj bi lidhajalo mesečno, vsak kolektiv izdajal tedensko ali še pogosteje kratke informacije o vseh važnejših dogodkih v kolektivu — tudi o bodočih (informiranje pred odločitvami) — da bi lahko resnično vsi izrazili svoje mnenje in tako vplivali na najustreznejše odločitve. Tisk takega informatorja (ime bi še morali določiti) bi lahko Vi'redili v TGA za oba kolektiva, ker je tu že primeren stroj z zmogljivostjo nad 3.000 strani na uro; usposobiti bi bilo potrebno le primeren kader, kar pa ni poseben problem. V prehodnem obdobju do dokončne združitve se bodo na straneh Aluminija pojavljale vesti iz IMPOL, ki bodo zanimive tudi za nas. Že v oktobrski številki bomo objavili fotoreportažo, ki bo v sliki vsaj delno prikazala naše partnerje in sosede. Uresničujmo Statutarni dogovor (Nadaljevanje s 1. strani) Vse to pa, razumljivo, pomeni, da bodo morali vsi člani sindikata vedno in dosledno izvrševati sprejete sklepe, ki pa morajo biti predhodno tudi plod njihovega aktivnega sodelovanja pri reševanju vseh vprašanj samoupravljanja, kateremu je potrebno dati poseben pomen. Še vedno je namreč opaziti, da se prepočasi prilagajamo novim načinom samoupravnih odnosov in da je vsekakor mnogo premalo, da je nekaj le napisanega, če to pozneje tudi dosledno ne uresničujemo. Člani predsedstva so poudarili, da sindikalna organizacija mora imeti pomembnejšo vlogo in da se mora bolj aktivno vključevati v reševanje notranje problematike, toda le z resnično aktivnim poseganjem in s pomočjo članstva. Dokončno je treba sprevideti, da ima sindikat mnogo pomembnejšo vlogo in odgovornost, kot pa si to danes nekateri še vedno predstavljajo. Na zadnjih sejah je naša sindikalna organizacija posvetila mnogo pozornosti tudi izgradnji in finansiranju turi-stičnorekreacijskega centra v Ptuju in rekreacijskega športnega centra v Kidričevem, o čemer so naši člani delovne skupnosti še kako dobro seznanjeni. Sklep predsedstva TZS in obenem priporočilo za razprave na DS TOZD je, da je potrebno določiti sredstva za izgradnjo TRC v Ptuju, toda sočasno moramo pod enakimi pogoji vračanja in odplačevanja kredita nadaljevati z II. fazo gradnje rekreacijskega športnega centra v Kidričevem. Brez dvoma je potrebno take akcije podjetja, toda kot smo že omenili, pod enakimi pogoji za obe strani in predvsem ob čistih in poštenih računih. Našim samoupravnim organom in vsem članom kolektiva morajo biti konkretno znane dokumentacije za take gradnje, njih koristi in še marsikaj, kar še predvsem velja za izgradnjo TRC v Ptuju, o katerem je že bilo mnogo nejasnosti in nepotrebne polemike, predvsem zato, ker javnost ni bila sproti obveščena o vseh dogodkih. Dolžni pa smo, da pomagamo zgraditi tak TRC kot rekreacijski center za delavce, saj tudi v Ptuju živi precej naših sodelavcev. Na zadnji seji v preteklem mesecu je bilo mnogo razpravljanja tudi o vlogi 00 RK —■ sekcije za krvodajalstvo, ki je zaprosilo TZS, da ji pomaga pri realizaciji tridnevnega izleta krvodajalcev v Cri-kvenico v naš počitniški dom, ker si tega sami ne morejo privoščiti, si pa vsekakor zaslužijo za svoje humane akcije. Kot nam je bilo povedano, je v naši delovni skupnosti nad 220 aktivnih krvodajalcev, ki imajo na leto tudi nad 400 odvzemov krvi; to pa ni mala stvar, saj se menda celo lahko ponašamo kot najaktivnejši med delovnimi organizacijami. Za tridnevni izlet se je prijavilo 82 krvodajalcev (morda bi jih šlo še več, če bi bilo možno), ki bodo tri dni v počitniškem domu v Crikvenici. Skupni stroški znašajo 2.385.000 S dinarjev, od katerih so sami prispevali 820 tisoč S dinarjev, medtem ko so za razliko 1,068.000 S dinarjev zaprosili TZS TGA. V razpravi so se vsi člani predsedstva in ostali, ki so bili prisotni, popolnoma strinjali, da jim naj sindikalna organizacija pomaga in jim prispeva zaprošena sredstva, da bi izvedli ta izlet (med tem je seveda že končan), saj prav sindikalna organizacija TGA povsem podpira take izlete za aktivne krvodajalce in se jim s tem vsaj delno od-dolžuje za njihova humana dejanja; želja pa je, da bi se vrste aktivnih krvodajalcev v naši delovni skupnosti še povečale. Tako je torej sindikalna organizacija v tovarni soglasno sklenila, da jim pomaga in tako povsem uresniči svojo zamisel o podpori takim akcijam. Ko že govorimo o novi sindikalni organiziranosti, kot sem omenil uvodoma, bi želel ob koncu poudariti le še to: vsi izvršilni odbori osnovnih organizacij v TOZD naj že sedaj skupno s poverjeniki sindikalnih skupin in ob sodelovanju vseh članov mislijo na nove oblike delovanja v letu 1975-76, ko bomo imeli delegatski sistem tudi v sindikatih. Že sedaj je potrebno razmišljati o ljudeh, ki so v sindikatih tudi pripravljeni delovati, in nikakor v bodoče ne dovoljevati, da se ponekod pojavljajo tudi v višjih forumih ljudje, ki vsa minula leta niso poznali sindikata, niti niso v njem aktivno sodelovali, pa se kar naenkrat znajdejo (po čigavi zaslugi le!) v višjih forumih sindikatov. iPri tem moramo biti še kako pozorni in budni; v bodočih sindikalnih in političnih šolah moramo vzgojiti mlade moči, predvsem iz vrst mladih delavcev; njihov aktiv bi naj bil resnično rezervoar, iz katerega bomo črpali bodoči sindikalni kader, ki bo sposoben dosledno opravljati svoje dolžnosti in izvrševati sklepe članov tudi v praksi. V prihodnjih številkah bomo brez dvoma še spregovorili o novi sindikalni organiziranosti in o tem, kako se nanjo pripravljamo, kaj več, pa tudi bolj konkretno o delu predsedstva in osnovnih organizacij sindikata v TOZD; ti bi morali biti bolj aktivni in odločni v svojih zahtevah po reševanju mnogih notranjih problemov, saj smo vsi skupaj odgovorni za uspehe in tudi za morebitne neuspehe v našem družbenopolitičnem življenju, prav tako, kot za opravljeno delo na delovnih mestih. Prav zato naj nas resnično vodi dejstvo, da moramo izvrševati vse sprejete sklepe in stališča, ki so v interesu kolektivov naše tovarne in širše družbenopolitične