Podjetniški in univerzitetni inkubator odslej tudi v Kamniku?	n«i
Jesen v Podgorju
3. oktobra je v Podgorju potekala že tradicionalna prireditev »Jesen v Podgorju« oz. družabno srečanje vaščanov. Po uvodnem pozdravu predsednika krajevne skupnosti Aleša Stražarja in podžupana Občine Kamnik Braneta Goluboviča so se vaščani pozabavali ob petju in glasbi, se nasmejali ob dramski igri »Ljubosumje« in si z navdušenjem ogledali razstavo Andreja Glazarja.
Več na 9. strani.
Mladi Podgorci so z igro »Ljubosumje« oz. zmešnjavami med meščansko gospodo, hlapcem in deklo nasmejali goste.
Peticija za sanacijo brežin Kamniške Bistrice na Perovem predana MOP-u	m***
Drugi letni koncert Društva ljubiteljev harmonike Godič
OB ZVOKIH HARMONIKE IN VESELJU DO GLASBE ZAIGRA TUDI SRCE
Društvo ljubiteljev harmonike Godič je s svojim drugim letnim kon-	Na sliki: Društvo ljubiteljev harmonike Godič s prijatelji
certom, ki so ga v soboto, 24. oktobra, pripravili v Lukovici, ponovno iz Rohrbacha na Bavarskem. Spredaj v sredini župan občine potrdilo, da v njihovih vrstah domuje dobra volja in veselje do glasbe. Lukovica Matej Kotnik in naš najbolj plodovit pisec besedil Tako, kot s prvim letnim koncertom, ki so ga v isti dvorani ob pomoči za narodnozabavno in zabavno glasbo Ivan Sivec, ki je dan občine Lukovica, še posebej župana Mateja Kotnika, uspešno izpeljali pred tem koncertom, 23. oktobra, v Domžalah na 16. prire-lansko leto, so tudi tokrat navdušili dvorano ljubiteljev glasbe in pes- ditvi Slovenski slavček prejel Krono kralja polk in valčkov mi. Bučen aplavz je najlepša nagrada za njihovo devetletno predano leta 2009.
delo, mnogih ur vaj in številnih nastopov po Sloveniji in tujini.	Več na 9. strani.	VERA MEJAČ
O urejanju vodotokov v občini Kamnik
V ponedeljek, 2. novembra, so se na pobudo župana Toneta Smolnikarja srečali predstavniki Občine Kamnik s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter Agencije RS za okolje na temo urejanja vodotokov v občini.
S strani Občine Kamnik je bila izražena želja, da Predstavniki MOP-a predstavijo projekt reševanja brežin hudourniške Kamniške Bistrice, ki v nekaterih predelih že desetletja čaka na sanacijo.
Več na 2. strani.
14 dvatisočakov v 24-ih urah
Velika planina, Ojstrica, Grintovec, Krvavec.Kaj
•rnajo skupnega 65 km, 7086 vm (višinski metri) in 23 Ur in 25 minut? Skupno imajo ime, ki že samo po sebi Pove, da gre za nekaj ekstremnega, visokega in zelooo dolgega - GRINTOVCI EXTREM. Podviga se je lotil 28-iotni Jure Grmšek - Cveto s Križa in v 24-ih urah, razpetih med 3. in 4. oktober, prehodil in pretekel kar 14 dvatisočakov. Iskrene čestitke za tak podvig tudi iz Oašega uredništva!
Reportažo objavljamo na 8. strani.
Naslednja številka Kamniškega občana izide 20. novembra. Rok za oddajo gradiva je petek, 13. novembra, do 12. ure; za oglase in zahvale pa torek, 17. novembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311,041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@siol. net.
Veterina Kamnik z novim direktorjem
Podjetje Veterina Kamnik d.o.o., ki opravlja veterinarsko dejavnost (tako zdravljenje in oskrbo domačih, vzrejnih živali kot tudi malih hišnih živali) v naši občini in tudi širše, je dobilo novo vodstvo. S 1. novembrom je direktorsko mesto prevzel mag. Alojz Pelc, dr. veterinarske medicine, ki ga je skupščina družbe 29. oktobra na osnovi javnega razpisa in ob stoodstotni podpori prisotnih družbenikov imenovala na mesto novega direktorja.
Veterina Kamnik zaposluje 8 ljudi, od tega tri veterinarje, ki opravljajo delo na terenu, dva v ambulanti za male živali, dva osemenjevalca in laboratorijskega tehnika. Poslanstvo družbe je tako terensko delo in tradicionalna skrb za velike živali, kot ambulantno zdravljenje malih živali, ki je zaradi razvojnih trendov v porastu. Terensko delo veterinarjev zaradi upadanja števila kmetij stagnira, vendar je veterinarska dejavnost na področju kmetijstva še vedno osnovna in prevladujoča, z njo ustvarjajo okrog 70 odstotkov prihodkov.	Več na 3- strani.
S
Kolektiv Veterine Kamnik (z leve): mag. Rok Spruk, dr. vet. med., Tomaž Globočnik, vet. tehnik, Demeter Sadnikar, dr. vet. med., Tanja Martinc, laboratorijski tehnik, direktor mag. Alojz Pelc, dr. vet. med., mag. Boško Simeunovič, dr. vet. med. in Dušan Repnik, veterinarski tehnik. Ob našem fotografiranju je bil odsoten osmi član kolektiva - Tomaž Lončar, dr. vet. med.	SAŠA MEJAČ
1 i/;
reživite hladne dni v eko Termah Snovi
Paket Moja družina: kopanje, kosilo in pijača za družine vseh vrst in velikosti
Paket Terme: pedikura, masaža in savna s kopanjem
po promocijski ceni 56,60 € v novembru .	^
pedikura in 2 uri kopanja po promocijski ceni 25,00 €
Promocijska cena velja s predložitvijo tega oglasa.
Sproščeno v Novo leto 20101
Silvestrovanje ob bazenu, ki
vključuje: kopanje, uporabo savne,	, TERME	Informacije In rezervacije:
samopostrežno večerjo, animacijo in	OV! <T01 83 44 100
Prijetno druženje. Cena: 50,00 €.	'K v3X «-/	info@terme-snovik.si
ekosver termalnih užitkov WWW.terme-SnOvik.Si
IZ VSEBINE
AKTUALNO	na straneh 2-4
Župan odgovarja: o prostorskem urejanju Korenove ceste Šmarčani bodo dobili sodobno knjižnico Iz KIK-a odpeljali del nevarnih snovi 0 načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva
KULTURA	na strani 5
Bogdan Potnik razstavlja v DSO Kamnik: Slikar se je kar trikrat zaljubil v Kamnik
Diplomski koncert Uroša Gorenca
Srečanja - nova dejavnost kamniške knjižnice, ki obogati dolge novembrske večere: prijetni pogovori o tistih knjigah, ki jih ne smemo spregledati, ker so dobre in berljive
POGLEDI, IZ STRANK na straneh 6 in 7 ZANIMIVOSTI	na	strani	10
Kaj so tujerodne invazivne vrste in zakaj »zlate ribice« niso tako nedolžna bitja?
Dan odprtih vrat v DSO Kamnik: Življenje v Domu je vse prej kot dolgočasno!
MED NAMI	na	strani	11
Leo dobrodelni srečelov uspel V Termah Snovik so se zavrtela lončarska vretena Planinski kotiček: planinske koče so zaprle svoja vrata, nov bivak na Velikih podih, panoramska plošča na Grintovcu
MED MLADIMI	na	strani	12
ŠPORT in PLANINSTVO	na	strani	13
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk
St IEBEL ELTRON
Ekotrend d.o.o.
Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 296 Faks:	+366 1 7294 297
e-mail: ekotrend@siol.net
in solarne tehnike
DeDietrich A
t h ■ » m i e u i
Strokovno srečanje predstavnikov Občine Kamnik s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Agencije RS za okolje
O urejanju vodotokov v občini Kamnik
V ponedeljek, 2. novembra, so se na pobudo župana Toneta Smolnikarja srečali predstavniki Občine Kamnik s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter Agencije RS za okolje na temo urejanja vodotokov v občini.
S strani Občine Kamnik je bila izražena želja, da predstavniki MOP-a predstavijo projekt reševanja brežin hudourniške Kamniške Bistrice, ki v nekaterih predelih že desetletja čaka na sanacijo. Podžupan Rudolf Pfajfar je ob tem izpostavil občutno krčenje vladnega sanacijskega programa, ki je bil sprejet po katastrofalnem neurju v letu 2007 in ki v zadnjem obdobju tako žal ne omogoča sanacije nekaterih vodotokov v občini, ki so le-te nujno potrebni.
Kot je bilo predstavljeno, je projekt sanacije južnega dela Kamniške Bistrice v tem trenutku že v zaključni fazi, potrebno je urediti le še določene meritve ter vse potrebo za odkup zemljišč ob obvodnem pasu. V projekt se po svojih močeh
vključuje tudi Občina Kamnik, pri čemer so se s predstavniki MOP-a že dogovorili za operativni sestanek na terenu. Ob zaključku projekta bodo znani odgovori tudi na pomembna vprašanja okoli poplavne varnosti ob reki.
Predstavniki MOP-a so ob tem povedali, da so za sanacijo reke Kamniške Bistrice za leto 2010 že načrtovana sredstva v višini približno 2 milijonov evrov.
Kljub temu so tudi predstavniki ministrstva omenili občutno zmanjševanje sredstev za področje vzdrževanja, investicij in sanacij vodotokov v državi, kar povedo tudi številke, saj so se letos sredstva iz predvidenih 25 milijonov po dveh rebalansih zmanjšala na nekaj manj kot 8 milijonov evrov. Žal je še vedno negotova tudi usoda sanacijskega programa iz leta 2007.
Srečanje, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno hitrejšemu reševanju problematike na vodotokih v občini, se je zaključilo z dogovorom o še naprej dobrem sodelovanju Občine s pristojnimi na MOP-u in Agenciji RS za okolje, na kar kaže že dogovorjeno srečanje na terenu, prav tako pa se bodo vsi, po svojih najboljših močeh, skušali zavzemati, da se v državni proračun za omenjeno problematiko namenja več sredstev.
Na srečanju je bil prisoten tudi predsednik Odbora za varovanje okolja Danijel Kovačič, ki je v imenu predstavnikov Krajevne skupnosti Perovo predstavnikom MOP-a po končanem srečanju izročil zbrane podpise, ki jih je civilna iniciativa v oktobru zbirala v okviru peticije za sanacijo brežin Kamniške Bistrice na Perovem.
Nika Vrhovnik, Občina Kamnik
Peticija za sanacijo brežin Kamniške Bistrice na Perovem predana MOP-u
Na uradnem sestanku članov sveta KS Perovo s podžupanom Občine Kamnik Branetom Golubovičem, občinskim svetnikom Danielom Kovačičem in krajani KS Perovo, Božom Janežičem, Brankom Novakom, Heleno Stele in Marto Zabret, ter Marjeto Humar je ob ogledu močno poškodovane desne brežine Kamniške Bistrice med Svilanitom d.d. in Titanovim jezom, prišlo do pomembne odločitve. Odločili smo se, da bomo s peticijo opozorili Ministrstvo za okolje in prostor na pretečo veliko nevarnost poplav na Perovem in zahtevali čim prejšnjo sanacijo brežine. Svet KS Perovo, ki je vodil zbiranje podpisov, ne želi nositi nikakršne odgovornosti v primeru morebitnih poplav, ker na slabo vzdrževano desno brežino Kamniške Bistrice brezuspešno opozarja že vrsto let.
Nujna sanacija brežin. Titanovega jeza in redno čiščenje Kamniške Bistrice
Peticijo s 317 podpisi in spremljajočim dopisom je 2. novembra po zaključku uradnega dela strokovnega sestanka na’ Občini Kamnik, na katerem so se predstavniki občine in Ministrstva za okolje in prostor pogovarjali o sanaciji vodotokov na področju celotne Občine Kamnik, po pooblastilu sveta KS Perovo predstavniku MOP-a izročil predsednik Odbora za varovanje okolja Občine Kamnik Daniel Ko-
vačič. Dopis s peticijo je v vednost predal tudi občinski upravi. Že na samem sestanku, na katerega svet KS Perovo in pripravljalci peticije niso bili povabljeni, je Kovačič povedal, da »je območje, ki ga pokriva KS Perovo, ob morebitnih poplavah med najbolj problematičnimi znotraj ožjega dela občine, ker je zelo gosto poseljen in pozidan, ker je tu novozgrajeni otroški vrtec ter da obstaja tudi možnost velike katastrofe zaradi eksplozij talilnih peči, če bi voda zalila livarno PS Titan Cimos.« Povedal je tudi, da narasla voda Kamniške Bistrice pri stanovanjski stavbi Kovinarska cesta 14 že nekaj časa odnaša brežino, da je za povzročitev poplav zelo nevaren tudi Titanov jez, ki ga je nujno potrebno sanirati, in da je MOP že seznanil o z grmičevjem zaraslih brežinah. Brez pomoči občinskega svetnika Kovačiča, ki je opravil kar nekaj ključnih pogovorov z MOP, peticija za sanacijo brežin Kamniške Bistrice na Perovem danes še ne bi bila predana naslovniku!
Župan Anton Tone Smolnikar je na sestanku povedal, da je leto 1990 še vedno v spominu kot poplavno leto, da največji problem predstavlja ravno vodotok od Šolske ulice do Titanovega ježa, da velik problem predstavlja nečiščenje struge Bistrice, da bo občina leta 2010 sanirala brv, ki povezuje Pot 27. julija in urbana naselja na drugi strani reke, problem pa ostajata nosilna stebra mostu (to mora sanirati država!), ki ju je voda močno
spodjedla in obstaja nevarnost, da ju bo ob morebitnem visokem vodostaju neurniška voda porušila.«
Predstavniki MOP-a so na sestanku predstavili projekt sanacije južnega dela Kamniške Bistrice, ki je v tem trenutku že v zaključni fazi, potrebno je urediti le še določene meritve ter vse potrebno za odkup zemljišč ob obvodnem pasu. Po besedah Vesne Šuker že obstaja posebna operativa za sanacijo desnega brega Kamniške Bistrice na Perovem, ki se namerava sestati z ustreznimi občinskimi službami in predstavniki KS, s katerimi bodo skupaj detajlno pripravili projekt sanacije.
Za zaključek...
Podivjana Kamniška Bistrica je 1. novembra 1990 zjutraj dobesedno preplavila pretežni del krajevne skupnosti Perovo, pred vodo pa niso bili varni niti drugi, od vodotoka bolj oddaljeni objekti, kjer je vse kletne prostore poplavila podtalnica. Pri popisu škode je bilo ugotovljeno, da je bilo v krajevni skupnosti Perovo poplavljenih 38 zasebnih stanovanjskih hiš, 5 obrtnih delavnic, 3 kmetije in 13 kletnih prostorov blokov na Zikovi in Livarski ulici. Del zemljišča na travniku na Podlimbarskega poti pa je bil povsem ožgan od naftnih derivatov in drugih strupenih snovi, pri čemer je kemična analiza pokazala, da je šlo za sumljive in zdravju škodljive snovi.
Upamo, da bosta peticija s 317 podpisi in sestanek na Občini Kamnik resnično in končno vodila v še pravočasno sanacijo brežin in s tem pre-prečenje še večje škode, kot smo ji bili priča pred devetnajstimi leti. Na tem območju je sedaj več novih stanovanjskih blokov (Livarska ulica, Ljubljanska cesta, Steletova cesta), hiš (Kovinarska cesta), vrtec Sneguljčica, trgovski center Mercator, več drugih trgovin in poslovnih prostorov.
Svet KS Perovo
Predsednik Odbora za varovanje okolja Občine Kamnik Daniel Kovačič po pooblastilu sveta KS Perovo izroča peticijo za sanacijo brežin Kamniške Bistrice s 317 podpisi Tomažu Globokarju, predstavniku z Ministrstva za okolje.
Občinska uprava odgovarja na pobude in vprašanja svetnikov
Atletska steza na stadionu v Mekinjah bo urejena v prihodnjem letu
V Kamniku še vedno nimamo dostojno urejene tekaške proge. Na stadionu prijateljstva v Mekinjah je ta proga nemalokrat zanemarjena, ob nalivih pa tudi poplavljena. Ker v Kamniku obstaja ne malo športnih delavcev in tekačev, ki bi progo z veseljem uporabljali, če bi bila dobro pripravljena, je svetnik Matej Slapar podal pobudo, da se ta edina kamniška tekaška proga dostojno sanira. Pri tem navaja ureditev od-vodnjavanja, odstranitev zelenja, ki se zarašča na progi, in v skladu
s predpisi atletske zveze Slovenije zaris tekaških stez na progi. V okviru sanacije naj se razmisli tudi o zamenjavi podlage, saj so drugi materiali predvsem boljši za vzdrževanje (tartan).
Po mnenju Slapnika, bo urejen štadion in infrastruktura na njem pokazala lepšo podobo, predvsem za domačine, tekmovalce in tudi za turiste, ki se vozijo mimo mestnega štadiona. Urejena tekaška proga bo predvsem omogočila redne vadbe zainteresiranim športnikom.
Vesna Krmavnar pojasnjuje, da je Občina Kamnik v predlog proračuna za leto 2010 uvrstila sredstva za ureditev atletske steze na Stadionu prijateljstva v Mekinjah, kot tudi sredstva za menjavo travne ruše na
nekaterih delih nogometnega igrišča. Kar zadeva zamenjavo podlage s tartanom, ki je občutno dražji, je smiselna zamenjava z lešem.
Idejo o »Mestni plaži« bo potrebno dopolniti
Svetnik Matej Tonin je pristojne na Občini Kamnik naslovil vprašanje, kako ocenjujejo projekt »Mestna plaža«, v okviru katere je bilo postavljeno peščeno igrišče na Glavnem trgu. Zanima ga, ali je projekt upravičil pričakovanja in ali bo imel projekt županovo podporo tudi prihodnje poletje?
Dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo občine Kamnik, odgovarja: »Na podlagi uspešne izkušnje zimskega dogajanja na Glavnem trgu, ko drsališče s svojim dogajanjem zaznamuje decembrski čas, smo želeli podobno vzdušje prenesti tudi v poletni čas. V projekt »Mestne plaže« smo vstopili predvsem z namenom, da bi v poletnem času otrokom in mladini zagotovili prostor, kjer bi lahko aktivno preživeli prosti čas. Projekt pričakovanj ni upravičil v celoti, v veliki meri pa je temu botrovalo tudi izjemno slabo vreme v juliju. Menimo, da je ideja dobra, vendar pa jo bo potrebno dopolniti in vsebinsko drugače zastaviti«.
Področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ureja sistemski zakon
V začetku leta so svetniki sprejeli program dela občinskega sveta, v katerem je tudi priprava in sprejem odloka o zaščiti in reševanju. Glede na to, da svetniki še vedno niso prejeli v pripravo in pregled nikakršnega gradiva svetnik Marjan Sempri-možnik sprašuje, če bodo ta odlok v letošnjem letu obravnavali.
Brigita Vavpetič pojasnjuje, da zakonodaja, ki ureja področje varstva pred nesrečami, ne predvideva, da bi morala občina to področje urejati z odlokom. Ureja ga namreč sistemski zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. S posebnimi področnimi zakoni ter na njihovi podlagi izdani predpisi se podrobneje urejajo posamezna področja varstva, kot npr. varstvo pred požarom, gasilstvo, vode, itd. Preventiva se v glavnem ureja s področno zakonodajo. Zakonodaja, ki je nastala v skladu z novim pravnim redom RS po njeni osamosvojitvi, je usklajena tudi s pravnim redom EU, preostala zakonodaja pa se je uredila v zadnjih dveh letih.
Ker zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami podrobno ureja temeljna načela varstva,
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni tre 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 5.11.2009.
Vi sprašujete, župan odgovarja
O prostorskem urejanju območja Korenove ceste
K.T. iz Duplice sprašuje, kaj se dogaja s prostorskim aktom na območju Korenove ceste na Duplici?
Prizadevanja v smeri urejanja pogojev proizvodnje ter skladiščne dejavnosti na območju, imenovanem B24 Polje in B26Spodnji Stol, so se v občini Kamnik začela že v juliju 2006z objavo programa priprave občinskega lokacijskega načrta v Uradnem listu RS in s prostorsko konferenco v aprilu 2006 v prostorih Občine Kamnik. Obvestilo o nameri izdelave občinskega lokacijskega načrta je Občina Kamnik poslala na Ministrstvo za okolje in prostor v juniju 2006.
20. decembra 2006je družba File podala izjavo o odpovedi pogodbe o nakupu zemljišča ter izjavila, da ne želijo več opravljati koordinacijskega dela pri pripravi prostorskega akta. Sporočili so tudi, da ostajajo lastniki zemljišča v izmeri 6.000 m2, ki pa zaradi majhnosti ni primemo za gradnjo za potrebe podjetja in je zato naprodaj vsem zainteresiranim.
Do danes je Občina Kamnik vložila veliko truda in energije v urejanje prostora, namenjenega obrtni in skladiščni dejavnosti. Za območje nekdanjega Stola je bilo sklicanih 16 delovnih sestankov, nekaj sestankov je potekalo tudi na sedežu družbe File d.d., v krajevni skupnosti Šmarca ter na sedežu družbe Stol d.d.. Vse aktivnosti so potekale z namenom, da se premakne z mrtve točke in reši nastala situacija.
Potrebno je pojasniti, da je družba Stol d.d. na območju obeh prostorskih aktov prodala del zemljišč ter se s pogodbo obvezala, da bo financirala izdelavo prostorskega akta za vsa zemljišča, ki so v njeni lasti in za zemljišča, kijih je prodala. Občina Kamnik je leta 2007 na predlog družbe Stol d.d. in ostalih sedmih podjetji, ki so želela pristopiti k izdelavi prostorskega akta, izdala sklep o pričetku postopka izdelave in sprejema OPPNB 24 Spodnji Stol in B 26 Polje. Občina se je s pogodbo obvezala, da bo na podlagi zakona vodila postopke za sprejem obeh prostorskih aktov. V letu 2008se je spremenilo lastništvo dmžbe Stol d.d., novi lastnik pa se ni strinjal s kupnino in zato vložil več tožb proti novim kupcem. Trenutno se lastništvo ugotavlja na sodišču, družba Stol d.d. pa je na sestanku v novembru 2008podala izjavo, da ne potrjuje osnutka prostorskega akta, dokler ne bodo jasna lastniška razmerja. Dmžba Stol je večinski lastnik na območju in posledično tudi večinski plačnik prostorskega akta. S predlaganim osnutkom se niso strinjali tudi nekateri lastniki, ki ne želijo, da bi se del njihovega zemljišča uporabil za cestno povezavo.
