Pofttnfm plačana v gotovini« Leto UIV« št. 47 Ljubljana, petek TJ. februarja l«3l Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzema nedelje in pi a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vi praznike. — Inserati do SO petit , vrst a Din 3.—, večji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI9TVO LJUBLJANA, Kn&fljevm ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PRORAČUN DRAVSKE BANOVINE Proračunska komisija Sinančnega ministrstva je začela razpravljati o nroračunu dravske banovine, ki bo v kratkem definitivno po- trjen Beograd, 27. februarja. Včeraj je prispel semkaj ban dravske banovine dr. Ma-rušič v spremstvu načelnika finančnega oddelka dr. Božiča, da prisostvuje razpravi o proračunu dravske banovine v finančnem ministrstvu. Komisija finančnega ministrstva, ki pregleduje banovinske proračune, je v glavnem že dovršila svoje delo in mora pregledati samo še proračuna dravske in savske banovine. Kakor je znano že iz razprav v banovinskem svetu dravske banovine, znaša proračun dravske banovine 160,668,500 Din. Splošni dohodki znašajo 103,640.803 Din. Dohodki gospodarskih ustanov, podjetij in cestnega fonda so proračunani na 75,076.649 Din, banovinske doklade na 28,000.000 Din, takse 27,670.000 Din in trošarine na 45,500.000 Din. Razni dohodki znašajo 47,716.649 Din, dotacija države pa 11,781.851 Din. Med novimi dohodki, ki doslej še niso obstojali, določa proračun doki ado na natovarjanje in iztovarjanje vagonov 6,000.000 Din, trošarino na bencin 3,000.000 Din, takse za avtobuse za prekomerno uporabo cest 4 milijone Din, takse za šoferske legitimacije 960.000 Din, trošarina na avtogume 1,000.000 Din, odkupnina osebnega dela (kuluk) 6,000.000 Din, državna dotacija se je potemtakem od prejšnjih 24 milijonov znižala za 13 milijonov Din. Izdatki so razdeljeni takole: banska uprava osebni izdatki 8,014.769, materialni izdatki 4,980.251 Din, kmetijski oddelek skupno z dotacijami za kmetijske šole 6,091.676 Din (kmetijske šole razpolagajo razen tega še z viškom svojih lastnih dohodkov v znesku 2,827.475 Din), prosvetni oddelek 8,537.308 Din (v tem je všteta vsota 2.5 milijona Din za podpore občinam za zgradbo šolskih poslopij), tehnični oddelek 15,433.533 Din (k temu pride se cestni fond 21,510.000 Din, tako da razpolaga tehnični oddelek skupno s 36.943.533 Din). Na osebne izdatke za cestarje in cestne nadzornike in ostalo osobje odpade 7,868.533 Din, za vzdrževanje cest 18,000.000 Din, za podporo občinam za vzdrževanje cest 800.000 Din, za nabavo strojev 1,000.000 Din, za regulacijo rek in potokov 1,000.000 Din, za zgradbo vodovodov 1,250.000 Din, do-Čim je za zgradbo mostov, novih cest itd. predvideno investicijsko posojilo v znesku 60,000.000 Din. Odelek za socialno politiko in narodno zdravje razpolaga s 30,021.649 Din. Od tega odpade na socialno politiko 6,220.420 Din, za banovinske večje zavode in za vajeniški dom 1,377.420 Din, za zaščito dece in mladine 800.000 Din, za hiralnico 800 tisoč Din, za zgradbo malih stanovanj 2 milijona Din, za izseljeniško službo 300.000 Din, d očim je za bolnice določenih 15 mi- lijonov 917.547 Din s predpostavko, da bo država prevzela v svojo upravo žensko bolnico in bolnico za duševne bolezni v Ljubljani. Razen tega razpolagajo bolnice še s svojimi lastniki dohodki v proračunanem znesku 20,300.000 Din. Kredit za povečanje bolnic v Mariboru, Celju in Slovenj-gradcu je upoštevan pri investicijskem posojilu. Za zdravstvene občine je določen kredit 6,066.682 Din. Od tega odpade na osebne izdatke 3,657.682 Din. Predvidenih je 177 zdravniških mest in 27 mest sester pomočnic. Stroške za zdravstvene občine bo torej krila v celoti banovina, tako da zlasti siromašne občine ne bodo obremenjene z novimi izdatki. Za asanacijo vasi je določenih 700.000 Din poleg zneska, ki je namenjen pri tehničnem oddelku za zgradbo vodovodov. Oddelek za trgovino, industrijo, obrt in tujski promet ima na razpolago 4,358.872 Din, za 1 milijon več kakor prejšnje leto. 600.000 Din je določenih za zgradbo hotelirske šole v Mariboru ali pa v Rogaški Slatini. Med raznimi izdatki je določenih 272.000 Din za agrarne operacije, 8,000.000 Din za anuitete starih posojil in 8,073.957 Din za razne druge izdatke, 1,000.000 Din je določenih za elektrifikacijo banovine, vendar pa.se ta znesek lahko poviša iz splošnih rezervnih kreditov. Težkoce pri rimskih pogajanjih Današnjih pogajanj z angleškimi delegati o pomorski razorožitvi se je udeležil tuđ Mussolmi — Vest o nesoglasju v angleški delegaciji Rim. 27. februarja Danes dopoldne cb tO. so se ponovno sestali angleški in italijanski delegati ter nadaljevali razpravo o pomorski razorožitvi. Pogajanj se je i:dtlezli tudi Mussolini osebno. Po konferenci so se odpeljali * hotel >Tivoli<, kjer se je vršil skupen zajutrk. Drevi priredi angleško poslaništvo banket. Farii, 27. februarja. Tukajšnji listi poročajo iz Rima, da so nastala v angleški delegaciji, ki vodi pogajanja v Rimu, nesoglasja, ter da očitajo Craigiu, da je preop-timistično presojal tonažo Francije in pristal na predalekosežne številke glede na bodoči gradbeni program. Te številke sedaj otežkočajo pogajanja v Rimu. Rim, 27. februarja. Italijanski listi so še vedno zelo rezervirani in o vsebini pogajanj sploh ničesar ne poročajo. Tudi v vladnih krogih so vztrajno molčeči, tako da v javnosti o podrobnosti pogajanj ni sploh ničesar znanega. Kakor se izve iz krogov angleške delegacije, bodo angleški delegati ostali dalje Časa v Rimu, kakor pa je bilo prvotno nameravano. Pogajanja oči vi dno ne potekajo tako gladko, kakor se je mislilo. Rim, 27. februarja. AA. Za sestanek predsednika vlade z angleškima ministroma Hendersonom in Alexandrom so se sestali v palači Chigi pomorski strokovnjaki. Razpravljali so o vprašanjih pomorske razorožitve. Italijansko vlado sta zastopala opoi-nomočni minister Rosso in kapetan vojne ladje Rsupoli, Anglijo pa Craigie in Selby. Kasneje so se pridružili še Henderson, Alexander in italijanski mornariški minister Sirianni. Ti razgovori so trajali tri ure. 0 njihovih razgovorih ni bil izdan uradni komunike. Berlin, 27. febr. Pariški poslanik von Hosch se je vrnil iz Pariza v Berlin. Njegov po vr a tek je v zvezi s pomorsko konferenco med Anglijo in Italijo. cBerliner Tag-blatt< poroča, da stoji Nemčija na stališču splošne razorožitve na morju in da se popolnoma strinja z ukrepi mednarodne ra-zorožitvene konference. Številne nesreče parnikov na Črnem morja Na Črnem morju divjajo hudi viharji — Številne ribiške barke so se potopile, ponesrečilo pa se je tudi mnogo večjih parnikov Carigrad, 27. februarja. Na Črnem morju divjajo hudi viharji, kakršnih že več let ne pomnijo. Ponesrečilo se je nešteto ribiških bark, pa tudi večje število večjih parnikov. Štirje angleški In 1 nemški parnik so nasedli pri vhodu v Bospor. Eden angleški parnik je popolnoma havariran In se bo bržkone potopiL Posadka je se na krovu, kjer zaradi viharja ne more nobena ladja priti na pomoč. Tudi eden turški in eden italijanski parnik sta nasedla v Ml. zini Sv. Štefana v Marmarskem zaliva. Carigrad, 27. februarja. Položaj italijanskega tovornega parnika »Compidolio«, ki je v črnem morju nasedel, se je tako poslabšal, da je vsako upanje za njegovo rešitev izgubljeno. številni remorkerji, ki so hiteli parniku na pomoč, da ga rešijo, so se morali vrniti, ker se mu zaradi strahovitega viharja na morju niso mogli približati. Izvoz vina Beograd, 27. febr. Izvoz vina iz naše države je lani v primeri z predlanskim letom naraste! za 138%. Do čim smo L 1929. izvozili samo 522 vagonov vina, je lanskoletni izvoz znašal 1240 vagonov. Naravnost ogromen je pa porast izvoza svežega sadja, ki je narastel za 210%. Leta 1929- smo izvozili 4949 vagonov, Jani pa 9971 vagonov svežega sadja. Olajšave za izvoz žitaric Beograd, 27. febr. AA. Tarifne ugodnosti za izvoz po vodi Da olajša izvoz, je direkcija rečne plovbe Jugoslavije določila za izvoz moke, mlevskih proizvodov in fižola preko obmejnih postaj iste znižane tarifne postavke, ki veljajo tudi za izvoz žitaric po železnici, pod pogojem, da gre za kompletne vlačilce z najmanj 30 vagoni. Avtobus v reki Beograd, 27. febr. Iz Užic poročajo o težki avtobusni nesreči, ki se ic pripetila na cesti Rogačana - Bajna Basa. Velik potniški avtobus se je prevrnil v Drino. Šofer je biil tako priseben, da je razbil šipo in so se lahko vsi potniki rešifc. Samo en potnik je bil težje poškodovan. Komisija strokovnjakov je ugotovila, da se le nesreča pripenUa zato, ker je šoferju odpovedala zarvora. Plazovi v Itafifl Milan, 27. febr. Mnogi kraji v Gonji Italiji so bili ponovno prizadeti od plazov. V Pizziu je zasul plaz 20 oseb. V bližini Armaga je porušil snežni plaz 20 kmečkih hiš. K sreči ni bilo človeških žrtev. V Livinallongu na južnem Tirolskem je bila ena oseba ubita, več pa težko ranjenih, ko je plaz pokopal pod seboj dva hilL Zahteve tekstilne industrije Beograd, 27. februarja AA. 23. t. m. je bila pod predsedništvom Vladimirja niča glavna skupščina Zveze tekstilne industrije kraljevine Jugoslavije. Udeležili so se je zastopniki iz vse države. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje 5 točk. Prva točka prosi, da kraljevska vlada po vzgledu drugih držav podpira industrijo, zlasti tekstilno, Id je živijenski element domačega gospodarstva, ker zaposluje domače delavce in predeluje domače sirovine, važno pa je tudi za obrambo države. Posebno prosijo tekstilni industrij ci zaščite pri sklepanju mednarodnih trgovskih pogodb. Druga točka prosi posebnih ukrepov zoper zoper prenašanje starih tovarn s starimi stroji v našo državo, ker so konkurenca mladi in potrebni domači panogi industrije; tu se Zveza sklicuje na primer kraljevine Rumunije. Tretja točka podpira zahteve ostalih industrijcev v vprašanju zakona o industrijskih akcijah in industrijskem kreditu: Četrta točka se protivi uvedbi zavarovanja delavcev za starost in prosi, da se sedanji zakon o delavskem zavarovanju ne izpremeni in sicer zaradi hudega gospodarskega položaja. Iz istega razloga prosi rezolucija v peti točki, da se pri zakonu o skupnem davku na poslovni promet kot najnižja stopnja ne vzame 1%, nego 5%. Seja poslovnega odbora Zveze mest Beograd, 27. febr. V ponedeljek se bo vršila v Beogradu seja poslovnega odbora zveze mest. Na sejo so povabljeni vsi čla» ni poslovnega odbora. Na dnevnem redu je samo razprava o intervenciji zveze mest pri pristojnih ministrstvih glede novega zakona o mestih. Kakor znano, je bil ta zakonski načrt sestavljen že leta 1927., a še vedno nI sprejet m proglašen. Načelnik inž. Koprivnik prevzel posle 27. februarja. Včeraj dopol- dne je novo Imenovani načelnik oddelka za gozdarstvo pri ministrstvu za šume in rude inž. Koprivnik prevzel svoje posle. Pri tej priliki je sprejel novinarje ter jim v daljši Izjavi orisal položaj, ki vlada v našem gozdarskem gospodarstvu. V zvezi s splošno gospodarsko krizo preživlja tudi nase gozdarstvo hude čase In potrebno je, da se sistematično m intenzivno dela za povzdlgo nese šumske industrije. Zastaviti hoče vse svoje sile, da tako po svojih najboljših močeh pripomore k izboljšanju položaja in pri ustvaritvi visokih ciljev kraljevega manifesta. Največ ji prohibicijski škandal v Ameriki V afero je zapletenih mnogo zdravnikov in lekarnarjev, ki so izdajali »recepte« za alkoholne pijače New York, 27. februarja g. Obla-stva so razkrila največji prohibicijski škandal v zgodovini ameriške prohibicije. V afero je zapletenih okoli 1000 zdravnikov in 500 lekarnarjev. Zdrav niki so izdajali bolnikom za visoko odškodnino recepte za alkohol. Vsi udeleženci afere so imeli povprečno okoli 20 milijonov dolarjev letnih dohodkov. Dosedaj so aretirali 24 oseb. med njimi tudi kralja alkohola Mor risa S\veetste-na. kateremu so zaradi ndeležbe pri tihotapstvu naložili poseben davek v iznosu 7 in pol milijona dolarjev. V zadnjih 12 mesecih je bilo izdanih reeep-tov za alkohol v vrednosti 1 milijona dolarjev. Bolgarski nogometaši v Beogradu Beograd, 27. febr. V soboto in nedeljo gostuje v Beogradu znani sofijski nogometni klub >Trinajstc. V soboto nastopi proti »Sokolu«, v nedeljo proti »Jugoslavija. Foneverbe pri romunskih železnicah Bukarešta, 27. februarja. Dosedanja preiskava o poneverbah v rumunskih državnih železnicah, ki so jih odkrili v zadnjem času, je ugotovila, da je bilo skupno defravdiranih 7 milijonov lejev. Vse zneske je dvignil neki uradnik na podlagi plačilnih nalogov, ki sta jih podpisala po d ravnatelj železniških delavnic in neki inženjer. Oba sta bila suspendirana, d očim je glavni krivec pobegnil. Suspendirani inženjer Barbu Niculeucu je včeraj zavžil pred preiskovalnim sodnikom več bromovih tablet, vendar pa je napram uradniku, ki je posredoval, tajil, da je hotel izvršiti samomor. Kljub temu so mu zdravniki takoj izprali želodec. Pasivnost francoskega proračuna Pariz, 27. febr. V proračunskem odboru je dejal minister za proračun Pietri, da je francoski državni proračun, ki znaša 50 milijard, za pol milijarde pasiven, do česar so ga privedle nove invalidske pokojnine. Pokritja za ta primanjkljaj še ni. Lakota na Kitajskem London, 27. februarja. Po vesteh iz Kitajske se lakota v provinci Kvangsu vedno bolj širi. Zaradi pomanjkanja živeža trpi sedaj že nad 20 milijonov ljudi. Vlada deli v raznih krajih, kjer ni živil, brezplačno kruh in moko. Pri tem se odigravajo nepopisni obupni prizori. Med posameznimi skupinami gladujočih se razvijajo prave bitke v borbi za živila. V množicah so pohodili že na ducate žensk in otrok do smrti. Zaradi prepičle hrane umre vsak na stotine ljudi. Nov monstreproces v Moskvi Moskva, 27. febr. g. Prihodnji o nedeljo se bo pričela nova velika politična razprava pred sodiščem, ki bo po obsegu precei enaka nedavni razpravi proti Ramzirru in tovarišem. Obtoženih je 14 gospodarskiih voditeljev sovjetske Umje zaradi sličnih zločinov, zaradi katerih so bflK svoječasno obsojeni Ramzkn in tovariši. Glavna obtoženca sta Suhanov m Groman, ki sta imela v osrednjih uradih Sovjetske Unrje visoke funkcije. Najmlajši obtoženec je star 29, najstarejši pa 59 tet. Proračuni mestnih podjetij Ljubljana, 27. februarja. Obenem z občinskim proračunom so bili članom ljubljanskega občinskega sveta predloženi tudi proračuni mestnih podjetij. Mestna klavnica izkazuje potrebščin 4,135.6.20 Din s prebitkom 4224 Din. Med •izdatke spadajo: obratovanje glavnice 1,34>1.985 Din, plače in pokojnine 544.035 Din, obratovanje 889.693 Din, vzdrževanje 200.000 Din, pisarniške potrebščine 19.568 Din, davki in pristojbine 60.100, priznavalnina mestni občin 570.000 Din, inventarni odpis 425.515 Dn, razni drugi stroški 60.500 Din. Med dohodki so: klavnina 2,559.300 Din, oglednina 764.800 Din, hiev-nima 75.000 Din, tehtoina 90.000 Din, hladilnica 433.50 Din, led aru a 121.600 Din, do-vlačllnica 48.170 Din, najemnina 8250 Din, razni drugi dohodki 35.000 Din. Mestni vodovod izkazuje potrebščin 6,517.734 Din s prebitkom 389.709 Din. Izdatki so naslednji: plače in pokojnine 509.036 Din, dnevne plače 108-495 Din, premog 863.558 Din, maža za stroje 128.000 Din, davki in pristojbine 28.000 Din, pisarniške potrebščine 33.820 Din, priznavalnina 1,925.925 Din, vzdrževanje napravo 500.000 Din, vrednostni odpis 455.483 Din, prispevek amortizacijskem« fondu 6% oblagacidskega posojila 1,115.000 Din, rezervni zaklad 389.708 Din, razni stroški 72.000 Din. Dohodki so naslednji: vodovodna naklada 3,950.000 Din, večja uporaba vode 2,296.000 Din, vodomerščina 104.287 Din, pristojbine od hi d ran tov 29.748 Din, navrtalna dela 50.000 Din, obresti 80.000 Din, najemnina 8400 Din. Mestna elektrarna izkazuje potrebščin 13,672.299 Din s prebitkom 16.547 Din. Izdatki so naslednji: obrestovan je glavnice 2,116.628 Din, plače in pokojnine 1,734.081 Din, davki in pristojbine 850.000 Din, premog in nafta 2,365.175 Din, kurjava in razsvetljava 11.000 Din, pisarniške potrebščine 179-20 Din, obratovanje 385.708 Din, vzdrževanje naprave 1,200.000 Din, obnovitveni fond 500.000 Dtin, inventarni odpisi 1,668.660 Din, razni stroški 180.850 Din. Dohodki so naslednji: poraba toka Din 12,632, elektroštevnina 390.000 Din, razni dohodki 650.299 Din. Mestna plinarna izkazuje potrebščin 3,713.754 Din s prebitkom 48.376 Din. Izdatki so: obrestovanje posojil 161.264 Din, plače in pokojnine 567.720 Din, davki in pristojbine 152-280 Din, premog 1,600.000 Din, obratovanje 392.557 Dni, vzdrževanje 486.809 Din, inventarni odpis 194.370 Din, razni stroški 120.378 Din. Dohodki so: iz-kupilo za prin 2,762.380 Din, donos koksa in katrana 400.000 Din, javna razsvetljava 400.000 Din. Mestni pogrebni zavod izkazuje potrebščin 1,092.456 Din s prebitkom 27.140 Din. Izdatki so: obrestovanje (posojila 50.000 Dmi, 2093 Din, obrestovanje (posojila 3,300.000 Din) 220.275 Din, amortizacijska kvota (.posojila 50.000 Din) 148 Din, amortizacija posojiJa (3,300.000 Din) 60.226 Din, plače uslužbencev 265.973 Din, pokojnino in mriiLoščine 17.064 Din, davki 41.700 Din, zavarovalnine 13.200 Din, pristojbine 100.000 Din, vzdrževanje poslopja 8000 Din, vzdrževanje avtomobilov 36.000 Din, vzdrževanje konj 111.600 Dm, vzdrževanj« vozov 12.000 Din, vzdrževanje montur 4500 Din, vzdrževanje konjske opreme 9000 Din, vzdrževanje odrišč 800 Din, pisarniške potrebščine 31.200 Din, inventarni odpis 127.367 Din, razni stroški 4000 Din. Dohodki so: donos pogrebov 813.545 Dni, donos blaga 214.430 Din, najemnine 60.480 Din. Mestna zastavljalnica izkazuje potrebščin 437.096 Din in prav toliko pokritja z •izgubo 1096 Din. Izdatki so: obrestovanje glavnice 103.542 Din, plače in vdovnlne 202.228 Din, pokojninski fond 20.063, pisarniške potrebščine 12.640 Din, zavarovalnina 8053 Din, najemnina 87.000 D*.1, •bolniška blagajna 3000 Din, razni stroški 9560 Din. Dohodki so: obresti od posojil 190.000 Din, upravnina 175.000 Din, draž-bene pristojbine 26.000 Din, zapadli prebitki 28.000 Din, najemnina sedmih barak 21.000 Din. Mestna pripre g a izkazuje potrebščin 1,481.336 Din in pokritja prav toliko z izgubo 2306 Din. Izdatki so: obrestovanje 16.236 Din, plače 116.130 Din, pisarniške potrebščine 4000 Din, kurjava in poraba vode 21.300 Din, vzdrževanje poslopja 6600 Din, vzdrževanje avtomobilov 455.743 Din, vzdrževanja konj 726.810 Din, vzdrževanje voz 57.017, vzdrževanje konjske vprege »600 Din, razni stroški 69.000 Din. Dohodki so: donos voženj 1,393.280 I>in, najemnine 2500 Din, razni dohodki 83.250 Din. Pripomniti je, da smatra mestna občina mestni pogrebni zavod ter mestno zastavljalnico kot socialno ustanovo, pri katerih ne išče dobička Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.83, Berlin 13.5125—13.5425 (13.5275), Brusel-j 7.934.\ Budimpešta 9.9178, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9913, London 276.10 do 276.90 (276.50), Newyork 56.815, Pariz 223.09, Praga 168.01—168.81 (168.41), Trst 297.86 denar, 298.03 btogo, 297.90 zaključek. INOZEMSKE BORZE. Carin. Beograd 9.1360,Pa riz 30.35, London 252262, Newyork 519.375, BruseJj 72.38, Muan 27.18, Madrid 54.