skupnosti! F. Meško Obveščanje v delegatskem sistemu nivojih boriti za to, da se na- (Nadaljevanje s 1. strani) Zai reševanje družbenih vprašanj na samoupravni način in po delegatski poti pa je ravno bistveno to, da ie odločitev sprejeta potem, ko je bila v razpravi rv vseh fazah sprejemanja in ko dejansko pomeni dogovor vseh delovnih ljudi. (Tako moramo zagotoviti komuniciranje v fazah: —■ pojave določenega interesa, nastanka in oblikovanja potrebe po odločitvi; — opredelitev vsebinske odločitve (predloga), vzrokov zanjo in posledic, če bo ali če ne bo uresničena; — opredelitve različnih možnih alternativ s posledioai-mi; — ovrednotenja alternativ; — izbora odločitve; — uresničevanja odločitve, kontrola, vzvratni učinek odločitve; •— ocene ustreznosti in učinkovitosti odločitve; — morebitne korekcije (popravki) odločitve. V Vsaki fazi je potrebno skleniti krog dvosmernega komuniciranja med predlagateljem predloga in vsemi tistimi, ki so zainteresirani za vprašanje, ki je vsebina predloga ali odločitve (skica spodaj). Pomembno je, da zbrane reakcije na informacijo, predlog ali odločitev ustrezno in ob-jektiVoio ovrednotimo. V dvosmernem komuniciranju v samoupravnih procesih in delegatskih odnosih so dajalci informacij, pobud in predlogov vsi subjekti samoupravnih odnosov: delovni ljudje, samoupravni organi, poslovodni izvršilni organi, delegacije in delegati. Za delegatski odnos je posebej1 pomembna zveza med člani temeljne samoupravne skupnosti in njihovo delegacijo. Poleg organizacije informiranja je prav tako pomembna, če ne še bolj, vhebina samoupravnega komunikacijskega sistema. Tudi z dobro organiziranimi samoupravnimi informacijskimi sistemi si ne moremo pomagati, če vsebina in oblika informacij, ki potujejo v sistemih, nista ustrezni. Delovni ljudje in občani — člani temeljne samoupravne skupnosti morajo najprej razpolagati z vsemi informacijami, ki jim dajejo možnost za vključitev v samoupravno aktivnost. Ob vsaki konkretni odločitvi pa je potrebno seveda zagotoviti informacije o konkretnem vprašanju. a) Delovni človek mora v prvi vrsti razpolagati s podatki o staniu na nekem konkretnem področju. Gre za osnovne podatke o svojem delu, o delovni organizaciji, o temeljni sar moupravni skupnosti, panogi, področju itd. to) Za razumevanje stanja pa seveda ni dovolj samo njegovo poznavanje, temveč je potrebno imeti tudi podatke o vzrokih za takšno stanje. Samo tako lahko samoupravljalec usmeri svojo akcijo k odpravljanju vzrokov prikazanega stanja. c) Pomembne so tudi informacije o lociranju odgovornosti — tako samoupravljalo lahko pravilno usmerijo svoj vpliv in realizacija te odgovornosti je tako omogočena.. č) Končno mora biti vsakemu članu samoupravne skupnosti znan samoupravni — de- legatski mehanizem, po katerem lahko samoupravno deluje. Potrebno je vedeti, kdo odloča o posameznem vprašanju, kakšna je vloga delegacije, konference delegacij, skupščine itd. V temeljni organizaciji združenega dela in pri njenem vključevanju v širšo družbeno skupnost gre tako za več sklopov vprašanj: — pridobivanje dohodka in njegova razdelitev (na vseh nivojih) ter perspektiva glede dohodka in njegove razdelitve, Traktorji — pogoji dela in njihov razvoj v prihodnosti, — proizvodnja in realizacija kot temeljima pogoja za pridobitev dohodka ier razvojne možnosti na tem področju, — nekatere druge funkcije (kadrovska, planiranje, raziskovanje, informiranje, itd.). Za uspešno komuniciranje je potrebno, da imajo subjekti komuniciranja interes, da čutijo potrebo po sprejemanju informacij in po vključevanju v proces informiranja. Delovni ljudje se bodo torej vključevali v procese komuniciranja v okviru svojih spoznanih interesov. Zato moramo informacije oblikovati .tako, da so jasno usmerjene k interesom delovnih ljudi. Gotovo predstavlja glavni motivacijski faktor spoznanje delovnih ljudi, da imajo možnost uspešno vplivati na družbeno dogovarjanje, sporazumevanje in odločanje o svojih potrebah in interesih, kar je temeljno bistvo naše samoupravne ureditve. Delegacija je nov subjekt v strukturi temeljne samoupravne skupnosti, zato moramo paziti, da resnično zagotovimo vse pogoje za njeno delo. Delegaciji morajo biti dostopni vsi podatki v sami temeljni samoupravni skupnosti kot tudi v občini, ki so potrebni za njeno delovanje. Seveda pa bo delegacija kaj kmalu naletela na več ovir pri svojem delu; tako se bo znašla pred zastorom državne, uradne in poslovne tajnosti, pred konkurenčnimi interesi in pred drugimi ovirami. V takšnih primerih je izredno pomembna akcija družbenopolitičnih organizacij, ki se morajo na vseh tančno in ustrezno določi, kaij je tajnost, da se razkrivajo interesi, ki zavirajo medsebojno ■komuniciranje različnih dejavnikov ter da so odpravljene druge ovire v razvoju delegatskih odnosov. Za učinkovito funkcioniranje delegatskega sistema je pomembno razmerje med delavskim svetom temeljne organizacije združenega dela in delegacijo. V primeru, da ni urejenih komunikacij med njima, se kaj hitro zgodi, da bodo imeli v temeljni organizaciji združenega dela dve politiki. Delegacija se bo ob vseh najpomembnejših zadevah morala posvetovati z delovno sku.pnostjo, z vsemi delovnimi ljudmi. Na drugi strani pa je dolžnost delavskega sveta, da omogoči delegaciji polno sodelovanje pri sprejemanju vseh pomembnejših samoup- ravnih odločitev, da redno obvešča delegacijo o svojih interesih, mnenjih, stališčih, predlogih in odiočitvah. Kdo je odgovoren za informiranje v temeljni organizaciji združenega dela? Morda bo koga odgovor na to vprašanje razočaral. Menimo namreč, da je informiranje del dolžnosti delovne skupnosti in del samoupravnih dolžnosti in pravic vseh samoupravljiaicev. Komunikacije so del delovnih in samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji združenega dela in tako so vsi, ki vstopajo v samoupravne odnose, skih procesov v temeljnih organizacijah združenega dela. Kljub