gorenje gorenje informator 13 Ust za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje-Št.38.-Leto XVI.-Titovo Velenje, 5.11.1981 SAMOUPRAVLJANJE SKLEPI, SPREJETI NA DELAVSKEM SVETU DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO UVOZ IN PRODAJA — Delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, zahtevajo od delovne skupine, ki dela na nalogi zamenjave uvoženih materialov z domačimi, da poda pismeno poročilo o delu in rezultatih dela v letu 1981 ter program, oziroma pričakovane učinke za leto 1982 ob upoštevanju republiške resolucije. — Službo kakovosti se zadolži, da ugotovi kvaliteto sub-stitutov, ki so vgrajeni v naših proizvodih in kako ti vplivajo na kvaliteto končnih proizvodov. — Delavskemu svetu tozda Elektronika je potrebno podati poročilo o dosedanji prodaji izdelkov medicinske elektronike ter pripraviti koncept prodaje za naslednje leto. imenovanje kpo — Za predsednika poslovodnega odbora se imenuje kandidat Janez Miklavčič, rojen 22. maja 1939. Izbrani kandidat je imenovan za dobo 4 let. — Za člana poslovodnega odbora za tehnično, razvojno in programsko področje se imenuje kandidat Peter Krepel, dipl. inž. strojništva, rojen 26. julija 1940. Izbrani kandidat je imenovan za dobo 4 let. — Za člana poslovodnega odbora za kadrovsko, organizacijsko in splošno področje se imenuje kandidat Janez Živko, rojen 2. oktobra 1947. Izbrani delavec je imenovan za dobo 4 let. — Poslovodni organ je do 20. novembra dolžan pripraviti pismeni predlog razvoja delovne organizacije GORENJE TGO. V predlogu morajo biti obdelana predvsem naslednja področja: • uresničevanje sprejete poslovne politike Gorenja SOZD, s posebnim poudarkom na vlogi in položaju delovne organizacije GORENJE TGO v sistemu združevanja dela in sredstev • razvoj in utrjevanje medsebojnih poslovnih odnosov, temelječih predvsem na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka • koordinacija dela poslovodnih organov tozdov v okviru delovne organizacije • vloga, pomen in organiziranost DSSS z vidika medsebojne delitve dela v delovni organizaciji GORENJE TGO — Z dnem imenovanja poslovodnega odbora se Peter Krepel razreši funkcije direktorja delovne organizacije. — Z dnem imenovanja poslovodnega odbora se Janez Živko razreši funkcije vodje DSSS. — Razpisna komisija v isti sestavi takoj ponovi razpis za člana KPO za področje gospodarjenja in trženja. V četrtek, 29. oktobra 1981, je 6. vzorčni sejem Gorenja: SOZD obiskala Grete Schickedanz, lastnica mreže ..blagovnic Quelle v Zahodni Nemčiji. S predstavniki Gorenja si je ogledala tudi proizvodnjo pralnih strojev in podpisala pogodbo, po kateri naj bi blagovnice Quelle prihodnje leto prodale za 40 milijonov mark izdelkov Gorenja, predvsem bele tehnike. Do konca letošnjega leta bodo te blagovnice predvidoma prodale za 25 milijonov mark naših izdelkov. Obisk Grete Schickedanz smo v Gorenju sprejeli z velikim zanimanjem, ob koncu njenega obiska pa smo ji poklonili album s fotografijami, posnetimi med ogledom tovarne in sejma. IMENOVANJE DELEGATOV — Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO je izvolil v skupni organ — strokovni svet, po samoupravnem sporazumu o združevanju za modernizacijo opreme za avtomatsko obdelavo podatkov, delegata Janeza