Občina Kamnik je tako pred odločitvijo, ali prekiniti postopek izdelave prostorskega akta.
V maju 2009je Občina Kamnik prejela pisno vlogo družb Ferment d.o.o.. SGP Graditelj d.d. in File d.d., ki predlagajo, da se njihovo zemljišče izloči iz prostorskega akta z oznako OPPN B 26 Polje in se s sklepom župana občine Kamnik začne postopek samo za njihova zemljišča. V vlogi so pojasnili, da v bližnji prihodnosti ne vidijo razrešitev nastale situacije, zato Občino Kamnik prosijo, da se vodi postopek posebej zgolj za njihova zemljišča. Občina Kamnik je zgoraj navedene lastnike pozvala, da morajo predhodno urediti pogodbeno razmerje, šele potem pa bo možen začetek novega postopka.
Na Občini Kamnik spremljamo in se zavedamo trenutnih težkih gospodarskih razmer tako v svetu, kot v sami občini. Ves čas si intenzivno prizadevamo rešiti nastalo situacijo v čim krajšem času ter v korist novim vlagateljem in novim delovnim mestom. Občina Kamnik je v zadnjem obdobju sprejela prostorske akte, ki so v družbenem planu opredeljeni kot proizvodna in skladiščna dejavnost z oznako M5 Zarja, B 15 Spodnji Alprem. Na naslednji seji bo občinski svet obravnaval tudi prostorski akt z oznako OPPN B 11 Titan Svit, v naslednjem letu pa bo v spomladanskem času na občinskem svetu obravnavan prostorski akt z oznako OPPNB 23 Jata. Iz zgoraj navedenega sledi, da se občinska uprava trudi, da bi zagotovila pogoje za vse zainteresirane, ki bi želeli v občini Kamnik opravljati svojo dejavnost.
Anton Tone Smolnikar, župan
dolžnosti in pravice državljanov, pristojnosti države in občin ter naloge drugih pravnih in fizičnih oseb, programiranje in načrtovanje, opazovanje, obveščanje in alarmiranje, zaščitne ukrepe, osebno in vzajemno zaščito, sile za zaščito, reševanje in pomoč, upravno organiziranost, izobraževanje in usposabljanje, materialne in finančne vire, nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, izdelava odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi ni obvezna.
Dolgoletne težave pri pridobivanju zemljišč za gradnjo kolesarske in pešpoti v Šmarci
Svetnica Milica Kocjančič je občinsko upravo zaprosila za odgovor glede kolesarske in pešpoti skozi Smarco ob Kamniški Bistrici. Kot navaja v vprašanju, je bilo s strani občinske uprave zahtevano, da KS Šmarca opravi razgovore z lastniki parcel ob Kamniški Bistrici. Razgovori so bili opravljeni in stanje razgovorov je bilo posredovano na občino, zato jo sedaj zanima, kaj je občina že postorila za nadaljnjo pridobitev zemljišč za to dolgo pričakovano in obljubljeno pešpot.
Alenka Babnik z Občine pojasnjuje, da je bila za ureditev ko-
lesarske in pešpoti ob Kamniški Bistrici na območju Šmarce že leta 2003 izdelan projekt za pridobitev j gradbenega dovoljenja. Načrtova-na kolesarska pot bi potekala tudi po zemljiščih, ki so v lasti fizičnih j oseb, zato je Občina Kamnik že več- j krat poskušala pridobiti ustrezno lastninsko oziroma drugo stvarno pravico za gradnjo in uporabo teh zemljišč.
Leta 2008 je Občina Kamnik s pomočjo KS Šmarca ponovno opravila razgovore z lastniki zemljišč ob vodotoku. Zahteve lastnikov so analizirali in ugotovili, da so [ večinoma ostale nespremenjene. Prizadeti lastniki zemljišč so imeli največ zahtev v zvezi z nasipom ob vodotoku (zvišanje nasipa, znižanje nasipa, zoženje nasipa, prestavitev nasipa), menjave zemljišč in zahteve glede izdelave prostorskih aktov na tem območju. Lokalna skupnost nima pristojnosti glede upravljanja vodotokov vodnih objektov in vodnih zemljišč, ki so opredeljena kot , naravno javno dobro. Omenjeno področje sodi v pristojnost države-Zaradi tega Občina Kamnik lastnikom zemljišč v Šmarci zaenkrat ne more dati nobenega zagotovila v zvezi z reševanjem njihovih zahtev, j posledično pa ne pridobiti potrebnih zemljišč za gradnjo kolesarske in pešpoti v Šmarci.
Kamniški OBČAN
AKTUALNO
5. november 2009	3
Veterina Kamnik z novim direktorjem
Podjetje Veterina Kamnik d.o.o., ki opravlja veterinarsko dejavnost (tako zdravljenje in oskrbo domačih, vzrejnih živali kot tudi malih hišnih živali) v naši občini in tudi širše, je dobilo novo vodstvo. S 1. novembrom je direktorsko mesto prevzel mag. Alojz Pelc, dr. veterinarske medicine, ki ga je skupščina družbe 29. oktobra na osnovi javnega razpisa in ob stoodstotni podpori prisotnih družbenikov imenovala na mesto novega direktorja.
Mag. Pelc, doma iz Podgorja, je dolgoletni kamniški veterinar. Z delom je kot terenski veterinar v Kamniku začel že leta 1973 ter vseskozi v zadovoljstvo kamniških živinorejcev z velikim veseljem in odgovornostjo zdravil živali, pomagal pri porodih, skrbel za preventivo .... Za dolgoletni prispevek za tridesetletno požrtvovalno in nesebično delo na veterinarskem področju je v letu 2004 prejel tudi občinsko srebrno priznanje.
Veterina Kamnik danes
Veterina Kamnik d.o.o. je bila v sedanji organizacijski oz. kapitalski obliki registrirana v letu 2002. Prvotno je bilo lastništvo družbe razporejeno med občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so imele v lastništvu približno 80% delež, preostanek pa je bil v lastništvu fizičnih oseb. Danes je kapitalsko stanje razporejeno med občine Kamnik, Komenda, Mengeš in Moravče in med fizične lastnike (Janez Glavač, Demeter Sadnikar, Alojz Pelc, Boško Simeunovič, Dušan Repnik in Tanja Martinc), približno 35 % pa ima družba lastnih deležev.
Veterina Kamnik zaposluje 8 ljudi, od tega tri veterinarje, ki opravljajo delo na terenu, dva v ambulanti za male živali, dva osemenjevalca in laboratorijskega tehnika. Poslanstvo družbe je tako terensko delo in tradicionalna skrb za velike živali, kot ambulantno zdravljenje malih živali, ki je zaradi razvojnih trendov v porastu. Terensko delo veterinarjev zaradi upadanja števila kmetij stagnira, vendar je veterinarska dejavnost na področju kmetijstva še vedno osnovna in prevladujoča, z njo ustvarjajo okrog 70 odstotkov prihodkov. Ob tem naša sogovornika - direktor mag. Alojz Pelc in njegov predhodnik mag. Boško Simeunovič dodata, da 30 odstotkov prihodkov veterinarske dejavnosti na področju kmetijstva ustvarijo z deli po odredbi, ki jih predpisuje in financira država (tuberkulini-zacije, odvzem krvi za diagnostične preiskave, redni pregledi hlevskih gospodarstev). Čeprav je ambulanta malih živali ozko ekonomsko gledano uspešnejša, pa so tradicionalne terenske aktivnosti gledano iz širšega vidika tudi izredno pomembne, še zlasti za ohranitev in razvoj kmetijstva, na nek način uresničujejo javno
službo. »Pred 36-imi leti, ko sem se kot veterinar zaposlil v takratnem Veterinarskem zavodu Kamnik, je bila veterinarska dejavnost na kmetijah in pri rejcih glavna dejavnost, ambulante za male živali sploh ni bilo, saj tudi ni bilo potreb«, se spominja Alojz Pelc.
V	zadnjih letih je imela Veterina Kamnik d.o.o. precej težav in dokaj pičle poslovne rezultate, na kar so v večji meri vplivali neustrezno podprti izstopi treh občin (Domžale, Lukovica, Trzin) oz. odkupi lastnih deležev, premalo aktivna vloga lastnikov in dokaj pasivno vodenje družbe.
V	februarju 2009 je vodenje družbe kot v.d. direktor prevzel mag. Boško Simeunovič, po zaključenem devetmesečnem obdobju pa rezultati družbe kažejo na kvaliteten premik. Družba tako prvič posluje tudi z vidnim dobičkom, dobri rezultati v zadnjem obdobju pa nakazujejo možnosti za uspešno poslovanje tudi v prihodnje, kar bi zagotovilo soliden razvoj ter druge osnove za uspešno delo v nadaljevanju.
Novega direktorja mag. Pelca poleg tekočega vodenja družbe, sprotnega veterinarskega dela in skrbi za napredek družbe čakajo tudi nekatere naloge, ki že nekaj časa ostajajo nerešene. Predvsem gre za ureditev prostorskih relacij. Nepremičnine, kjer je sedež družbe, so namreč v solastnini fizičnega lastnika (cca 22 %), družba pa je lastnik cca 78 %. Ob tem je precejšen del stavbe poslovno neizkoriščen, saj imajo del prostorov v najemu Gorska reševalna služba, stanovalec, najemnik skladišča pa bo prostore izpraznil v prihodnjih dneh.
Na vidiku je tudi lastniška konsolidacija, ki se kaže v tem, da proces odkupa lastnih deležev (35 %) od občin Domžale, Lukovica in Trzin v letu 2005 še vedno ni ustrezno dokončan. Prav tako nekatere občine, kjer Veterina Kamnik ne izvaja svojih storitev, razmišljajo o smiselnost lastništva. To poraja tudi načelno vprašanje, ali naj lokalne skupnosti ostajajo solastniki družbe in aktivno uresničujejo svoje naloge po Zakonu o gospodarskih družbah, ali pa naj odprodajo deleže in prepustijo lastniške pristojnosti in delovanje družbe tržišču. Ob tem Pelc in Simeunovič poudarjata, da je za ohranjanje in razvoj kmetijskih dejavnosti nujen družbeni interes, ki ga vključene občine danes še izkazujejo v podporo kmetijstvu na tem območju. Po njunem prepričanju bi bil trend upadanja števila kmetij še hitrejši, s tem pa tudi slabše socialne razmere na podeželju, vkolikor bi občine veterinarsko dejavnost in kmetijstvo povsem prepustile neizprosnim tržnim zakonitostim.
SAŠA MEJAČ
BODOČI VODNIKI SPOZNAVAJO OBMOČJE SRCE SLOVENIJE
■ »22ČST3 -'••2=5555.
.
Srce Slovenije je območje v središču naše države, ki obsega devet občin (Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Trzin). Je tudi območje, kjer si je možno ogledati bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, uživati v neokrnjeni naravi, na tem območju pa živijo gostoljubni ljudje.
22. oktobra se je v prostorih Turistično informacijskega centra
_______________ ________________________._jeeBB_________________________
v Kamniku začel prvi Udeležence tečaja za vodnike je predavateljica umetnostne zgodovine Katarina Mi-tečaj za lokalne vod- helič popeljala po Šutni, ogledali pa so si tudi grad Zaprice in Frančiškansko cerkev nike po omenjenem s kapelo Svetega groba.
območju. Tečaj organizira Agencija za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik, 32 bodočih vodnikov pa v teh dneh preko predavanj iz zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine ter etnologije podrobneje spoznava območje Srca Slovenije, seznanili pa se bodo tudi z osno-
vami retorike in tehnike vodenj. Tečaj se za posameznika zaključi z opravljanjem izpita, s katerim si pridobi licenco za vodenje po omenjenem območju.
Tudi stik turistov z dobro organiziranimi in pripravljenimi vodniki je lahko dobra popotni-
ca k nadaljnjemu turističnemu razvoju, česar se zavedajo tudi v omenjenih občinah, hkrati pa je to območje, ki je bilo do sedaj malce odrinjeno od glavnih turističnih poti, a ima veliko ponuditi.
NINA KLISARIČ
Šmarčani bodo dobili sodobno knjižnico
»Knjižnica v Šmarci je delovala v prostoru, kjer ni bilo prostora za gibanje med policami in celo ne za računalnik za pregledovanje on-line kataloga ali interneta. Zdaj se nam obeta prostor, kjer bo možnost za oblikovanje večje in bolj dostopne zbirke vsega knjižničnega gradiva, za otroški kotiček s slikanicami, za čitalni-ški kotiček s časopisi, revijami in računalniki ter majhnim prostorom za učenje. Prostorski pogoji
PODJETNIŠKI IN UNIVERZITETNI INKUBATOR ODSLEJ TUDI V KAMNIKU?
-	Kako pridobiti in uporabiti EU sredstva za sofinanciranje razvojnih projektov
-	Javni poziv za zbiranje in ocenjevanje podjetniških idej
-	Borza idej Občine Kamnik 2009
Ob predstavitvi Mrežnega podjetniškega inkubatorja Savinjske regije Celje in Mrežnega spin-off inkubatorja Univerze v Mariboru (v nadaljevanju zavod MPI) v mesecu oktobru ter o možnostih ustanovitve poslovne enote v Kamniku je vodstvo Občine Kamnik podprlo predstavljeno pobudo. Sodelovanje pa se začne s skupnim javnim pozivom za zbiranje in ocenjevanje podjetniških idej »Borza idej Občine Kamnik 2009«, kar bo predstavljeno v medijih in na spletnih straneh zavoda MPI. Z javnim pozivom se poziva vse zainteresirane posameznike in pravne subjekte, da sodelujejo na Borzi idej.
KRAJŠA PREDSTAVITEV ZAVODA MPI KOT SUBJEKTA INOVATIVNEGA OKOUA OZ. PODPORNEGA OKOUA ZA PODJETNIŠTVO
Zavod MPI je bil ustanovljen 21. 7. 2004, ko je tudi začel z delovanjem podjetniškega inkubatorja. 5.8. 2005 je z Univerzo v Mariboru prišlo do podpisa Sporazuma o dolgoročnem sodelovanju na področju razvoja in delovanja mehanizmov za prenos novosti iz Univerze v Mariboru v gospodarstvo in podjetniško prakso, kar pomeni tudi začetek delovanja univerzitetnega inkubatorja.
Podjetniški inkubatorje lahko s preprostimi besedami označimo kot institucijo, ki pomaga novo nastalim podjetjem ob prvih korakih.
Univerzitetni inkubator pa je okolje za realizacijo podjetniških idej znotraj akademskega okolja in na ta način dosega prenos inovacij, tehnologij in znanja na tržišče. Na tej točki je velik poudarek na aktivnem vključevanjem Profesorjev in študentov v projekte.
Podjetniški inkubator s svojimi strokovnimi službami, ekspertnim znanjem ter ogromnim znanstveno-tehničnim potencialom Univerze v Mariboru (preko jz00 aktivnih raziskovalcev) zagotavlja pomoč pri ustanovitvi in zagonu mladega podjetja ne glede na obliko gospodarske družbe ali pa celo zasebnega
zavoda. Skratka, pomoč nudijo novo nastalim pravnim subjektom in tudi fizičnim osebam, t.j. posameznikom, ki se šele odločajo o vstopu v podjetništvo. Hkrati nudijo vso potrebno podporo od presoje do razvoja poslovne ideje, pravnega in ekonomskega svetovanja, tehnično-tehnološke povezave z sorodnimi podjetji v panogi, podpora in pomoč pri zagotavljanju financiranja itd.
Bistvena prednost inkubatorja je v tem, da na enem mestu združuje več pravnih subjektov, ki jim po zelo konkurenčnih pogojih nudi tudi poslovne prostore, zagotavljanje skupnih služb, finančno računovodski servis, nenehno izobraževanje, seznanjanje z novostmi ter pomoč pri dodatnem financiranju poslovanja skozi projektno svetovanje in pomoč pri izdelavi poslovnih načrtov in projektov, ki so osnova za kandidiranje na javnih razpisih za pridobivanje posameznih del skozi objavljena javna naročila ali kandidiranje za sofinanciranje projektov s pomočjo državnih ali evropskih skladov.
Sama problematika je zelo zahtevna, potrebna so ekspertna znanja in multi-disciplinarni pristop in zato je to zahtevno delo za posameznika ali posamezno podjetje, saj tega samostojno, razen redkih izjem, ne zmorejo narediti. Vsi pa vemo, da je sofinanciranje projektov eden ključnih instrumentov uspešnega zagona in razvoja podjetja. Z močnim zaledjem znanja zavoda MPI z obema programoma je pot do pridobivanja sredstev lažja.
Z vzpostavitvijo poslovne enote v Kamniku še v tem letu bi lahko podjetja s svojimi projekti že v prihodnjem letu lahko sodelovala na javnih razpisih na nacionalnem in mednarodnem nivoju.
Podjetniški inkubator bo svojim članom, v kolikor bo prišlo do realizacije ideje, nudil ugodne infrastrukturne storitve, osnovne poslovne, pravne in administrativne storitve ter specialne poslovne, projektne in pravne storitve.
Vsekakor bi Občina Kamnik z vzpostavitvijo poslovne enote pripomogla k razvoju novih podjetij in projektov, trženju produktov in storitev z dodano vrednostjo, povezovanju, partnerstvu in lobiranju z domačimi in tujimi industrijskimi partnerji, razvojno raziskovalnimi instituti in akademsko sfero, širitev storitev zlasti na področju svetovanja in vodenja projektov in nenehnega izboljšanja kadrovske strukture z angažiranjem mladih domačih strokovnjakov.
MIRJAN ZAVAŠNIK

Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije -Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru
Kidričeva ulica 25, 3000 CELJE Tel: 03/42-44-204, 03/42-44-134 Faks: 03/42-44-194 E-naslov: info@inkubator-celie.si Spletna stran: http://www.inkubatorcelie.si
Občina Kamnik
Glavni trg 24, 1240 Kamnik
Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije -Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru in Občina Kamnik
objavljata:
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE IN OCENJEVANJE PODJETNIŠKIH IDEJ »Borza idej Občine Kamnik 2009«
Vse informacije o pozivu so na voljo na spletni strani http://www.inkubatorcelie.si in
http,;//www.kamnik si/, preko elektronske pošte: tina.naalio@inkubator-celie.si ali preko telefonske
številke 03/42-44-204 (kontaktna oseba Tina Naglič) - vsak delovnik med 9. in 12. uro.
Občina Kamnik,
Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije -Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru
nam nudijo dobro priložnost za to, da knjižnica začne delovati v dobro vseh krajanov z gradivom in storitvami za sprostitev, učenje, vseživljenjsko izobraževanje, za kulturne užitke in osebno rast. Tako bomo podprli kulturni utrip, kije v tej skupnosti zelo izrazit«, je skoraj šen začetek težko pričakovane ureditve krajevne knjižnice v Šmarci povedala Breda Podbrežnik, direktorica Matične knjižnice Kamnik.
Občina Kamnik je namreč uspela pridobiti nepovratna evropska sredstva za namen povečanja in preureditve krajevne knjižnice v Šmarci kot enote Matične knjižnice Kamnik.
Še v jesenskih mesecih naj bi se začela obnova dela kulturnega doma v Šmarci z namenom preureditve stanovanjskega prostora za namen krajevne knjižnice in posodobitev obstoječih prostorov.
Za delno obnovo kulturnega doma seje Občina že v lanskem letu prijavila na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (Ukrep številka 322 - Ukrep obnova in razvoj vasi) in v preteklem tednu prejela odločbo o nepovratnih sredstvih v višini 40% celotne investicije, kar znaša dobrih 38.500 evrov. Občina bo v teh dneh objavila povabilo k izboru izvajalca, rok za zaključek obnovitvenih del je do konca leta. Krajevna knjižnica v Šmarci, ki bo odprta tri dni v tednu, naj bi vrata odprla v začetku prihodnjega leta.
VABIMO
Na novo urejena in večja knjižnica bo omogočala krajanom Šmarce zadovoljevanje izobraževalnih, kulturnih in sprostitvenih potreb na sodoben način. »Posodobitev obstoječih površin knjižnice ter pridobitev novih, večjih prostorov pomeni pot do realizacije ciljev Občine za sodoben razvoj knjižnice v občini«, je mnenja Lilijana Juhart Masti-kosa, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Kamnik.
Dosedanja knjižnica v Šmarci je bila izredno utesnjena, v začetku prihodnjega leta pa bo vrata krajanom odprla večja, sodobna knjižnica.
Župan Tone Smolnikar ob
tem dodaja, da bodo s končanjem del ter odprtjem enote knjižnice zaključena vsa obnovitvena dela v tem objektu, v katerem ima kraj svojo kulturno dvorano, dom krajanov, prostore Gasilskega društva Šmarca, vrtec in knjižnico. »Krajani in obiskovalci pa bodo lahko ponosni tudi na novo urejeno okolico«, še dodaja župan Smolnikar.
SAŠA MEJAČ
obrtnike, podjetnike, študente in občane na
predstavitev podjetniškega inkubatorja
v četrtek, 12. novembra, ob 17. uri v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik -podporno okolje za podjetništvo, Tomšičeva 11.
Program: predstavitev zasebnega zavoda Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije - Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru (MPI), predstavitev možnosti sodelovanja MPI z Občino Kamnik, predstavitev Evropske projektne pisarne MPI, predstavitev javnega poziva »Borza idej v občini Kamnik 2009« in osnovne smernice izpolnjevanja prijavne dokumentacije.
Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije -Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru
4	5. november 2009
ENERGETIKA - EKOLOGIJA
Kamniški OBČAN
O načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva
Občinski svet je na svoji seji dne 30. septembra k točki »Informacija o načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva«, v kateri so bile predstavljeni tudi možni predlogi novih lokacij za gradnjo vrtcev, soglasno sprejel pet sklepov, z manjšimi popravki, ki jih je pripravila in predlagala Svetniška skupina LDS Kamnik. Od petih sklepov naj ob-
branja proračuna oz. najkasneje do konca januarja 2010. Občinska uprava je odgovorila, da so sredstva za vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za vrtec v Šmarci in prizidek k OŠ Marija Vera zagotovljena v rebalansu proračuna 2009. Glede prizidka k OŠ 27. julij, v katerem se načrtuje vrtec, pa so sredstva zagotovljena v
činska uprava tri realizira do naslednje seje občinskega sveta, ki bo 11. novembra, saj so vezani na sprejemanje rebalansa proračuna 2009 in proračuna za leto 2010.
Izdela naj se vsa potrebna dokumentacija za nove vrtce
V prvem sklepu je občinski svet zadolžil Občino, da v predvidenem rebalansu proračuna za leto 2009, ki bo na seji občinskega sveta zagotovi sredstva za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za lokaciji pri OŠ 27. julij in OŠ Marije Vera, ki morata biti narejeni do drugega
proračunu 2010, saj je Občina pri tem projektu vezana na soglasje ZVKD in vodovarstveno soglasje, zato pridobitev gradbenega dovoljenja na tej lokaciji ni možna v letošnjem letu.
Vrednost investicij, rok odprtja vrtcev ter možnosti zadolževanja
Drugi sklep je Občini nalagal, da pripravi vrednost investicij za vse štiri aktualne lokacije ter terminski plan izgradnje oz. začetka delovanja vrtcev (OŠ Marije Vera, OŠ 27. julij, Šmarca in B5 Perovo) ter možnosti zapiranja le teh (kratkoročni/dolgoročni kredit, najem, odlog plačila, proračunska sredstva, državni
razpisi, drugi viri) ter o tem seznani vodje svetniških skupin pred prvim branjem proračuna za leto 2010.
V upravi so odgovorili, da za vrtce Šmarca postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja intenzivno poteka, v proračunu 2010 so predlagana sredstva za opremo in najem prostorov za 6-oddelčni vrtec od aprila 2010 dalje, ko naj bi vrtec začel delovati. Enako velja za vrtec pri OŠ Marija Vera, ki naj bi začel delovati 1. 9- 2010, v kolikor bo do odločitve na občinskem svetu prišlo, saj bo dokumentacija pripravljena do konca leta, s strani izvajalcev nizkoenergetskih objektov pa so pridobili oceno investicije, ki znaša približno 1 milijon evrov za 5-oddelčni vrtec z vso opremo. Občinska uprava je na različne banke poslala povpraševanje za izračun obveznosti v primeru 5-letnega oz. 10-letnega najema kredita, saj je dolžna upoštevati Pravilnik o postopkih zadolževanja občin.
Poleg tega pa se Občina pogovarja tudi s potencialnim zasebnim investitorjem, ki je v občini pripravljen zgraditi do 10-oddelčni vrtec ter pridobiti koncesijo. Svetniki občinskega sveta bodo to tematiko obravnavali na eni od prihodnjih sej, Občina Kamnik pa bo objavila javni razpis za podelitev koncesije. Tudi v tem primeru je začetek delovanja vrtca predviden za jesen 2010.
Sofinanciranje cene varstva pri varuhih predšolskih otrok
V tretjem sklepu se je Občino zadolžilo, da se pripravi sklep o sofinanciranju cene varstva za kamniške otroke vsem izvajalcem dnevnega varstva otrok, ki so prijavljeni oz. vpisani v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport kot varuhi predšolskih otrok.
Na ta sklep je podala občinska uprava negativno mnenje, saj menijo, da v zakonu o vrtcih ni nobenih določb o financiranje varuhov predšolskih otrok, zlasti ni govora o upravičenosti do financiranja iz javnih sredstev, kot je to v primeru javnih in zasebnih vrtcev. Poleg tega pa iz 10. člena zakona o vrtcih izhaja, da je občina predvsem dolžna zagotavljati vključevanje otrok v programe javne službe, kar pomeni
skrb za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpis koncesije. V obrazložitvi, zakaj se ne strinjajo s sofinanciranjem cene varstva pri varuhih, strokovna služba Občine zapisala, da so varuhi predšolskih otrok po zakonu o vrtcih opredeljeni kot fizične osebe in vpisani v register ministrstva, ki lahko opravljajo dejavnost varstva predšolskih otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa in se pod določenimi pogoji, ki do 1. 1. 2013 med drugim vključujejo končano najmanj srednjo poklicno šolo ali srednje strokovno izobraževanje (ne glede na smer !!) ter uporabno dovoljenje za objekt, kjer se nahaja prostor izvajanja dejavnosti v skladu s predpisi o graditvi objektov, vpišejo v register pri ministrstvu za šolstvo in šport. Varuh na svojem domu lahko varuje največ 6 otrok. Ministrstvo v zvezi s tem, da se varuhom predšolskih otrok dopušča nižji izobrazbeni standard do leta 2013, navaja, da je ta ukrep sprejet z namenom, da se čim širšemu krogu oseb, ki so do sedaj varstvo otrok opravljale »na črno«, omogoči registracijo njihove dejavnost.
Subvencije za otroke, ki niso vključeni v vrtec
Poleg tega se je v tretjem sklepu zadolžilo Občino, da naj se pripravi izračune, kaj bi pomenilo, če bi vsak zavrnjeni otrok do 3- leta starosti dobil mesečno sredstva v višini 20% ali 30% ekonomske cene vrtca 1. starostne skupine.
Izračune za dotacije zavrnjenim otrokom je občinska uprava pripravila, a dodala, da je smiselno pri tem navesti zadržek glede neenake obravnave, do katere bi prišlo v primeru financiranja 20% ali 30% cene prve starostne skupine vsem staršem zavrnjenih otrok, se pravi ne glede na socialni status, saj pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih sicer jasno določa kriterije za razvrstitev staršev v plačilne razrede glede na dohodke in premoženje. Poleg tega občina ne bi imela nobenega nadzora nad kvaliteto izvajanja programa varstva za otroke, za katere bi sicer namenila sredstva iz proračuna. Na Občini menijo, da bi bilo smiselno povečati prispevek za otroka, ki ni vključen v
organizirano predšolsko vzgojo in varstvo, ki ga starši že prejemajo pri otroškemu dodatku, pa je njegova višina trenutno zanemarljivo nizka. Ta zadeva pa je v domeni države oz! Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
V nadaljevanju je občinska uprava pripravila izračun in za osnovo
vzela številko 130 odklonjenih otrok, ki je s 1. septembrom izpolnjevalo pogoje, in dodajala mesečno število otrok, ki izpolnjujejo starostni pogoj; na osnovi teh številk so izračunali po posameznih mesecih 20% oz. 30% sofinanciranje ekonomske cene vrtca za 1. starostno skupino.
Izpolnjevanje starostnega pogoja po mesecih - iz čakalne liste za otroke letnik 2008 in 2009, ki do 1. 9. 2009 niso izpolnjevali starostnega pogoja
Mesec izpolnjevanja pogoja	Število otrok	Skupaj	x 103,10 (20%)	x 154,65 (30%)
sep. 09	18	148	15.258,80	22.888,20
okt. 09	26	174	17.939,40	26.909,10
nov. 09	20	194	20.001,40	30.002,10
dec 09	11	205	21.135,50	31.703,25
jan. 10	12	217	22.372,70	33.559,05
Skupaj		do avg. 2010	156.608,90	234.913,35
		skupaj 2009	53.199,60	79.799,40
		skupaj 2010	200.117,10	300.175,65
Iz KIK-a odpeljali del nevarnih snovi
Ministrstvo za obrambo je v torek iz skladišč Kemijske industrije Kamnik odpeljalo pet ton eksplozivnih kemičnih sredstev, ki bi jih moralo podjetje uničiti že leta 2002. Odpeljali so jih na uničenje v tujino, v sporočilu za javnost pa so zapisali, da bodo od Skupine KIK zahtevali povrnitev stroškov za odvoz in uničenje, ki znašajo 135 tisoč evrov.
Civilna iniciativa Kamnik in vodstvo podjetja KIK, so nekaj dni za tem pripravili novinarsko konferenco, kjer smo izvedeli, da se v skladiščih družbe nahaja še do petkrat toliko eksplozivnih sredstev, ki čakajo na uničenje. Kot je povedal direktor družbe Aleš Erbežnik, je bil junija letos narejen popis vseh teh sredstev, ki segajo celo v leto 1960. Hranili naj bi jih na varnih razdaljah, prav tako, naj bi se z leti njihova nevarnost zmanjš-
nevarnosti zTKonebi Robin Majnik in Aleš Erbežnik predstavljala. Povedal je, da
bi jih lahko strokovno uničili v KIK-u, a da država za to še ni pokazala prave volje. Po prvih ocenah, naj bi njihovo uničenje stalo pol milijona evrov.
Za čim hitrejše uničenje in celotno rešitev degradiranega območja si prizadeva tudi Civilna iniciativa za čisti Kamnik. Kot je povedal njen pobudnik Robin Majnik, bodo predlagali, da se v okviru lokalne skupnosti ustanovi komisija, ki bo spremljala vse aktivnosti od sprejema požarnih redov in postopkov za ukrepanje v primeru nesreče.
JASNA PALADIN
NOV NAČIN ZBIRANJA ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK
S-PUBUCUS
I/ŠMMŠZtnthMIMJildtldrAViM
Spoštovani občani Kamnika!
Z veseljem ugotavljamo, da se vas vedno več zaveda, kako pomembno je, da z odpadki ravnamo pravilno in odgovorno. Vsako leto na zbiralnicah ločenih frakcij (»ekoloških otokih«) odložite vedno več odpadkov, kar je razvidno iz priloženega grafa. Tudi količine zbranih biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, kosovnih in nevarnih odpadkov ter drugih ločenih frakcij odpadkov, kijih sprejemamo v zbirnem centru, iz leta v leto naraščajo.
Količine ločeno zbranih frakcij na ekološldh otokih v občini Kamnk
B papir in karton □ steklo
■ plastenke in pločevinke
2005
2006
2007
Ker želimo količine ločenih frakcij odpadkov, ki so primerni za predelavo ter ponovno uporabo, še povečati ter posledično zmanjšati količine odpadkov, ki so namenjeni odlaganju na odlagališču, smo obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadkov nadgradili.
S 1. novembrom 2009 smo tako pri objektih individualne gradnje na območju občine Kamnik uvedli pomembno novost - ločeno zbiranje odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat«. To pomeni, da boste gospodinjstva poleg dosedanjega oddajanja odpadne embalaže na zbiralnicah ločenih frakcij odpadkov (»ekoloških otokih«) oddajala odpadno embalažo tudi na svojem odjemnem mestu (ob črni posodi za ostanek komunalnih odpadkov). V ta namen smo vam pretekli teden v poštni pošiljki poslali rumene vreče za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Število vreč za posamezno gospodinjstvo je določeno glede na število prijavljenih oseb v gospodinjstvu in zadostuje za obdobje pol leta. V primeru, da vam vreč v tem obdobju vseeno zmanjka, jih bo mogoče za simbolično ceno kupiti na sedežu Operativnega centra Kamnik, v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (»jama Suhadole«).
V rumeno vrečo sodijo:
>- odpadna plastična embalaža
-	plastenke pijač in živil,
-	plastenke čistil in pralnih sredstev,
-	plastični kozarci in lončki,
-	plastične vrečke,
-	plastična folija,
3» odpadna kovinska embalaža
-	pločevinke živil in pijač,
-	konzerve,
-	kovinska folija,
>- odpadna embalaža iz sestavljenih materialov
-	tetrapak,
3» odpadna papirna In kartonska embalaža
-	manjše škatle od živil, čevljev.
V	rumeno vrečo ne sodiio:
-	papir,
-	kartonska embalaža večjega formata,
-	steklena embalaža,
-	plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motorna olja, barve, laki...),
-	kovinske doze pršil (spray),
-	katerakoli embalaža z vsebino,
-	kosovni plastični predmeti (polomljeni plastični stoli, otroške igrače...).
Odpadno embalažo je pred oddajo v rumeno vrečo potrebno izprazniti in stisniti, da zmanjšamo njeno prostornino!
Skladno z uvedbo novega sistema prehajamo tudi na nove frekvence odvozov odpadkov, ki so od novembra 2009 naslednje,-
-	črno posodo za ostanek komunalnih odpadkov bomo praznili 1-krat na 14 dni,
-	rumene vreče za odpadno embalažo bomo odvažali 1-krat na 14 dni.
Odvoz rjavih posod za biološke odpadke pri gospodinjstvih, ki so vključena v sistem zbiranja in odvoza bioloških odpadkov, ostane nespremenjen.
Odvoz odpadkov bo potekal ob enakih terminih kot doslej, le da se bo odvoz črnih posod in rumenih vreč izmenjeval - en teden bomo praznili črne posode, naslednji teden pa prevzemali rumene vreče. Z odvozom rumenih vreč bomo pričeli v tednu med 9. In 13. novembrom 2009 in nato vsakih 14 dni. Rumeno vrečo pripravite na vaše odjemno mesto (na mesto, kamor sicer pripravite črno posodo za ostanek komunalnih odpadkov)
na dan odvoza do 6. ure zjutraj.
Zbiranje odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« bo na območju blokovskih naselij uveden najkasneje do 1. januarja 2010. Stanovalci blokov boste o slednjem ustrezno in pravočasno obveščeni.
V	črno posodo za ostanek komunalnih odpadkov se torej odlagajo samo še tisti odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati in so primerni le za odlaganje na odlagališču.
V	črno posodo za ostanek komunalnih odpadkov sodijo:
-	kosti, lasje, dlaka,
-	iztrebki malih živali,
-	plenice, higienski vložki, higienski papir,
-	pometnine,
-	povoščen in plastificiran papir,
-	zamaščene folije,
-	celofan,
-	tapete,
-	manjše količine stiropora,
-	ohlajen pepel,
-	šiviljski odpadki,
-	guma, pluta,
-	cigaretni ogorki,
-	ogledala,
-	porcelan, keramika.
Glavni cilj novega načina zbiranja komunalnih odpadkov je zmanjšanje količin odloženih odpadkov na odlagališčih. Vse občane Kamnika zato vljudno prpsimo za aktivno sodelovanje in dosledno upoštevanje navodil glede ločevanja odpadkov, saj lahko le pravilno ločene odpadke predamo v nadaljnjo obdelavo in ponovno uporabo.
Dodatne Informacije o zbiranju in ločevanju odpadkov lahko najdete na naši spletni strani www.publlcus.si ali pa pokličete na telefon 01/723 82 42 ali 01/56117 10.

Matična knjižnica Kamnik
SREČANJA
Matična knjižnica Kamnik prireja novo dejavnost, s katero lahko obogatimo dolge novembrske večere: prijetne pogovore o tistih knjigah, ki jih ne smemo spregledati, ker so dobre in berljive. Pogovore smo poimenovali Srečanja. Srečujemo se z dobrimo predlogi za branje in z znanci, ki radi berejo in družijo. Srečanja pripravljajo: Irena Kotnik, slovenistka, zaposlena kot učiteljica slovenskega jezika; Ivanka Učakar, slovenistka in dolgoletna knjižničarka na OŠ Frana Albrehta; Tadeja Rode Teran, komparativistka in urednica. Srečanja bodo v Kamniku v različnih prostorih, v šoli v Motniku in v knjižnici Komenda. Pogovore smo premaknili v druge kamniške prostore, ker si želimo, da se veselje do branja širi izven štirih sten knjižnice.
Za koga?
Za koga so Srečanja? »Za vse, predvsem pa nam pomaga pri izbiri dobrih knjig za branje! Srečanja so odprta za vsakogar, niso namenjena le intelektualcem, tudi niso zaprt krožek in knjig, o katerih se pogovarjamo, ni treba vnaprej prebrati,« pravi Tadeja Rode Teran. Ivanka Učakar dodaja, da gre pri izboru obravnavanih knjig za tematski izbor, pri pogovoru pa za to, da drugim posredujemo svoje izkušnje in razumevanje prebranega. Knjige, ki jih izbiramo za Srečanja, so različne. »Izbrani naslovi segajo od trivialne do klasične literature, od klasične do popularne, ki se v zadnjem času najbolj bere. Vedno pa so teme družbeno aktualne ali pa se nanašajo na medosebne odnose,« pravi Irena Kotnik.
In namen? »Da drug drugemu priporočamo dobro branje in da lahko primerjamo svoje življenje z drugimi,« pravi Ivanka Učakar. Tadeja pričakuje, da bomo š Srečanji lahko spodbujali branje, Irena pa meni, da so Srečanja zanimiva prav zato, ker se srečujemo z različnimi pogledi na življenje in da nas to bogati.
Novembrsko branje
V tem mesecu obujamo spomin na mrtve, zato se bomo srečali s knjigami, ki se teme smrti, naše minljivosti in volje do življenja lotevajo na različne, tudi smešne načine. Kamniško Srečanje bo v četrtek, S. novembra, ob 19. uri, v Malograjskem dvoru. Z Ireno Kotnik bomo brali knjigo Očarljivi skupinski samomor. Arto Paasilinna je priljubljen finski pisatelj, ki humorno prikazuje naše življenje, v katerem je »smrt najpomembnejša stvar, pa še ta ne tako zelo.« Knjigi se bomo nasmejali, našli pa bomo lahko tudi pogum za vztrajanje. V torek, 17.11., ob 17. uri, bo v šoli v Motniku Irena Kotnik prebirala Kersnikove Kmetske slike. Zgodbe iz prvinskega kmečkega življenja bomo lahko primerjali s sodobnim časom. V četrtek, 19.11., ob 19. uri, bo v Malograjskem dvoru Ivanka Učakar Predstavila ganljivo zgodbo Oskar in gospa v rožnatem: o neozdravljivo bolnem dečku, ki ga obiskuje gospa v rožnatem, prostovoljka. Le ona se zmore z njim pogovorjati o bližajoči se smrti. Kako se na smrt lahko pripravi deček z levkemijo? In kako profesor, obkrožen s študenti? To bomo izvedeli, ker nam bo Ivanka predstavila knjige, ki se tako ali drugače dotikajo naše minljivosti. V četrtek, 26.11., se bomo ob 19. uri v knjižnici Komenda s Tadejo Rode Teran spet podali na knjižno pot skupine potencialnih samomorilcev, kakor jo humorno prikazuje knjiga Arta Paasilinna Očarljivi skupinski samomor. Na Srečanjih bomo popili skodelico čaja, klepetali, dobili bomo priporočilni seznam dobrih knjig, ki se nanašajo na novembrsko temo, in bon za brezplačni vpis v knjižnico.
Decembrska srečanja imajo dva naslova: Čuden prečudež in Preproste ljubezni. Prvi naslov se nanaša na knjigo, ki bo kmalu izšla in ki bo pomemben prispevek k obujanju kamniškega ljudskega izročila. Drugi naslov se nanaša na zbirko Frana Miličinskega Ježka. Posvetili se bomo pesmim, malo nostal-SKnim, malo norčljivim in malo cello resnim. Pridružite se nam!
BREDA PODBREŽNIK
Diplomski koncert Uroša Gorenca
Vremšakovo dvorano Glasbene šole Kamnik je z večernim prvookto-brskim nastopom in hkrati svojim diplomskim koncertom ob klavirski spremljavi Dijane Čižmok navdušil klarinetist Uroš Gorenc. Sklepno dejanje učitelja klarineta na kamniški glasbeni šoli in člana Mestne godbe Kamnik na Akademiji za glasbo je z velikimi aplavzi in z množico čestitk nagradila večglava publika glasbenih pedagogov, Uroševih učencev, staršev, prijateljev, kolegov.
Klarinetist Uroš Gorenc je z diplomskim koncertom zaključil študij klarineta za glasbo v Ljubljani Pri prof. Jožetu Kotarju. Njegova glasbena pot seje začela v nižji glasbeni šoli v Kamniku, ko se je pod vodstvom prof. Rada Rijavca že ude-leževal državnih tekmovanj. Od leta '993 je član Mestne godbe Kamnik. p?uk klarineta na srednji glasbeni gimnaziji v Ljubljani je zaključil pri Prof. Dušanu Sodji. V tem času je b|l član večjih in manjših glasbenih ?asedb (simfoničnega orkestra Dom-*ale - Kamnik, kvarteta klarinetov...).
Kot solist in član komornih skupin je 'gral na tekmovanjih, gostovanjih in jemanjih po raznih krajih po Slovenji: v Ljubljani, Kranju, Mengšu, Kamniku. Imej je tudi nekaj samostojnih ocitalov. Bil je član orkestra Slovenske vojske, tria MUMsic, sodeloval z Orkestrom slovenske policije in je član Slovenskega orkestra klarinetov, -‘voje znanje je izpopolnjeval tudi v Zagrebu pri prof. Milku Pravdiču, in seminarjih (prof. Phillipe Cuper iz Francije, prof. Robert Spring iz ZDA, Prof. Stefan Harg iz Švedske).
Pogosto tekmuje na državnih in mednarodnih tekmovanjih klarinetistov in sicer: Citta di Carlino - Italija - II. Nagrada, Krško - Slovenija - II. ^agrada,_ Novi Sad - Srbija - III. Nagrada. Trenutno poučuje klarinet na glasbeni šoli v Kamniku, kjer je vodil tudi mladinski pihalni orkester. Nje-povi učenci redno tekmujejo na državnih in mednarodnih tekmovanjih ln posegajo po najvišjih priznanjih in nagradah.
KATJA TROTOŠEK
sevemu koncertu so prisluhnili tudi njegovi domači.
Bogdan Potnik razstavlja v DSO Kamnik
Slikar se je kar trikrat zaljubil v Kamnik
V Domu starejših občanov v Kamniku si v teh dneh lahko ogledate razstavo slik Bogdana Potnika, kamniškega slikarja, ki ga lahko pogosto srečate med njegovimi vsakodnevnimi opravki, ki jih ponavadi združi s kolesarjenjem.