temu pa so v temeljni organizaciji združenega dela za informiranje nekateri subjekti posebej odgovorni. To so nesporno samoupravni orga- ni ;n delegacija temeljne organizacije združenega: dela; u-stava poleg njih še posebej o-menja izvršilne organe v temeljni organizaciji, združenega dela, ki so odgovorni za resnično, pravočasno in popolno obveščanje organov upravljanja in delavcev. Zagotovo pa so zelo pomembni dejavniki informacijskih procesov v temeljni organizaciji združenega dela strokovne službe. Med njimi moramo še posebej omeniti informativno službo in njeno vlogo. Seveda pa je huda zmota, če v temeljnih organizacijah združenega dela menijo, da so s tem, ko so vzpostavili informativno službo, rešili problem komuniciranja. Informativna služba je le strokovna služba na področju informiranja. Njena naloga je: organizirati najbolj ustrezen sistem obveščanja, strokovno obdelovati najpomembnejše informacije, skrbeti za sredstva informiranja in podobno. To pa seveda ne pomeni, da. drugim subjektom v temeljni organizaciji združenega dela ni treba sprejemati informacij, jih selekcionirati in pošiljati naprej. V vsakem primeru pa je politika obveščanja del politike najvišjih samoupravnih organov. Tako bo morala delegacija nositi polno odgovornost za informiranje o vprašanjih, ki jih obravnava, informativna služba in druge strokovne službe (tajništvo samoupravnih organov, morebitno posebno tajništvo delegacije, oddelek za integracijo, pravna služba itd.) pa bodo samo strokovno pomagale pri uresničevanju te delegacij ine naloge. Vloga informativne službe pa z organizacijo sistema informiranja v TOZD še ni izčrpana; pomembna je tudi njena vloga v komuni,ciranju z o-koljem, kjer deluje TOZD. Na področju organizacije samoupravnega sistema informiranja nas čaka še veliko dela. Gre za pomembno zadevo, od katere je odvisen nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Vzvratni učinek ODPOŠILJATELJ hkrati tudi nosilci informacij- Ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo aluminija POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM IN POJMI V ZVEZI Z NJIM Računalnik spreminja ustaljene organizacijske rešitve Marsikdo se je že vprašal, kakšna je razlika med pojmoma podatek in informacija. Najpreprosteje je poistovetiti ob pojma, kar se dogaja tudi med priznanimi avtorji. Vendar tako enostavno tega ne gre jemati. S tega področja je v domači literaturi pomemben prispevek dr. Turka, ki pravi, da je informacija (obvestilo) namensko usmerjeno in na nekoga naslovljeno sporočilo. Nasprotno pa ima podatek samo določen pomen, tj. določen smisel in razumljivo vsebino v obliki, s katero ga lahko sprejemamo in prenašamo. Preden pridemo do informacij, moramo torej zbrati ustrezne podatke, jih urediti, obdelati in shraniti. Če so že informacije grajene na podatkih, pa v posameznem podatku še ne moremo videti prvine celotnega sistema. S komunikacijskim vprašanjem: kako s poslanimi znaki in signali kot sestavnimi deli podatka ali sporočila posredovati zaželeno vsebino, se ukvarja semantika. S problemskim vprašanjem, kako s prejetim namenskim sporočilom — informacijo vplivati na zaželeno obnašanje prejemnika, pa se ukvarja pragmatika. Pri semantiki proučujemo podatke ali sporočila z vidika njihove koristnosti. Niso vsi podatki enako koristni za prejemnika, zato jih je treba odbirati, tj. dostavljati le koristne, druge pa opustiti. Pri pragmatiki pa proučujemo informacije z vidika njihove vrednosti za u-krepanje. Ni vseeno, kdaj prejmemo kako informacijo, očitno je, da ima največjo vrednost, če jo prejmemo pravočasno; čim kasneje jo prejmemo, tem manjšo vrednost ima. Vrednost informacije je v tesni zvezi s časom, ki je potreben za našo reakcijo. Če nam čas, v katerem prejmemo informacijo, omogoča ustrezno reakcijo, ima informacija svojo polno vrednost. Da bi bila omogočena pretvorba začetnih podatkov v zaželene informacije in hramba podatkov, pa potrebujemo prvine informacijskega procesa; te je treba tako organizirati, da ob njihovem delovanju uresničimo zaželeni cilj. Informacijski sistem je torej organizacijska celota med seboj povezanih prvin, ki ima namen oblikovati informacije za potrebe upravljanja in poslovanja ter shranjevati podatke. Informacijski sistem lahko obravnavamo kot tehnološki procesni sistem, katerega sestavljajo tele komponente: — banka podatkov je združenje podatkov oziroma datotek podatkov, ki opisujejo določen sistem; — izvorni podatki, s katerimi se opisuje sprotno dogajanje; z njimi se oblikujejo prometne (delovne) datoteke, s katerimi ažuriramo stanje banke; — viri podatkov so vsa mesta, ki bodo generirala podatke, in vsi načini, s katerimi se bodo podatki zajemali; — uporabniške informacije so vse informacije, ki se namensko izpeljejo iz banke podatkov in vse oblike, v katerih se te informacije dajejo; — mesta, ki dobivajo informacije, in komunikacijske poti, po katerih se prenašajo podatki in informacije; — aparaturna oprema; — organizacija metod, tehnik in postopkov z navodili za izvedbo informacijskega procesa; — ljudje, ki so povezani z oblikovanjem informacij. če naj so informacije namenjene odločanju v zvezi s posamezno poslovno funkcijo, je normalno, če je tudi poslovni informacijski sistem vzpostavljen tako, da je skladen s potrebami pri posamezni poslovni funkciji. Na ta način lahko govorimo o naslednjih delnih informacijskih (pod) sistemih: — investicijskem — kadrovskem — nakupnem — proizvodnem — prodajnem — finančnem V vsakem primeru imamo opravka z zbiranjem pomembnih podatkov za posamezno funkcijsko področje, ki jih je nato treba v končni fazi spremeniti v informacije za odločanje pri njegovem načrtovanju, izvajanju in nadziranju. Izgradnje vsakega takega delnega informacijskega sistema (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje in kanec) Zaradi gibčneišega tehnološkega procesa, kakor je obratovanje .pleikfarolize, se lahko proizvodnja