Živka in Mira Arzenška kot namestnika delegata. — Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO je izvolil v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju deviz v koordinacijski odbor Franca Voha kot delegata in Ferdinanda Rednaka kot namestnika. — V odbor samoupravnega nadzora Gorenje Interna banka sta izvoljena Djordje Erdeg kot delegat in Ivan Tanjšek kot namestnik. — Za delegata samoupravne interesne skupnosti požarnega varstva občine Velenje se izvoli Oto Zaverla. — V odbor za organizacijske, kadrovske in normativne zadeve se imenuje Alojz Saje, zaradi prenehanja funkcije Silva Koprivnikatja. POMOČ IZ SKLADA SKUPNE PORABE — Odobrijo se sredstva za izvedbo izleta upokojencev Gorenja . — Krijejo se stroški, ki so nastali pri organiziranju in izvedbi tekmovanja kovinarjev. — Za izvedbo občinskega praznika občine Šmarje pri Jelšah se odobrijo sredstva v višini 3.000 din. — Gasilskemu društvu Rogatec se odobrijo sredstva v višini 10.000 din. — Organizaciji slušno prizadetih iz Šoštanja se odobri de nama pomoč v višini 2.000 din. — Prošnji službe SLO in DSZ se ugodi in sicer se povrnejo stroški malice pri organiziranju občinskega tekmovanja specialnih gasilskih enot v višini 3.000,00 din. IMENOVANJE Delavski svet DO Gorenje je na 19. redni seji imenoval kolektivni poslovodni organ delovne organizacije. JANEZ MIKLAVČIČ, predsednik KPO Janez Miklavčič se je rodil leta 1930. Po končani srednji šoli se je zaposlil v Vojno—tehničnem inštitutu, kjer je delal do leta 1962. Vmes je kot vojaški štipendist študiral na Strojni fakulteti v Ljubljani in leta 1961 absolviral. V tem času je aktivno deloval v študentski organizaciji in bil član odbora Univerze. Leta 1962 se je zaposlil v Litostroju, že leta 1963 pa je prišel v Gorenje, kjer je najprej delal kot konstruktor, nato pa kot vodja konstrukcije štedilnikov, vodja RKS, direktor RKS, direktor programa in razvoja in nazadnje kot direktor sektorja raziskav in razvoja. Leta 1978 je bil izvoljen za sekretarja komiteja OK ZKS Velenje in zdaj to funkcijo profesionalno opravlja že tri leta in pol. Imenovani ima skupaj 31 let delovne dobe, od tega več kot pol na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih. Tovariš Miklavčič je bil sprejet v Zvezo komunistov leta 1948 in od takrat je opravljal vrsto pomembnih partijskih funkcij. Več mandatov je bil sekretar osnovne organizacije ZK, bil je sekretar tovarniške konference ZKS v Gorenju TGO in sekretar sveta ZK Gorenja SOZD, od leta 1978 je sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje in od leta 1974 član CK ZKS. V Gorenju je bil en mandat predsednik delavskega sveta in član delegacije v Zboru združenega dela. Eno mandatno obdobje je bil podpredsednik skupščine občine Velenje. Zdaj je član Družbenopolitičnega zbora in član predsedstva OK SZDL. Nekaj let je bil član sveta Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Tovariš Miklavčič je nosilec Reda dela s srebrnim in Reda dela z zlatim vencem, Reda zaslug za narod in Reda za vojaške zasluge s srebrnim vencem. PETER KREPEL, član KPO za tehnično—razvojne zadeve Peter Krepel se je rodil leta 1940 na Gomilskem. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani in leta 1965 diplomiral. Ima preko 16 let delovne dobe, v celoti v Gorenju, skoraj ves čas na pomembnih vodilnih in vodstvenih mestih. Bil je vodja proizvodnje, vodja razvoja in od leta 1978 direktor delovne organizacije Gorenje TGO. Tovariš KREPEL je bil vseskozi aktiven tudi na družbenopolitičnem področju. Od leta 1969 je član zveze komunistov. V ZKS je eno mandatno obdobje opravljal funkcijo člana Občinske konference ZKS Velenje. Bil je predsednik delavskega sveta Gorenja SOZD in član delegacije v Zboru združenega dela. V krajevni skupnosti je bil predsednik delegacije v Zboru krajevnih skupnosti. JANEZ ŽIVKO, član KPO za organizacijske, kadrovske in splošne zadeve Janez Živko seje rodil leta 1947 v Mariboru. Po končani srednji tehnični šoli strojne smeri se je zaposlil v Gorenju in nato ob delu študiral in dokončal študij na Višji šoli za organizacijo dela. V Gorenju je delal od leta 1966 do leta 1978 na tehničnem področju, od tega 3 leta in pol kot vodja SOP, ponovno pa je v Gorenju od 1. junija 1980, kjer opravlja dela oziroma naloge vodje DSSS Gorenje TGO. Tovariš ŽIVKO je član zveze komunistov od leta 1968. Bil je sekretar OO ZK, sekretar Tovarniškega komiteja ZKS in od leta 1978 izvršni sekretar OK ZKS Velenje. Nekaj manj kot dve leti je opravljal to funkcijo profesionalno, zdaj pa jo opravlja ob svojem delu v Gorenju. Imenovani je bil tudi član Izvršnega sveta SO Velenje in član splošne delegacije za SIS. Zdaj opravlja tudi funkcijo predsednika koordinacijskega odbora za stanovanjsko problematiko pri OK SZDL. Tovariš Živko je nosilec Reda dela s srebrnim vencem. PREDLAGAMO Predlog za podelitev Kidričeve nagrade ali nagrade Sklada Borisa Kidriča V zadnjih letih je skupina prof. dr. Ludvika Gyergyeka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki dela na razpoznavanju in proceziranju signalov E KG, dosegla izjemne znanstvene dosežke pri razvoju mikroprocesorskega analizatorja E KG. Delavski svet DO Gorenje TGO Titovo Velenje predlaga Skladu Borisa Kidriča, da podeli skupini, ki je sodelovala pri razvoju mikroprocesorskega analizatorja EKG, Kidričevo nagrado oziroma nagrado Sklada Borisa Kidriča s področja tehniških ved. Skupino so sestavljali: prof. dr. Ludvik Gyergyek, Fakulteta za elektrotehniko doc. dr. Krunoslav Turkulin, Bolnica za revmatske bolesti i rehabilitaciju. Krapinske toplice mag. Damjan Zazula, Gorenje TGO mag. Iztok Gabrovec, Gorenje TGO Marjan Vezjak, Fakulteta za elektrotehniko Franci Solina, Fakulteta za elektrotehniko Franc Jager, Fakulteta za elektrotehniko Prepričani smo, da je naš predlog upravičen in da bo nagrada kot vzpodbuda vplivala na še uspešnejše raziskovalne dosežke, ki jih bo naša delovna organizacija tudi realizi rala v proizvodnji in na trgu. delegatsko pismo POROČILO O SODELOVANJU NA KONFERENCI DELEGATOV V SKUPŠČINI SRS Predsednik zbora združenega dela Emil Tomažič je 19. oktobra 1981 sklical konferenco delegatov, ki je obravnavala poročila Gospodarske zbornice Slovenije, Službe družbenega knjigovodstva in Sklada skupnih rezerv o izgubah v združenem delu. Med povabljenimi organizacijami združenega dela, ki so v preteklih letih ali v prvi polovici tega leta izkazovale nepokrito izgubo, je bilo tudi Gorenje TGO. Zbranemu zboru, ki so ga sestavljali delegati organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, predstavniki IS SRS, Sklada skupnih rezerv, bank, Gospodarske zbornice Slovenije, splošnih združenj itd., sem kot povabljeni delegat Gorenja razložil nekatere naše poglede na izgubo. V razpravi sem poudaril predvsem naslednje: — Gorenje TGO se letos prvič pojavlja med delov-vnimi organizacijami, ki poslujejo z izgubo, — izguba prav gotovo ni rezultat napačnih vlaganj v preteklosti, saj uspešno poslovanje in močna ekspanzija v razvoju dokazujeta obratno, ~ tudi danes Gorenju ne gre odrekati naslednjih dejstev: • da ima Gorenje razvit trg doma in v svetu ■ da je v tem trenutku Gorenje na j več ji izvoznik v SRS na konvertibilno področje • da je produktivnost (vsaj tehnična) še vedno na svetovnem nivoju ■ da so osebni dohodki v Gorenju kljub temu približno 20 % pod republiškim povprečjem • da je Gorenje to, kar je, doseglo z lastnim razvojnim delom, saj licenc nimamo. Osnovni razlogi za izgubo pa so: — nedoseganje planov proizvodnje zaradi hudih težav z oskrbo z repromateriali (domačimi in uvoženimi) — izguba dohodka zaradi velikega deleža izvoza (kot finalisti smo izvozniki jugoslovanske inflacije) — nenormalne cene domačih repromateria/ov Zelo kritični smo do lastnih slabosti in problemov, ki jih tudi razrešujemo, vendar menimo, da ti problemi niso PRIMARNI. Poudariti moram, da so se delavci Gorenja TGO ob sprejemanju ukrepov za izboljšanje gospodarjenja odločili v bistvu za antisanacijski ukrep, ko so se izrekli, da gre za zavestno izgubo dohodka. To odločitev so delavci sprejeli, ker se zavedajo primarnega problema, ki danes pesti našo družbeno skupnost. Zato se z etiketo ,,zgubašev" ne moremo sprijazniti in jo odločno zavračamo. Kako si predstavljamo našo sanacijo? 1. zagotoviti oskrbo z domačimi in uvoženimi repromateriali in na ta način omogočiti normalno oziroma še povečano proizvodnjo (zlasti izvoz) 2. brzdati cene domačim repromaterialom 3. izvozne vzpodbude naj bodo takšne, da bodo zares stimulirale izvoznike. Predsednik DS DO Viktor Vaupot OB USTANOVITVI AKTIVA INVALIDOV V Gorenju je preko 250 invalidov. Vrsta, teža in vzroki njihove invalidnosti so zelo raznoliki in prav zato je toliko pomembneje, da je v Gorenju vzniknila in pognala korenine ideja o aktivu invalidov. Problemi, s katerimi se srečujejo, so raznoliki in gotovo je, da jih „zdravi” premalo poznamo, premalo razumemo. To pa se potem pozna pri urejanju delovnega okolja, delovnih mest, pri načrtovanju rekreativne in druge dejavnosti, kjer včasih drobne malenkosti preprečijo, da bi se invalidi povsem enakopravno vključili v naše delo in življenje. Ovire, ki se postavljajo pred invalida, so objektivne in subjektivne narave. Prav slednje so pogosto najštevilnejše in najmočnejše. Gre za naše prepričanje, da večina del ni za invalide, da delovnih mest, orodij in strojev ni mogoče prirediti za invalide, da so z invalidi same težave. Pa ni tako. Pri velikem delu invalidnih oseb lahko ugotovimo, da velik del njihovih sposobnosti sploh ni okrnjen, še vedno lahko opravljajo mnoga dela. Treba je le poiskati ustrezno delo, ga po potrebi nekoliko prirediti, delavec se mora priučiti novemu delu, pridobiti ustrezno znanje in spretnosti. Če pa gledamo na problem z vidika delavčevih preostalih