Bogdan Potnik se je rodil leta 1927 v Zabukovici pri Grižah. Med vojno je bil z družino izseljen v Srbijo, po vojni pa se je vrnil v rodno vas. Želja za znanjem ga je odpeljala v Ljubljano. Z eno od šolskih ekskurzij je obiskal tovarno Titan, sam pa si je na hitro ogledal tudi Kamnik in se vanj kar trikrat zaljubil. Staro mesto z Malim gradom, legenda o zakleti Veroniki, ki čuva zaklade, in pozneje še Veronika, ki je igrala v Celjskih grofih (in postala njegova žena), so »krivi«, da je Kamnik poleg Krope zanj postal najlepši kraj. Našel si je službo v Titanu, se dokončno ustalil v Kamniku in si tu ustvaril družino.
Kot je dejal sam, je začel z likovnim ustvarjanjem s trenutkom, ko je prvič v roke prijel svinčnik. Vedno si je želel postati slikar. Risanju, slikanju, kiparstvu in
rezbarstvu je posvečal prosti čas in se kmalu uveljavil kot umetnik samouk. Je tudi član društva likovnikov v Ljubljani. Sam ali z drugimi umetniki je sodeloval na številnih slikarskih kolonijah, razstavah doma in v tujini in za svoje delo prejel številne domače in mednarodne nagrade, v letu 2005 pa je prejel tudi Zlato priznanje Občine Kamnik. Z umetnostjo, sedaj tudi digitalno, se ukvarja še danes.
Zadnjo uradno razstavo je ob svoji 80-letnici postavil v Domžalah, od takrat pa svoja likovna dela pokaže na povabilo prijateljev. Tudi zdajšnja razstava v Domu starejših občanov Kamnik je nastala kot plod dolgoletnega poznanstva, prijateljstva in sodelovanja z gospo Milenko Kopše iz DSO. Bogdan Potnik s svojimi deli v različnih tehnikah prikazuje skrite in malo manj skrite kotičke Slovenije, zanimive portrete znanih in neznanih ljudi iz vsakdanjega življenja. Vesel je, da je naredil slikarski zapis vsebine nekega kraja, hiše, človeka, ki živi v njej, in tako ohranil zgodovino nekdanjega življenja.
Rudolfi pripravljajo Danti-dan
15 ustvarjalnih let, 15. gledališka predstava Rudolfov, 30 let ekonomskega izobraževanja in 60 let Gimnazije Kamnik praznujemo v šolskem letu 2009/10 na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik. V počastitev vseh teh »jubilejev« gledališka skupina Rudolfi na oder kamniškega kulturnega doma v petek, 13. novembra, postavlja delo avtorice Gine Moxley z naslovom Danti-dan.
Gina Moxley mladostnike postavi v irsko podeželsko okolje sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zaprto klerikalno in konzervativno ozračje ne gre enačiti s slovenskim prostorom, zato Rudolfi uprizarjajo lastno priredbo, ki vplivu okolja ne pripisuje tako velike vloge. Izpostavljajo mladostnikovo odtujenost, tesnobno intimnost in izkazovanje moči.
Gre za pasivno postopanje in brezciljno druženje, odkrivanje telesnosti, ker se to v mladosti počne. Odsotnost zaljubljenosti, prijateljstva, pripadnosti.
Odraslih ni oz. so drugje. Je Danti-dan, ki ni pri sebi, ki ne razume grdih stvari, zato jih lahko počne. Mladost pade mimo in pušča neželeno življenje na poti, in nedolžno smrt ža popotnico v odraslo življenje.
Glasba v spomin na prof. Sama Vremška
7. oktobra so se prvič v letošnjem šolskem lem v Vremškovi dvorani Glasbene šole Kamnik s svojimi nastopi predstavili učenci. Ravnateljica Darka Skalar je ob tej priložnosti v spomin priklicala tudi ime prof. Sama Vremška, pevca, komponista zborovodjo, dirigenta, pedagoga in častnega občana Občine Kamnik, njegova bogata življenjska pot se je ustavila na dan glasbenega nastopa pred petimi leti.
NOVEMBER 2009
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sobota, 7. november 10h - Sobotna otroška matineja Lutkovno gledališče Fru-fru Ela Peroci: MUCA COPATARICA lutkovna predstava
ponedeljek, 16. november 20h - MESTNI KINO DOMŽALE OGNJEMET (Hana-bi)
režija: Takeshi Kitano, japonska kriminalna drama sreda, 18. november 20h
JAVIER RODRIGUEZ 6 CHENSAMBLE ARGENTINO
posebni gost koncerta: Juan Vasle (basbariton) glasbe Argentine in Južne Amerike
četrtek, 19. november 20h - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji: JAKA KOPAČ GROUP (Slovenija / Finska / Portugalska / Srbija)
Jaka Kopač (saksofon), Sami Linna (kitara), Andre Carvalho (bass), Vladimir Kostadinovič (bobni), VSTOP PROST
sobota, 21. november 10h - Sobotna otroška matineja Mini teater, Ljubljana
Po angleški ljudski pravljici: TRIJE PRAŠIČKI lutkovna predstava
sobota, 21. november 20h - MESTNI KINO DOMŽALE
SLOVENKA (2009)
režija: Damjan Kozole, drama
23., 24., 25. in 26. november 20h SNG Drama, Ljubljana Thomas Bernhard: MOČ NAVADE drama, režija: Janusz Kiča
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, 722 50 50 www.kd-domzale.si
A
,0
Bogdan Potnik v Domu starejših občanov Kamnik še do 14. novembra razstavlja slike različnih motivov, med katerimi so tudi motivi rojstnega kraja.
Zanimivo slikarsko razstavo Bogdana Potnika z naslovom »Tvoja roka moj oteč zemlje mi lepote odpirala« (Oton Župančič) si v DSO Kamnik lahko ogledate do 14. novembra in če boste imeli srečo, boste ob tem srečali še avtorja dragocenih del, ki bo ob vsaki sliki z veseljem povedal
tudi njeno zgodbo.
Misel zaključujem z verzom Anke Krčmar iz otvoritve razstave, ki je gospodu Bogdanu potniku zelo ljub in kot pravi sam tudi velja: »A moji spomini na mladost so samosvoji, vse bolj v napoto, kot srečo so mi«.
NINA KLISARIČ
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK http://www.kam.sik.si
Četrtek, 5. 11.. ob 19. uri. Kamnik. Maloaraiski dvor: Srečanja, pogovori o knjigah : OČARLJIVI SKUPINSKI SAMOMOR.
Podali se bomo na knjižno pot skupine potencialnih samomorilcev, katero na humoren način prikazuje knjiga Arta Pasasilinna Očarljivi skupinski samomor. Le kako se zaključi takšno potovanje? vodi: Irena Kotnik
Petek. 6. 11„ ob 18. uri, dvorana Matične knjižnice Kamnik Predstavitev knjige Pripovedka iz Karnija ali Ni ga čez dober nasvet, ki jo je napisala dr. Verena Perko. Avtor ilustacij je Rudi Skočir. Pogovor z avtorico bo vodila Ivanka Učakar.
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Kje: Matična knjižnica Kamnik Kdaj: sreda, 11. november, ob 19.30 Kdo: Jurij Bizjak
Kaj: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Torek. 17. 11 „ ob 17. uri. OŠ Motnik:
Srečanja, pogovori o knjigah: KMETSKE SLIKE. Zgodbe iz prvinskega kmečkega življenja bomo lahko primerjali s sodobnim časom.
Vodi: Irena Kotnik
Sreda. 18. 11.. ob 19. uri. Matična knjižnica Kamnik 60-LET OTROŠTVA IN BRANJA Z ROKO V ROKI Slavnostna prireditev ob 60-letnici Matične knjižnice Kamnik Slavnostna govornika: župan Tone Smolnikar, Marjan Gujtman, Ministrstvo za kulturo. Program: MD KID.
Sledi odprtje razstave otroških in knjižnih podob iz preteklih 60 let.
Četrtek. 19. 11- ob 19. uri, hotel Maloaraiski dvor:
Srečanja, pogovori o knjigah: OSKAR IN GOSPA V ROŽNATEM.
Zgodba o neozdravljivo bolnem dečku., ki ga obiskuje gospa v rožnatem, prostovoljka. Le ona se zmore z njim pogovarjati o bližajoči se smrti. Kako se na smrt lahko pripravi deček z levkemijo? In kako profesor, obkrožen s študenti?
Vodi: Ivanka Učakar
DOM KULTURE KAMNIK
www. domkulture. ora
petek. 13. 11.. ob 19. uri Gledališka skupina Rudolfi DANTI DAN
premiera Za izven Prost vstop
Sobota. 14. 11.. ob 19.30 ŠTEFKA IN POLDKA Senior komedija
Za izven
Vstopnina: 10 € (študenti, upokojenci 8 €, abonenti Doma kulture Kamnik 5 €)
četrtek. 19. 11.. ob 18. uri Irena Rajh Kunaver
KRTEK ZLATKO ALI KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA
Predstava za otroke Za abonma KanVnček in izven Vstopnina: 5 €
MePZ CANTEMUS Tel. +386 41 754 909
Sobota. 14.11„ ob 19.30. Galerija Veronika »ZAPOJMO, ZAPLEŠIMO«
Zborovodkinja Andreja MARTINJAK
Konkretni ukrepi za varnost pešcev, predvsem najmlajših, v 2009 in načrti za 2010
V letu 2007 smo se v koaliciji dogovorili, da bo v naslednjih proračunih večji poudarek namenjen varnosti pešcev, še posebej potem, ki jih uporabljajo naši šolarji. Na podlagi dogovora so občinske službe v sodelovanju s partnerji začele pripravljati projekte. V prvih dveh letih se na terenu ni dogajalo veliko, zato se je v javnosti pojavil občutek, da se nič ne ukrepa. V vmesnem času pa se je Občini in politiki zgodil še pozitivni pritisk javnosti, ki je po mojem mnenju pripomogel k še hitrejšemu in bolj učinkovitemu ukrepanju. Kombinacija vsega je dala končne rezultate -več varnosti za pešce, predvsem za naše šolarje.
Letos je Občina sama ali v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, organi osnovnih šol in Svetom za preventivo in vzgojo do konca namestila opozorilne table, ki opozarjajo voznike na potek šolskih poti, začela z namestitvijo opozorilnih radarskih tabel, prenovila nekatere nadstrešnice na avtobusnih postajališčih, nadaljevala s postavitvijo hitrostnih ovir, uredila semaforizirano križišče v Šmartnem in križišče Kranjska-Ljubljanska, sodelovala pri izobraževanju osnovnošolcev in njihovih staršev, organizirala preventivne akcije ob začetku šolskega leta, zagotovila prehode za pešce med avtobusnimi postajališči z javno razsvetljavo ter s svetlobnimi
opozorilnimi znaki v Lokah, Srednji vas, Buču, Lazah in Stranjah, na Duplici je bil postavljen svetlobni opozorilni znak nad obstoječim prehodom za pešce, zgrajen je bil pločnik na Tunjiški cesti. Med vsemi ukrepi sem zagotovo katerega izpustil, a le zato, ker jih je bilo resnično veliko.
Zadnja investicija v tem letu pa je izgradnja pločnika v dolžini 285 metrov z javno razsvetljavo ob regionalni cesti v Sp. Stranjah. Poleg tega smo v letu 2009 naročili izdelavo različnih projektov za izgradnjo pločnikov in avtobusnih postajališč, od katerih se bodo nekateri uresničili že v letu 2010.
Župan v proračunu za leto 2010 predlaga: izgradnjo pločnika, otoka za umirjanje prometa in ureditev dveh avtobusnih postajališč s prehodom za pešce na cesti Kamnik - Podgorje, izgradnjo pločnika na poti 27. julija in prenovo dveh brvi čez Kamniško Bistrico, začetek rekonstrukcije dveh avtobusnih postajališč in pločnika v naselju Špitalič, začetek rekonstrukcije vozišča in pločnika v naselju Zagorica nad Kamnikom, dokončanje pločnika na Perovem, postavitev hitrostnih ovir, postavitev opozorilnih radarskih tabel, obnovo dotrajanih nadstrešnic na avtobusnih postajališčih in namestitev novih, osvetlitev avtobusnih postajališč, postavitev količkov za preprečevanje parkiranja na pločnikih...
V okviru podpisanega sporazuma o sofinanciranju ukrepov na regionalni cesti proti Kamniški
Bistrici med županom in predstavniki države, je občina za leto 2010 zagotovila svoj del sredstev za umirjanje prometa na državni cesti pred naseljem Sp. Stranje z ureditvijo prehoda za pešce, nadaljevanje izgradnje pločnika v Sp. Stranjah in izdelavo projektov izgradnje brvi čez Kamniško Bistrico v Stranjah.
Projekti »Varne poti« so danes vidni tudi na terenu in v letu 2010 se pričakuje nadaljevanje del, katerih vrednost je okrog milijon evrov, s čimer bo vrednost investicij v tem mandatu dosegla dobra 2 milijona evrov.
Poleg teh ukrepov pa v sodelovanju s šolami organiziramo in financiramo prevoze šolarjev iz oddaljenih krajev v šole, predvsem na območju Tuhinjske doline ter financiramo varstvo vozačev. Letos prvič je omogočen prevoz šolarjev iz Volčjega Potoka, ki obiskujejo šolo v sosednji občini. Za vse navedeno Občina namenja sredstva v višini 550.000 evrov.
Župan s svojo ekipo, občinskim svetom, krajevnimi skupnostmi, šolami, SPVO-jem in civilno družbo nadaljuje z ukrepi za povečevanje varnosti pešcev, predvsem naših najmlajših, kar je želja in cilj nas vseh. Dolžnost vseh voznikov pa je, da so strpni in pazljivi na cesti, saj, ko pride do tragedije, obžalovanja ne pomagajo veliko.
BRANE GOLUBOVIČ, podžupan občine Kamnik
PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA
O VRTCU MALO DRUGAČE
Javni predlog skupini za pripravo programa razvoja planote Velike, Male in Gojške planine ter doline Kamniške Bistrice
Že nekaj mesecev se na vsakem koraku med vozički in otroškim rajanjem sliši o problematiki vrtcev v Kamniku. Sprejetih skorajda ni slišati. Seveda, ko pa jih preglasijo razočarane mame, ki ne vedo, kako naprej.
Sama sem mamica otroka s posebnimi potrebami. Hči bo jeseni dopolnila štiri leta in kar ne morem verjeti, da še vedno opazim toliko zgražanja in predvsem zavisti. Zakaj? Deklica ne more hoditi, niti govoriti.
Če bi jo želela vključiti v katero izmed enot kamniškega vrtca, bi bila deklica takoj sprejeta, saj ima zaradi svojega stanja prednost. Poleg tega bi se z njeno vključitvijo zmanjšal normativ sprejetih otrok v skupini. Na ta dejstva slišim same zgrožene komentarje. Kar prehitela bi nekoga, ki že dolgo čaka na seznamu in ga izrinila? Ja. Ne govorim o mojih domnevah, ampak o dejstvih, ki jih slišim, ko se sogovornice zagovorijo in čez sekundo ugotovijo, da bi se bile raje ugriznile v jezik. Bi se kdo tako pritoževal, če bi vam ponudila, da to isto deklico lahko prehitite v vrsti pri neštetih specialistih ali celo pri čakanju na operacijo? Verjetno ne.
Če bi jo želela vključiti v kamniški vrtec, bi deklici, samo njej, pripadala spremljevalka oziroma spremljevalec. Izbiro osebe za to delo imata v rokah vrtec in občina. Niti se nisem pozanimala, ali je tu možnost, da starši sodelujejo pri izbiri kandidata. Odvrnile so me neštete slabe izkušnje iz drugih krajev, ki jih vedno znova poslušam. Spremljevalke otroku s posebnimi potrebami so vse prevečkrat smatrane kot dodatna pomoč v skupini. Ni tako. Vsaj ne bi smelo biti tako. Starši ostalih otrok v skupini pa so tako veseli, da je pridna in vsem pomaga. Medtem, ko jo otrok, motorično, po možnosti tudi mentalno oviran, pogosto čaka nekje v kotu.
Tu so še starši drugih otrok v skupini. In vzgojiteljica ter pomočnica vzgojiteljice. S kamniškim vrtcem nimam izkušenj, sem pa slišala že komentar, da bi zaradi takega otroka v skupini vsi nazadovali in bili prikrajšani. Še hujše se mi je zdelo mišljenje nekaterih mamic, da bi se kdo kaj okužil in da bi bili vsi otroci kar naprej bolni. Vprašala sem se, ali mar ne živimo v dobi tehnologije, interneta, izobraženih mamic in očkov? Toliko vseh možnosti, da ko se človek sreča s primerom drugačnosti, bi lahko pokukal na internet ali v knjižnico ter si kaj prebral, če že ve, da pač ne ve veliko o določeni stvari. Ne, raje se kar nekaj reče. Saj je vseeno.
Deklica, o kateri je govora ima cerebralno paralizo (poškodba možganov). To ni bolezen, je stanje. Po vsem tem me je že davno minila misel, da bi mojo hčer vpisala v najbližji vrtec. Nimam moči, s svojo obzirnostjo in prevelikim občutkom za mnenja drugih pa najverjetneje takšnih in drugačnih pogledov ne bi prav dolgo prenašala.
Deklica je skoraj dve leti obiskovala razvojni oddelek vrtca v Ljubljani. Ker sem bila sama študentka, sem naredila kar nekaj kilometrov, saj so bila moja predavanja na urniku ob popoldnevih in večerih. S tem, da nisem imela veliko možnosti, komu hčerko sploh zaupati v varstvo, saj sta ob meni le moj oče in sestra, ki pa sta tudi vsak v svoji službi.
Skoraj dve leti je trajalo, da sem jo lahko prepisala bližje domu, v razvojni oddelek pri OŠ Roje v Domžalah. Bilo je težko. Najtežje je bilo vedno znova po telefonu slišati, da je ne morejo sprejeti samo zato, ker
je iz Kamnika. Kamniška občina namreč ne prispeva nobenih sredstev, ki nastajajo z nakupi opreme, prilagojenega kombija, adaptacijami ipd. Medtem, ko so občine Domžale, Trzin, Mengeš, Moravče in Lukovica vedno pripravljene pomagati tudi pri izrednih stroških, poleg stalnega finančnega vlaganja v redni program. Niti ne bi omenjala tega, če ne bi bilo v tej šoli in razvojnem oddelku vključenih tudi precej otrok iz Kamnika.
Sedaj je deklica preživela že štiri čudovite mesece v novem vrtcu. Sama si sploh nisem upala pomisliti, da je vrtec tudi za drugačne, posebne otroke lahko tako vesel in razburljiv. V Ljubljani tega ni bilo. Tam niti ven niso mogli vedno, saj so bile pr^a ovira neštete stopnice, druga pa parkirana vozila spodaj, da včasih niti voziček ni prišel mimo. Poleg tega jim težka ovi-ranost moje hčere ni predstavljala izziva, temveč pogosteje oviro. Sedaj deklica enkrat mesečno v okviru razvojnega oddelka jaha v kamniškem CIRIUSu, hodi na izlete, spoznava naravo in živali, ob vsem tem pa je dobila nove prijatelje in je deležna skrbne nege, ki je sama ne zmore.
Starši vrtčevskih otrok najbrž tudi poznate dejstvo, da je v poletnih mesecih otrok lahko vsaj en mesec doma in plačujete le 30% cene, ostalo krije občina. No, našim otrokom, ki so v varstvo vključeni v drugi občini, t.o ne pripada. Mar ni to vredno občutka manjvrednosti? Občutek ni prijeten in kar ne zbledi. Druge občine v večini smatrajo vse enakovredno in s tem so vsi otroci deležni enakih pomoči, ne glede na to, v kateri občini so vključeni v predšolsko ali šolsko vzgojo in izobraževanje.
Prav takšen občutek sem imela, ko sem na kamniško občino, na urad župana naslovila pismo s prošnjo za pomoč. Nič osebnega nisem prosila, le to, da bi lahko pomagali pri vključitvi v oddelek pri OŠ Roje. Po nekaj mesecih sem po posredovanju sorodnice dobila kratek in jedrnat odgovor, da ustanov v drugih občinah ne financirajo. Bilo bi mi logično in prav, če bi mi naša občina lahko ponudila primerljivo varstvo. A so le obljubili, da bo vrtec v Kamniku s sodelovanjem CIRIUSa v šolskem letu 2009/10 odprl razvojni oddelek. Brez zamere, a prepričana sem, da o tem vem samo jaz in pisec tistega pisma, čeprav na razvojni oddelek, bodisi v Domžalah ali Ljubljani, čaka že precej kamniških otrok s posebnimi potrebami.
Želeno mesto v idealnem vrtcu za hčef sedaj imam. Tega sem zelo vesela, saj je sijaj v hčerinih očeh svetlejši in nasmeh slajši. Občutek, da otroci s posebnimi potrebami v naši občini ne zaslužijo enakovrednega obravnavanja, pa ostaja. To vsakič znova potrjuje dogajanje v občini, ki je očitno usmerjeno samo v eno smer. Tako bo sedaj občina s proračunom financirala programe varstva, medtem, ko je prošnja za minimalni finančni vložek v program razvojnega oddelka spet ignoriran. Kako naj se ob takem vedenju počutimo starši otrok s posebnimi potrebami? Že tako so naši otroci v tem modernem svetu zaznamovani in za marsikaj prikrajšani.
Hkrati bi se iz srca zahvalila Lions klubu Kamnik, da so našli zgodbo moje deklice in velikodušno pomagali z donacijo posebnega vozička zanjo. Od tedaj se z deklico ponosno, pa tudi brezskrbno, potepava. Hvala!
PETRA VRAN KAR
Predlog, s katerim predstavljam svoj pogled na pripravo programa razvoja planote, je namenjen v pomoč skupini, ki je bila ustanovljena za pripravo programa razvoja planote. Prav tako želim s tem člankom vzpodbuditi ostale občane in predvsem deležnike na planoti, da se s predlogi aktivno vključijo v pripravo programa razvoja. Moj cilj je vzpodbuditi zainteresirano javnost (posameznike in skupine), da oblikujejo svoj pogled na razvoj planote, ga pripravijo v obliki predloga ter ga preložijo skupini v pisni obliki. Cim večje število kvalitetnih predlogov pri pripravi programa razvoja planote je zagotovilo, da bo ta dober.