sekundarnega aluminija ustavi in ponovno prične. Koncem koncev proizvajalci) sekundarnega aluminija nimajo interesa, da bi proizvajali vse dotlej, dokler obstaja višek na tržišču. Kakor je to značilno za. vse dinamične industrije, je tudi proizvodnja sekundarnega, aluminija podvržena spremembam strukture odpadkov (surovin). V glavnem se to odraža v regionalni koncentraciji. Ta razvoj se ne more ločiti od naraščajočih stroškov za investicije: poraba.. vedno večjih količin materiala, naraščajoča tehnična opremljenost in mehanizacij vedno bolj strogo postavljene zahteve za varstvo okolja. To gibanje ,se zdi nepovratno, .posebno,, ker ie udeležba primarnega aluminija na področju sekundarnega aluminija vedno .bolj očitna. To zadnje je rezultat dveh faktorjev: trg je za primarni in sekundami aluminij skupen, v tem pogledu imata primarni in sekundarni aluminij, samo različno obliko; integracija teh dveh industrij pa je bila ekonom- ska nujnost, kajti evidentirano je, da mora priti do povezave razvoja med tema dvema dopolnjujočima se področjema industrije. Ali lahko iz tega sklepamo, da bo posledica tega postopna odprava neodvisnosti industrije sekundarnega aluminija?; Brez dvoma — ne. Geografski pogojii, kakor tudi specializacija tehnologije, so faktorji, ki govorijo za neodvisen razvoj industrije sekundarnega alumipiija. PROBLEM OBEH INDUSTRIJ Brez dvoma imata obe industriji probleme, nekatere skupne, nekatere specifične za vsakega posameznika. Potrebno je naglasiti, da to ne meče nobene sence na perspektive bodočega razvoja, ki so sijajne in za sedaj še ni možno odkriti nobenega zmanjšanja povpraševanja po aluminiju. Vendar moramo biti previdni v prvi vrsti pred porastom zaradi samega porasta. Porast naše industrije se mora izražati v harmoniji s povpraševanjem (na to lahko vplivamo z napori za razvoj tržišča), pa s skrbjo za čimbolj šo rentabilnost investicij. To, kar sem zdaj iznesel, se bolj nanaša na elektrolizo ka- kor na sekundarni aluminij, ki se do neke mere sam regulira. Dejansko stanje je takšno: če je zaradi preobilice odpadkov in odrezkov cena zelo nizka, proizvajalci sekundarnega aluminija prehitro razvijajo svoje kapacitete. Rezultat tega je, da cena odpadkov hitro naraste in kot posledica tega tudi cena ingotov sekundarnega aluminija. Trg postane zelo zožen in za: radi poviševanja je treba proizvodnjo zmanjševati. Za naši dve področji so nekateri vidiki zaskrbljujoči: naraščanje cen (izgradnja, energija, surovine, delovna sila), dodatne naložbe za varstvo» okolja, riziko monetarne krize, povzročen zaradi nestabilnosti paritete valut. Za primarni aluminij je bilo v zadnjih petih letih, zabeleženo povišanje cen boksita ža kakšnih 50 odst. Za glinico je bilo povišanje po obsegu enkratnega reda velikosti. Med leti 1970 in 1973 je bil zabeležen v Franciji porast cene za ingote reda velikosti 15 odst. V svetovnem merilu je bila cena za izgradnjo elektrolize okrog 1000 dolarjev po toni aluminija še pred nekaj leti. Sedaj se je povečala na 1200 dolarjev (mišljeni so dolarji pred devalvacijo). Tu je mišljen klasičen način izgradnje elektrolize brez naprav, za zajemanje plinov, pa niso zajeti stroški, ki nastanejo dodatno zaradi novih form in znašajo 60 do 70 dolarjev po toni. Eksperti O.E.A. objavljajo v svojem letnem poročilu 1971/1972, da so pri proizvajalcih sekundarnega aluminija 80 odst. celokupne cene znašale surovine, plače so znašale 20 odst. (ti odstotki nekoliko varirajo glede na države). V nekaj letih je teh 20 odst. poraslo na 30 odst. Takšen razvoj se bo nujno nadaljeval, kar bo sorazmerno otež-kočalo investicije. Vse to govori za večjo pazljivost v zvezi z rentabilnostjo pri normalnih cenah. To ne pomeni, da se moramo zateči k zastareli zaščiti industrije (nezdružljivi s karakterjem naše industrije, široko odprte v mednarodni izmenjavi), kljub temu pa je treba biti zelo previden, preden se odločimo, da odstranimo majhne carinske zaščite, ki še obstajajo. Torej v tej smeri ni potrebno ukrepati tako dolgo, dokler ne bo vzpostavljen vsaj minimalni red na monetarnem področju. (Nadaljevanje na 6. strani) Dijaki v poklicnih in srednjih šolah, študenti na višjih in visokih šolah — aaši štipendisti! Prve dni septembra se je pričelo novo šolsko leto za srednješolce, v oktobru se bodo pričela predavanja za študente na višjih in visokih šolah. Vsem želimo veliko uspeha! Obenem opozarjamo na študijske obveznosti in s tem v zvezi na II. točko pogodbe o štipendiranju! Vsem, ki nam ne bodo poslali potrdila o vpisu v naslednji letnik oz. frek-ventacijskega potrdila, bomo prisiljeni ustaviti izplačevanje štipendije — to pa ni naša želja! Izobraževalni center Vparilnica NA ROB AKTUALNI DRUŽBENOPOLITIČNI AKCIJI SOLIDARNOST - POSTENOST - 0D60V0RN0ST i Ko sem v zadnji številki prebral sestavek I. T., ki je bil objavljen na 4. strani pod naslovom »POMOČ KOZJANSKEMU«, sem se odločil, da k temu članku, s katerim se povsem strinjam, dodam še nekaj svojih misli, ugotovitev in mnenj. Nikakor ne želim ponavljati tega, kar je zapisal ali zapisala I. T., vendar ne morem mimo dejstva, da so nekateri člani naše delovne skupnosti pokazali tak odpor proti solidarnostni akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu na Kozjanskem, predvsem pa mimo resnično opisanega dogodka na sestanku delavcev II. izmene, na katerem so nekateri zelo sebično, neresnično in v vsej svoji zanesenosti prikazali to, kar sploh ni sodilo na zbore delavcev. S tem so prikazali dejansko stanje na Kozjanskem povsem po svoje in vse to primerjali z nekakšnimi svojimi problemi. Naj omenjeni tovariš in tovariši ne mislijo, da sem proti kritiki tistega, kar ni pravilno in kar ne gre nikakor skupaj z našo ureditvijo; še prav vesel sem, da opisujemo negativne pojave, da te obravnavamo in odpravljamo. Kot predsednik OOS v TOZD Glinica pa sem odločno proti takim izpadom na zborih delavcev, ki so bili namenjeni odločitvi članov