sposobnosti, potem bomo našli veliko ustreznih del. Torej: na delavca — invalida je treba gledati z vidika sposobnosti, znanj, spretnosti in osebnostnih lastnosti, kijih ima, ne pa z vidika tistih, ki jih je z invalidnostjo izgubil. Premostitev takšnih in podobnih ovir subjektivne narave bo morala biti ena od nalog aktiva invalidov. Člani aktiva se bodo morali vključiti v prizadevanja za izboljševanje delovnih pogojev, ustreznejšo ureditev in prilagoditev delovnih mest, za reševanje varnostne problematike v tozdu, v načrtovanje preventivne in rekreativne dejavnosti, itd. Osnovni moto delovanja pa mora biti: delavca — invalida čim bolj polno vključiti v življenje, v delovno okolje. Prav globoko humani smoter aktiva invalidov je narekoval, da se aktiv oblikuje pod okriljem konference osnovnih organizacij sindikatov Gorenja TGO. Osnovne organizacije ter konferenca sama bodo morale biti krepka opora Aktivu invalidov Gorenja, kije bil ustanovljen 13. oktobra 1981 in se vključuje v Društvo invalidov Titovo Velenje. Jože Meh STANOVANJSKA GRADNJA STANOVANJSKA ZADRUGA TUDI V GORENJU Organiziranje graditve individualnih stanovanjskih hiš je ena izmed dejavnosti stanovanjske zadruge, ki naj bi naposled zagledala luč sveta tudi v Gorenju. Kandidati za gradnjo in drugi, ki že gradijo, so se 22. oktobra na sestanku dogovorili, da se bo zadruga imenovala Gorenje. Pregledali so osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zadruge in imenovali iniciativni odbor stanovanjske zadruge. Z delom bo zadruga začela, ko bodo rešili še vse formalnopravne zadeve. Vpisnina v članstvo bi naj bila 10.000 dinarjev, letna članarina pa 1.000 din. Član zadruge je lahko vsak delavec Gorenja -in tudi drugi, ki pristopijo k samoupravnemu sporazumu in plačajo ustanovitveni delež in članarino. Za ustanovitev zadruge je potrebno pridobiti vsaj 30 članov, ki bodo podpisali samoupravni sporazum. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v naši službi za stanovanjsko gospodarstvo. DOPISNIKI POROČAJO KOSTANJEV PIKNIK V ČRNOMLJU Letošnjo jesen je osnovna organizacija sindikata obrata Kompresorji Črnomelj že drugič organizirala tako imenovani ,,kostanjev piknik". Kostanj naberejo delavci sami in ga na primernem mestu v naravi pečejo. Oba piknika, lanski in letošnji, sta sodeč po udeležbi in prijetnem razpoloženju zelo dobro uspela. Zato je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata predlagal, naj bi „kostanjev piknik" kot rekreativna oblika srečanja delavcev postal tradicionalen. REKREATIVNA DEJAVNOST V OBRATU KOMPRESORJI Odkar so si delavci obrata Kompresorji v Črnomlju uredili igrišče za odbojko, se je poleg do sedaj priljubljenega malega nogometa v času dopoldanskega odmora razširilo tudi igranje odbojke. Ala prvem jesenskem prvenstvu v odbojki, na katerem so sodelovale vse sindikalne skupine obrata, je zmagala ekipa Aneksa, ki je premagala vse nasprotnike. Podobno tekmovanje v malem nogometu pa poteka sedaj. Ker taka oblika rekreacije, na tovarniškem dvorišču pozimi ne bo mogoča, bodo le-to nadomeščala enkrat tedenska rekreacijska srečanja delavcev obrata v športni dvorani Centra srednjih šol v Črnomlju. Dopisnik OOS obrata Kompresorji Belizar Dujec PREJELI SMO... Rad bi opozoril, da je ravno v