—, Amsterdam 206.25 —208.26375, Berlin 123.41, Dunaj 72.92, Sofija a76, Praga 15.3675, Varšava 58.10, Budimpešta 90.50, Atene 6.70, Carigrad 2.46, Bukarešta 3L08635. Stran ? >S L O V E N S K T NAROD«, dne 27- februarja 1931 Stev 4'/ Ureditev prostitucije v Jugoslaviji AboHcfJontstfctii pokret — Za pobijanje prostitucije so potrebne etične hi socijalne ustanove de nosi mtatehi Da je prostitucija velika opasnost za zdravje naroda in škoda za vso človeško družbo, so že davno uvideli tudi zagovorniki prostitucije. Da ublaže težke posledice, so podredili prostitucijo nadzorstvu policij sko-zdravst v eni oblasti. Tako se je rodila reglementacija. Sistematsko in dobro urejena regle-mentacija obstoja že od časa Napoleona I. Toda že v starem veku je najti nekake forme reglementacije. V Ateni je Solon leta 594. pr. Kr. uredil prvo javno hišo, da bi zaščitil čestite žene in dekleta pred napadi od strani moških. Znano je dalje, da je Aleksander Veliki vodil s svojo vojsko tudi prostitutke. Takisto so bile v Rimu javne hiše (lupanari) z nekakimi odredbami. Javne prostitutke so imele na ulici posebne obleke. V času krščanstva so začeli preganjati prostitucijo, toda z malo uspeha. Po križarskih vojnah ni bilo v Nemčiji niti enega večjega mesta, ki bi ne imelo javne hiše. A tudi na Dunaju, na Francoskem in v drugih državah so imeli že v srednjem veku javne hiše in celo navidez zelo pobožni ljudje ... V reglementaciji obstojajo štirje glavni sistemi, in sicer: a) javne hiše, b) kasernacija, c) svobodno stanovanje z omejenimi izprehodi, d) svobodno gibanje. Javne hiše vodijo podjetniki, ki imajo pravico, da se žive s prostitutsko obrtjo. Navadno pripada % zaslužka podjetniku, a samo *4 prostitutki. S to četrtino mora ženska kriti troške za svojo obleko in le-potila. Hrano in stanovanje ima v zavodu. To pa je jako velika postavka, tem bolj, ker se je uvedel običaj, da preskrbujejo vse potrebščine lastniki javne hiše, ki zaračunavajo ženskam vse po dva- do trikrat več. Tako zadržujejo še poslednjo četrtino, da prostitutka ne samo da ničesar ne dobiva, nego je še gospodarju dolžna. Ta dolg se veča in veča in ima podjetnik svoje žrtve popolnoma v rokah. Da se dekleta iz javnih hiš enostavno kakor >blago< z vsemi dolgovi vred premeščajo iz ene hiše v drugo, ne da bi jih kdo vprašal, ali so s tem zadovoljne, je znano. Znano je dalje, da imajo javne hiše svoje zaupnike in zaupnice, ki jih preskrbujejo s »svežo robo« najmlajših letnikov. Oblasti so zalotile v takih hišah celo dekleta v nežni dobi 14ih do 16ih let. Za zdravniški pregled navadno skrbe podjetniki sami, in seveda poskrijejo in zamolče vse, kar bi bilo kaznivo. Zdravniški pregled se vrši v hišah samih in navadno dosti površno. Ponekod ga opravi celo >ma-dam« sama in pošilja dekleta k zdravniku šele tedaj, kadar se ji zde posebno sumljive. Zagovorniki javnih hiš naglašajo, da so na eno "hišo lokalizirane prostitutke manj opasne za okolico, kakor one, ki svobodno hodijo okrog. Dr. Konstantinović pa je mnenja, da ta zagovor ne drži, ker te hiše imajo tudi svojo okolico, ki nanjo slabo vplivajo. Pod kasernacijo se razume lokalizacija javnih prostitutk v eni zgradbi, toda brez skupnega podjetnika. Vsaka prostitutka ima svoje samostojno stanovanje. V zgradbi so vse profilaktične zdravstvene in sanitetske uredbe (ambulanca, kopalnica i. dr.). Tu se najmanje žali javna morala, prostitutke so socijalno najbolje zaščitene in se še najlažje vračajo v dostojno življenje. Razun tega so pod policijsko zdravniško kontrolo tudi take osebe, ki stanujejo zase, a se vdajajo prostituciji. Seveda morajo imeti kontrolne knjižice ter hodijo na policijo na zdavniški pregled. Po statistiki raznih držav z reglemen-tirano prostitucijo in brez nje je dokazano, da kontrolirane prostitutke skoraj brez izjeme obolevajo na veneričnih boleznih. Zdravniki trdijo, da mnoge prostitutke izmed 100 dni prebijejo 65 dni v bolnici! A tudi z manjšim številom obolenj je regie-mentacija velika opasnost, ker ustvarja dozdevno varnost proti nalezljivosti, pa se zato moški neoprezno vdajajo občevanju s prostitutkami. Pogrešno bi bilo misliti, da zdravniška kontrola ne nosi ni kakih koristi; toda gotovo je, da bi zakon proti širjenju veneričnih bolezni, strogo in umno izvajan, lahko v tem pravcu mnogo več storil, nego najboljši sistem reglementacije. Vse obsodbe vedno in krivično je, da sedanja reglementacija pušča popolno svobodo moškim. Popolnoma pogTešena je misel, da se z regiementacijo in s pisilnim leč^njem nekoliko javnih prostitutk, toda brez kontrolne vključitve moškega dela vlačugastva, more resno misliti na borbo proti veneričnemu okuženju. Kontrolirati bi morali tudi moške. Ugotovljeno je, da ima reglementacija čimdalje več nasprotnikov, še pred nekoliko desetletji je bila ta uredba prostituti-je naravnost pravilo v vsej Evropi, medtem ko danes popolnoma izgublja tla. V kolikor se ne ukinja, pa sama izumira. Ta proces se opaža na vsem kontinentu. Borbo proti reglementaciji so uvedli duhovniki in žene; sodelujejo pa mnogi zdravniki in ugledni učenjaki. Reglementacija In pobijanje prostitucije Uredba prostitucije v Jugoslaviji ni po vseh krajih enako izvedena, kar je razumljivo, ker tudi še ni celokupno zakonodaj-stvo izenačeno. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeni štvo za notranje zadeve, je dne 1. marca 1919 sklenila, da se prostitucija ne tolerira: V borbi proti prostituciji tre- ba izkoristiti kazenski zakon in uvesti vse potrebno, da se zabrani razvoj tajne prostitucije. Nadzira naj se ulica, sumljivi lokali itd. To se izvaja po vsej državi. V predvojni kraljevini Srbiji so izšla 1. 1900 i spremenjena pravila o reguliranju prostitucije. Po teh pravilih so bila pod zdravstveno policijskim nadzorstvom vse ženske, ki so se vdajale prostituciji. Njih gibanje je bilo omejeno. Javne hiše so bile dovoljene. Ta pravila veljajo v splošnem še sedaj. Samo za Beograd in Zagreb je ministrstvo narodnega zdravja izdalo 1. 1919 začasne odredbe za pobijanje spolnih bolezni: te odredbe vsebujejo tudi ureditev prostitucije. Kontrola je približno ista, kakor po drugih krajih bivše Srbije, samo javne hiše so ukinjene. Sanitetni in policijski organi lahko kontrolirajo stanovanje prostitutk vsak čas podnevi in ponoči. Meja za vdajanje prostituciji je 18. leto. V Zagrebu je izdalo L 1922 kr. policijsko ravnateljstvo odredbo o nadzorstvu prostitucije v mestnem področju. S tem je bila ukinjena institucija javnih hiš. Toda zaradi stavbnih neprilik so v njih ostale prostitutke; uvedla se je kasernacija. Prostitucija se »kot potrebno Zlo« tolerira še nadalje, samo pod strogim nadzorstvom. Tajna prostitucija pa se pobija z vsemi sredstvi. Vpisovanje je samo prostovoljno, a ne morejo se vpisati dekleta pod 18. letom, dalje dekleta, iti niso deflorirana. noseče in poročene Žene, ki niso sodnijsko razstavljene in one osebe, ki imajo kako nalezljivo bolezen. V Vojvodini, Bosni, Hercegovini, Slavoniji pa se še vedno tolerirajo javne hiše. V Sarajevu je dobro znana cela ulica z javnimi hišami po obeh straneh. Sekcija Srpskog lekarskog društva je za odpravo reglementacije in kasernacije, vendar je po vsestranski razpravi proglasila, da smatra sicer abolicijo za naj-idealnejšo rešitev tega vprašanja, da pa bi bila abolicija pri nas še preuranjena, ker naša družba še ni po tem vzgojena. Misli, da je za jugoslovenske prilike najpriporoč-1 jivejši sistem, ki so ga izkušali uvesti takoj po osvobojen ju v Beogradu. Prostitucija naj se kot obrt pobija na ta način, da se ženskam ne dovoljuje, da žive samo od prodajanja svojega telesa, nego morajo vršiti še kak drug posel. Stanujejo naj kjerkoli, a naj prihajajo točno na pregled, pri čemer naj se jih navaja na pravo pot. Gospoda Glembajevi Snoči smo videli to strahovito dramo v treh dejanjih iz življenja »jedne agramer-ske (!) patricijske obitelji«. Od 8. zvečer do polnoči nam je simpatično smeli in idej bogati zagreški pisec Miroslav Krleža prikazoval resničnost neke »legende«: »Die Glembavs sind Morder und Falschspieler i svi su Glembajevi prokleti« ... Štiri dolge ure smo poslušali deloma slovenske, deloma nemške, s francoskimi ocvirki zabel jene brezkončne dialoge, da smo bili končno resnično temeljito prepričani, da so ti Glemlajevci — kakor Zolajevi Rougon -Maquarlovci dedično z vsemi možnimi moralnimi in psihičnimi boleznimi preobremenjena obitelj. Z umorom in ropom se je ustvarila podlaga bogastva in ugleda te »agramerske« obitelji, s sleparstvom, lažmi in umorom se to bogastvo in ta ugled poruši v nič. Začetek drame obeta več kakor prinese zaključek. Predstava v režiji g. dr. Gavelle je bila prav dobra, kreacije večine sodelujočih odlične. Vtisk pa bi bil boljši, ako bi bili dramo vsaj za eno uro skrajšali ter pre-dolgovezna pričkanja in modrovanja energično obrezali. Več Čim prej. Fr. G. Akademsko društvo „Jugoslavija" v Brnu 4. marca priredi akademsko društvo >Jugoslavija< v Brnu pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika generala Zivkovi-5a in predsednika češkoslovaške vlade Fr. Udržala reprezentančni ples. Društvo je bilo ustanovljeno 6. julija 1909 pod imenom > Akademsko društvo Jugoslavija v Brnuc V svojem nad 21. letnem delovanju je mnogo pripomoglo k zbližanju in medsebojnemu spoznavanju obeh narodov. V dobi največjega nezadovoljstva in odpora slovanskih narodov proti avstro-ogrskemu absolutizmu so se sestajali jugoslovenski Študentje s češkoslovaškimi in povsod so kazali svojo solidarnost, ki je močno vplivala na razmere v takratnem nem cu rake m Brnu. Zlasti je treba omeniti skupni nastop proti zatiranju slovanskih narodov po aneksiji Bosne in Hercegovine, ko se je nenadoma pojavil znani Friedjungov proces z »veleizdaja lci< srbeko-hrvatske koalicije v Zagrebu. Takrat je priredil za študente več predavanj takratni vseučiliški profesor in sedanji prezid en t Češkoslovaške T. G. Masa-ryk, ki je že od takrat častni član akademskega društva »Jugoslavija« v Brnu. Vseh 21 let je bilo društvo ▼ tesnih stikih z drugimi slovanskimi društvi, zlasti pa s širšo javnostjo na Moravskem, kjer je priredilo mnogo koncertov, predavanj itd. Zdaj hoče društvo še bolj poglobiti kulturne stike med obema bratskima narodoma ter propagirati češkoslovaško-jugoslovensko