delovne skupnosti za pomoč prebivalstvu na Kozjanskem. Če torej želim povezati solidarnost s poštenostjo, potem je treba poudariti, da tovariši iz omenjene izmene niso imeli pred seboj težkega potresa na Kozjanskem, ampak so prav gotovo raje poslušali in se navduševali nad izjavami posameznikov in tako dokazali, da niso za povsem čisto in pošteno reševanje problemov, ki nastajajo pri našem vsakdanjem delu in v naši vsakdanji praksi. Solidarnost in poštenost sta nekaj, kar mora biti za vse nas solidarnostno obvezujoče ob takih elementarnih nesrečah, kar še posebej velja nedvomno za ta izjemen primer, saj v Sloveniji dosedaj še nismo imeli potresa takega obsega. Svetoval bi vsem tistim, katerim danes take pomoči prizadetim ne ustrezajo, da v bodoče raje ne hodijo na zbore vznemirjat ostale delavce, katere razna izkrivljena pričevanja pričnejo majati in se ne vedo odločiti za tisto, kar je bistveno na zboru. Take pojave bi kazalo iznesti na delovnih sestankih, katere imajo člani sindikata pravico zahtevati in tam povedati o svojih težavah in problemih, pa iskati tudi premoč, podporo in odpravljanje negativnih pojavov. Z vsem tem pa je potrebno povezati še tretji faktor, to je odgovornost, o kateri smo že tolikokrat govorili m — kot kaže — bomo še morali. Nemalo krivde za take pojave v II. izmeni nosijo tudi vodilni ali vodstveni tovariši — od vodje izmene do preddelavca, ki niso uspeli svojim podrejenim v pravi luči prikazati akcijo za pomoč prizadetim na Kozjanskem in jim tudi temeljito pojasniti pravi namen te akcije v podjetju. Zastavljam namreč vprašanje, zakaj se take in podobne stvari niso dogajale v ostalih izmenah v TOZD Glinica. Tudi tukaj bomo odgovornost teh kadrov morali še ka- ko zaostriti in jo spraviti v okvire, ki zahtevajo na odgovornih delovnih mestih take profile, ki ustrezajo prav Dopisujte v ALUMINIJ! vsem področjem družbenopolitičnega delovanja in tudi proizvodnega procesa. K vsemu pa naj ob tej priložnosti dodam še nekaj, kar sicer nima nobene zveze s solidarnostno akcijo za Kozjansko, je pa še kako aktualno in prisotno vsak dan. To je namreč odgovornost slehernega izmed nas v odnosu do vsakdanjega opravljanja dela na delovnem mestu. Vse bolj namreč prihaja do primerov, ko Nekateri odklanjajo poslušnost in ne opravljajo svojega dela; včasih celo prihaja do fizičnih obračunov med posamezniki. Kdo so ti — vedo sami! Take primere je nujno potrebno v kali zatreti in onemogočiti, pa čeprav z najostrejšimi disciplinskimi ukre- pi, kajti ne more biti tega, da nekdo obračunava s svojim nadrejenim, ne da bi predhodno nesporazum obelodanil tudi svojim ostalim nadrejenim. Potem pa še izjavlja, da ga bo že uredil, pa čeprav gre iz tovarne. Dokler bomo reševali naše notranje probleme in medsebojne odnose s takimi pritiski, ne moremo govoriti o tovarištvu in skupnem sodelovanju pri naporih za večjo produktivnost in podobno! Komisije za izrekanje vzgojnih ukrepov bodo morale uveljaviti ostrejše kriterije — toda kaj več o tem, prihodnjič! fm. Ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo aluminija (Nadaljevanje s 5. strani) ALUMINIJ — SKUPNI TRG Nima smisla razlikovati dva različna trga, enega za aluminij iz elektrolize, drugega za sekundami aluminij. Široka .javnost, ki je manj seznanjena s šolsko preciznostjo, je idobro razumela, da tu govorimo samo o aluminiju, i. : Oba produkta spadata k isti družini, oba se dopolnjujeta in nadomeščata tako v tehnični funkciji, kakor tudi na nivoju njunih cen. Brez dvoma ima vsak svojo področje uporabe: proizvodnja produktov je na bazi e-lektrolitskega aluminija, nasprotno pa livarna, posebej še livarna s tlačnim livom, rada uporablja sekundarni aluminij, prav tako tudi črna metalurgija. Kot dopolnilo sta na tržišču primarni in sekundarni aluminij enako v planu kot vira kovine. Po eni strani ni nepomembno, da novi odrezki gravitirajo h kroženju v okviru primarnega aluminija (to je odvisno od združitve teh dveh industrij v vsaki državi). Nasprotno pa proizvajalci sekundarnega aluminija uporabljajo aluminij iz elektrolize, da nekoliko poboljšajo kovino, kadar izdelujejo izdelke z zelo ozkimi tolerancami. To medsebojno pronicanje na nivoju izvora kovine ima skupne interese. Ustvarja namreč pozitiven element stabilizacije cene in pospešuje paralelni razvoj obeh industrijskih vej. Izven poznavanja tržišča se dopolnjevanje elektrolitskega in sekundarnega aluminija razteza tudi na ekonomičnost poslovanja. Za izdelavo enega kg primarnega aluminija je potrebnih 15 kWh energije. Brez predelave odpadkov in odrezkov je del teh ur zgubljen. Predelava sekundarnega aluminija prispeva k temu, da vračamo to energijo nazaj in lahko privedemo energetsko bilanco na znatno nižji nivo. Prav tako je po nekem dragem, to je ekološkem planu, dejavnost vračanja odpadkov nazaj tista, ki vodi k zaščiti narave pred nabiranjem različnih vrst metalnih odpadkov, kar v skrajni meji koristi proizvodnji primarnega aluminija. Kot smo pravkar videli, sledita s stališča tržišča obe vrsti kovine paralelno razvoju in sta podrejeni enaki komercialni konjunkturi. Cene so na sicer različnih nivojih podvržene enakim tendencam. Četudi je struktura različna, je zakon rentabilnosti enak. Na področju uporabe mora biti — tako menim — razvoj nujno koordiniran. Zaradi teh razlogov se mi zdi, da je nujno potreben stalen kontakt na obeh nivojih. Povzeto po reviji 1’Aluminium ' A. F. Računalnik spreminja ustaljene organizacijske rešitve (Nadaljevanje s 5. strani) se je treba lotiti tako, da najprej proučimo potrebe po informacijah, nato možnosti za zbiranje podatkov in končno razpoložljiva in potrebna delovna sredstva, delovne predmete in ljudi za pretvorbo začetnih podatkov v zaželene informacije. Metode, tehnike in postopki se utegnejo bistveno razlikovati pri oblikovanju informacij na različnih funkcijskih področjih, a tudi na posameznem funkcijskem področju, kadar imamo pred očmi informacije