času 6. sejma Gorenja SOZD v Rdeči dvorani v Titovem Velenju na ime Gorenja padla senca zaradi neodgovornosti ljudi, ki so imeli na skrbi organizacijo sejma in obveščanje javnosti. V Našem času, štev. 42 (604), z dne 22. oktobra 1981, smo lahko med drugim prebrali, da „bodo vrata Rdeče dvorane odprta v popoldanskih urah tudi za vse tiste, ki jih zanimajo proizvodni programi in novosti Gorenja.'' V listu Informator, štev. 35 (XVI), z dne 15. oktobra 1981, pa ste bili še bolj določni, saj ste zapisali, da bo letošnji,,hišni sejem Gorenja SOZD za občane odprt v nedeljo, 25. oktobra 1981, od 8. do 18. ure", poleg tega pa po naknadni odločitvi odbora za organizacijo oktobrskega sejma „še v dneh od 26. do 28. oktobra v popoldanskem času od 14. do 17. ure”. Ker sem verjel omenjenim informacijam in ker je bil tudi v preteklih letih organiziran ogled sejma v nedeljo ves dan, sem se v nedeljo, 25. oktobra, z družino odpravil iz Slovenj Gradca v Titovo Velenje, da bi si ogledali sejem. Zato je bilo naše presenečenje toliko večje, ko smo skupaj s precejšnjim številom drugih obiskovalcev našli vrata v Rdečo dvorano ob 14.30 zaklenjena. Šele dobra volja oskrbnika in oskrbnice dvorane nam je končno odprla vrata, ob opombi, da se jima ljudje smilijo, ker bi drugače zaman prišli v Titovo Velenje tudi iz drugih krajev. Takrat smo tudi izvedeli, da je bil ogled sejma v nedeljo predviden samo do 13. ure. Seveda so ljudje na veliko negodovali, posebno mi, delavci Gorenja, ki smo bili v večini, saj smo vsi prečitali v Informatorju vest o tem, kdaj bo sejem odprt. Zopet smo se morali dobri volji oskrbnika dvorane zahvaliti, da naš ogled eksponatov ni potekal v mrtvi tišini, ki drugače vlada v dvorani, saj je vključil glasbo in tudi nekaj barvnih televizorjev Gorenje. O kakšnem strokovnem vodstvu seveda ni bilo govora, saj so vsi za to odgovorni bili že zdavnaj doma. Še do propagandnega materiala se ni dalo priti. Menim, da je takšno ravnanje skrajno neodgovorno in zato nedopustno. Posebej me moti tudi zato, ker sem sam eden od članov velikega kolektiva Gorenja in vem, koliko naporov je bilo vloženih v to, da bi ime Gorenja postalo to, kar danes je, tako pa madež zaradi takšne neodgovornosti pade na vse nas. Upam, da se bodo pristojni nad svojim ravnanjem malo zamislili in da v prihodnje takšnih spodrsljajev ne bo več. Janez Podstenšek Pripis uredništva: 12. oktobra 1981 smo prejeli dopis odbora za organizacijo oktobrskega sejma 1981, v katerem so bili navedeni objavljeni podatki. Kopijo pisma smo predložili omenjenemu odboru. Predlog terminskega koledarja za leto 1982 Delavski svet je na zadnji seji sprejel predlog terminskega koledaija za leto 1982. Predlog dajemo v javno razpravo, delavci tozdov in DSSS pa bi ga naj potrdili do 15. novembra. Novost je v tem, da ni predviden kolektivni letni odmor. Celoten fond ur za leto 1982 je 2.184 ur, kar je zmnožek 52 tednov po 42 ur. Ker je začetek in konec leta na petek, je dodanih 8 ur, zaradi planiranih 22 delovnih dni v februarju pa še dodatnih 8 ur. Tako bo v naslednjem letu skupno 2.200 ur, oziroma 264 delovnih dni, 10 praznikov, 1 dan planiranega dopusta in 1 solidarnostni dan. Upoštevano je načelo, da so prve sobote v mesecu delovne. Izjemoma je prosta prva