Razvoj planote bi se moral oblikovati v treh vzporednih vsebinskih sklopih:
1.	Ekonomsko-gospodarski del
2.	Okoljevarstveni del
3.	Turistični del
V nadaljevanju predstavljam svoje predloge in ugotovitve o tem, kakšen je najboljši pristop, ki ga bo morala skupina izbrati glede načina dela, da bo svoje delo opravila kvalitetno in izdelala dober ter predvsem izvedljiv program.
Ocena dolgoročnih ciliev posameznih deležnikov no vsebinskih sklonih.
1.	Ekonomsko-gospodarski del
Občina Kamnik: Lastniški umik iz podjetja
Velika planina d.o.o..
Podietie Velika planina d.o.o.: Postati najbolj priljubljeno družinsko smučišče in poleti letovišče z gorsko zdravo klimo.
Lastniki počitniških koč: Z oddajanjem koč zagotoviti dolgoročni dodatni dohodek (to bi bil dolgoročen cilj v vsaki turistično razviti deželi). Manj razvojen cilj, ki ga dejansko imajo lastniki, pa je imeti vikend v neokrnjeni naravi in miru. Podobno je v Bohinju, vendar pa tam vpliva na razvoj predvsem TNP.
Pašne skupnosti: Glavni cilj naj bi bil paša živine. Izvedena cilja pa poleti proizvodnja in prodaja mlečnih izdelkov ter pozimi oddaja stanov (ta cilj je na VP že dosežen z društvom »Bajtar«),
Planinska društva: Čim večji obisk v planinskih domovih poleti in pozimi. Izveden cilj je zagotoviti odprte planinske domove skozi vse leto.
Obiskovalci in turisti: Cilj turistov je dobiti čim več za svoj denar, zato je pomembno katere turiste želimo privabiti na planoto (ciljna skupina, ki želi čudovito in čisto naravo bo izredno zadovoljna).
2.	Okoljevarstveni del
Občina Kamnik: Najpomembnejši cilj občine (vseh prebivalcev) JE IN MORA OSTATI dolgoročno zagotavljanje zdrave pitne vode, ki izvira izpod Kamniških planin. Je pa ta cilj delno v nasprotju z ostalimi cilji Občine na planoti, vendar bi moral prevladati.
Podietie Velika planina d.o.o.: Zaradi dejavnosti, ki jo izvaja, bi moralo dolgoročno zagovarjati varovanje narave.
Lastniki počitniških koč: Če želijo lastniki zasledovati katerikoli svoj cilj (sami uživati v naravi ali oddajati koče), morajo zagovarjati varovanje narave.
Pašne skupnosti: Več lepe zdrave gorske trave - veliko zdrave in dobre paše bolj zdrava živina in boljši mlečni izdelki.
Planinska društva: V osnovni dejavnosti in pravilih planincev je varovanje narave eden izmed glavnih ciljev.
Obiskovalci in turisti: Odgovorni turist ne uničuje narave in obiskuje neokrnjeno naravo.
3.Turistični del
Občina Kamnik: Glede na to, da občina želi, da bi bila glavna razvojna panoga na območju občine Kamnik TURIZEM, potem bi moral biti tudi cilj občine na planoti razvijati turizem. Glavno vprašanje: kakšen tip turizma je najboljši na planoti. Moj predlog je, da naj bo turizem na planoti nadgradnja neokrnjene narave. To pomeni: osnova je trenutno stanje (narava, zgodovinsko-kulturni objekti, etnologija ter smučišče in prenočišča ), ki ga lahko z odgovorom na vprašanje »Koga pa lahko na takšno planoto privabimo?«, samo še nadgradimo.
Podietie Velika planina d.o.o,: Dolgoročno poslovanje v okviru ekonomsko-gospodarskih ciljev.
Lastniki počitniških koč: Čeprav večina lastnikov nima interesa po dodatnem zaslužku z oddajanjem koče, bi imel tak cilj (nekateri last- j niki to možnost že izkoriščajo in imajo dodaten zaslužek) dolgoročno pozitiven učinek pri razvoju planote.
Pašne skupnosti: Omejen obisk turistov - čim večja prodaja izdelkov. Nasprotje - potrebna srednja pot. Bogato zgodovino običajev, ki so edinstveni na planini, pokazati obiskovalcem.
Planinska društva: Predvsem vodenje in izobraževanje turistov. Glede na to, da naj bi bila ena izmed pomembnih aktivnosti na planoti pohodništvo, bi morala planinska društva (mogoče tudi Rigelj) prevzeti pobudo za ta del turistične ponudbe in izvedbe le te.
Obiskovalci in turisti: Obisk planine za en ali več dni z namenom uživanja lepot in aktivnosti na planoti. Odgovorni turisti!
Celotni program razvoja pa mora biti oblikovan po strogih merili trajnostnega razvoja. Upoštevati je potrebno tudi vse štiri prage tolerance (okolja, infrastrukture, lokalnih prebivalcev in obiskovalcev) pri razvoju turizma, ki pa veljajo tudi pri splošnem razvoju območja.
Predlog postopka za oblikovanje razvojnega programa planote:
A.	Uskladiti in dokončno določiti cilje deležnikov in tako oblikovati cilje razvojnega programa planote.
B.	Na podlagi ciljev oblikovati vizijo celotnega območja.
C.	Na podlagi vizije posamezni deležniki pripravijo izvedbene programe razvoja.
D.	Na podlagi izvedbenih programov razvoja posameznih deležnikov se oblikuje skupni razvojni program.
E.	Sledi študija izvedljivosti program.
F.	Naslednji korak je ovrednotenje programa in razdelitev v posamezne faze glede na sredstva, ki bodo namenjena za izvedbo programa.
G.	Izvajanje programa.
H.	Stalno se morajo preverjati pragi tolerance (okolje, infrastruktura, domačini, obiskovalci) in stanje posameznih aktivnosti.
Glavni pogoj za uspeh pri pripravi in izvedbi
programa razvoja je kompromis, ki ga bodo morali doseči vsi deležniki na planoti. Prepričan sem tudi, da bi morala skupina organizirati vsaj eno okroglo mizo na temo »program razvoja planote«, saj bi tako pridobila še dodatne predloge zainteresirane javnosti.
IZTOK DEBEVEC
STRANPOTI (KAMNIŠKE) LOKALNE SAMOUPRAVE
Kmalu bomo praznovali petnajst let od reforme slovenske lokalne samouprave. V začetku leta 1995 so namreč bivše velike komunalne občine, ki so opravljale državne in lokalne naloge, nadomestile upravne enote in občine, kakršne poznamo danes. Upravne enote so prevzele državne, občine pa lokalne naloge. V teh letih se je izkazalo, da je reforma prinesla večjo politično stabilnost, vendar zmanjšala transparentnost poslovanja občin. Prešibke občinske nadzorne institucije so omogočile oblikovanje premočne institucije župana, ki je bolj podobna nekdanjim vsemogočnim šerifom divjega zahoda, kot pa nosilcu izvršilne veje oblasti. Majhnost in omejenost okolja, v katerem delujejo župani, jim omogoča, da so vpeti v vse pore družbenega življenja občine, kar pa se v številnih občinah že kaže za škodljivo.
Ko bodo poslanci v kratkem v Državnem zboru razpravljali o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, bi v luči dokazanih napak slovenske lokalne samouprave veljalo razmisliti tudi o uvedbi
konstruktivne nezaupnice za župane. S konstruktivno nezaupnico bi lahko večina v občinskem svetu izvolila novega župana, v kolikor bi ocenila, da aktualni župan ne deluje več v javnem interesu. Prav tako bi lahko s konstruktivno nezaupnico županom preprečili, da izigravajo odločitve občinskega sveta, ki je nenazadnje najvišji organ občine. Najbolj znan kamniški primer izigravanja odločitev občinskega sveta je zagotovo glasovanje o občinskem prostorskem načrtu za južni Stol (B20). Zgodilo se je, da je kamniški občinski svet demokratično glasoval v nasprotju z voljo kamniškega župana. Nezadovoljni župan je nemudoma odredil prekinitev zasedanja, na posvet poklical vse svoje svetnike in »izbran« je bil nekdo, ki je v nadaljevanju zasedanja s tresočim glasom seznanil svoje kolege, da je iz županove pisarne ugotovil, da mu glasovalna naprava ni delovala in dodal, da se je po vrhu vsega še zmotil pri glasovanju. Res zanimiva kombinacija. Gre zgolj za očiten primer, kakšno moč ima župan pri discipliniranju neposlu-
šnih občinskih svetnikov, kar se ne bi smelo zgoditi, saj bi moral biti svetnik pri svoji odločitvah neodvisen. Z uveljavitvijo konstruktivne nezaupnice, bi zagotovo tudi občinski svetniki dobili večjo težo in s tem tudi večjo odgovornost. S konstruktivno nezaupnico bi lahko preprečili, da danes po Sloveniji obstajajo župani, ki več let niso sprejeli občinskega proračuna.
Strinjam se, da so slovenske občine na svojem začetku potrebovale močno izvršno oblast -župana, vendar danes, ko je delo občin bolj ali manj utečeno, ne potrebujemo župana, ki je prak; tično nerazrešljiv, pa čeprav ni sposoben več kot leto dni sprejeti občinskega proračuna in čeprav vehementno krši zakonodajo. V kolikor si želimo učinkovitih in odzivnih občin moramo nujno povečati transparentnost delovanja, ki pa ga lahko zagotovi le stalen nadzor nad županovih] delom in poenostavitev možnosti za njegovo razrešitev. Sedanja ne; dotakljivost župana najbolj škod1
prav občinam.
MATEJ TONIN
Eksplozivna sredstva odpeljana na uničenje
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, je 28. oktobra iz skladiščnih prostorov KIK d.d. odpeljalo la uničenje v tujino eksplozivna kemična sredstva (16 Palet - pet ton), ki se nanašajo na sklenjeno pogodbo e S0 uničenju iz leta 2002.
Sporazum za prevzem RKBO eksplozivnih kemičnih sredstev je bil sklenjen 18. maja letos na sestanku s Predstavniki M O RS, državnim sekretarjem mag. Uro-j 1 šem Krekom, generalnim direktorjem Direktorata za i logistiko Igorjem Neredom in ostalimi ter izvršnim . direktorjem skupine KIK Kamnik d.d. Alešem Erbež-, Pikom.
V skladu z določbami podpisanega Pisma o nameri j ta sodelovanje v izvedbi programa ukrepov za izboljšanje kakovosti degradiranega okolja se bo Civilna 'Piciativa za čisti Kamnik skupaj z vodstvom KIK d.d. ■ Prizadevala za izvedbo programa ukrepov v smeri za-: 9otavljanja varnega in zdravega življenjskega okolja , za prebivalstvo, katerega realizacija bo omogočila dolgoročno reševanje problematike razvoja gospo-, darskega potenciala na celotnem degradiranem po-, dročju nekdanje Kemijske industrije Kamnik.
Popis vseh snovi, ki so shranjene v skladiščih KIK
d.d., je bil opravljen že v mesecu maju in juniju 2009. O stanju zaloge so bile obveščene vse uradne ustanove, ki vršijo nadzor poslovanja z nevarnimi snovmi v RS in so v skladu z ugotovljenim stanjem ustrezno ukrepale. Spiski so posredovani tudi vsem službam na lokalnem področju, ki so pooblaščene za spremljanje splošne varnosti v Kamniku (gasilci, policija, reševalci, civilna zaščita). Vse aktivnosti vodi preko svoje pooblaščene službe župan. Pobudo za te aktivnosti je dal direktor skupine KIK Kamnik d.d. Aleš Erbežnik osebno, kar lahko razumemo kot rezultat skrbi za varnost območja, kjer posluje družba KIK d.d. in tudi širšega območja.
Civilna iniciativa za čisti Kamnik si bo še naprej prizadevala za čimprejšnjo odstranitev vseh spornih eksplozivnih sredstev vojaškega izvora, vključno s kemičnimi sredstvi in javnost o svojih prizadevanjih tudi obveščala. Prav tako pa bo predlagala, da se v okviru lokalne skupnosti ustanovi komisija, ki bo spremljala vse aktivnosti, od sprejema požarnih redov in postopkov za ukrepanje v primeru nesreče.
Robin Majnik Civilna iniciativa za čisti Kamnik
i

Najprej tekla rdeča, nato še bela Bistrica
Čisto okolje in voda sta naša ^upna skrb in odgovornost! ^vendar...
V četrtek, 22. oktobra, je najprej )!reko Kamniško Bistrico iz tovarne .ta d.d. iztekla kisla rdeča tekočina jf1 okoli 300 metrov dolvodno od S°lskega centra Rudolfa Maistra Kajuhovi poti povzročila one-Sr,aženje. Do škode oz. kakšnega P°9ina rib ni prišlo.
Le šest dni kasneje je tekla še bela Bistrica. Vnovičnega onesnaženja ni povzročila tovarna, temveč gospa, ki je ob koncu IKŠ-evih vrtičkov oz. ob gozdičku pri kamniški obvoznici na desnem bregu Bistrice v reko zlivala oz. v njej umivala posode z okolju (ne) prijazno? barvo.
Novo kurišče na Zikovi ulici
. Stanovalci Steletove 25, Zikove 2 !n 4 so se doslej ogrevali iz skupne Kotlovnice B2-Perovo. Kot je po-edala Ivica Rostan, predstavnica kurilnega odbora Zikova 2, jim je v :eJ kurilni sezoni uspelo s postavitvijo plinskih peči v lastniških skupnih
prostorih urediti ogrevanje z zemeljskim plinom, ekološko sprejemljivejšim energentom, ki je tudi stroškovno zelo ugoden. Predstavniki kurilnih odborov so vložili veliko naporov in dosegli enotno soglasje vseh stanovalcev za to pridobitev.
V teh dneh pa so v polnem teku dela plinske napeljave v stanovanjskem bloku Zikova 1, tako, da se bodo že v tem mesecu tudi stanovalci tega bloka ogrevali z zemeljskim plinom.
KATJA TROTOŠEK
o REGIJSKEM PARKU KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE
zadnjem Kamniškem Občanu o lahko prebrali zelo splošni od-Sm i •?' žuPana Antona Toneta . n^karja na zastavljeno vpra-je nit B(M' 'f Strani- Vprašanje se lian'35' °" v ^ater' faz' je ustanav-LVie r,e9|jske9a Parka Kamniško-0h ^ske A|Pe in kakšno je stališče 5.lne Kamnik do tega.
Prpl!em. Prsten na zadnji skupni
PovedatTd ^ <"rnivcu in moram
reotcVem trenutku ustanavljanje
Pirju raf3 Parka mrtVa frka na pa"
nasMi=° godilo »demokratično Ča|0 !? In se bo obšlo in zamol-'nterese tistih, ki v tem zami-
šljenem prostoru živijo in gospodarijo z njim. Splošno nasprotovanje vključitve v prostor regijskega parka se je zgodilo predvsem zaradi nezaupanja do predlagateljev te ideje, ki predhodno niso nikogar seznanili, temveč so kar risali meje območja. Če bi pobuda o ustanovitvi prišla od spodaj navzgor, bi se vsaj veliko lažje pogovarjali, ker bi bili vsi na istem bregu.
Nezaupanje in odpor pa ni samo na kamniški strani, temveč tudi v občini
Preddvor in Jezersko. Pripombe, ki jih je na osnutek uredbe o regijskem parku
Kamniško-Savinjske Alpe dala
Agrarna skupnost» Pašna skupnost Velika Planina«, so tako utemeljene in čiste, da bi se ves nadaljnji postopek lahko začel na novo in na osnovi tega dokumenta. Bilo bi tudi prav, da se z njim seznani širša javnost. Le tako se lahko obnovi dialog o morebitnih spremembah v prostoru, ki bi pa nujno morala bistveno izboljšati življenje vključenih v regijski park. Vsem tistim pašnim skupnostim in posameznikom, ki so ustvarjali in negovali podobo Velike planine, pa bi morali dati državno odlikovanje, občinsko je mnogo premajhno.
Valentin Zabavnik

Če živite v hiši, ki je spomeniško zaščitena, nimate pa zadosti denarja, da bi obnovili npr. od neurja poškodovano fasado, se vam lahko zgodi, da ne morete izkoristiti sredstev, ki vam jih kot pomoč za obnovo fasade nakaže občina.
Birokratski postopki
To je posledica birokratskega dodeljevanja sredstev pomoči, kjer se premalo ali sploh nič ne upošteva finančnih zmožnosti stanovalcev, da financirajo preostali del sredstev, potreben za odpravo poškodb fasade. Dogovarjanje z občinskimi in državnimi uradniki o dodeljevanju nepovratnih sredstev je lahko prava kalvarija. Vsa čast potrpežljivim občanom in občankam. Pogosto me preseneti stoična drža ljudi, ki si jih uradniki »podajajo med seboj«, namesto da bi reševali njihove probleme. Takšnega »podajanja« občanov je ogromno tako na občinski kot tudi na državni ravni.
Medaljo za potrpežljivost si zaslužijo tudi občani, ki že več let čakajo na uradne odgovore občinskih uradnikov. Da bi prišli do odgovorov uradnih oseb, se občani in občanke obračajo tako na ministrstva kot tudi name. Ugotavljam, da je med nekaterimi uradniki premalo zavedanja, da imajo varno službo in plačo zato, da bi zadovoljevali upravičene potrebe prebivalstva. So pa tudi drugačni uradniki. Kar nekaj težav občanov in občank se je dalo hitro in zadovoljivo rešiti v sodelovanju z uradniki nekaterih ministrstev.
testirali tudi Socialni demokrati? To ni presenetljivo, če vemo, da predloge pripravljajo bolj ali manj isti ljudje, ki so jih pripravljali tudi v času prejšnje vlade. Je to cena predvolilne obljube predsednika vlade o ohranitvi vseh, tudi politično nastavljenih kadrov na ministrstvih?
Na področju zdravstva smo dobili v obliki predlogov in gradiv zakonov, ki urejata zdravstveno dejavnost in zdravstveno varstvo ter zdravstveno zavarovanje, povsem enake ali podobne sporne predloge kot v času bivšega ministra Bručana. Privatizacijske težnje in apetiti po družbenih sredstvih zdravstvenih domov in bolnišnic so očitno veliki. Upajmo, da bo skorajšnja zamenjava ministra za zdravje prinesla tudi drugo ekipo na ministrstvu in spremembe vsebin obeh zakonov.
Bo treba za polno pokojnino res delati 45 let oziroma do 65. leta? Glede na iztrošenost večine zaposlenih je predlagana delovna doba za večino ljudi težko dosegljiva, kaznovanje njenega nedoseganja pa nehumano. Nekateri predlogi pokojninske reforme kažejo pomanjkanje zdrave pameti in človečnosti.
Reformni predlogi
28. novembra bom med udeleženci protestov sindikatov proti tistim predlogom pokojninske in zdravstvene reforme, ki so premalo občutljivi do potreb večine prebivalstva. Pritisk prebivalstva na umik spornih predlogov je pomemben zato, ker je običajno prepozno za spremembe, ko sporni predlogi pridejo v zakonodajni postopek. Kako je možno, da prihajajo z ministrstev nove vlade tudi nekateri enaki ali podobni reformni predlogi, proti katerim smo v času prejšnje vlade pro-
Vprašanja ministrici za obrambo
Ministrstvo za obrambo je poskrbelo za odvoz nevarnega materiala iz Kamnika. Ali so s tem rešena vsa varnostna vprašanja KIK-a, bom vprašala ministrico za obrambo, ko jo bom gostila na petkovi javni tribuni 6. novembra ob 16. uri v Matični knjižnici Kamnik. Verjamem, da imate tudi občani in občanke veliko vprašanj zanjo. Vabljeni.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Žalne slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve
Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik je v petek, 30. oktobra, z osrednjo komemora-tivno slovesnostjo na kamniških Žalah zaključilo žalne slovesnosti, ki so v počastitev dneva spomina na mrtve potekale teden dni po vsej občini. Člani združenja so v tem času položili okoli 40 vencev na večja spominska obeležja in grobišča v občini.
Na vsakoletni žalni slovesnosti na kamniških Žalah, ki je potekala pred spomenikom padlih prvoborcev iz 2. sv. vojne, je bil slavnostni govornik kamniški župan A. Tone Smolnikar. V svojem govoru se je spomnil vseh padlih med prvo in drugo svetovno vojno in tudi med osamosvojitveno vojno. V spremljajočem kulturnem programu so sodelovali PSPD Lira, Mestna godba Kamnik ter z recitacijami Gledališka skupina Rudolfi.
Slovesnost, katere so se udeležili tudi predstavniki ostalih veteranskih organizacij, se je zaključila pred spomenikom padlih kamniških borcev iz l.sv. vojne.
Župan položil vence ob osrednjih spomenikih
Tako kot vsako leto, je župan Tone Smolnikar skupaj s podžupanom Rudolfom Pfajfarjem ter predsednikom Združenja borcev
za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem tudi letos položil vence k osrednjim spomenikom - k spomeniku padlih med 1. svetovno vojno, k spomeniku generala Rudolfa Maistra, k »piramidi sprave« ter na grob Eda Peperka, padlega med vojno za Slovenijo.
Kitajska reslaOracija
Kamnik,	;i J
Maistrova ulica 32,	; p
tel.: Ot/831-78-76 (ob cesti »a Snovik in Celje)
Odprto vsak dan od 12. do 23. ure
14 dvatisočakov v 24-ih urah
GRINTOVCI EXTREM in Jure Grmšek - Cveto
»Ring, ring, ring, ring...«zvoni telefon.
Tomaž: »Halo, pa kje si ti?«
Jure: »En crknjen konj je pri Calcitu!«
Tomaž: »Kaj?«
Jure: »Ja kaj, en crknjen konj je v cilju.«
Tomaž: »A se hecaš? A konc si že?«
Jure: »Ej, uspel mi je, pa še 35 minut fore sem imel, sem letu na konc...«
Tako se je končal moj pogovor z Juretom, ko je pritekel na cilj. V njegovih besedah sem občutil olajšanje, veselje, po drugi strani pa izmučenega, s tresočim glasom, zaspanega človeka, ki je garal 24 ur in si želi le kopeli in počitka. Vendar je imel še toliko volje, da me je poklical in nato počakal na punco Katjo.