za tamkajšnje odločanje pri načrtovanju, informacije za odločanje pri izvajanju ali informacije za odločanje pri nadziranju. Ločeno vzpostavljanje delnih informacijskih sistemov lahko daje dobro podlago za odločanje pri posameznih poslovnih funkcijah, vendar ima ta način dvoje bistvenih pomanjkljivosti: a) Ne upošteva v zadostni meri ustaljene organizacije pri pretvorbi izhodiščnih podatkov v ustrezne informacije, kar praktično pomeni, da je knjigovodski informacijski sistem (ki je svojem bistvu delni sistem) usmerjen le k potrebam finančne funkcije, ne pa k potrebam vseh poslovnih funkcij. b) Ne upošteva v zadostni meri potrebe po enakih izhodiščnih podatkih pri oblikovanju informacij za različna funkcijska področja. Na ta način lahko posamezen izvirni podatek vstopa povsem ločeno v več delnih informacijskih sistemov, ker so ti vzpostavljeni ločeno drug od drugega. Informacijske sisteme pa lahko še delimo glede na nji- hovo usmerjenost, integrira-nost in tehnično opremljenost. Glede na usmerjenost moremo razlikovati: a) Običajni informacijski sistem, katerega glavna značilnost je, da je pretežno usmerjen v pretekla dogajanja brez posebnega poudarka na potrebah pri u-pravljanju. b) Upravljalni informacijski sistem, ki je z vidika potreb pri upravljanju usmerjen tako v pretekla kot v sedanja in prihodnja dogajanja. Preteklost daje le podlago za usmerjanje prihodnosti. Upravljalni informacijski sistem je zasnovan tako, da ima svoje izhodišče v potrebah po poslovnih informacijah za načrtovanje, izvajanje in nadziranje ob pravem času in na pravem kraju. Glede na integriranost (združenost) moremo razlikovati: c) Neintegrirani informacijski sistem, ki je vzpostavljen ločeno po posameznih poslovnih funkcijah ali ločeno glede na značaj podatkov in ne upošteva njihove medsebojne povezanosti. Zato je vprašljivo, če lahko neintegrirani informacijski sistem predstavljamo kot sistem v smislu celote. d) Integrirani informacijski sistem, ki upošteva medsebojno povezanost vseh poslovnih funkcij, zato je tudi grajen z vidika celotnega podjetja, vendar tako, da upošteva potrebe pri vsaki poslovni funkciji posebej. V njem so izvirni podatki sprejeti za potrebe vseh u-porabnikov kasnejših poslovnih informacij hkrati. Pri takšnem sistemu nek izvirni podatek zajemamo samo enkrat. Glede na tehnično opremljenost razlikujemo: e) Ročno zasnovani informacijski sistem, pri katerem je glavna značilnost ta, da se pri njem v vlogi delovnih sredstev (aparaturna oprema), ki so povezana z oblikovanjem informacij, pojavljajo v najboljšem primeru računski in knjižni stroji, v vlogi delovnih predmetov, ki so povezani s shranjevanjem podatkov in oblikovanjem informacij, večinoma kartoteke. f) Računalniško zasnovani informacijski sistem, kjer se v nasprotju od prejšnjega pojavlja računalnik, datoteke na diskih in magnetnih trakovih, zajemanje podatkov na luknjane kartice, trakove ali druge nosilce in programska oprema. Če računalnik omogoča samo hitrejšo razpoložljivost informacij, je s tem že bistveno izboljšan poslovni informacijski sistem, kajti pri odločanju se lahko opiramo le na informacije, ki so pravočasne. Običajni informacijski sistem je praviloma neintegrirani, ročno zasnovani informacijski sistem, upravljalni informacijski sistem pa integrirani, računalniško zasnovani informacijski sistem. Vendar takšna povezava ni vedno nujna. Res pa je, da nam šele računalnik v celoti omogoča integracijo delnih informacijskih sistemov in s tem njihovo pretvorbo v prave podsisteme, posamezni podatek pa je mogoče z enkratnim vstopom v sistem obdelati skladno s potrebami pri katerikoli poslovni funkciji. Zato si integriranega informacijskega si- stema skorajda ni mogoče zamisliti brez računalnika. Na koncu lahko strnemo še bistvene pogoje za uspešno uvedbo računalniško zasnovanega informacijskega sistema. 1) Opredelitev procesov odločanja, pri katerih so potrebne informacije s pomočjo računalnika in opredelitev relevantnih informacij, ki naj jih daje računalnik za te procese. Organi upravljanja in vodstvo mnogokrat prejemajo ali povsem neobdelane podatke ali pa množico najrazličnejših informacij, ki jih ne morejo absorbirati. Ob uvedbi računalniško zasnovanega informacijskega sistema mora biti zmanjšan obseg irelevantnih informacij. Vse informacije bi morale biti filtrirane in zgoščene, torej izbrane, preden dospejo na mesta, kjer je na njihovi podlagi treba odločati. 2) Določitev načina uporabe relevantnih informacij, ki jih daje računalnik. Tisti, ki o nečem odločajo, morajo v načelu poznati tako možnosti, ki jih daje o-peracijsko raziskovanje, kot upoštevanje verjetnosti. V podrobnostih pa se morajo zavedati svojega mesta v organizacijski shemi podjetja in posledic svoje odločitve. 3) Zagotovitev vseh potrebnih podatkov za oblikovanje odločilnih informacij. Največkrat nam ne zadoščajo več obstoječi izvirni podatki. Zato bo treba poskrbeti za nove kanale, po katerih bodo trajno pritekale nove vrste podatkov (tudi izven podjetja). 4) Usposobitev uporabnikov informacij za razumevanje vloge računalnika. Ni dovolj poznati uporab-nost informacij, temveč tudi uporabnost računalnika. Le v takšnem primeru lahko ravnamo z njim, ne da bi imeli občutek, da smo pod njegovim vplivom. Ta zahteva seveda povezuje organe upravljanja in vodstvo s strokovnjaki za računalnik v skupino, ki naj omogoča prenašanje znanja in izkušenj od uporabnika informacij k strokovnjakom za računalnik in obratno. Interesi strokovnjakov za računalnik morajo biti podrejeni interesom uporabnikov informacij, ki jih daje računalnik. 5) Obstoj skupine sistemskih analitikov in programerjev, ki je seznanjena s podjetjem. Informacijski sistem je praviloma enkraten, vzpostavlja se za vsako podjetje posebej in mora biti prilagojen tamkajšnjim potrebam. Prav tako v okviru danega podjetja vzpostavljen informacijski sistem ni dokončen. Zato mora obstajati skupina strokovnjakov, ki proučuje razmere v danem okolju, da bi bil računalnik čimbolj u-spešen. 