sobota v februarju (šolske počitnice v drugem ciklusu, do 12. februarja) in prva sobota v juliju (rudarski praznik). Solidarnostni dan je planiran v prvi soboti meseca marca, ker razporeditev časovnega fonda v tem mesecu omogoča vse sobote proste. V aprilu je namesto proste zadnje sobote zaradi praznika, ki je v torek, planiran prost ponedeljek. S tem smo obšli razdrobljenost delovnih dni. V decembru je predviden en dan dopusta zaradi planiranih večjih vzdrževalnih del in manjšega odkupa proizvodov proti koncu leta. Dopusti (individualni, oziroma po potrebi kolektivni — po zakonu pa najmanj 12 delovnih dni dopusta skupaj) so predvideni od 21. junija do 10. septembra. To zahteva natančen plan dopusta tako posameznikov kakor tudi večjih skupin. Dopuste, planirane v tem obdobju, naj skoordi-nira član poslovodnega organa za organizacijske, kadrovske in splošne zadeve v sodelovanju z vsemi vodji tozdov in sektorjev v DSSS. Služba organizacije poslovanja JANUAR dan dat. ter. ted. FEBRUAR dan dat. ter. ted. MAREC dan dat. ter. ted. APRIL dan dat ter. ted. MAJ dan dat. ter. ted. JUNIJ dan dat ter, ted. P 1 366 P 1 P 1 397 P 1 425 Č 1 456 S 1 486 P 18 T 1 517 s 2 367 P T 2 398 T 2 426 P 2 457 14 N 2 487 N S 2 518 N 3 368 N S 3 399 S 3 427 S 3 458 P 3 488 P Č 3 519 23 P 4 369 č 4 400 6 Č 4 428 10 N 4 459 N T 4 489 P 4 520 T 5 370 P 5 401 P 5 429 P 5 460 S 5 490 S 5 521 S 6 371 S 6 402 R S 6 430 S T 6 461 Č 6 491 19 N 6 522 N č 7 372 2 N 7 403 N N 7 431| N S 7 462 P 7 492 P 7 523 P 8 373 P 8 404 P 8 432 Č 8 463 15 S 8 493 T 8 524 S 9 374 T 9 405 T 9 433 P 9 464 N 9 494|N S 9 525 N 10 375|N S 10 406 S 10 434 S 10 465 R P 10 495 Č 10 526 24 P 11 376 č 11 407 7 Č 11 435 11 N 11 466 N T 11 496 P 11 527 T 12 377 P 12 408 P 12 436 P 12 467 S 12 497 S 12 528 R S 13 378 S 13 409 S 13 43^ R T 13 468 Č 13 498 20 N 13 529 N č 14 379 3 N 14 410 N N 14 438 N S 14 469 P 14 499 P 14 530 P 15 380 P 15 411 P 15 439 Č 15 470 16 S 15 500 R T 15 531 S 16 381 R T 16 412 T 16 440 P 16 471 N 16 501 N S 16 532 N 17 382 N S 17 413 S 17 441 S 17 472 R P 17 502 C 17 533 25 P 18 383 č 18 414 8 Č 18 442 12 N 18 473 N T 18 503 P 18 534 T 19 384 P 19 415 P 19 443 P 19 474 S 19 504 S 19 535 R S 20 385 S 20 416 R S 20 444 R T 20 475 C 20 505 21 N 20 536 N č 21 386 4 N 21 417 N N 21 445 N S 21 476 p 21 506 P 21 537 P 22 387 P 22 418 P 22 446 C 22 477 17 s 22 507 R T 22 538 S 23 388 R T 23 419 T 23 447 P 23 478 N 23 508 N S 23 539 N 24 389 N S 24 420 S 24 448 S 24 479 P 24 509 Č 24 540 [IH P 25 390 Č 25 421 9 Č 25 449 13 N 25 480 N T 25 510 P 25 541 T 26 391 P 26 422 P 26 450 P 26 481 R S 26 511 S 26 542 R S 27 392 S 27 423 S 27 451 R T 27 482 P Č 27 512 22 N 27 543 N Č 28 393 5 N 28 424 N N 28 452 N S 28 483 18 P 28 513 P 28 544 P 29 394 P 29 453 C 29 484 S 29 514 R T 29 545 I27l S 30 395 R T 30 454 14 P 30 485 N 30 515 N S 30 546 N 31 396 N S 31 455 P 31 516 23 21 delovnih dni 2 praznika 22 delovnih dni 23 delovnih dni 1 solidar. dan 22 delovnih dni 1 praznik_______ 21 delovnih dni 2 praznika 23 delovnih dni JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER dan dat. ter. ted. dan da L ter. ted. dai t dat. ter. ted dan dat. ter. ted. dan dat. ter. ted. dan dal - ter. ted. Č 1 547 N 1 578|n S 1 609 P 1 639 P 1 670 P S 1 