Velika planina, Ojstrica,
Grintovec, Krvavec... Kaj imajo skupnega 65 km, 7086 vm (višinski metri) in 23 ur in 25 minut?
Skupno imajo ime, ki že samo po sebi pove, da gre za nekaj ekstremnega, visokega in zelooo dolgega - GRINTOVCI EKTRF.M.
Podviga se je lotil 28-letni Jure Grmšek s Križa, ki se poklicno sicer ukvarja z vrtnarstvom.
Takole je Jure povedal po uspelem edinstvenem podvigu:
»Že kot otroka so me zanimali hribi. Najprej Krvavec, ki je v neposredni bližini mojega doma, kasneje, ko sem odraščal, so odraščali z menoj tudi hribi. Bili so vedno višji in vedno bolj zahtevni. Nekje do 10. leta sem še hodil z očetom, pozneje pa sam. Spomnim se, ko sem za 15. rojstni dan od staršev dobil moj prvi nahrbtnik, vendar ker so starši, še posebej pa mati, bili bolj proti temu, da bi hodil kar sam v hribe, smo sklenili kompromis. Vedno sem moral povedati kam grem in s kom grem. Ker vrstniki niso hodili v hribe, sem pač večinoma hodil sam. Od tistega trenutka dalje sem hodil po hribih skoraj vsak vikend ne glede na vreme in vedno, ko sem koga videl pred seboj, sem ga želel do vrha prehiteti.
Tekme in gore v tujini
V sebi sem začutil tekmovalnost in vedno bolj in bolj sem potiho razmišljal o tekmah in hribih v tujini. V Avstriji »Grossglockner (3798 m)«, v Rusiji »Elbrus (5642 m)«, v Franciji »Mont Blanc (4810 m)«, v Maroku »Jebel Toubkal (4164 m)«. Hribi so postali moja hrana za dušo in telo, po nekaj letih me ni več zanimal le en vrh, želel sem doseči 3,4,5 vrhov ... Toda ne kar tako, ampak v določenem času. Tako se je začelo moje večurno raziskovanje po gorah in pri sebi sem spoznal, da sem zmožen tudi več ur hoditi, po nekaterih delih tudi teči ne da bi vmes počival.
Leta 2005 me je stric Tone navdušil za 35 km dolg alpski maraton (SAM- Slovenski alpski maraton), letos preimenovanega v KAM (Karavanški alpski maraton), kjer sem brez vsakršnih treningov, razen hoje po hribih, zasedel odlično 34. mesto med 97 udeleženci. Dobil sem motivacijo in elan, da sem začel trenirati tudi gorski tek. Začel sem se udeleževati raznih tekov, že naslednje leto 2006, ko sem se prvič preizkusil v vzdržljivostni tekmi, imenovani »12 ur Kališča«. Z osmimi vzponi sem dosegel 7. mesto absolutno. Tu se začenja moj novi svet, ki ga imenujem »ekstremno«.
Extrem
Izvajati sem začel treninge, daljše od petih ur. Včasih sem šel načrtno po neki trasi, spet drugič s kolegi nenamenoma, toda s časom sem prehodil vse dvatisočake v Kamniško - Savinjskih Alpah in tako sem potihoma začel razmišljati, ali je možno vse dvatisočake spraviti pod streho v samo 24-ih urah. Imel sem želje ter voljo, samo pravega časa ne, ali pa me je bilo strah pred nečim novim in neznanim. Začel sem se zanimati, ali mogoče v Sloveniji obstajajo tekme, ki nosijo veličastno ime EXTREM. Prijavil sem se na tekaški forum in spoznal ljudi, ki so trenirali oziroma izvajali ekstremne podvige. Nekateri od njih so trenira-
Jure Grmšek - Cveto
li za tekme, malo bolj pri srcu pa so mi bili tisti, ki so trenirali za svojo dušo. Pri ekstremnih podvigih moraš najprej paziti na svojo varnost, zato mi tekmovalnost in ekstremnost nista sodila skupaj, toda na misel mi je prišlo, da je ekstremno tudi to, da poskušaš narediti čimveč vzponov in spustov z enega hriba. Izvedel sem, da v Sloveniji obstajajo ekstremne tekme kot npr.: 24 ur Sv. Primoža nad Kamnikom, 12 ur Kališča, 12 ur (kasneje 8 ur) Šen-turške gore, 24 urni tek Grosuplje in extremni podvigi kot npr.: K-24 (Koroška), T-24 (Karavanke-Tržič), GM40 3X (Petrovo Brdo), Pohorje-&Kozjak
Nekaj zgoraj navedenih podvigov oziroma tekem sem se udeležil tudi sam, nekaj pa jih moram še uresničiti. Tek, hribi, gorski tek, tek po ravnini, duatloni, štafete... to je postalo moj vsakdanjik. Pri tem sem se počutil svobodnega, kjer sem bil tisti Jure, katerega poznam le jaz. Užival sem na »Classic marathon Athene«, na teku na Grintovec, pri garanju na 24 ur Sv. Primoža. Pri določenih tekmah se mi je izšlo vse po načrtu, pri nekaterih sem presenetil samega sebe, pri drugih pa je prišlo do poškodbe in slabe volje. Ravno na takih tekmah sem spoznal, da je vsaka stvar, ki se ti tisti trenutek zdi slaba oz. negativna, za nekaj dobra. Samo ugotoviti moraš zakaj! Npr. pri poškodbi je treba ugotoviti zakaj je prišlo do le te. Mogoče premalo treninga ali napačen trening? Če pa je slaba volja, nisi bil psihično pripravljen na tekmo.
Leto 2009 - prelomnica
Letos sem se začel pripravljati že zelo zgodaj in sem resnično veliko treniral, tako za daljše kot krajše tekme. Moj napredek je bil občuten že na prvih tekmah v tem letu. Svoje čase iz prejšnjih let sem izboljšal že na kratkih progah. Tudi do dve minuti. Tekem je bilo kar nekaj. Najbolj pa sem bil ponosen na KAM, kjer sem osvojil 5. mesto ter
1.	mesto v kategoriji do 30 let. Toda moj cilj je bil osvojiti GM40 5X s kolegom Jožetom. Bil sem pripravljen tako psihično kot kondicijsko, toda Jože se je odločil, da projekt opravi en teden prej, jaz pa zaradi osebnih razlogov žal nisem mogel. Bil sem potrt, saj sem vedel, da je v meni toliko energije, volje in moči, da lahko izpeljem katerikoli ekstremni podvig. Odločil sem se, da v 24-ih urah prehodim 14 dvatisočakov.
Dan D
Podvig sem načrtoval 3- oktobra 2009 ob 15. uri izpred parkirišča podjetja Calcit. S seboj sem vzel Camellbag (11), bidon s pijačo (11), nekaj gelov, napitek »che guarano«, sir in pršut, dolge tekaške pajkice, 2 majici z dolgimi rokavi, rokavice, naglavno lučko, trak, kapo, prvo pomoč, zemljevid, Garmin, fotoaparat, zvezek in pisalo ter denar.
Izpred Calcita sem začel s podvi-
Osnovni podatki Grintovci extrem:
Pot: Start Calcit (15:40) - Sv. Primož - Velika planina - Zeleni rob - planina Dol - Konj - Presedljaj - Koča na Korošici - Ojstrica - Škarje - Planjava
-	Kamniško sedlo - Brana - Turska gora - Koroška Rinka - Kranjska Rinka
-	Mali Podi - Skuta - Štruca - Dolgi hrbet - Mlinarsko sedlo - Grintovec
-	Jezerska Kočna - Koroška Kočna - Kokrško sedlo - Kalška gora - Kalški greben - Tiha dolina - Krvavec - Kriška planina - Planina Osredek - Bistri-čica - Calcit (15:05)
•	Skupna dolžina poti: 65,721 km
•	Skupaj vzpon : 7086 vm
•	Čas: 23 ur in 25 minut
•	Plani: Tek okoli Mont Blanca leta 2010
gom šele ob 15:40 (malo se je zavleklo zaradi pakiranja) in tako sem se napotil preko Sv. Primoža na Veliko planino. Na Veliki planini v Domžalskem domu sem se malo zadržal, kjer so me gostje spraševali, kam sem namenjen tako natovorjen. In že sem bil na poti proti Konju (ura 18:40), pot pa sem nadaljeval proti Presedlaju in nato proti Korošici. Moj prvi dvatisočak je bil Ojstrica.
Po 4 urah že zašel
V začetni zagnanosti in evforiji sem začel malo prehitro in kaj kmalu zašel. Ko sem šel iz Presedljaja proti Korošici, sem na skali prebral napis Vodotočnik in malo naprej se je pot začela spuščati. Vedel sem, da to ni prav ter odhitel nazaj in želel ubrati bližnjico. Naenkrat sem se znašel sredi ruševja. Malo sem se ustavil, zbral in premislil kaj najbolje storiti. Hitro sem se odločil za povratek. Odhitel sem nazaj do križišča in hitro pot nadaljeval proti Korošici. Izgubil sem slabo uro, ker sem zašel, toda vesel sem bil, da sem končno spet na pravi poti. Koča je bila na moje presenečenje še odprta. Tam se samo vpišem v knjigo in že hitim proti Ojstrici. Vrh sem dosegel šele ob 21:42. Pot me je vodila do ogromne Planjave (ura 23:32) čez Škarje, kjer ni in ni konca.
Nastopila je že prva kriza
Glava hoče teči in hiteti naprej, telo pa kar ostaja nekje zadaj. Kot bi se z glavo zaganjal v zid. Izgubljal sem energijo in želodec je bil prazen. Tu sem se ustavil, pojedel malo pršuta, nekaj popil in krenil dalje proti vrhu (ura 23:32). Nato dol proti Kamniškem sedlu (ura 00:00). Sledi daljša pavza, natočiti je bilo treba tudi vodo v bidon in »camelbag«. Nekaj še pojem ter odhitim proti Brani (ura 01:03) in naprej proti Turski gori (ura 02:15). Noč je bila zelo jasna, svetila je luna. Res čudovito. Vmes med Brano in Tursko goro so me prišli pozdravit trije mali kozorogi, v zahvalo sem jih poslikal in že me je čakal spust proti Malim podom, zatem pa zopet vzpon na Koroški in Kranjski Rinki. Ko je bila ura 3:38, sem se začel spuščati proti Malim Podom. Pri spustu sem ponovno malo zašel, vendar sem kaj kmalu zopet stopal po pravi poti.
Skuta - Kamniški Jalovec
Stal sem pred mogočno Skuto. Z Malih Podov je izgledala kot mogočna trdnjava. Malo sem postal ter jo občudoval, pogledal proti klinom, ki so mi kazali pot in se s strahospoštovanjem začel naglo a previdno vzpnjati. Na vrhu moje najveličastnejše gore (ura 04:50) sem postal in se razgledal naokoli. Gledal sem po strehi Grintovca, iskaje za lučkama moje punce Katje in njene sestre Saše. Nebo je dobivalo fascinantno barvo in luna je močno sijala. Dani se, pomislim. Na vrhu Skute si kar privoščim malo več časa. Pa saj ves čas hitim, malo si pa le lahko oddahnem in se razgledam naokoli. Sedaj je še vse tako mirno, treba se je malo naužiti vseh lepot. Naposled le odhitim naprej proti Štruci, ki pa je le 5 minut izven poti proti Dolgemu hrbtu.
Čutim, da sem že brez moči
Sklenem, da bo pavza na Dolgem hrbtu. Mene pa pri prečenju, spuščanju in vzpenjanju po klinih in jeklenicah vedno bolj izčrpava. Čutim, da sem že brez moči. Odločim se za pavzo. Malo sem se okrepčal, pojedel nekaj sira, pršuta, stisnil gel in zaužil zadostno količino tekočine ker sem se bal dehidracije. Nekaj minut za tem sem stal na vrhu Dolgemu hrbtu (ura 05:57). Moj naslednji cilj je bil Grintovec, ki ga zares poznam, kot svoj lastni žep, saj se vsako leto udeležim te tekme in moj najboljši čas je 1:49.
Nova energija nov zagon
Na poti sem bil že dobrih 14 ur. Vsake toliko časa sem imel krizo, moje srce pa je do mene postalo hladno. Postal sem že ekstremni mazohist, govoril pa sem si, da se ne smem smiliti samemu sebi, ter svoje telo gnal do skrajnosti. Vedel sem, da me loči do cilja še 10 ur. Mrkega pogleda, vidno utrujen, brez kančka usmiljenja do sebe sem pogledal proti Grintovcu in videl
Grintovci extrem - pogled od zgoraj na 14 dvatisočakov, prehojenih v 24-ih urah!
dve lučki, ki se počasi približujeta vrhu. »Katja!«, sem vzkliknil sam pri sebi, druga lučka je bila Saša. V trenutku sem bil poln novega zagona, motivacije in volje in se z veseljem povzpel na najvišji vrh Kamniško -Savinjskih Alp - Grintovec. Ko sem dosegel vrh (ura 7:00), mi je Katja ponudila sirov zavitek. Vase sem spravil dva grižljaja, več ni šlo. Malo sem popil maratonika in nekaj kave Skupaj smo sestavili načrt za naprej. Moj plan je bil prehoditi obe Kočni (Jezersko in Kokrško) v uri in pol, Katja in Saša se vrneta na Kokrško sedlo mi tam pustita makarone in čaj in odhitita naprej proti Kalški gori. Jaz naj bi jih med tem časom ujel in skupaj bomo odhiteli v cilj. Sestri sta nato odšli proti Kokrške-mu sedlu, jaz pa proti Kočni.
Kočni - najtežji del poti!
Kot strela z jasnega me je zadela kriza in počasi sem obdelal obe Kočni. Po našem načrtu bi moral biti na Kokrškem sedlu nekje okoli 8:30. Ne bi se mogel bolj motiti! Saj
pričakovan zadnji dvatisočak, Kalški greben. Na začetku vzpona sta me pričakali Katja in Saša. Potem smo s hitrim tempom odhitel proti vrhu (ura 12:12). »Še dobre štiri ure časa«, si rečem, »jaz pa šele na grebenu. Ne bo mi uspelo...« Še do konca nisem rekel, mi je že pozvonil telefon. Klical me je Tomaž. Že vmes sva se velikokrat slišala, saj je v živo prenašal novice o podvigu na tekaški forum. Ko sem se javil, je že v barvi glasu spoznal, da nekaj ni prav. Razložil sem mu kakšna je bila situacija. Tudi sam je postal malo zaskrbljen in me po telefonu vzpodbujal. Nato je želel govoriti s Katjo. Po pogovoru mi je Katja rekla, da je sedaj telefon v njenih rokah in da mi na forumu vsi želijo najboljše in da verjamejo vame. To mi je ponovno dalo energije in že sem začel teči kot prerojen in kar naenkrat v ozadju slišim piskanje SMS-ev. Bilo jih je najmanj 20 in kasneje sem izvedel, da je Tomaž na forumu objavil, da sem imel krizo ter naj vsi, ld me poznajo, pošljejo vzpodbudni SMS na mojo telefonsko številko, katero je tudi objavil.
sem v tem času lezel šele z Jezerske proti Kokrški Kočni. Poklical sem Katjo in povedal za krizo ter naročil naj me počakata, saj jih tako ne bom ujel in da se bom potrudil čim prej priti na dogovorjeno mesto, ki pa je bilo sedaj na Kalškem grebenu. Pot iz Kokrške Kočne je bila vse prej kot idealna, sama skala, na poti drobir, jaz pa izmučen in brez prave volje, idealno za zdrs. Previdno sem se odpravil naprej in prišel do table, kjer je pisalo, da je do sedla še eno uro in pol. Še tista volja, tisti kanček upanja, ki sem ga imel, mi ga je v trenutku vzela ta tabla. Tukaj sem začel prvič resno računati in misliti, ali mi bo sploh uspelo. Bolj ko sem računal koliko še imam časa in koliko moram še prehoditi, manj upanja sem imel. Ravno v času razmišljanja me je poklicala Katja. Razložil sem ji situacijo in takrat so bile spodbudne besede tisto, kar sem najbolj potreboval. Povedala mi je, da so te table napisane za pohodnike, ne pa za ekstremiste ter da lahko čas prepolovim. To mi je dalo zagona in kot bi mignil sem bil na sedlu (časl0:30). Na sedlu pojem par žlic makaronov, več nisem mogel zaužiti. Takrat, ko je telo izmučeno, ne deluje več tako kot bi moralo oziroma tako, kot bi si želel. Zato sem vzel gel, edina stvar, ki sem jo lahko spravil vase.
Kako človeka motivirati, ko je popolnoma sesut!?
Odhitel sem proti Kalški gori, nato je sledilo malo spusta in težko
Kot bi šele začel s potjo, so me noge nesle z mislimi na ljudi, ki sp bili z menoj, saj sem vedel, da tisti trenutek nisem bil sam, ampak so bili z menoj Katja, Saša in vsaj 20 ljudi na forumu. Nekajkrat mi je še padla volja, toda dekleti sta me tako preganjali, da tudi tarnati nisem mogel. Po ravnini in spustih je tempo držala Katja, na vzponih pa sem tekel svoj tempo. Katja mi je še
velikokrat ponudila gel, toda hrane, gelov in podobnih zadev sem imel vrh glave, takrat je bil v moji glavi samo še cilj. Že smo bili na Krvavcu, a kaj, ko smo krenili s poti in izgubili dragocenih 15 minut. Končno smo pritekli na Kriško planino, odkoder je sledila slabo markirana pot proti planini Osredek. V glavi mi je tiktakala ura in tako sem s£ odločil, da obidem Kamniški vrh it* se spustim čez planino Osredek do asfaltirane poti in nato po Bistričid do Calcita. Vedel sem, da ne smem več varčevati z energijo in sem se hitro spustil po pobočju planine Osredek.
Po 23-ih urah še nekaj km teka po asfaltu
Na asfaltirano cesto sem pritekel kaj hitro, vendar je ura kazala samo še 50 min, jaz pa sem stal na vrhu Bistričice. Še danes ne vem od kje sem takrat dobil toliko energije, motivacije, toliko elana za ciljni »sprint«. Do cilja sem imel več kol 4 km, časa pa 50 minut. »Saj ga je dovolj« bi rekli vsi, toda jaz sem bil izmučen, 23 ur teka je bilo za me noj, koliko višinskih metrov sem naredil v tistem trenutku nisem imel pojma, noge me niso ubogale, toda nadaljeval sem pot. V mislih sem imel težke minute, vendar nisem več želel gledati na uro. Želel sem le teči, ujeti limit. Šele ko sem pritekel mimo kapelice v Županjih Njivah, sem pogledal na uro. Nasmehnil sem se samemu sebi, glava je bila prazna, noge so bile težke, izmučene, telo je hrepenelo p<* soli, tekočini in tušu. Ko sem končno pritekel na cilj, pred podjetje Calcit, sem pogledal uro. Kazala je 23:25! Imel sem še 35 minut časa, kljub temu, da sem kar 3x zašels poti! V roke sem vzel telefon, poklical Tomaža in mu rekel: »En crknjel* konj je pri Calcitu!«
Da mi je podvig uspel, bi se rad zahvalil punci Katji in njeni sestfi Saši, saj sta mi v zadnjem delu, k° je bilo najhuje, stali ob strani in ffle bodrili ter seveda zahvala vsem n? tekaškem forumu, ki ste mi poslal* sms.
Tekst: Jure Grmšek •Tomaž Cukjati' Sandra Prešeren Foto: Jure Grmšeh

Že 3 leta za vas pripravljamo okusne jedi po ugodnih cenah.
Hvala dosedanjim gostom in dobrodošli, prav tako tudi novi gostji
DOSTAVA NA DOM
Vsak delovnik od 12. do 20.30 Naročila o tel.: 01/831 78 76 ali gsm 041/961507, lahko pošljete sms sporočilo. Ob naročilu hrane nad 20 eur je dostava brezplačna.
Jesen v Podgorju
3. oktobra je v Podgorju potekala že tradicionalna prireditev »Jesen v Podgorju« oz. družabno srečanje vaščanov. Po uvodnem pozdravu predsednika krajevne skupnosti Aleša Stražarja in podžupana Občine Kamnik Braneta Goluboviča so se vaščani pozabavali ob petju in glasbi, se nasmejali ob dramski igri »Ljubosumje« in si z navdušenjem ogledali razstavo Andreja Glazarja.
Jesen je ponovno na široko odprla vrata in na predvečer mašnega praznika, žegnanja, je svet KS Podgorje v svojem kulturnem domu pripravil prijetno družabno srečanje za svoje sovaščane in sovaščanke. Po uvodni podgorski
v njem pa bodo tudi letos potekale najrazličnejše aktivnosti (aerobika, delavnica indijskih plesov, mladinski plesi - hip-hop in Street jazz, potapljaški tečaj).
O navečji investiciji v vasi, prenovi cestišča Kamnik Podgorje (izgradnja pločnika, otokov za umirjanje prometa, preplastitev cestišča, prenova dveh avtobusnih postajališč) je spregovoril podžupan Občine Kamnik Brane Golubovič, ki se je kot občinski predstavnik udeležil prireditve. Povedal je, da se za izvedbo velikega podgorskega
Andrej Glazar, ki v Podgorju živi že 50 let, je odprl razstavo svojih izdelkov, med katerimi je tudi domača podgorska cerkev.
Predsednik KS Podgorje Aleš Stražar je krajanom predstavil vrsto dejavnosti, ki bodo tudi letos potekale v njihovem kulturnem domu, Podžupan Brane Golubovič pa je spregovoril o prihodnji veliki investiciji v vasi.
himni je vaščane in goste pozdra- projekta že pripravljajo predpro-vil predsednik KS Aleš Stražar in jekti, Sklepajo predpogodbe, še navdušen povedal, da bo njihov v letošnjem letu bo objavljen raz-kulturni dom v prihodnjem letu pis, v prihodnjem letu pa se bodo še na zunaj dobil novo podobo, začela izvajati tudi dela. Izrazil je
veselje, da kulturni dom tako lepo in resnično živi ter hkrati pohvalil dobro delo sveta KS Podgorje.