6) Prizadevanje organov upravljanja in vodstva za u-vedbo računalnika. Računalnik je brez dvoma drag in tudi računalniško zasnovan informacijski sistem zahteva precejšnjo vsoto denarja, preden lahko pokaže bistven napredek ob primerjavi s prejšnjim informacijskim sistemom. 7) Pripravljenost v podjetju za spremembe, ki jih povzroča uvedba računalnika. Če se ne bomo sprijaznili s tem, da bo uporaba računalnika v poslovnem informacijskem sistemu marsikaj spremenila v ustaljenih organizacijskih rešitvah, zamišljeni informacijski sistem pač ne bo mogel v celoti zaživeti. Naši gasilci GASILSKA VAJA V KIDRIČEVEM 2. avgusta 1974 oh 17. r.ri je industrijsko gasilsko društvo TGA Kidričevo izvedlo večjo gasilsko Vajo na objektih skladišča mazuta. Če bi prišlo na omenjenih objektih do večjega požara, je indrutrijsko gasilsko društvo TGA Kidričevo samo preslabo, da bi uspešno pogasilo požar, zato smo poklicali na pomoč naslednja gasilska društva: Gasilsko društvo Ptuj, industrijsko društvo TAP Ptuj, Železničar Ptuj, IGD Tovarne dušika Ruše in Impol iz Slovenske Bistrice. Gasili smo jz štirih a/-to cistern, tri motorne brizgalne smo povezali v verigo in v samostojen nastop iz hidranta. Preizkusili smo novo tehnično opremo, t-j- ročnik za srednjo težko peno. S srednje težko peno bi zelo uspešno gasili požare, kot je mazut. Vaja je uspela zelo dobro, gasilci so bili disciplinirani in so pokazali, da so kos tehnični opremi, s katero razpolagajo. A.T. )☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆ ©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©■☆. * © £ © fr © fr © fr © fr © fr © fr © fr © fr 0 fr © fr © fr © fr © fr 0 fr © fr © fr 0 fr © fr © fr © fr G fr © jv -Afa ankete neke Par dni po izidu tovarniškega časopisa je v neki tovarni urednik zastavil delavcem nekaj vprašanj: a. : Ste prejeli naš časopis? b. : Seveda sem ga dobil — hvala lepa. a. : Pa ste ga prebrali? b. : Seveda sem ga prebral. a. : No, če ste ga prebrali, potem mi pa povejte, o čem smo v njem pisali? Kaj vas je najbolj zanimalo? b. : Seveda sem ga prebral — dobro ste napisali. a. : Pa mi povejte, tovariš, kaj ste prebrali? b. : Prebral sem vse •— vse sem prebral. a. : Ali se res ne morete spomniti, kaj ste brali? b. : Dobro ste napisali — vse sem prebral. Tega dne je urednik povprašal več delavcev, vendar jih je precej odgovorilo tako, kakor prej vprašani tovariš. Kaj menite tovariši — ali bi taka anketa pri nas kaj drugače izpadla? 0 23* © 23* © 0 © 23* r\ © © Xj- 0, 23* © 23* © 23* © 23* © •ft © 2^ © 23* © 23* © 2^ © 23- © 23* 0 S 23* © 23*; © 23* e 23- ©☆©-&©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆ }☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆ TEŽAVE STANOVALCEV NASELJA I V KIDRIČEVEM Osem bist (Nadaljevanje iz prejšnje številke in konec) 4. CENTRALNA KURJAVA Kar zadeva skupno kurilnico v Kidričevem, še ne bo kmalu, kajti vemo, da stane težke milijone. Ker pa obstoječe peči centralne kurjave po blokih kurijo laiki, ki nimajo niti zadostnega znanja, se peči hitreje kvarijo in zgubijo svojo vrednost glede na življenjsko dobo — zaradi nestrokovnega kurjenja. KS ali pa stanovanjsko podjetje bi moralo za to poskrbeti tako, da bi dalo razpis za interesente, ki bi želeli opraviti izpit za kurjača centralne kurjave. Le tiste, ki bi o-pravili strokovni izpit, bi v bodoče zaposlili v sezoni kurjenja in bi za to delovno mesto tudi popolnoma ustrezali. S tem, da bi tu odprli delovna mesta, kot jih imajo že mnogi hišni sveti drugod, bi zaposlili ljudi, ki bi jim to bila služba; ti ne bi svojih dolžnosti zanemarjali, ker bi pač bili za to odgovorni in bi v tem smislu tudi dobili plačilo v sezoni kurr jenja, po sezoni pa bi bili mesec ali dva prosti, ker je njihovo delo v sezoni kurjenja — recimo od pete ure zjutraj pa do osme ure zvečer. Stanovanjsko podjetje ali KS pa bi jim v sezoni priskrbela kakšno drugo delo, s tem pa bi bili sprejeti v redno delovno razmerje. Tudi inšpektorat parnih kotlov, kakor tudi za centralno kurjavo, ne bi sme! to dovoliti, da se peč, ki ima življenjsko dobo 10 let, pokvari ob nestrokovnem kurjenju že v štirih ali petih letih ter jo je že treba zamenjati z novo. To dodatno bremeni sklad, ki je namenjen za popravilo in obnovo poslopja, nikakor pa ne kurjača, ki je za to delo odgovoren, ker pač ni delal tega z zanimanjem, ampak samo zaradi zaslužka. To mora biti storjeno, kot je predlagano, če se hočemo izogniti — dokler ne bomo imeli skupne kurilnice — večjih stroškov in izdatkov. Ne bi smeli dopustiti tako, kot je bilo doslej urejeno. 5. HlSNlSTVO Uredili bi lahko tudi hišništvo. To je zelo sporno vprašanje in težava v večini hišnih svetov. KS ali stanovanjsko podjetje bi lahko to uredilo tako, da bi odprli delovna mesta hišnic ali hišnikov in jim dali delo, ki bi ustrezalo za 8 ur dnevno. Stanovalci bi vsi enotno plačevali in ne bi bilo prepirov, češ, eni plačamo preveč, drugi pa premalo. Eni imajo sedaj hišnico, drugi čistijo sami in se tako med seboj prepirajo. V večini primerov so tudi takšne stranke, ki iz kakršnegakoli vzroka hišnici radi ponagajajo, jo žalijo in podobno, tako da je hišni svet primoran poiskati hišnico, ki jo za takšno plačilo, kar zadeva čiščenja, težko dobiš. Da do tega ne bi več prihajalo, naj omenjeni odprejo delovno mesto in zainteresirane zaposlijo, če bi želele to delo o-pravljali 8 ur dnevno; stanovalci bi imeli vsi enako plačilo, kakor red in čistočo v hiši. To vprašanje je že bilo sproženo na sestanku KS in želimo, da bi to uresničili, kot je bilo predlaga- 6. BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE V mnogih hišnih svetih je še vedno problem blagajnik — in-kasant, ki pobira vse obveznosti od strank; stanarino, hišništvo, vodo, smeti, dimnikarske storitve, elektrika stopnišč, kurjača itd. Da bi nekdo opravljal to delo brez plačila, ni sprejemljivo, danes