700 P 2 548 p7[ P 2 579 Č 2 610 |36 S 2 640 40 T 2 671 Č 2 701 49 S 3 549 R T 3 580 p 3 611 N 3 641 N S 3 672 P 3 702 N 4 550 N S 4 581 s 4 612 P 4 642 Č 4 673 45 S 4 703 P 5 551 P Č 5 582 [32 N 5 613 N T 5 643 P 5 674 N 5 704 N T 6 552 P 6 583 P 6 614 S 6 644 S 6 675 P 6 705 S 7 553 S 7 584 T 7 615 Č 7 645 41 N 7 676 N T 7 706 Č 8 554 0 N 8 585|N S 8 616 P 8 646 P 8 677 S 8 707 P 9 555 Li »i «1 P 9 586 Č 9 617 l2L S 9 647 R T 9 678 Č 9 708 50 S 10 556 R T 10 587 P 10 618 N 10 64? •V S 10 679 P 10 709 N 11 557 N S 11 588 S 11 619 R P 11 649 Č 11 680 46 S 11 710 R P 12 558 Č 12 589 [53 N 12 620 N T 12 650 P 12 681 N 12 711 N T 13 559 P 13 590 P 13 621 S 13 651 S 13 682 R P 13 712 S 14 560 S 14 591 R T 14 622 č 14 652 42 N 14 683 N T 14 713 Č 15 561 N N 15 592 N S 15 623 p 15 653 P 15 684 S 15 714 P 16 562 P 16 593 C 16 624 38 s 16 654 T 16 685 C 16 715 51 S 17 563 R T 17 594 P 17 625 N 17 655 N S 17 686 P 17 716 N 18 564 N S 18 595 S 18 626 R P 18 656 Č 18 687 47 S 18 717 R P 19 565 Č 19 596 {34 N 19 627 N T 19 657 P 19 688 N 19 718 N T 20 566 P 20 597 P 20 628 S 20 658 S 20 689 R P 20 719 S 21 567 S 21 598 R T 21 629 Č 21 659 43 N 21 690 N T 21 720 Č 22 568 P|30| N 22 599 N S 22 630 P 22 660 P 22 691 S 22 721 P 23 569 P 23 600 C 23 631 39 S 23 661 R T 23 692 Č 23 722 52 S 24 570 T 24 601 P 24 632 N 24 662 N S 24 693 P 24 723 N 25 571 N S 25 602 S 25 633 R P 25 663 Č 25 694 48 S 25 724 R P 26 572 Č 26 603 [35 N 26 634 N T 26 664 P 26 695 N 26 725 N T 27 573 P 27 604 P 27 635 S 27 665 S 27 696 R P 27 726 S 28 574 im S 28 605 R T 28 636 40 r* 28 666 44 N 28 697 N T 28 727 53 Č 29 575 N 29 606 N S 29 637 P 29 667 P 29 698 P 49 S 29 728 P 30 576 P 30 607 Č 30 638 S 30 668 R T 30 699 P Č 30 729 D S 31 577 R T 31 608 N 31 669 N P 31 730 R 21 delovnih dni 23 delovnih dni 23 delovnih dni 23 delovnih dni 20 delovnih dni 22 delovnih dni 2 praznika 3 prazniki 1 dopust LEGENDA: D - kolektivni dopust, N — nedelja, P - praznik, R - prosti dan, S - solidarnostni dan — obdobje dopusta D POVABILO NA IZLET Odbor planinske sekcije organizira v soboto, dne 14. novembra 1981, pohod po Šaleški transverzali od 8KT pri Arnežniku do 11KT na Slemenu. Odhod bo ob 6. uri z rednim avtobusom z avtobusne postaje. Prijave sprejema blagajničarka planinske sekcije Milica Lesjak, ki dela v izvozu. Da bi lahko pravočasno priskrbeli transverzalne dnevnike, prosimo, da prijave oddate najkasneje do četrtka, 12. novembra 1981. Pojdite z nami v jesensko naravo! Nahodili se boste, nadihali svežega zraka in preživeli še en prijeten dan v planinski družbi! Odbor planinske sekcije POROČILO BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI V mesecu oktobru je odbor blagajne vzajemne pomoči.obravnaval 364 prošenj za dodelitev samopomoči. Odbor je ugodno rešil 270 vlog, med katerimi je bilo 13 priporočil osnovne organizacije sindikata. PRODAJALNA UTOK VAS VABI Tovarna usnja Kamnik je letos odprla prodajalno modnih tekstilnih in usnjenih izdelkov tudi v Titovem Velenju. Prodajalna na Šaleški 18 je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Nudijo pestro izbiro tekstilne in usnjene konfekcije za jesen in zimo, prodajajo pa tudi na potrošniški kredit. INFORMATOR -LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974.