Razstavo je ob tej priložnosti, po besedah povezovalke programa Vesne Tomec, odprl pravi Podgorec Andrej Glazar, ki letos že 50. leto živi v Podgorju. Predstavil je svoje izdelke, in sicer podgorsko cerkev, lokomotivo, zvonik Malega gradu, kapelico na Markovem, ptičjo krmilnico, znamenje nad Svetim Primožem in kmečka vozila.
Po dveh skladbah nadobudnih Podgorcev Pod Rožno planino in Bratje so mladi Podgorci z igro »Ljubosumje« oz. zmešnjavami med meščansko gospodo, hlapcem in deklo nasmejali goste. Po uradnem delu prireditve so vaščani ob prigrizku in pijači ter vižah mladega podgorskega »narodnega ansambla« pokramljali o dogodkih v vasi in se poveselili.
KATJA TROTOŠEK
Martinova
kojeame/
V času Sv. Martina Vas vabimo, da nas obiščete in se prepustite okusom tradicionalnih martinovih jedi, ki smo jih združili v zanimive menije.
<*:* sobota, 7. novembra in nedelja, 8. novembra
*:*:* sreda, 11. novembra
sobota, 14. novembra in nedelja, 15. novembra
Rezervacije sprejemamo na telefon 01/830 31 00 ali na e-naslov: info@hotelkamnik.si
lili
JMmm hotel****
Malograjski dvor
drnce /dsl
jski dvor
r240 Kamnik, T +3861 83031 00, F +3861 83031 23, E mfo@hotdkamnik.si www.fiofel
Drugi letni koncert Društva ljubiteljev harmonike Godič
OB ZVOKIH HARMONIKE IN VESELJU DO GLASBE ZAIGRA SRCE
Društvo ljubiteljev harmonike Godič je s svojim drugim letnim koncertom, ki so ga v soboto, 24. oktobra, pripravili v Lukovici, ponovno potrdilo, da v njihovih vrstah domuje dobra volja in veselje do glasbe. Tako, kot s prvim letnim koncertom, ki so ga v isti dvorani ob pomoči občine Lukovica, še posebej župana Mateja Kotnika, uspešno izpeljali lansko leto, so tudi tokrat navdušili dvorano ljubiteljev glasbe in pesmi. Bučni aplavz je najlepša nagrada za njihovo devetletno predano delo, mnogih ur vaj in številnih nastopov po Sloveniji in tujini.
Večer, prežet z narodno in zabavno glasbo ter igro, so poleg godiških harmonikarjev soustvarili: s slovenskimi vižami in petjem Folklorno ljudsko in glasbeno društvo z Bavarske; s skečem članice KD Fran Maselj Podlimbarski - Boži Požar, Dragica Pervinšek in Pavla Jeras; Orgličarski ansambel Kosci iz Mengša - Ciril in Metod Jerman ter Marjan in Rok Urbanija (še posebej nas je prevzela lepo zaigrana znana Avsenikova oziroma Bineta Rudana - Pastirček); citrarka Damjana iz Cerkelj; priznana in obetavna pevka Eva Černe - zmagovalka bitke talentov
Najmlajša godiška harmonikarja sta 12-letna Saša Ribič in 14-letni Lovro Šenk.
Stegnar... Zbrane je prijetno presenetil z lepo zapeto pesmijo »Pod klančkom sva se srečala« skladatelja Oskarja Deva. Po prireditvi sem ga pohvalila, a je skromno dejal: »Večer je bil vendar namenjen glasbi in pesmi, ne pa dolgim govorom!«
Da je Društvo harmonikarjev Godič znano širši slovenski javnosti je zaslužen Ivan Sivec iz Mengša, za kar so se mu godiški harmonikarji
Članice KD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje (z leve); Pavla Jeras, Boži Požar in Dragica Pervinšek so prepričljivo odigrale prizore in prigode iz kmečkega življenja.
in slovenske popevke 2007; Ansambel Bloški odmev, ki ga sestavljajo Jože in Doroteja Rot, Marko Buh in Roman Podmiljšak. Pester program je povezovala Dragi Umek iz Krašnje - žena predsednika Društva ljubiteljev harmonike Godič Zdravka Ume-ka. Goste in prijatelje z Bavarske je v njihovem jeziku prijazno pozdravila in jim predstavila nastopajoče Anica Rak z Brezij nad Kamnikom.
Pozdravni nagovor, iz katerega je bilo čutiti posluh do glasbe in sploh do kulture, je imel lukoviški župan Matej Kotnik. Ponosno je govoril tudi o svoji občini, v kateri se je rodilo več pomembnih skladateljev in glasbenih ustvarjalcev: Anton Lajovic, Oskar Dev, France Marolt, Srečko
še posebej zahvalili. Ob tej priliki je pisatelj Ivan Sivec povedal veliko zanimivega o slovenski narodnozabavni in ljudski glasbi in pesmi, za kar so zaslužni Avseniki in Slaki. Med drugim smo izvedeli, da je bila harmonika izumljena leta 1857. Velik razvoj je v Sloveniji »doživela« zadnjih 50 let. »Slovenci smo zibelka tovrstne glasbe. Našo izvirno glasbo smo podarili vsemu svetu. Veliko je ljudskih avtorjev. Godiški harmonikarji lepo igrajo in prepevajo slovenske pesmi ...«, je med drugim dejal soustvarjalec njihovih pesmi in častilec Ivan Sivec.
Prijeten večer so z igranjem in prepevanjem zaključili godiški harmonikarji s premierno zaigrano Go-
diško harmoniko (glasbo in besedilo zanjo je napisal harmonikar Marjan Rak) in vsem dobro poznano Veselo v Kamnik.
Godiška harmonika Iz Godiča smo mi doma, tam blizu Kamnika, vas pod planinami, kjer se lepo živi.
Iz Godiča smo mi doma, tam je harmonika, se sliši vrh gora, iz društva našega.
Iz Godiča smo mi doma, tam blizu Kamnika, harmonik glas doni, smo veseljaki mi.
Iz Godiča smo mi doma, saj vsak nas že pozna, da igramo pojemo, slovensko muziko.
Začetki godiških harmonikarjev segajo v leto 2000
Pred devetimi leti so se godiški fantje občasno srečevali v gostilni Ruševec v Godiču. Ob domačem in preprostem vzdušju se je občasno oglasila kakšna harmonika in to je bil navdih za ustanovitev društva. Postopno so se dobrovoljni druščini pridruževali ljudje, ki so prav tako imeli veselje do glasbe. Danes je v društvu 23 aktivnih članov, med njimi tudi tri dekleta, ki igrajo harmoniko in še
Ivan Sivec, najbolj plodovit pisec besedil za narodnozabavno in zabavno glasbo
Ivan Sivec živi v Mengšu, rodil seje 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi kot tretji sin. Mati Marija je bila doma v Preserjah pri Radomljah, oče, čigar domačija se lahko pohvali z več kot štiristoletno kmečko tradicijo, pa v Mostah. Zanimivo je, da je v prav vsakem rodu Sivčeve družine zrasel sin, ki je ostal na domačiji. Hiši št. 94 v Mostah tako še danes pravijo Pri Sivčevih, saj je moški potomec vedno nosil ta priimek.
V Ivanovi mladosti je bilo v Mostah še veliko ljudskih godcev in pevcev, v vasi so gojili stare običaje, kot so skupinsko delo (ličkanje koruze, trenje prosa), sežiganje pusta, tombola klobas itn. Vse te priložnosti so spremljali harmonika, petje in živahne pripovedi očancev. Pri Sivčevih so se radi ustavljali učitelji pa tudi drugi izobraženci. Ivan je kazal nenavadno nadarjenost, zato so ga poslali v šolo, komaj je dobro dopolnil šest let.
Filozofsko fakulteto je obiskoval v letih 1973-1978. Izredno lepe spomine ima na predavanja profesorjev Matjaža Kmecla, Jožeta Toporišiča, Dragi-ja Štefanije, Emila Štamparja... Naslov njegove diplomske naloge pri prof. Orožnovi je bil Pesniški jezik pri Marku Pohlinu.
Ivan Sivec je doslej napisal 96 knjig, med njimi nekaj več za odrasle bralce. Med mladinskimi avtorji se po branosti in priljubljenosti ves čas uvršča v vrh. To potrjujejo tudi številni literarni večeri v domovini in tujini ter skoraj 500 obiskov na šolah ob podelitvi bralnih značk.
Literarna dela Ivana Sivca so zelo različna, od kmečkih povesti in romanov do spominskih črtic ter pustolovskih, športnih in problemskih pripovedi. V zadnjih letih so poleg Pozabljenega zaklada in športnih kriminalk med njegovimi najbolj branimi mladinskimi stvaritvami dela z resno tematiko.
Pri starejših bralcih so zelo priljubljeni pisateljevi biografski romani (primerni tudi za šolarje) o Petru Pavlu Glavarju, Adamu Ravbarju, Jakobu Aljažu, Simonu Gregorčiču, Jožetu Plečniku, Janezu Ciglerju, Antonu Aškercu, Juliji Primic...
Leta 2002 je Ivan Sivec na etnološkem oddelku ljubljanske filozofske fakultete zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Fenomen ansambla bratov Avsenik in si pridobil naziv magister znanosti. Z glasbo je povezano več pisateljevih literarnih del, zlasti pa dva obsežna pregleda ene od zvrsti množične kulture, slovenske narodno-zabavne glasbe.
Ivan Sivec je dobil več priznanj: kot pisatelj zlato Kersnikovo plaketo za književnost, kot novinar in urednik Terseglavovo priznanje za demokratizacijo glasil oziroma za radijske oddaje, kot eden najbolj plodovitih piscev besedil za glasbo Souvanovo nagrado za življenjsko delo (leta 2002), 23. oktobra letos je na 16. prireditvi Slovenski slavček prejel Krono kralja polk in valčkov leta 2009.
Ivan Sivec je najbolj plodovit pisec besedil za narodnozabavno in zabavno glasbo. Napisal je več kot dva tisoč besedil. Prejel je več kot ducat nagrad na ptujskem, števerjanskem, graškogorskem, mariborskem festivalu in na drugih najpomembnejših tekmovanjih narodnozabavne in zabavne glasbe.
Eva Černe je še posebej navdušila z zmagovalno pesmijo Slovenske popevke 2007.
nekaj takih, ki jih podpirajo in se z veseljem družijo z njimi. Zanimivost društva je ta, da se lahko v društvo včlani vsak, ki ga to veseli. Ni omejitev glede starosti in ni omejitev, kako kdo igra harmoniko, najsi bo samouk ali šolan harmonikar. Harmonikarji igrajo na CFB harmonike. Z druženjem si pomagajo in izpopolnjujejo znanje. Rezultat tega pa je viden na nastopih, za seboj jih imajo že kar lepo število. Vaje potekajo enkrat tedensko v Domu KS Godič pod vodstvom 17-letne Bernarde Zalaznik, ki se v tej vlogi kljub mladosti odlično znajde že dve leti. Nastopajo na dobrodelnih koncertih, na raznih prireditvah, kot so rojstni dnevi, pikniki, razna srečanja harmonikarjev, poroke...
Leto 2008 je bilo za njih zelo razgibano, v oktobru so pripravili svoj prvi samostojni koncert z gosti v Lukovici in dobili svoje narodne noše. Do danes so imeli kar nekaj pomembnih nastopov: Gospodarsko razstavišče Ljubljana (predstavitev za hotel Mons), Dnevi narodnih noš v Kamniku, Polka majolka v Sevnici, Oddaja na Radiu Veseljak » Na potep s harmoniko«, oddaja Prvi na vasj, nastopi v Avstriji in Italiji, Nemč-iji.Črni gori, srečanje harmonikarskih društev in harmonikarskih skupin, ki jo organizira TZ Dolenjske in Bele krajine. Vabljeni so tudi v Cleveland (Amerika), kjer se veselijo njihovega igranja tamkajšnji Slovenci.
Besedilo in fotografije: Vera Mejač
Kaj so tujerodne invazivne vrste in zakaj »zlate ribice« niso tako nedolžna bitja?
V Kamniškem občanu sta bila v prejšnjih številkah objavljena članka, ki sta me vzpodbudila, da napišem nekaj o tujerodnih in o tujerodnih invazivnih vrstah pri nas. En članek je predstavljal urejanje gozdne poti na Stari grad, drugi pa je bil intervju z lastnikom številnih hišnih ljubljenčkov. S člankom želim opozoriti, da so včasih tudi prav vsakdanje aktivnosti in hobiji pod določenimi pogoji lahko škodljivi za naravno okolje.
Tujerodna vrsta je rastlinska ali živalska vrsta, ki je s človekovo pomočjo namerno ali nenamerno naseljena na območje izven svoje pretekle ali sedanje naravne razširjenosti. Tujerodne vrste srečujemo vsak dan, krompir, paradižnik, fižol (njihova domovina je Južna Amerika), kumare prihajajo iz Severne Amerike, česen in čebula pa imata domovino v Srednji Aziji in tako bi lahko naštevali še naprej. Gre za kulturne rastline brez katerih si življenja danes ne znamo predstavljati. Tujerodne vrste ta-korekoč vsakodnevno prinašamo na svoje vrtove in v sadovnjake, jih zasajamo bodisi zaradi cvetja, plodov, ker lepo dišijo... Tujerodne vrste prinašamo v svoje domove, kjer bivajo kot hišni ljubljenci ali kot živali in rastline, ki prebivajo v naših vrtnih ribnikih in mlakah.
Dokler je neka vrsta tujerodna ne predstavlja nobenih težav. Problem nastopi, ko vrsta postane invazivna, kar pa je v naprej zelo težko ugotoviti ali se bo to tudi zgodilo. Invazivnost se lahko pri vrsti izrazi zelo hitro po vnosu v novo okolje, pri večini vrst se invazivnost ne izrazi nikoli, pri marsikateri pa šele po mnogih letih, ko smo že prepričani, da pre-nešena vrsta ne more povzročati nobenih težav v našem naravnem okolju ali kako drugače.
Kaj je invazivna tujerodna vrsta ali skrajšano invazivka? To
je rastlinska ali živalska vrsta, ki s svojo naselitvijo in širjenjem ogroža ekosisteme, habitate in domorodne vrste, s tem, da zaseda življenjski prostor, tekmujejo za hrano z domorodnimi vrstami, se križa z domorodnimi vrstami in podobno.
Kako se torej kaže škoda ali težave, ki jih povzročajo tujerodne invazivne vrste? Lahko povzročijo uničenje naravnega okolja kot ga poznamo, obrežje rek in potokov ni več obraslo z npr. leskami, jelšami in podobnimi drevesi in grmi, ki jih pri nas povezujemo z vodo, ampak prevlada rastlina z imenom japonski dresnik. Dresnik ustvari
monokulturne sestoje iz katerih izrine vse domorodne rastlinske vrste in s tem popolnoma spremeni ekosistem na katerega so vezane druge rastlinske in seveda
živalske vrste, uničuje našo naravno raznolikost. Poleg tega dresnik dela škodo tudi na vodotokih, saj spodkopava njihove bregove in s tem povečuje nevarnost poplav. Prav nasprotno od domorodnih vrst, ki utrjujejo bregove.
Tujerodne invazivne vrste pa povzročajo tudi škode, ki ja večini morda bližje. Z vnosom in prenosom tujerodnih vrst rastlin in živali iz drugih držav ali celin lahko prenašamo različne rastlinske in živalske bolezni, ki jih pri nas ni in torej avtohtone vrste nanje niso prilagojene. Ta lahko povzro-
či ogromno škodo v kmetijstvu, ribištvu, sadjarstvu, marikulturi, hortikulturi...
Potem pa je tukaj seveda še zdravje ljudi. V Prekmurju, pa tudi v drugih delih Slovenije, se širi rastlina ambrozija, ki so jo v Evropo prenesli iz Severne Amerike s semeni krmnih rastlin. Gre za tipično tujerodno invazivno rastlino, ki pa je hkrati ena najbolj alergenih rastlin, kar jih poznamo. Raste na kmetijskih površinah, pa predvsem ob cestah in na opuščenih devastiranih zemljiščih. Zdravstvene težave so nekje, npr. Hrvaška, Madžarska, že tako hude, da jo je obvezno odstranjevati z
vseh površin. Prav tako ste že slišali za tigraste komarje. V Evropo in k nam so prišli iz Azije preko italijanskih pristanišč. Prenašajo vročična obolenja na katera prebivalstvo v Evropi ni prilagojeno. Ličinke komarja so pripotovale v Evropo v pnevmatikah, v katerih je bilo dovolj vode, da so preživele prevoz z ladjo. In s takšnimi zgodbami bi lahko nadaljevali v nedogled. Npr. z orjaškim deženom, ki ga pri nas še ni množično opaziti, povzroča pa hude opekline, če pride koža v stik z njim.
Pri nas dolgo časa nismo bili pozorni na problem, zdelo se nam je povsem vsakdanje, da so tujerodne vrste del našega sveta. Težava pa postaja težko obvladljiva, ker je proces globalizacije povzročil, da so se razdalje med posameznimi kraji podrle, geografske ovire niso več bariera za prehode rastlin in živali. Ves svet potuje, količina potovanj in prepeljanega materiala še nikoli ni bila večja. Vse to pa pomeni, da je v množici preneše-nih vrst tudi nekaj invazivnih, ki v novih okoljih lahko povzročijo velike težave. Zato velja pravilo, da iz tujine nikoli ne prinašajte rastlin ali živali in jih sadite v svoje vrtove ali spuščajte v ribnike, kaj šele v naravno okolje.
Največja količina invazivnih rastlinskih vrst je v Slovenijo prišla kot okrasnih ali kulturnih rastlin, ki so nato pobegnile v naravo. Pri tujerodnih vrstah živali, ki se znajdejo v naravnem okolju pa je
največ domačih ljubljencev, ki so bodisi pobegnili v naravo ali pa so jih lastniki spustili vanjo.
Zato pri ravnanju s tujerodnimi vrstami, ki jih imamo na svojih vrtovih velja nekaj pravil. Ne prenašajte ali presajajte jih iz svojih vrtov v naravna okolja. Ko se jih naveličate ali se vam preveč razrastejo jih shranjujte na svojem kompostu, ne odmetavajte jih na obrobja gozdov ali v gozdove ali drugam v naravo. Prepričajte se katere okrasne rastline so invazivne in jih raje nadomestite z avtohtonimi rastlinami ali vsaj s tujerodnimi rstlinami, ki so se v podobnih razmerah izkazale za neinvazivne. Ne sejte mešanic semen, te so običajno okužene tudi z invazivnimi rastlinami. Ne nabirajte in presajajte rastlin, ki rastejo vzdolž prometnic, med njimi je veliko invazivnih rastlin. Če na svojih zemljiščih izvajate različne posege, gradite, preurejate in podobno jih ne puščajte brez nadzora oziroma jih čim prej ponovno zasadite in uredite. Devastirana zemljišča so idealna za naseljevanje tujerodnih invazivnih vrst. Kadarkoli se v okolju zgodi motnja, ki poruši naravno ravnovesje (požar, poplava, huda suša, veliki gradbeni posegi...) je to odprt prostor, ki ga najhitreje zasedejo invazivne vrste.
Še posebno občutljiva so na vnose tujerodnih vrst vodna telesa. V njih tudi težje opazimo pojave novih vrst, manj uspešno je tudi odstranjevanje. Zato nikoli ne prenašajte rastlin ali živali iz svojih ribnikov v naravno okolje in jih tam odmetavate ali jih izpuščate (ribe, rake, želve, vodne rastline...). Če živite v bližini vodotokov svojo mlako ali ribnik še posebej skrbno načrtujte, da ne bo mogoč pobeg živali iz vašega ribnika v naravo. Vodne rastline vedno odmetavajte samo na domači kompost. Če imate v ribniku želve (to so običajno ameriške rdečevratke oziroma sedaj rumenovratke) mora biti ograja npr. visoka najmanj 50 cm, odprtine morajo biti manjše od 1 cm in ograja mora imeti navznoter ukrivljen zgornji rob. Ko kupujete rastline in živali za svoj vrt preverite podatke o njih, zahtevajte od prodajalca, da vam predlaga tudi rastline in živali, ki so domorodne in s katerimi ne boste ogrožale narave. Preglejte tudi embalažo, v katerih ste prinesli domov svoj nakup. V njih se mnogokrat skrivajo slepi potniki, ki jih ne želite v svoji mlaki in vam lahko povzročijo veliko škodo in propad ribnika.
Mateja Poljanšek, univ. dipl. biologinja
Mali seznam najbolj invazivnih rastlinskih vrst pri nas
Med drevesi: veliki pajesen, ameriški javor, robinija, zeleni bor, ameriška čremsa, azijski klek, polegla panešplja...Med grmovnicami: Davidova budleja, peterolistna vinika, Thunbergov češmin, mahonija, lovorikovec, japonsko kosteničje...Med zelnatimi trajnicami: japonski dresnik, žlezasta nedotika, japonska med vej ka, bambusi, topinambur,' rudbekije, navadna barvilnica, enoletna suholetnica, kanadska zlata rozga, orjaška zlata rozga, ambrozija...
Pa še malo krajši seznam najbolj invazivnih živalskih vrst pri nas: signalni rak, tigrasti komar, zlata ribica, želva rdečevratka, nutrija ali bobrovka...
v
v
CASJE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI
Poiščite jih v salonu pohištva DABOR!
AKCIJSKA
PONUDBA
Obiščite salon pohištva
DABOR in izkoristite
posebno sejemsko ponudbo
na izbrana ambienta. Akcija traja
od 3. do 30. novembra.
Montažo obeh akcijskih sestavov opravi kupec sam.
1.136,16 C

Sliki sta simbolični.
poh/šf
\on
dabor
Kamnik
2 delna omara ^ocna omarica, postelja širine 90 cm, in pisalna miza.
416.28 €
-30%
299,00 €
alples
' lištvena 2
pohištvena znamka Kranjska ul. 3A, Kamnik
tel: 01/831 04 81, 051 399 577
Dan odprtih vrat v DSO Kamnik
Življenje v Domu je vse prej kot dolgočasno!