vzajemnost, zlasti na Moravskom in v Brnu samem. Temeljna ideja društva je vzgajati člane kot zavedne in zveste sinove svobodne Jugoslavije ter navdušene pionirje ideje češkoslovaško- ju goelo venskega bratstva. Čudno postopanje stanovanjskega urada Pod tem naslovom je nekdo oni dan kritiziral postopanje stanovanjskega urada. Pisec dotičnega članka se pritožuje, da mora stanovati v bivši ječi na Ijubljanakem gradu.'Kaj pa poreče še ostalih 75 odstotkov v enaki ječi stanujočih nesrečnikov. — Nadalje se pritožuje, da ima stanovanje temno, d očim mu že prvo vzhajajoče so! riče posije na okno. Kaj bi pa mogie reči druge stranke, ki morajo še kosilo kuhati pri luči? Nadaiie pravi, da ima premajhno stanovanje, kar ne odgovarja resnici, kajti če je stanovanje za lastno družino premajhno, ne more imeti podnajemnika. Stranka pa. ki se ji je podelilo dotično zaprošeno stanovanje, je stanovala do sedaj v 10 in pol k v. metrov obsežnem prostoru in tudi ne brez otrok, kot pravi pisec članka. Torej je to le gola zavist. Ce se mu pa zdi stanovanje dovola komodno ta veliko, naj blagovoli zaprositi, zanj. Vrhu tega je pa stranka, ki je stanovanje dob la v mestni službi. Naj bo torej piscu jasno, da gleda mestna občina tudi na svoie uslužbence Grajski stanovalec. Županova in vendar pozabljena vas To je Hradeckega vas. Imeniten mož je bil gotovo ljubljanski župan Hradecki, če ga je še Prešern opeval, o poznejših smo pa v šoli brali malo slavoapevov. In temu slavnemu županu na čast so pred desetletji imenovali mestni očetje kolovoz pod Golovcem na oni strani Gruberjevega kanala, kjer je tudi nekaj hišic, Hradeckega vas. da bi se pa ta vas kdaj zdru-žHa z Ljubljano, pa tedaj še nikdo mislil ni. Sodbi svojih prednikov so zvesti tudi še današnji mestni očetje, ki se z vso silo branijo vasi v mestu, da ne napravijo niti skromne brvi čez Gruberjev kanal v Streliško ulico, ker bi se potem vendar morda kdo spomnil, kako lepo bi bik> žiti ati na Gotovcu. Soincna zahodna lega nad Gruberjevim kanalom, čist gozdni zrak, krasen razgled, po ceni parcele, Id se jih še niso polastili špekulantje s stav-•Mšči, nebeški mir, ki ga moti redko le krotki dolenjski vlak, vedno pa poživlja žvižganje kosov in sentimentalno gostole-nje taščic, sploh vse te lepote, kigijenske in financijelne prednosti so tako daleč od Ljubljane, da so mnogo bolj oddaljene, kakor stavbišča pod Rožnikom, v šent Vidu, na Jezici bi sploh za Savo. Zdi se nam, da si graditelji našega mesta nataknejo posebna očala ali pa obrnejo daljnogled narobe, kadar se ozro na Golovec, da se jim zdi tako neznansko daleč, čeprav Je to za zidanje vil, ki bi stale na terasah, idealno zemljišče med vsemi drugimi, ki jih sedaj zazida vajo. najbližje centru mesta. Ne sabo brvi, most napravite čez Gruberjev ka- Mariborsko gledališče Poskus prav posebne vrste je bila We-dekindova tragedija »Duh semljec na našem odru, poskus, mnogo težavnejši, kakor je bila njegova »Glasba< pred tremi leti. Čeravno so storili vsi igralci, kar so mogli i a so prekosili vsa pričakovanja, vendar je »Dub zemlje« pri nas ostal premalo dovršen, tako da je zapustil skoraj neugoden vtis Ze prolog, ki bi moral biti trpka ironija, je bil komedija iz menežarije in samo to, brez vseh sarkastičnih namiga van j na komedijo življenja Dejanja so si sledila in pokazali so svoje najboljše zmožnosti dr. Schftn, g. SkrbinŠek, dr. Goli, g. Furjan, pozneje Alwa g. Tomažič in dragi; žal gospod »Schwarz< ni bil dorastel težki tlo?l, kakor je sploh ni umel g. »Escherichc, ki bi bil kot reporter moral vzbuditi sum, da je navzoča družba zakrivila Schv/arzevo« smrt Posebno pa se je potrudila gdč. Starčeva kot Lulu, ta ženski favn, ta duh zemlje, čeravno se mi zdi, da tudi ona problem« ni zajela z vso globino; pokazala je pa, da je v Luki vas le prirojeno, da jo sicer lahko fino oblečejo, da jo lahko napravijo za damo, da pa je ona samo hči prirode, da so ji nagoni vsebina življenja in da se v svoji notranjosti ne pusti oblikovati. Tragedija je vzbudila mnogo zanimanja, po neko.l tudi nekoliko odpora radi prerealističhe slike Lulu. »Odgođen« noe« je burka, primerna ?« predpustni čas z nalogo, da polni gledališče in gledališko blagajno. Priznati pa je treba, da je bila burka podana prav dobro, da v njej ni ničesar, kar bi moralo vzbuditi javen odpor. Pa* neslanih dortrislekov bi bilo sicer v korist burke lahko izostalo, priznati pa moramo, da smo mirno prenesli še vse hujše in neumnejše stvari, kakor so bili prizori v tej borki. Prav res pa bi bilo dobro, če bi se itak maloštevilni mariborski ansambl havil z boljšimi in okuenejšiuii stvarmi, mesto da trati Čas in sile na takih burkah, ki umetniške vrednosti prav gotovo nimajo. ShavA>v »Ljubimec« je tudi veseloigra zadnjih tednov. Briljira! je g. SkrbinŠek. SIcer pa tudi ta stvar, ki je morda drugje ogrela, ni imela za Maribor iposebnega pomena in je šla komaj parkrat preko odra Cisto nekaj drugega je Frankova irama »Karol in Anac, pretresljiva zgodba povojne dobe, ko se jih je mnogo vrnilo >v stare« razmere, a niso našli več' svojega gnezda, ker je porušila vojna doba tudi domače ognjišče. Karol, ta veliki fantast, kj je v samoti ruske stepe vzljubil Rihardovo seno nal 4n sam od sebe bo n« Golovcu zrasel paradu. Warum in die Ferne schweifen... še Ispai bi bil ta del mesta kot je kolonija vil pod Rožnikom, ker je tam gozd mestna last in se nikdar ne sme zazidati, će hočemo ohraniti park in celo realizirati veličastne načrte mojstra Plečnika. Sedaj je pač ta stran Ljubljane pozabljena In — basta. Hradeckega vas. Dolenjska cesta s svojo solnčno južno lego in Golovec za Ljubljano še ne eksistirajo — naša naloga je zazidati močvirno Rožno dolino, Mestni log, Mirje, sploh močvirje in samo močvirje, potem smo se šele spomnili na zdravo peščeno ravnino proti Savi, zidamo torej le v ravnini. Rimljani, ki so gledali čez ves svet in videli čez tisočletja pred seboj, so pa Rim postavili na sedem gričev. Dunaj leži ob Donavi, na Žili Evrope, Ljubljano so pa zgradili čolnarji in ribiči, potomci prebivalcev stavb na kolen, ob Ljubljanici, ki sega od ceste pri Vrhniki pa do Zaloga, kjer se pričenja pot v svet po Savi, vse zaprti s čermi in brzeci. Rim so zidali sokoli, Ljubljano pa plašne žabe v močvirju, ki so se bale sveta. Ker se nekdanji prebivalci Ljubljane niso upali po svetu, ker niso imeli moči za razmah, ker v njih ni bilo ekspanzivne sile, pač ker so bili krotki, brez podjetnosti in poguma, zato so se zarili na varno v blato. In ta krakovski duh še danes vlada Ljubljani. Bojimo se zraka .strah nas je pred širokim obzorjem. Dokaz: pogled na Ljubljano. Kako se bojimo višine in kako smo se ognili gričev, ki so jih vsi drugi iskali in kri prelivali za njih posest! Da, ona narodi so gospodarji, mi pa do dna doiše tlačani. Brez zgodovine. Ne, Ljubljana ima prebogato zgodovino porazov, še vedno ne slutimo, da sedimo na vozlu veza med severom in jugom, iztokom in zapadom. Zlat je ta mogočni vozel in neizčrpen vir žive vode energije, mi ga pa ne vidam o, ker pač sedimo u a njem. Zadovoljni smo, da nas greje od spodaj, v glavo nam pa ne more posijati niti žarek. Poskusimo s Hradeckega vasjo, daleč, daleč tam pod Golovcem. Res, težko je dostopna, ker so avtobusi, ko je bila zaprta cesta Za gradom, razr.ili pot. da le v visokih skornjih prrbredeš v to zapuščeno vas. Blata je do kolen, zvečer pa ni niti luči niti straže. Se tatovi se ne upajo čez to blato, zato tudi treba ni policajev. Na varnem so Ljubljančan i-vašča-ni onstran Gruberjevega kanala in druge ga odposlanca oblasti ni na to stran ra-z eneksekutorja. Smiri se nam reve*, pa redno o d raj tuj emo davke. Naj bi se Hradeckega va-si usmilil tudi magistrat — vsaj zaradi eksekutorjev — in posul pot, ki ni bila popravljena že 5 let. Tudi kredit za košček kanala v Hradeckega vasi je že davno odobren, ampak delavci menda ne morejo po taki poti tja. Pozabljena je, popolnoma pozabljena vas z imenom ope-vanega župana, da zapuščeni mestni va-šcam milo prosijo pomoči. Nikdo ne čuje vpitja ubogih rev — širok je Gruberjev kanal. Komii-aga. Ano, pobegnil in jo poiskal v širokem svetu, jo vzljubil v resnici, kakor jo je bil prej vzljubil v svoji domišljiji, na žalost ni ostal tista idealna oseba, kakršno bi hoteli videti, saj mora sam priznati, da je končno vendarle goljuf; mi pa bi mu radi prisodili vse vrline, kajti za ljubezen, za ženo svojega nesrečnega prijatelja, je žrtvoval vse, tudi življenje je pripravljen dati in čaka, da mu Rihard razbije s sekiro glavo. Ana, ta idealna, neomadeževana Rihardova žena občuti pač vso grozoto človeškega srca, ki jo vleče k novodošlemu neznancu, o katerem prav dobro ve, da ni Rihard, pa bi tako zelo rada, če bi bil vendarle pravi Rihard. In Rihard sam. ta zlata duša, ki ni ničesar pozabil od svoje sreče, nezmožen samo ene slabe misli, ta se vrne ter zagleda svojo domačijo v ruševinah, d& še več. Pregrozno je za njega, zato se mu mora zavrteti v glavi Rihard je figura iz začaranega sveta rajske ptice. Ta trikot so nam res z vso umetniško svojo sik> podali gdč. Kraljeva ter gg. Joško in Pavel Kovic. Zdi pa se mi, da prevod te drame ni popolnoma v skladu z miljejem nastopajočih oseb. Opereta pa nam je podala Leharjevo »Cigansko ljubezen«. Medtem ko je >Cigan-ska ljubezen < na drugih odrih navadno dogodek, je bila pri nas nepričakovano medla in seveda brez posebnega navdušenja od strani publike in zdi se tudi od strani igralcev. Lepe arije ne pridejo prav do Izraza in ved na nedisponiranoet igralcev ni dala, da bi bila Ciganska ljubezen v gledališču ustvarila posebno ugodno razpoloženje. Pač pa je bila nekaj posebnega letošnja ponovite? ČardaJke kneginje; igrali in peli so izborno; posebno pa je zadivila nova inscenacija. Za zadnji dan februarja se nam obeta Prodana nevesta s Šimencem kot gostom, začetkom prihodnjega mesena pa pridejo Hudožestveniki. Si. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Joeefove« gren-čice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Jo sef ova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vozel. — S tem vodom je pa res križ! Tri dni že premišljujem, kaj bi pomenil ta nesrečni vozel na robcu. — Najbrž bi te moral opozoriti, da bi bi že čas robec oprati KOLEDAR Danes: petek, 27. ferbuarja 1931. katoličani: Leander, pravoslavni: 14. februarja Inoslav. DANAŠNJE PRIRKDITVE Opera: Revizor. Gostovanje Hudože>tve-! likov. Drama: zaprto. Kino Matica: Dunaj me>to petja. Kino Ljubljanski dvor: Kralj valčka (Ita Rma). Kino Ideal: Rdeči vihar. DEŽURNE LEKARNE Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar-cič. Sv. Jakoba trg. Ljubljana v januarju Kakšna je bila Ljubljana v januarju, ko se je pričelo predpustno rajanje, o tem še ne moremo govoriti v vseli podrobnostih, ker statistični podatki še niso zbrani. Ljubljančani so se v januarju prav pridno ženili. Poročenah je bilo 92 zaljubljencev ali 46 parčkov. Največ porok ie bilo v frančiškanski cerkvi in sicer 23, v Sentpeterski jih je brlo H, v trnovski 10, v šentjakobski 6, v šišenski 4, v viški 6 in v stolnici 4. V stolnici so se poročili: Avsenik Josip in Zumcr Josipina. Campa Alojzij m Salmič Slava, Pire Josip in Paranos Ksenija ter Pohan Štefan in Gorišek Ana. Zanimivo je, da !e bilo v Šiški lani v decembru 10 porok. O umiranju v ljubljanskih župnijah so znani podatki, ki pričajo, da je smrt v januarju močno kosila in pobiraki stare ljudi. Umrlo je v vseh župnijah 58 oseb, od teh 30 moških in 28 žensk. V posamezuih župnijah so umrli: v stolni 3. v frančiškanski 5, v sentpeterski 24, v Šentjakobski 3, v trnovski 8, v šišenski 9 m v viški župnij: 5. — Rojenih je bhlo v januarju 49 oseb, 31 rno3kih in 28 žensk. V posameznih župnijah: v stolni ni bilo nobenega novorojenčka, v frančiškanski 4, v sentpeterski 20, v šentjakobski 3, v trnovski 8, v šfšenski 3 (same ženske), na Viču 11. Iz gledališke pisarne DRAMA Hudožestveniki. Nocoj ob 30. uri je njihovo prvo gostovanje v letošnji sezoni Nastopijo z najboljšo rusko komedijo >Re-vraonjem*. V eni izmed glavnih ulog nastopita Hudožestvenfka Grečeva in Pavlov. Naše občinstvo opozarjamo, tla gledališče ni razprodano in da so na razpolago še sedeži raznih vrst. Vabimo na obisk. Jutri zvečer pa je drugo in poslednje gostovanje. Vprizore »Bedo gardo«, dramo ruskega pisatelja Bulgakova. Tudi za ta večer je še dovolj sedežev na razpolago. Predprodaja se vrši pri dnevni blagajni v operi. Dijaška predstava v Ljubljanski drami. V soboto dne 28. t. m. vprlzori naša drama Liipabovo izvirno komedijo Glavni dobitek kot dijaško preti stavo pri globoko znižanih cenah. Začetek dijaške predstave je popoldne ob 16. uri, konec ob IS. uri. Zasedba posameznih ulog je ista. kakor pri vseh dosedanjih vprizoritvah LLpahove komedije. Nedelja v ljubljanski drami. Dne 1. marca popoldne ob 15. ura se vprizori ao-pet Golieva veeela pravljica Princeska in pastirček, ki (Je doslej še vselej napolnila naše dramsko gledališče. Pravljica je polna veselih prizorov ter zadovoljuje v vsakem pogledu staro in mlado. Pri predstavi sodeluje orkester vojne muzike pod vodstvom višjega kapelnika dr. čerina. Rezija šestova; nastopijo pa mladi Mitja Gorčev, šaričeva, Medvedova, Rakarjeva, Danilova, Gabrijeloičeva, kuharček Kuk-čeva, Cesar z vsemi svojimi nedosegljivimi veterani, Levar, Kralj, Lipah in dnisri. Za Princezko veljajo znižane dramsko cene — Ob 20. uri zvečer pa bodo zopet »Trije vaški svetniki* ravnotako pri ljudskih cenah. Kdor se želi izvrstno zabavati in preživeti par veslih uric, naj pride v dramo popoldne ali pa zvečer. Naia drama pripravlja za prihodnji teden prem i j ero poljske drame »Dom osamelih žena« v režiji ge. Marije Vere. Drama, ki jo je napisala poljska pisateljica Nalkowska. ima sedem izvrstnih ženskih ulog. Dan premijere javimo. OPERA V nedeljo popoldne se vprirsori ob 15. uri Puccimijeva »Tosca« z go. Thierrv v naslovni partiji. Cavaradossija poje g. Mareec, Scarpia g. Primožič, cerkovnika g. Zupan, An^elottija g. Janko, Spoletta g. Mohorič Itd. — Dirigent dr. švara. — Predstava se vrši po znižanih cenah. — Zvečer se vprizori Millčckerjev »Dijak prosjake z g. Gostičem v naslovni partiji. Opereta zelo ugaja vsled melodijozne glasbe in Žive napete vsebine. Zasedba kot pri premijeri: ge. Poličeva, Ribičeva, Kogojeva, gne. Jeromova, Strniševa, gg. Zn-pan, Drenovec, Peček, Sekula, Magolič, Erklavec, Jelnikar, škrabar in drugi. Sodeluje baletni zbor z gno. Moharjevo in g. Golovinom. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe. Vstopnice »o v predprodaji, lahko se pa tudi rezervirajo, telef. štev. 3331. Berač. — Preljuba gospa, aH bi mi ne mogli dati miloščine že danes rudi za prihodnji petek? — Zakaj pa? — Ke>r bom prihodnji petek zaposlen rzven mesta. V uredništvu. — Kako to, da nočete sprejeti mojih pesmi, gospod urednik? Ce bi vedeli, koliko ognja sem vložil v nje, bi jih gotovo sprejeli. — Storiti bi brli morali narobe, — namesto da ste vložili ogenj v pesmi, bi tafii moral! vreči pesmi v oceni. Stev. 47__ SLOVENSKI NAR O D«, dne 27- februarja 1931 Stran 3 Dnevne vesti Ajdovščina, Smole, Figovec Trg pred kavarno Evropo naj se imenuje Ajdovščina-Smole-Flgov&ina- svetotrojiški — Dr. Šiniša Stankovič povabljen na brnsko univerzo. Znani j ugoslo venski hidro-biolog dr. Siniša Stankovi« je dobil od češkoslovaškega prosvetnega ministrstva povabilo, da bi predaval L, 2. in 3. marca kot gost pri rod ozn ans t vene fakultete Mase-rykove univerze v Brnu o hidrobiologiji balkanskih jezer. Prof. dr. Stankovih je po-setil Brno in Prago že pred dvema letoma kot vodja pevskega zbora jugoslovenskih akademikov. Tudi letos poseti Prago, kjer bo predaval na prirodoslovni fakulteti Karlove univerze o hidrobiologiji balkanskih jezer. — II. kongres slovanskih klasičnih filologov. Prvi kongres slovanskih klasičnih ri-lologov je bil leta 1929 v Poznanju in pomenil je za slovansko vedo velik uspeh. Ob zaključku so izrazili poljski filologi zeljo, naj bi se vršil II. kongres letos v Pragi. Društvo Seskih filologov je izvolilo v ta namen pripravljalni odbor pod predsedstvom vseučili&kegia profesorja dr. Franti-ška Groha. Kongres se bo vršil v Pragi 26., 27. in 28. maja pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra dr. Dererja. Udele-frnci bodo razdeljeni v dve sekciji, v teoretično pod predsednstvom prof. dr. F. No-votnega, in didaktično pod predsedstvom dež. šolskega inšpektorja F. Kreneka. Glavni predmet v prvi sekciji bo vprašanje, kako bo vplivala antika na razvoj izobrazbe pri poedinih slovanskih narodih. Izmed slovanskih filologov se najbolj zanimajo za kongres Poljaki. — Seja akcijskega odbora za gradnjo železniške proge Kočevje-Sušak. Predsednik akcijskega odbora in sušaški župan Juraj Rušič je sklical sejo finančne sekcije akcijskega odbora za gradnjo železniške proge Kočevje-SuŠak. Seja se bo vršila 3. marca v Ljubljani. Razpravljalo se bo o možnosti finansiranja te važne železniške proge. 4. marca ob 10. se bo pa vršila v prostorih Zbornice za TOI v Zagrebu seja vsega akcijskega odbora, na kateri bodo člani informirani o sklepih in predlogih finančne sekcije in o sedanjem delu odbora. Uprave primorske, dravske in savske banovine so že imenovale svoje delegate v akcijski odbor. — Zasebni nameščenci in socijalno zavarovanje. Izvleček iz predavanja g. dr. Vrančjča, objavljen v »Slov. Narodu« št 45 z dne 26. t m., je bii v neka te rili točkah premalo jasen. Da zavarovanci ne bodo imeJi po nepotrebnem skrbi, ugotavljamo, da je g- predavatelj povedal, da vdove nimajo pravice do pokojnine, če so se poročile šele takrat, ko je bil mož že 50 let star, ne pa da imajo to pravico le, če je mož umrl pred 50. letom. Otrokom se ne izplačujejo rente le do 18. leta, kakor to določa zakon, marveč se ren-tna koinrisija Pokojninskega zavoda drži načela, da nepreskrbljenim otrokom plačuje rente še nadalje do 21. leta kot podporo. Ce zavarovanec umre pred dovršeno karenčno dobo, torej predno je M 5 let zavarovan, in ne umre radi službene nezgode, vdovo nima pravice do stalne rente, marveč le do enkratne odpravnine v višini 60-kratne zadnje mesečne premije. Valorizaotjo starih vplačili je izvedel Pokojninski zavod tako, da premi]', plačanih od leta 1909. do konca leta 1923., ne računa le v neprimerno nižja dejansko plačanih zneskih, marveč s po-vprečnino premij, plačanih od leta 1924. dalje, največ pa Dm 150.— na mesec. — Iz »Službenega lista«. -Službeni list fcr. banske uprave dravske banovine« št. 14. z dne 26. t. m. objavlja zakon o konvencijah med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Rumunijo in Češkoslovaško glede ureditve različnosti kategorij pokojnin, ki niso biile urejene z rimsko konvencijo z dne 6. aprila 1929 in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Rumunijo in Češkoslovaško glede ureditve pokrajinskih, občinskih in distriktnih pokojnin ter objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931 v 46 občinah dravske banovine. — Natečaj za dva profesorja srednjih kmetijskih šol. Kmetijsko ministrstvo je razpisalo natečaj za dva profesorja srednjih kmetijskih sol in sicer enega za agrikulturo in kemijo na srednji kmetijski šoli v Valjevu, enega pa za vinogradništvo in sadjarstvo na srednji kmetijski šoli v Krl-ževcih. — Važna seja Zveze Jugoslovenskih mest. V ponedeljek se bo vršila v Beogradu važna seja upravnega odbora Zveze jugoslovenskih mest. Na dnevnem redu je samo razprava o vsebini spomenice, ki jo namerava Zveza predložiti pristojnim ministrstvom glede zakona o organizaciji mest. Prvi osnutek zakona je bil izdelan že leta 1927, pozneje pa zavržen. V spomenici bodo zastopniki avtonomnih mest pojasnili stališče in želje mestnih občim o glavnih načelih zakona o avtonomnih mestih. Seje se udeleže zastopndki 17 mest Ljubljansko občino bo zastopal župan dr. Dinko P u c, ki odpotuje jutri v Beograd. — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Celju dr. Josip Vrečko je 19. t. m umrl. Za začasnega prevzemnika njegove pisarne je postavljen dr. Dragotin Vrečko, odvetnik v Celju. — Raztd društva. Krajevni odbor vojnih invalidov v Starem trgu, srez Logatec, se je prostovoljno razšel. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Ptuju je prepovedalo pose-stnikovemu sinu v Senčaku Janezu Marša-ču zaliajanje v krčme za dobo enega leta. —Ij Zanimivo predavanje o pokojninskem zavarovanju, ki ga je imel poddirek-tor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič pri »Levu«, se nadaljuje v torek, dne 3. marca ob 20. ur; v salonu pri »Levu«. Društvo zasebnih m avtonomnih nameščencev vabi vse interesente, posebno pa nameščence, k temu važnemu predavanju. Predavatelj se bo bavil pri tem predavanju z osnutkom novega zakona o socijalnem zavarovanju. — Gorenjska podružnica SLD v Kranju, naznanja svoiim članom, da se vrša njen redni občni zbor v nedeljo, dne 8. marca t. 1. ob 15. v Radovljici, restavracija »Kun- stelj«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, topleje in nestanovitno. Včeraj ie bilo jasno samo v Splitu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Mariboru 9.2, v Zagrebu in SkopHu 7, v Ljubljani in v Beogradu 6, v Sarajevu 5 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2 mm. temperatura je znašala 2.8. — Predsednik Poljsko ■ Jugoslavenske lige v Jugoslaviji. Začetkom marca poseti Zagreb, Ljubljano in Sarajevo predsednik Poljsko - jugoslovenske Mige Kneblewski, da povabi naše gospodarske in kulturne organizacije na kongres, ki se prične 26- aprila v Poznanju. — Začetek zračnega prometa v naši državi. Zaradi neugodnega vremena se prične letos zračni promet v naši državi nekoliko pozneje, kakor druga leta. Na glavni progi Beograd - Zagreb - Oraz - Dunaj se prične promet 1. aprila, na progi Praga -Sušak pa še pozneje. V soboto se bo vršila v Beogradu konferenca zastopnikov Družbe za zračni promet, na kateri bo točno določeno, kdaj prično aeroplani letati na poedinih progah. Dosedanji progi Beograd-Zagreb - Dunaj in Beograd - Skoplje - Solun sta biti podaljšani s progama Beograd-Zagreb - Podgorica in Praga - Zagreb -Sušak. Zanimanje za zračni promet je v naši državi od leta do leta večje. O tem priča število potnikov, ki jih je bilo leta 192S samo 1322, lani pa že 3184. — Tragična smrt dekleta. V Geroveui na Hrvatskem se je te dni s hiše posestnika Mezlarja utrgala plast snega, ki je zasula pred hišo stoječo 16-letno Mezlarjevo hčerko Julko. Nesreče ni nihče opazil in tako je Julka obležala pod snegom, kjer se je zadušila. Našli so jo šele čez nekaj ur Julka je bila najlepše dekle v vasi. Vanjo se je do ušes zaljubil delavec na žagi Andrej Sluga, iz Podgrada v Istri. Ko je zvedel za nesrečo svoje ljubice, se je v obupu ustrelil v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico na Sušak, kjer se bori s smrtjo. — Strašen ciklon v pelješkem zalivu. V pelješkem zalivu v Dalmaciji je te dni divjal strahovit ciklon, kakršnega se niti najstarejši ljudje ne spominjajo. Morje je silno naraslo in poplavilo kraje Orebič, Kuno Trnje in Janjino. Najbolj je trpelo kopališče v Orebiču, kjer je morje naplavilo velike množine peska in kamenja. V kopališču so obležali tudi po 20 kg težki kamni. — 84-letni starček zmrznil. V Križevcih so naših' včeraj zmrznjenega 84-letnega starčka Mirka Stehoviča. Komisija je ugotovila, da je bil starček zadnje čase nekoliko slaboumen. V zmedenosti je legel v šupo, kjer je zmrznil. — S kolom po glavi. Pred sodiščem v Varaždinu se je včeraj zagovarjal 22-letni Stjepan Banek iz Kanapiča zaradi uboja. Lani v decembru se je spri s sosedom, rudarjem Francem Pavlinom in ga med prepirom tako močno oplazil po glavi, da je Pavlin čez 5 dni v bolnici umrL Pri razpravi se je Banek zagovarjal, da je Pavlin najprej udaril njegovega brata Franja, sodišče mu pa ni verjelo. Obsojen je bil na dve leti ječe, izgubo častnih pravic in na plačilo odškodnine 5700 Din. Plačati mora tudi vse sodne stroške. Iz Ljubljane —ij Netlakovani trotoar ji, ki so nasuti le s prstjo in peskom, so v mestu strahovito zanemarjeni, ker so razmehčani od kop-nečega snega ter jih nihče ne posipa v tem vremenu. Hodnik ob velesejnai je skoraj neprehoden, blato se kar cedi vse od železniškega prelaza proti Šiški, skoraj kilometer v dolžini, do betoniranega hodnika. Vse to blato mešajo dan za dnem številni pešci, saj je na tej strani najbolj živahen osebni promet. Enako je na Dunajski cesti, Bleiweisovi, Dolenjski. Za gradom, na Bregu, Emonski cesti itd. Pritožbe seveaa nič ne zaležejo in sploh, saj nikdar nihče ni kriv in ne odgovoren- Gotovo bi se ne zvišal ne državni in ne občinska proračun, če bi gospodje poskrbeli — kar je njih dolžnost! — da bi bili hodniki posuti s peskom. Vemo, da so v proračunih postavke za vzdrževanje cest in hodnikov, skrivnost pa je, zakaj so hodniki popolnoma zanemarjeni. —Ij Tramvajskih letnih voznih listkov baje ne namerava uprava več izdajati, ker se ji ne izplačajo radi premalega števila abonentov. Da pa ni več abonentov, je kriva uprava sama, ker zahteva od abonentov izjavo, da mu lahko listek vedno prekliče, abonent pa nima nobene pravice do povračila, če se ne vozi. Kdo naj za vse leto naprej ve, ali bo zdrav ali ne? Naj bi se tako uredilo, da se abonentu prizna, če se ne vozi vsaj 14 dnd bodisi, da nima potrebe, je bohan ali odpotuje, ali umrje. Tudi nameravana delitev mesečnih voznih listkov na dve aH 4 vožnje, kakor dijaški listki, ne bo imejiteljem prijetna, ker bo moral potem vedno listek v rokah imeti. Če bi se že to napravilo, naj bi se vožnje od vsega meseca skupaj upoštevale, ne pa od posameznih dnd, ker se lahko abonent nekaj dni ne vozi druge dni pa po več ko 2 do 4 krat na dan, ali po večkrat na dan m le kratke ture. S tem bi bilo abonentom ustreženo, upravi pa tudi, ker bo s tem pridobila mnogo novih abonentov. —IJ Ljubiteljem sobnih rastlin so namenjeni kar trije večeri prihodnje serije predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki se prične v ponedeljek 2. marca ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Prijateljice cvetic vedno tožijo, da jim rastline v lončkih ne uspevajo, zato jim bo pa vse potrebno, kako se pravilno goje, povedal nadzornik g. Strekelj, ki bo pokazal tudi ra- stline same, če ne drugače pa vsaj na lepih skioptičnih slikah v barvah. Koliko novega in krasnega bomo videli, naši ljubitelji cvetlic niti ne pojmijo. V torek zvečer naj pa pridejo poslušat predavanji oni, ki hočejo biti tudi pri otkrašenju svojih stanovanj moderni, seveda moderni samo, kar se Ljubljane tiče. Kakteje — čudeži stvarstva po obiski rastftn, čudeži po bajnih cvetovih. O teh apartnih mojstrovinah, ki se tako prilegajo današnjemu otoisu, bo tudi govoril najboljši strokovnjak, da si jih vsakdo lahko vzgoji sam, kogar je božja previdnost obdarovala z dosti veliko porcijo potrpljenja. Sicer bo pa že ogledovanje kaktej samih največji užitek, saj so predavatelju na razpolago največje ljubljanske zbirke kaktej. Tretji večer bo pa beseda o vprašanju, kako lahko tudi na?skromnejši Ljubljančan pomaga mestu do najučinkovitejše lepote. O samih rožicah se bomo pomenili, da bo vsa Ljubljana kot velik pisan puselic. V četrtek in petek bodo pa najbolj izkušeni mojstri govorili lastnikom vrtov, predvsem pa našim Krakovčanom in Trnovča-nom, ki Še ne vedo, kako lahko bi premagali vso tujo konkurenco z zgodnjo zelenjavo, paradižniki, kumarami i. dr., če bi jo znaB gojiti. Pridite in naučiH se boste, pa se vam ne bo več treba boriti s toislim zeljem! —Ij Koncert Pavle Lovšetove. Ljubljansko koncertno publiko opozarjamo, da so vstopnice za koncert ge. Pavle Lovšetove, ki bo v petek, dne 6. marca ob 20. uri v Filharmonični dvorani že v predorodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Spored koncerta je izredno zanimiv; sodelujejo poleg odlične umetnice njena hčerka Majda (sopran) ter konservatorista Li-povšek (klavir) in Pteiier (violina). Cene običajne koncertne. TVRDKA Ć+* JUUO MEINL d. d., Ljubljana, Šelenburgova 3 priredi danes, v petek popoldne, in v soboto dne 28. t. m. ves dan slavnostno poskusno KUHANJE ČAJA, na katero se slavno občinstvo najvljudneje vabi 3429 Vsak srčno dobrodošel! I NOVE ŽETVE —Ij Krasni letalski zvočni film >Sedem orlov« ali >Crni pilote bo ponavljan še v nedeljo dopoldne ob 11. uri v kinu >Dvor«. Glede na velik uspeh, ki ga je imel film >Sedem orlov* ponovi Z. K. D. ta film še v nedeljo dop. ob 11. uri kot običajno v kinu >Dvor<. Kdor si krasnega filma še ni ogledal, naj to sigurno stori. Snov filma je zetlo lepa, obenem pa se odlikuje film po napetih prizorih, prikazujočih nam borbo pilotov na zapadnem bojišču med svetovno vojno. Poleg tega omenjamo še lepo godbo, krasno petje in nepozabno lep ljubavni roman mladega angleškega častnika pilota ter mlade Francozinje, ki jo predstalja Collen Moore. —U Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola vprizori s sodelovanjem Ceske obce prvo lutkovno predstavo za odrasle, v nedeljo dne 1. marca t 1. ob 8. zvečer. Fantastična igra v 8. slikah »Zdravnik, smrt in vrag«. Spisal Fran Poci. Vabimo vse prijatelje lutkovne umetnosti. Zdravo! —U Izvrstna veseloigra »Eztemporale« na Šentjakobskem odru. V soboto, 28. februarja in v nedeljo, 1. marca se vprizori na Šentjakobskem odru izvrstna veseloigra v treh dejanjih »Extemporaile«, ki je dosevka dosedaj krasen uspeh. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karnični-ka na Starem trgu. Posettte! —Ij Pisarna sreskega cestnega odbora je za Kresijo (Mavcrjeva hiša II. nadstropje), levo. Vhod ob Ljubljanici. U radnje se vsak dan razen nedelj in praznikov od 8. do 14. ure. —11 Drž. konserv storil. Javna produkcija, ki je bila napovedana za nedeljo, 1. marca t. 1. se preloži na kasneje. —Ij Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri važna vaja mešanega zbora. —II Zabavni večer prirede dne 28. februarja oficirji ljubljanske garnizije v vseh prostorih Tabora. Na to prireditev se vabijo vsi, ki imajo permanentno vabilo za obisk oficirskega doma. Začetek ob 21. uri. Odbor. —Ij Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najcenejše pri Šterk nasl. Karničnik, Stari trg. 4 letna deklica podedovala 300 milijonov Veliko presenečenje za vso angleško javnost je oporoka Helene Hornby4-e-wisove, lastnice skromne vHe v Med-menhaimi. Sele po njeni smrti se je izkazalo, da je umrla ena najbogatejših Angležinj, ki je zapustita nad 600 milijonov Din. Večino tega ogromnega premoženja je podedovala Jane White-lawova, ki bo stara šele letos v aprilu 5 let. Angleški novinarji so si zaman prizadevali priti do srečne milijonarke, ki se seveda še ne zaveda, kako velika sreča jo je doletela. Ko so prispeli v hišo njenih roditeljev, je deklica že sladko spala. Novinarje je sprejela njena mati in jim povedala, da dete še ne ve, da je podedovalo nad 300 milijonov. Starši ji tudi ne nameravajo kmalu povedati Cemu bi pravili take stvari otroku, ki še ne razume, kaj so milijoni? — je dejala mati novinarjem. To itak nima pomena, ker dobi mala Jane milijone šele, ko bo stara 25 let. Pa tudi sicer srečno dekletce ne živi v bedi. Roditelji so zelo premožni, tako da ima otrok vse, kar si zaželi. Poleg tega je podedovala mala Jane po bogati teti toliko, da bi lahko tudi brez onih milijonov brezskrbno živela. Ljubljana, 27. februarja O problemih je dandanes vedno aktualno govoriti, zlasti ko ni senzacij. Problemov vrag nikdar ne vzame, pa če bi jih tudi pobiral, bi ne zmagoval dela, tako naglo jih fabriciramo. Pa ne le, da jih produciramo, glavno je, da jih seciramo. To je dovoljeno vsem in vsakemu, četudi je domena intelektaulcev. Problemov ne vzame nihče v zakup, za njih seciranje ni potrebna koncesija zato menda, ker problemi dandanes nič ne nesejo ter se zaradi tega gospodje intelektualci-strokovnjaki ne smejo jeziti, Če zaide mag ari kozel v njih zelnik, in se tudi najbrž ne jeze, saj Škoda ni nikdar velika. Te dni je zopet nastalo važno vprašanje, kar čez noč. Sploh vsa vprašanja dolgo, dolgo spe nevzdramno spanje, potem pa kar čez noč izbruhnejo kot vulkan ter so takoj tako pereča in važna kakor so bila prej nevzdramna, to je skoraj tako kot ženska moda: kar je bilo včeraj absolutno nemogoče, je danes absolutno nujno. S tem pa problemi seveda nič ne izgubijo na svoji važnosti in pomenu, tega nikakor ne trdimo, reči je treba le, da so problemi tako rekoč tudi zabavni zaradi svojih svojstev. In vprašanje, ki se je zbudilo te dni, odnosno ki se pravkar budi, je naravnost rečeno — Ajdovščina. To je Ajdovščina, ki ni, a bi morala biti. Toda, vprašanje moramo odkraja načeti. Na trgu, ki ni priznan, stoji že desetletja, če ne stoletja, slavna hiša. Seveda je takšen trg v Ljubljani. Zgodovinski je, slaven, velemesten in kolikor toliko velik, ni niti najmanjši v Ljubljani. Trg! A pomislite, takšen je, kakor smo povedali, pa vendar najbrž do današnjih dni ni prišlo nikomur na misel, da je trg — trg ter da bi moral biti trg, imeti svoje ime. Zaradi tega je ta trg končno tudi zanimiv, pa ne le zaradi tega! še mnogo stvari je, ki so zanimive. Zato pa po vrsti! Usoda je hotela, da je ta trg zašel v zgodovino. Nekdaj so mu prisodili ime Ajdovščina, ker je bil njega dni pokopališče ajdov ali poganov, menda je to dovolj znano. Čudno pa je vsekakor, zakaj se je to ime izgubilo. V prid poznejšega samostana bosopetnih menihov, ki je stal na Ajdovščini, gotovo ne, saj se po samostanu trg ni nikdar imenoval, kot vedo zgodovinarji. Jožef je odprl na stežaj vrata menihom na£>rž preden si je slava samostana osvojila Ajdovščino. Tudi bolnica ni mogla zatreti Ajdovščine. Čudno, kaj ne, kako se je potem to ime sploh izgubilo! Sicer nas to ne zanima toliko, a je treba naglasiti, da bi bilo zanimivo vedeti, kako in kaj. Povedati seveda nihče ne ve. Mogoče pa je, da bi se kdo oglasil. Hej, bratci, Figove je požrl slavo in ime Ajdovščine, Figove je slavnejši, popularnejši in bolj krščanski kakor Ajdovščina! Bogme, to bi bilo ravsanja in kavsanja v deželi Dolge vasi! S kranjskimi klobasami bi se dajali ter si merili hlačice! Takoj bi stopili na poprišče znanstvenega, kulturnega in zgodovinskega pridušanja in klofuta-naj dve stranki — za Figovca in za Ajdovščino, in gotovo bi se postavila na branik za slavo in čast kogarkoli še tretja, četrta in deseta stranka, ki bi vse izpričale svoje zgodovinske izsledke, izcedke in resnice, s primesjo nujnih moralnih klofut za podkrepitev znanstvene utemeljenosti in temeljitosti. Popolnoma pravilno in umevno, saj vendar ne moremo tega slavnega trga prepusti ti kar tako baš Ajdovščini, za slavo bo vendar vedno dovolj kandidatov, zlasti še, če jih je več upravičenih. Zato je gotovo, da bodo vsaj trije, ki so upravičeni, da se krati trg po njih — to so: Ajdovščina, Smole, Figove (Figovec)*. Znano pa je tudi, da je pisal p. Marianus v svoji zgodovinski knjigi o tem trgu: »Ker je tu zrak izredno čist in svež, prihaja sem okrepčevat se ne le plemstvo, temveč nekateri opravljajo tu v duševni zbranosti svoje letne duhovne vaje.. .< V davnih časih je bil ta trg tako rekoč zaradi svojega svežega zraka tako srečen, da so na njem nekateri opravljali duhovne vaje, zato pa bi bilo tudi umestno, da bi se oglasili še četrti: Ta trg, nekoč molitvi posvečen, oblagodarjen s čistim zrakom po milosti božji — nikakor ne sme dobiti kakšnega pregrešnega ali celo poganskega imena, zato predlagamo, da se ga krsti za... Sedaj nam je stopil ves problem menda že toliko pred oči, da lahko o njem razpravljamo. Ker naše besede niso afront proti Ajdovščini, ne Figovcu, zato hočemo premisliti vso zadevo lepo od kraja nepristransko. Kdo je torej slavnejši: Figove, Smole ali Ajdovščina? Najprej, kako in kaj je z Ajdovščino. Ajdovščina je prav za prav krtova dežela starih ajdov, pokopališče ali grobišče. Pokopališče najbrž ni posebno vesel kraj — če je pa staro, morda je res zato slavno, ali da ima zgodovinsko vrednost. Gre torej za zgodovino. Ta zgodovina se pa tiče — ajdov in še celo tujerodnih, Rimljanov ne Slovanov. Zaradi tega lahko pride — do ognja v strehi bogaboječega slo« venskega rodu, kar je treba imeti na vidu, saj vemo, da ni dobro žaliti ne verskih, ne narodnostnih čutov. Z Ajdovščino je torej težava. Upoštevati pa ša moramo, da se je to ime že izgubilo, zakaj, tega zgodovina ne pove. Kaj pa Smole? Njegov spomin smo oteli pozabljen ju, vzidali smo v Figovčevo hišo spominsko ploščo in sicer leta 1926., ker najbrž prej ni bilo potrebno. Prešeren je i zapisal temu slavnemu možaku v nesmr- J ten spomin kranjsko zdravico: »Dolgo j Smoletov spomin naj živi!« Menda nima j nihče soper to ničesar. Smole je bil rojen j T Figovčevi nliif pa bi ie zaradi tega ne I bilo napak, če bi trg dobil po njem ime. Gospoda bi morala o tem razmišljati — Ajdovščina gor ali dol, Smole tudi ni od muh, to je še celo Prešeren vedel, ki je tako srečen, da mu je hvaležen narod postavil spomenik. In pomislite. Smole nima spomenika, dočim ga ima celo neznana veličina v Zvezdi, zato bi bilo dvakrat krivično, če bi mu odgrizli še rojstni trg. Vprašanje pa komplicira še Figove, ki tudi ni kaisibodi. Tej trditvi bo gotovo pritegnila vsa ogromna armada njegovih čestiicev, katerim za trg sploh ni treba imena, ker je bil že zdavnaj krščen, saj pravijo vsi: — Grem k Figovcu! — Kje je Figove, ve vesoljna bivša kranjska dežela do zadnje hribovske vasi. kje je pa Smoletova rojstna hiša ali Ajdovščina — to pa se najbrž ne sanja niti številnim Ljubljančanom. Zato bi drugo ime za trg bilo prav za prav brez pomena ter bi se niti pes ne zmenil zanj. Tudi to je treba upoštevati, kajti pri imenoslovju je uvedena praksa« da se oziramo predvsem na ljudska imena, ljudski jezik. Kaj je potemtakem storiti? Imen imamo dovolj na razpolago, tako da magistrat menda ne bo več za nje v zadregi (saj najbrž ba£ zaradi te zadrege ni dal trgu imena), prostornina za trg je tudi na razpolago, še celo nekaj preveč je j«, kar bomo takoj videli. Pied kavarno Evropo« je namreč trikotni prostor,, ki ni cesta, ne hodnik, po katerem tudi nihče ne hodi in se ne vozi, četudi je približno 200 kvadratnih metrov razsežen. Vozilo bt se že po njem, a je zaprt od Dunajske ceste z električno uro in kandelabrom » tramvajski elektrovod. Govori se, da bo ta prostor reguliran, ko bo pač reguliran ta neimenovani trg. Tam je včasi stal spomenik trojice, ki so ga deložlrali ter postavili na Kongresni trg. Nekaj časa se j« tudi govorilo, da bodo na tistem prostoru kjer je stal spomenik, zgradili podzemsko stranišče. Ta načrt pa bodo najbrž opustili že zaradi zgodovinskega dejstva in iz pietetnega čuta — ker je ta prostor, kot rečeno, pokopališče, čeprav ajdovsko. Saj smo vendar kristjani in ajde veadar toliko spoštujemo, da pridejo še celo pri imenovanju trga v poštev. Sicer bi bila svetovna znamenitost takšen podzemski prostor, kamor bi hodili ljudje ogledovat ajdovske mumije — toda . . . vzdlhniti moramo . . . Najprej pa je treba rešiti vprašanje imenovanja trga. Predlagam salomonsko rešitev: trg naj se imenuje »Ajdovščina-Snrole-F^govčina-svetotrojiški trg«. Kdor ve boljšo rešitev, naj se oglasi, toda nihče ne sme biti prizadet, omalovaževan, treba se