jih je zel'es v veljavi — do novega, je točno opisano, katere stroške krijejo stranke in kakšne trajne vrednosti imajo posamezni predmeti ali storitve v samem poslopju. Ta odlok pa stanovanjsko podjetje kroji po svoje in zavaja stranke k napačni razlagi in tolmačenju tega odloka. Odlok se deli na investicijsko vzdrževanje in Iz kuhinje sprotno vzdrževanje, na skupne določbe in na prehodne in končne določbe. V tem odloku je pod investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj točno določeno, katera dela po dobi, ki jo omenjajo, krijejo v okviru svojih finančnih možnosti, da so dela izvršena ali predmeti zamenjani. Nikjer pa ni določeno, kako dolga naj bi bila življenjska doba ene peči za centralno kurjavo, ki se po štirih ali petih letih pokvari in za to nihče ne odgovarja — čeprav vemo, da bi naj ta peč imela življenjsko dobo okrog 10 let. O vsem tem zelo lepo piše v odloku, zato menimo, da je potrebna komisija, ki bi pregledala, kaj vse je dolžno stanovanjsko podjetje storiti, ker je doba posameznih del že pretekla, prav tako pa je potekla v stanovanjih tudi doba posameznih predmetov, katere bi bilo potrebno že zamenjati. Vendar se izgovarjajo, da te stroške nosijo stranke same, kar pa v odloku ne piše. Glede na to, da ne bi bilo možno stranke zavajati zastran del, ki jih je dolžno opraviti stanovanjsko podjetje, bi morali javno zapisati, katere stroške krijejo oni in katere stranke same, čepray je to zapisano tudi v tem odloku, vendar ne dovolj jasno, da bi vse stranke lahko to razumele in zahtevale to, kar jim tudi pripada. Vse to, kar je zapisano v osmih točkah o naših težavah in problemih hišnih svetov v Kidričevem, je samo del problemov, o katerih bi lahko javno razpravljali. Upam, da se bodo tudi drugi oglasili, če hočemo tem problemom in težavam enkrat za vselej napraviti konec, da ne bi prišlo do nesporazumov in napačnih razlag, kot se je to dogajajo dosedaj in da končno preidemo k usmerjenemu in sistematskemu popravljanju vseh teh poslopij, za kar je potrebno sklad za sprotno in investicijsko vzdrževanje občutno zvišati, manj pa porabiti za nova poslopja. Želim, da bi bil ta članek v časopisu v celoti objavljen ali pa v nadaljevanju, tako, da bo ves članek objavljen. Pričakujem na vseh osem točk jasen in pravilen odgovor; upam, da uspeh tega članka ne bo izostal, saj pozivam tudi druge predsednike hišnih svetov, kakor tudi stanovalce, da napišejo realno in objektivno o tem, kar jih teži. Stefan Moge NASLOVLJENO: stanovanjskemu podjetju Ptuj 16. julija 1974 se je izkaza; la napaka v elektroinstalaciji hiše št. 14. Povzročila je namreč veliko škodo stanovalcem. V priključnih omaricah dovoda in odvoda električnega toka se je zaradi dotrajanosti in pa tega, ker ne ustreza ta instalacija, odtrgal en kabel, ki je povzročil veliko okvaro, saj so bile nekatere stranke momentalno brez električnega toka, dočim se je ostalim napetost od 220 V nenadoma povečala na 380 V. Ta velik sunek pa je pri tej okvari mnogim strankam povzročil škodo; recimo na žarnicah, radio aparatih, pralnih strojih, televizorjih idr. Vse to, kar bodo znašali stroški za popravila, bo moralo kriti stanovanjsko podjetje, kajti stranke bodo to prijavile inšpektorju dela pri SO Ptuj. Krivda je, kot ste bili obveščeni, v tem primeru, v slabi investiciji: vendar, ko je bil še čas, niste dali naloga, da bi to instalacijo uredili po predpisih. Res, da ste delno zamenjali instalacijo po stanovanjih strank, toda kletno, dovodno in odvodno — ne. Da ne bi zgorela celotna e-lektrična instalacija, smo pravočasno poklicali rajonskega električarja, ki je v pozni večerni uri okvaro delno popravil, čeprav še vedno obstaja nevarnost, da se to lahko ponovi, kar je tudi izjavil 'tovariš, ki je odstranil to napako. Nemudoma je potrebno u-kreniti to, da bo ta instalacija pregledana, kakor tudi za- radi okvare ugotovljena nastala škoda. Da ste slišali tov. Petroviča pred več kot letom dni, ko sem na to kot predsednik HS na zboru stanovalcev opozoril in vztrajal, da je to treba urediti, da do tega ne bi prišlo! Strankam, ki so zaradi okvare utrpele škodo, je treba povrniti stroške. . Da je tako res, bo lahko dal izjavo tov. Petrovič, kakor tudi tovariša, ki sta to napako uspela odpraviti le začasno. Glede na to, kar se dogaja v Kidričevem, bo dobil in - špektor dela vse informacije, za kar menimo, da ni pravilno. Tokrat bomo prijeli resno, s pomočjo inšpektorja; če bo potrebno tudi sodno, da bomo opisano enkrat speljali v normalno delovanje, kar je seveda tudi treba storiti, če vas HS ali njegov predsednik na to opozorita. Da je stanje res takšno, kot ga opisujemo, jamčimo s podpisi vseh strank hiše 14, kakor HS in predsednika Štefana Mogeja. Potrošniško usmerjen Graški velesejem Koncem septembra se bo zopet pričel letošnji jesenski Graški velesejem. Trajal bo do 8. oktobra. Kot doslejšnji, bo tudi letošnji Graški velesejem izrazito potrošniški. Obiskovalcem bo na voljo tudi več specializiranih razstav — od gastronomske, živinorejske in tekstilne razstave do razstave nakita ipd. Na velikem razstavnem prostoru bodo zanimivosti za vsakogar, pa tudi razvedrilo za stare in mlade obiskovalce. Sedaj v jeseni lahko obiskovalci iz Jugoslavije kombinirajo obisk Graškega velesejma z zanimivim izletom po južnem delu avstrijske Štajerske. Predstavniki Graškega velesejma namreč predlagajo, da bi motorizirani obiskovalci iz Jugoslavije v Lipnici zavili na bodočo avto cesto, ki je trasirana od Graza proti naši meji in obide Vildon, znan kot ozko grlo za motorizirani promet. Za avtomobilski promet je namreč že odprta polovica bodoče avto ceste (en trak). Našim članom kolektiva, ki delajo v izmenah, priporočamo, da si izberejo kak prosti dan med tednom. Tako se bodo lahko izognili neprijetni gneči na cestah, na mejnih prehodih in kajpak na velesejemskem prostoru, ki je ob sobotah in nedeljah običajno poln množičnega vrveža obiskovalcev.