je ozirati na zgodovino, ljudski jezik, verska in nacionalna Čustva, na narodove veličine in ne v najmanjši meri na gostoljubje in sloves Figovčeve hiše! Torej! O po!ijunakinja z Robbins Reefa< in da jo je država večkrat odlikovala za zvestobo, čuječnost in junaštvo. Cele legende so pripovedovali New-vorčani o svoji Katrci, čije življenje je bila poosebljena vestnost in junaško samozataievanje. Pokojna je bila zelo nizke postave in tehtala je komaj 107 funtov. Navzlic temu pa je potegnila iz morja 56 ljudi in jih rešila sigurne smrti. Ko je pred leti zapustila morski svetilnik, da bi v miru preživela zadnje dni svojega napornega življenja, je vzela s seboj samo svojega zvestega psa, o katerem je trdila, da ji je bil najzvestejše in najbolj vdano bitje na svetu. Pred mnogimi leti se je preselila Ka- tarina Walker s svojim možem na morski svetilnik in ko ji je mož umrl, je prevzela njegovo težko in odgovorno službo. Imela je sina in vnukinjo in cesto se je razlegal radosten otroški smeh visoko gori nad morskimi valovi. Leta 1900., ko je bila stara njena vnukinja 16 let, je prišlo na morski svetilnik 16 fantov in deklet, ki jih je pozvala vnukinja za svoj rojstni dan. Bilo je mnogo radosti in seveda tudi plesa. Toda takoj po proslavi svojega rojstnega dre je dekle zbolelo in čez nekaj dni umrlo. Tega nesrečna babica vse svoje življenje ni mogla preboleti. Utehe je iskala samo v delu. Služba na morskem svetilniku je bila zlasti v onih časih zelo težka. Celih 20 let so namreč rabili na svetilniku za močne luči petrolej in treba je bilo zelo paziti, da se ni zgodila nesreča. Mati in sinček često po več tednov ali celo mesecev nista videla žive duše. To je bilo vedno, kadar je divjal na morju vihar. Edino zvezo s kopnim sta imela s pomočjo čolna. O božiču 1914 je rešila Katarina Walker naenkrat 6 ljudi, ki jih je treščil vihar v čolnu ob skalo. Pogreb junakinje z morskega svetilnika je bil za Staten Island važen dogodek in vsi ameriški list so poročali o njem. Dober odgovor Znani francoski minister Talley-rand je imel nekoč povabljeno pestro družbo. Goste je povabil, da bi pozdravili neko rusko kneginjo, ki se je pa zakasnila za celo uro in družba jo je morala čakata, kar je bSo tem bolj neprijetno, ker so bili mnogi že lačni Posebno nezadovoljni so bih gospodje z grškega poslaništva in ko ie kne-ginja slednjič prišla, je eden stresel svojo jezo nad njo češ: »Če bi bila vsaj mlada in lepa, bi človek se po-trpel in bi ne godrnjal, da mora tako dolgo čakati na njo.« To je izjavil v trdnem prepričanju, da ruska kneginja grščine ne razume. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko se je kneginja v gladki grščini odrezala: »Će bi bila mlada in lepa. bi v vašo družbo sploh ne prišla.« Afera v Hollywoodu Slavni filmski igralec Buster Kea-ton je znan po svojem obrazu, na katerem ni nikoli smehljaja. Zato mu pravijo v Ameriki >mož z zmrznjenim obrazom«. In baš ta obraz je kriv, da se Keaton zdaj dolgo ne bo pokazal ljudem. Obraz mu je namreč pošteno obdelala filmska igralka Kathleen Key, ki ga je napadla v garderobi in ga neusmiljeno opraskala. Sovraštvo med Keatonom in Kevevo ima zelo čudno ozadje. Filmska igralka je stavila, da bo v 10 dneh shujšafla za 20 funtov. Keaton ji je obljubil za to 500 dolarjev in vlogo v novem zvočnem filmu. Igralka pa je stavo izgubila, kajti v 10 dneh je navzlic vsemu gladovanju shujšala samo za 6 funtov. Keaton pa je kavalir in plačal je Ke-yevi 500 dolarjev, češ, da mora biti njen trud poplačan, čeprav je stavo izgubila. Igralka pa je trdila, da si je z gladovanjem močno omajala zdravje in je zahtevala 5.000 dolarjev odškodnine. Dobrodušni Keaton se je dal pregovoriti, da je plačal njene dolgove in ji hotel kupiti še vozni listek do Kitajske, za katerega bi moral plačati nad 35.000 Din. Igralka pa je zahtevala še okrog 200.000. Keatona je končno minilo potrpljenje, tako da ji ni hotel kupiti niti voznega listka, da bi se odpeljala na Kitajsko. To pa je igralko tako razkadilo, da je planila na Keatona in mu temeljito razpraskala obraz. V Hollywoodu govorijo sedaj samo o tej aferi. Papiga izdala morilca V vzhodnem delu New Yorka je stanoval mornar Nitkos s svojo ženo m papigo, ki jo je bil pripeljal od nekod iz tropičnih krajev. Papiga se je kmalu udomačila in v ponavljanju besed je bila tako spretna, da so jo vsi občudovali. Njen govmiški taJent je zaslovel kmahi po vsem okraju. Zadostovalo je, da je človek vpričo papige izpregovoril dvakrat ali trikrat besedo, pa je ni papiga nikoli več pozabila. Nedavno so se sosedje ponoči zbudili, ker se je mornarjeva papiga na vse pretege drla: Očka, ne stori tega, ne stori tega! Prestrašeni sosedje so prihiteli pred vrata mornarjevega stanovanja in ker je bik) vse tiho, vrata pa zaklenjena, so vdrli v stanovanje. Zagledah so grozen prizor. Mornarjeva žena je ležala s prerezanim grlom na tleh, mornarja pa ni bilo nikjer. Ljudje so takoj vedeli, kdo je morilec, kajti izdala ga je papiga. Mornarja so drugo jutro izsledili ki aretirali. Najprej je umor tajil, ko so ga pa trdo prijeli, je priznal, da je svojo ženo v prepiru zaklal. Novo cepilo proti tuberkulozi Japonski profesor v Osaki dr. R. Arima je odkril novo cepilo proti tuberkulozi. To cepilo se razlikuje od Calmettovega, ki je imelo v Liibecku nedavno tako usodne posledice, s tem, da je sestavljeno iz klijoCih zarodkov človeškega bacila tuberkuloze, dočim je v Calmettovem cepilu razvita kultura živalskega bacila tuberkuloze, in sicer goveje živine. Na Japonskem so lani cepili 150.000 ljudi s tem novim ce-pilom in uspeh je bil v vseh primerih zadovoljiv. Z uspehom so cepili tudi šoloobvezne otroke. Cepili so jih -400 in pri vseh je izginilo nagnjenje k pre-hlajenju, prenehal je kašelj ponoči, potenje itd. V nobenem primeru pa ni bilo videti za zdravje slabih posledic cepljenja. Dr. Arima je poročal o uspehih svojega cepljenja na nedavnem kongresu nemških zdravnikov in prirodoslovcev. Nemški zdravniki hočejo preizkusiti cepilo japonskega učenjaka, da ugotovijo, če je res tako dobro, kakor trdi sam. Pravo življenje Nedavno so našli na stari cesti via Appia, vodeči v Rim, spomenik s čudnim latinskim napisom. V prevodu se napis glasi: »Tu počiva Simihs, ki je živel samo 7 let, čeprav je dočakal visoko starost.« Res čudno, da more star človek govoriti, da je živel samo sedem let. SimiJis, čigar zemskd ostanki so strohneli pod spomenikom, je bi vojskovodja za časa Trajana ki Hadr>-jana m dočakal je visoko starost 87 tet. Do svojega 80. leta je posvečal vse svoje telesne in duševne sUe državi in šele potem se je umaknil na svoje samotno posestvo, da bi preža vel zadnja leta svojega življenja v miru in zadovoljstvu. Šele ko je bil sam, je spoznal, da življenje na dvoru in na vojnah, kjer je postal slaven, ni bik) pravo življenje. Na smrtni postelji je izrazil željo, naj mu napišejo na nagrobni spomenfk, da je živel samo 7 let, čeprav je dočakal visoko starost. To naj bi opozarjalo rrmrioidoče, da slava, moč in bogastvo še ne zadostujejo človeku za srečno življenje. NOGAVICI KUUC RAZVIDNOST »Natakar, ta zreze* je neužiten, pojdite po poslovodjo!« »Ni vredno, gospod. Ako ga vi ne morete pojesti, ga tudi on ne bo.« Danes ob 4m 7* in 9. uri! Premiera briljantne Saloigre petja, nepozabnih arij, smeha In zabave, film v stila kot »Dvoje src v % taktu« DUNAJ mesto petja Govore in pojejo: Charlotte Ander Max Hansen Igo Sym, Paul Morgan Vsa Ljubljana poje nove popevke in vrt se orisr£no smejejo ter zabavajo! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. IMafbutatutni paph JG* d (Dim #•— Vtedafa nptava ,St90m»(Ufa flatoda. Otvoritev mesnice! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom v soboto dne 28. t. m. otvoril svojo lastno mesnico v Flor janski ulici Stev« 7 ter se cenjenim odjemalcem najvljudnejše priporočam. KAROL JUŽNIČ, mesar LJUBLJANA, FLOBJANSKA ULICA ŠTEV. 7. PERUTNINA Štajerska, sveže zaklana, in sicer poulardi, purani, purice, kokoši, gosi, race, piske po najnižjih cenah nudi fa. A. Hed-žet, trgovina s perutnino, Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 7. Avtopostaja, mitnica Šiška. 905 ZAPRT AVTO dvosedežen, v brezhibnem stanju, malo rabljen, dobre znamke, kupim. Ponudbe na naslov: M. Rudolf, Vojnik pri Celju. 904 t sete vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna Morske Dnevno sveže poSiljke Danes v veliki izbiri posebno brancini in druge fine ribe. Purani in piščanci na razne načine. Vina prvovrstna. Cene zelo zmerne. OPERNA KLET Ljubljana, Gledališka ulica ŠU % PRODAJO IN NAJEMNINO vsakovrstnih posestev najugodneje pospešuje posredovalnica Mat. Lesjak, Teharje 14 pri Celju. — Velika izbira. Za odgovor priložite znamke. 902 4* MODROCE vrhne Ia afrik, močno blago a Din *40.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA, Marijin trg St. 2 24/L i i Znižali smo | cene malim oglasom, da stane beseda le 50 p« Zunanji Inserenti lahko plačajo male oglase z znamkami. VRTNA OGRAJA z železnimi stebri in mrežo _ naprodaj. Poizve se: Strma pot St. 8. 912 GOSPODIČNA, izobražena, 23 letna, želi v s vrbo poznanstva dopisovati z resnim, inteligentnim gospodom od 28 do 38 let. Dopise s polnim naslovom na upravo »SI. Naroda« pod Šifro »Regina M. 906«. POLJSKIH TRAČNIC za žago 300 m in 5 vagončkov aU delov istih, dobro ohranjeno, kupimo. Detajlirane ponudbe na naslov: Uprava Snežnik, pošta Stari trg-Rakek. 903 Kanarčki žlahtni vrvivci (Edelroller), dobri pevci, ponovno odlikovani s srebrno kolajno. Samci od 150 do 250 Din, samice 60 Din komad. Razpošiljam po povzetju ter jamčim, da Ptica pride živa. Na vprašanja priloži« znamko. — Fr. Golob, HranilniSka cesta 8, Ljubljana. 869 Urejuje Josip Zupaactc. — Za »Narodno * JMcratni del Usta: Oton Chrtstol. — Vsi v Ljubljani.