Že tako vedno odprta vrata Doma sterejših občanov v Mekinjah so se ob mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobra, na stežaj odprla. Oskrbovanci doma so skupaj z zaposlenimi in drugimi zunanjimi sodelavci obiskovalcem predstavili življenje v domu, širok sklop domskih družabnih in drugih dejavnosti za stanovalce, jim odgovorili na vprašanje, kako poteka sprejem v dom, kakšna je zdravstvena oskrba oz. podali vse informacije, ki so kogarkoli zanimale. Ob tej priložnosti so uradno odprli novo plinsko kotlarno. Velika pridobitev na področju investicijskega vlaganja bo pripomogla k izboljšanju ogrevanja, pripravi tople vode ter k racionalnejši, okolju bolj prijazni rabi energije.
Direktorica Doma starejših občanov Kamnik Marija Rems se rada pridruži in poklepeta s stanovalci doma
Direktorica Doma starejših občanov Marija Rems je ob odprtju plinske kotlarne povedala, da so, ker je bil sistem ogrevanje in priprava tople vode na kurilno olje v Domu starejših občanov že zelo zastarel in je povzročal že kar nekaj težav, v letu 2006 začeli z dejavnostmi za izboljšanje tega sistema. Pristopili so k izdelavi projektne dokumentacije za prehod na ogrevanje in pripravo tople vode ter kuhanje na zemeljski plin in s tem tudi na izgradnjo nove kotlarne izven prostorov doma, saj stara ni več ustrezala obstoječim standardom. Dela so izvajali postopoma. Najprej so izvedli priključek na plinovodno omrežje, notranjo napeljavo oz. razvod plina po prostorih doma za rabo kuhinje in ogrevanje tople vode. Hkrati so potekala tudi dela za izgradnjo projektne dokumentacije za novo plinsko kotlarno. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo so prejeli konec maja 2008, ob koncu leta najprej dokončali ograjni zidec, v začetku letošnjega leta pa izvedli postopek javnega razpisa za pridobitev izvajalca del za novo kotlarno. Dela so se začela ob koncu maja in bila zaključena v mesecu septembru. Marija Rems in podžupan Občine Rudolf Pfajfar, ki je pohvalil delo vodstva DSO, sta se vsem, ki so pripomogli k izpeljavi tega , velikega projekta, najlepše zahvalila.
Ob dnevu odprtih vrat so oskrbovanci doma gostom s predstavitvijo različnih dejavnosti (ustvarjalne delavnice, družabne igre, pevski zbor...) prikazali, kako pestro je njihovo življenje v domu. V kuharskem krožku »naše babice« vedno pripravljajo slastne dobrote, tokrat je okusne ježke med goste razdelila predsednica sveta stanovalcev Helena Stele.
V domu so v vmesnem času poskrbeli tudi za večjo energetsko učinkovitost zgradbe v celoti (skoraj v celotnem domu so zamenjali okna, balkonska vrata, na vse radiatorje namestili temostatske ventile, na novo prekrili skoraj vso streho doma). Po poplavi, ki je dom prizadela septembra 2007 so obnovili tudi vse kletne prostore, dvigala in opravili še mnogo drugih manjših opravil.
Po otvoritvi kotlarne, trak so prerezali predsednica sveta stanovalcev Helena Stele ter člana sveta stanovalcev Janez Burkeljca in Silverij Hribar, so se stanovalci doma pozabavali z brati Kozjek in Ivom ter harmonikarjem Jožetom Jagodicem in Predico.
KATJA TROTOŠEK
Ko zadiši po jeseni in kostanju...
V teh hladnih, deževnih dneh izginja pisana harmonija narave, ki smo jo letošnjo jesen lahko kar precej časa občudovali. Jesen pa prinaša tudi prijetne vonjave, predvsem po slastnem kostanju. Na kamniškem Glavnem trgu Evzalj Mamuti iz Makedonije vsak dan peče kostanj, ki ga bo ponujal do novega leta. Po petih letih je nasledil strica, to delo pa mu prinaša edini zaslužek, saj z nezaposleno ženo preživljata dva otroka. Družina že nekaj let živi v Kranju.
VERA MEJAČ

( JT m***+ML \
' >	L »*»•/> «4«)
;’”5SS.
(T)
J3=. ^
T T ^
V Termah Snovik so se zavrtela lončarska vretena
Konec oktobra so v Termah Snovik pripravili lončarsko delavnico za vse, ki so se želeli naučiti lončarskih spretnosti in si privoščili kratke počitnice v neokrnjenem naravnem okolju ekosveta termalnih užitkov.
Tridnevno delavnico z naslovom »Čar lončarskega vretena« je vodil znani lončar Igor Bahor iz Topolšice. V prijetnem, zabavnem in sproščenem vzdušju je udeležence poučil o pripravi gline, izdelavi osnovnih in tudi bolj zahtevnih tehničnih oblikah ter Uporabi različnih dekorativnih tehnik.
Tečaja se je udeležilo lepo število pogumnih ustvarjalcev, ki so bili nad delavnico navdušeni. Povedali so, da je bila to zanje zanimiva, zabavna in obenem koristna izkušnja. S seboj so odnesli lepe spomine, nova znanja in domiselne izdelke. Za vse, ki bi želeli zavrteti lončarsko vreteno, v Termah Snovik pripravljajo konec novembra novo lončarsko delavnico.
LEO dobrodelni srečelov je uspel
V oktobru smo imeli v Leo klubu Kamnik svojo prvo letošnjo akcijo, tako da lahko rečemo, da se je Leo leto resnično začelo. V Atriumu na kamniški obvoznici smo priredili dobrodelni srečelov in prodali prav vseh 200 srečk, vse so bile dobitne. Nagrade so bile zanimive in zabavne, večer je bil prijeten in nasmejan, zahvaliti se moramo vsem, ki so tisti večer kupili srečko in tako pomagali družini Blatnik iz Savinjske doline, kateri smo namenili celoten izkupiček.
Družina Blatnik prihaja iz manjšega kraja v Savinjski dolini, njihov petletni sin Rene pa je hudo bolan, njegova diagno-
za je spinalna mišična atrofija. Rene ni nikoli govoril, nikoli se ni plazil ali hodil, svoje glavice ni nikoli držal pokonci. Njegovo življenje je odvisno od medicinskih aparatov in umetnega prehranjevanja. Zato družina potrebuje nov avto, ki bi bil primeren za prevažanje tako težkega bolnika. Kljub temu, da Rene ne bo nikoli hodil in tekal naokrog, mu starša želita omogočiti čim lepše življenje in ga peljati tudi na izlet, da bi vsaj videl morje, če že plavati ne bo mogel.
Upamo, da bo tudi z našo pomočjo Renejevo življenje nekoliko lepše.
Leo klub Kamnik
Vesela druženja mamic z dojenčki
Mamice z dojenčki, ki si želijo popestriti dopust za nego in varstvo otroka, tiste, ki jih v zvezi z materinstvom karkoli tare in tiste, ki si želijo zgolj sproščujočega druženja, se vsak drugi četrtek v mesecu med 11. in 13- uro, dobivajo v Matični knjižnici Kamnik. Obiskujejo skupino »ZAČETNICA«, ki jo vodi mag. psih. Radmila Pavlovič. Izmenjujejo si izkušnje, mnenja, čebljajo, se zabavajo, smejijo, dojijo...
Katja
KUMHO TYRES^
www.kumhogume.si



aggs

Kumho rZER KW23	j
0w*w»t6$«#tst	J
empfehtenswert j MAC
XA
| 1£\®	uradni zastopnik za SLO - SITAR EUROGUME D.0.0.
051310100
Odlične pnevmatike KUMHO in alu platišča SORBET -dobite tudi pri vseh boljših Vulkanizerjih in Avtoservisih.
m
www.eurogume.si
PLANINSKI KOTIČEK
PANORAMSKA PLOŠČA NA GRINTOVCU
Ekipa, ki je postavila panoramsko ploščo (foto: Uroš Resnik).
Po daljših pripravah, usklajevanju in zbiranju potrebnih dovoljenj (vrh Grintovca je namreč v lasti Suhadolnikovih in se nahaja v občini Preddvor) je 27. oktobra helikopter Slovenske vojske na vrh Grintovca prepeljal tonalitno razgledno ploščo, ki so jo kamniški planinci namestili na pravo mesto. Na njej so v krogu vklesane smeri pogleda in imena nekaterih vrhov ter krajev, ki so vidni z vrha ob lepem vremenu.
PLANINSKE KOČE SO ZAPRLE SVOJA VRATA
V	oktobru je večina visokogorskih postojank v osrednjem delu Kamniških in Savinjskih Alp zaprla svoja vrata do naslednje sezone. Za zasilno prenočevanje in zavetje pred neurjem je še vedno možno uporabiti zimske sobe, ki pa so različno opremljene, zato je priporočljivo, da vzamete s seboj spalno vrečo in kuhalnik.
Na »sončni strani« so stalno odprti Dom v Kamniški Bistrici (razen ob ponedeljkih), na Mali planini Domžalski injarški dom, Črnuški dom (041 621-732) pa samo ob sobotah in nedeljah. Dom planincev na Gospincu (04 2012-922) in Dom na Menini planini (041 783-668) sta odprta ob sobotah in nedeljah. Tudi koča na Kamniškem sedlu (051 241-639) je odprta ob lepih koncih tedna in je le zasilno oskrbovana. Pred obiskom se je dobro pozanimati po telefonu, za Kamniško sedlo pa lahko tudi na spletni strani /www.drustvo-pdkamnik.si/ oz. pogledati na tablo pri Domu v Kamniški Bistrici.
Na severni strani sta v Logarski dolini (še) odprta Frischaufov dom na Okrešlju (03 4924-850) in Dom planincev (070 847-639). Ob lepih sobotah in nedeljah sta odprti Koča v Grobom pod Raduho (041 417-951) in Koča na Klemenči jami pod Ojstrico (031 363-977). Priporočamo, da pred obiskom informacije preverite po telefonu.
V	oktobru je po vrhovih zapadlo že nekaj snega, ki ga je sonce na južnih straneh sicer večinoma pobralo, na severnih pa je že prava zima. In to tista, ki je najbolj nevarna: snega še ni dovolj, da bi dereze in cepin dobro prijemale, vendar dovolj, da nobena stopinja ni varna. Zato moramo biti še posebno previdni in turo prilagoditi razmeram, opremi, znanju in svojim sposobnostim.
NOV BIVAK NA VELIKIH PODIH
Prvi bivak na Velikih podih je postavila postaja GRS Kamnik jeseni leta 1973-Poimenovala ga je po dolgoletnem načelniku postaje in znanemu kamniškemu alpinistu Pavlu Kemperlu. Bivak je dobro služil svojemu namenu, vendar ga je že precej načel zob časa, zato so se odločili za postavitev novega bivaka, ki ga je oblikoval arhitekt Miha Kajzelj. V torek, 27. oktobra, ga je helikopter Slovenske vojske prenesel na mesto, kjer so ga pritrdili na temelj, starega pa je odnesel v dolino. Arhitekt in statik sta že plačana, manjka pa še okoli 7.000 € za stroške izdelave in prevoza.
Novi bivak je večji in moderno oblikovan. Ima 8 ležišč v treh etažah, visqk je več kot 4 m, trenutno še ni povsem opremljen in ni zaklenjen. Namenjen je predvsem za zasilno prenočevanje v primeru, da je sestop do Cojzove koče nevaren in preveč tvegan.
Bojč
Panoramska plošča (foto: Uroš Resnik)
Pomagajmo kamniškim gorskim reševalcem
Nihče ne ve, ne kdaj ne kje nas lahko na poti v gorah doleti nesreča. Nesreče se dogajajo. Vsem. Ne le alpinistom in gornikom, pač pa tudi vsakdanjemu popotniku, smučarju, zmajarju, rekreativcu... Le en nekontroliran korak, pa človek ostane ujet med skalami, zdrsne v prepad, si zlomi nogo ali pa enostavno zaide na brezpotju. Takrat je prva misel - poklicati številko 112. Gorski reševalci se na klic takoj odzovejo. Podnevi ali ponoči, poleti ali pozimi, v lepem ali slabem vremenu gredo na pot. Zato, da pomagajo ponesrečencu, da rešijo življenje. Mnogokrat jim uspe, velikokrat je tudi prepozno. Tvegajo svoja življenja, včasih tudi za ljudi, ki neprimerno opremljeni hodijo v gore, ki se ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje. Tudi iz objestnosti so že nekateri klicali na pomoč. Reševalci se ne vprašajo, kdo jih kliče, je planinec ali pastir, je dekle v visokih petah ali človek, ki je omagal na poti. Gredo. Vedno in povsod. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je GRS Kamnik s 140 reševalci sodelovala v 22 akcijah.
Zakaj to pišem? Zato, ker je danes in tu priložnost, da se reševalcem Gorske reševalne službe Kamnik zahvalimo za njihovo plemenito in nesebično delo s tem, da jim pomagamo poravnati račune za stroške helikopterskega prevoza odstranitve starega in postavitve novega bivaka na Velikih Podih pod Grintovcem, ki bo služil predvsem reševalcem pri njihovem plemenitem poslanstvu. Bivak stoji, reševalce pa pestijo finančne težave. Celo poletje je pred domom v Kamniški Bistrici stal pano GRS Kamnik s prošnjo za donatorsko pomoč. Nekaj so zbrali, a še ne dovolj. Prisluhnimo svojemu notranjemu glasu in prostovoljno darujmo (kot posameznik 20 ali 50 evrov, kot donator 200 ali 500 evrov) na transakcijski račun 02312-0035-354472, sklic 2100, namen: za bivak. Kdor bo želel, bo njegovo ime izpisano na spominski plošči na bivaku. Pa srečno vsem na vseh poteh!
M. MOŠNIK
12	5. november 2009
MED MLADIMI
Kamniški ObČAN j
Ljubljanski maraton je za nami
V Študentskem klubu Kamnik nikoli ne počivamo - vedno imamo za vas pripravljen kak izlet, športni dogodek, adrenalinsko doživetje, zabavni večer ali pa se lahko z našo pomočjo rekreirate. Z nami vam res ni nikoli dolgčas.
Tudi oktobra smo poskrbeli za vas - veliko smo plavali in osvajali nove plavalne tehnike. Ob tej priložnosti pa bi radi poudarili tudi spremembo pri plavanju - ne gre samo za plavalni tečaj, uvedli smo tudi »prosto« plavanje, tako da vsi tisti, ki ste zadovoljni s svojim plavalnim znanjem ali pa obožujete vodo in se ne želite učiti plavalnih tehnik, lahko prav tako pridete in se prepustite vodnim užitkom.
Vsako leto_pa se zadnji vikend v oktobru odvija Ljubljanski maraton in letos je imel SKK svojo ekipo na štartu. Moramo poudariti, da smo imeli tekače tako na 10 km, 21 km in 42 km. Vsi naši predstavniki so prišli do cilja, nekateri z zelo zavidljivimi časi in vsem ob tej priložnosti čestitamo in rečem lahko le: »Kapo dol!«
Da pa nismo le športno aktivni, smo v oktobru odšli tudi na »jamski« izlet - ogledali smo si Briščkovo jamo, Postojnsko jamo in Predjamski grad. Kaj nas je najbolj navdušilo, si preberite na www.skk.si, v rubriki reportaže. In ko boste ravno brskali po naši spletni strani, se prijavite na kak projekt, saj se resnično za vsakega najde kaj.
IZ KOTLOVNICE
:
Za ekipo Kotlovnice so se jesenske počitnice, ki smo jih skupaj z otroki preživljali družabno in ustvarjalno, zaključile v prazničnem duhu - s čarovniškim žurom. In kaj seje še dogajalo v kleti Doma kulture Kamnik? Predstavili so se nam Deck Janiels, naš »hišni bend«, ki se kali v vadbeni sobi
mladinskega centra, skupaj s skupinama Drek u pest in Thunderbabies, ter pripravili odlično vzdušje. Kolektiv Cheap Tunes Records pa je k nam pripeljal tri skupine iz Francije in Avstrije, Tama-
s svojim zvokom raziskujejo sodobna glasbena obzorja. V petek, 6. novembra, o dveh letih v Kotlovnici s tudentskim klubom Kamnik in Mladinskim svetom Kamnik zopet obujamo tradicijo brucovanja - obeta se nora zabava z DJ Kilacom, animatorji Collegiuma in odličnimi nagradami, po polnoči pa sledi še pena par-ty. Ne pozabite na osebni dokument, saj bo vstop dovoljen le polnoletnim. Napovedujemo pa tudi novo serijo Fusion Jam večerov, katerih soorganizator je Študentski klub Kamnik. Na njih se bodo predstavljali obetajoči mladi slovenski glasbeniki - začnemo v petek, 14. novembra.
Še ena dobra novica - po novem letu se bo ekipi mladinskega centra Kotlovnica pridružila mlada prostovoljka Austra iz Latvije, morda tudi prostovoljec Cern iz Turčije. K nam bosta prišla v okviru Evropske prostovoljne službe programa Mladi v akciji, ki poteka s podporo Evropske komisije. Več o projektu pa v prihodnjih številkah Kamniškega občana.
gawa, Raymonde Howard in Killed by 9V Batteries, ki
Tjaša Petročnik MC Kotlovnica
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
i Ml BOS d.o.o.	e-mail: mibos@volja.net j
i Zikova ul. 4, Kamnik	tel.: 01/831-45-15, 031/305-4511
Planinski krožek OŠ Stranje
PLANINSTVO ŽE OD MLADIH NOG
Šolsko leto 2009/10. Nov začetek. Do sedaj smo imeli eno skupino planincev, zdaj pa število spet raste. Tako smo letos razdelili učence v dve skupini planincev. Mlajšo in starejšo. Vsi so člani PD Kamnik. V mlajši so sami novinci, kar 18 članov šteje. To so učenci 4. in 5. razredov. V starejši skupini je 28 članov, večina učenci 8. in 9. razredov ter nekaj mlajših. Planinci starejše skupine so izkušeni in si želijo zahtevnih pohodov in planinskih tur. Med njimi so se spletle prijateljske vezi, saj se že nekaj let družijo na planinskih poteh, kjer
končamo pri šoli. Peš seveda.
Prva pohoda sta že za nami.
Mlajša skupina se je 3. oktobra odpravila na Brezje nad Kamnikom. Prvi pohod je bil hkrati nekakšen preizkus vzdržljivosti učencev, ki so ga vsi prestali brez večjih težav. Po poti smo nabirali kostanj in preprosto uživali v barvah jeseni, druženju in sproščenemu klepetu.
Starejša skupina je
jim ni nikoli dolgčas. Na pohode ne pridejo vedno vsi učenci, saj največkrat potekajo ob sobotah in nedeljah, ko imajo učenci druge obveznosti ali si le želijo odpočiti od napornega pouka med tednom. Nekaj najbolj zagnanih pa si vedno vzame čas, saj jim hoja in druženje na planinskih poteh gotovo pomenita tudi sprostitev.
Skupini bosta imeli ločene pohode in skupni tabor.
Šola ima čudovito izhodišče za pohode v naravo, saj leži v naročju kamniških planin. Zato večino pohodov začenjamo in
imela prvi pohod 17. oktobra. Z vodnikom sva se odločala med Korošico in Konjem. Ker so bile razmere ugodne, sva se odločila za vzpon na 1803 m visokega Konja. Vedela sva, da bo tura zahtevna. To so začutili tudi planinci. Prišlo jih je sedem. V enem dnevu smo osvojili Presedljaj, Konja, Planino Dol, Veliko planino in se peš vrnili mimo Sv. Primoža do šole v Stranjah. Vztrajnost je bila poplačana s čudovitimi razgledi na Kamniško Savinjske Alpe.
Na vseh poteh nas spremlja in vodi vodnik PD Kamnik, gospod Miro Uršič. Iskreno se mu zahvaljujemo za pomoč in prostovoljno delo z mladimi.
Stanka Kočar, mentorica planinskih skupin OŠ Stranje
Gamsova Skaka - najlepša taborniška sobica daleč naokoli
Novi taborniški vodi v Kamniku
V soboto, 10. oktobra, smo kamniški taborniki rodu Bistriških Gamsov odprli taborniško sobico, ljubkovalno imenovano Gamsova Skalca. Ob dobrotah, ki so jih pripravile naše mame, smo preživeli lepo popoldne in zapeli, se družili ter se malo poigrali. Skoraj 100 naših članov, njihovih staršev, bivših tabornikov in drugih prijateljev taborništva si je ob tem veselem dogodku ogledalo, kaj so naše pridne roke ustvarile v preteklem letu - od grobih zidarskih del, električne napeljave, novih talnih oblog do finih zaključkov smo bivšo projekcijsko sobo v Kulturnem domu uredili tako, da se lahko pohvalimo z najlepšo taborniško sobico daleč naokoli. Najlepše pri vsem je, da

je vsak od nas prispeval svoj trud in skrb, zato" je Gamsova Skalca del vseh nas. Letošnje leto je za kamniške tabornike še posebej uspešno tudi zato, ker smo izobrazili osem novih vodnikov, ki so že začeli delo s štirimi novimi vodi na OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, PŠ Frana Albrehta Mekinje ter OŠ Stranje, tako da je v Kamniku sedaj osem aktivnih taborniških vodov. Nova sobica nam daje možnost svojo dejavnost razširiti tudi na čas izven rednih sestankov po šolah. Zahvalju-
■f V*
i ( r m ' sšfflS

EKO DAN V ENOTI ROŽLE
Narava se je odela v prelepe jesenske barve in ob tednu otroka smo v enoti Rožle pripravili eko dan. Povabili smo starše in njihove otroke, da nas obiščejo. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo skupaj z otroki vrtec jesensko okrasile.
V prvi igralnici so otroci s pomočjo staršev izdelovali lutke iz različnih odpadnih stekleničk. V drugi igralnici so iz praznih tetrapakov ustvarjali košarice, kot nalašč za jesenski sprehod v gozd - v plastične vrečke vendar ne moremo nabirati kosta-
njev in gob. Tretja igralnica je bila polna časopisnega papirja, tokrat ne zaradi zbiralne akcije, ampak zaradi izdelovanja klobukov in košar. Nikakor nismo pozabili na naravni material, saj je bilo v četrti igralnici na voljo vse polno divjega kostanja, vejic raznobarvnih listov dreves, žira, želoda in še in še. Spretni otroški prstki so se zavzeto in odgovorno lotili dela, seveda so jim starši radi priskočili na pomoč, ko je bilo to potrebno.
Otroci in star-ši so prehajali iz igralnice v igralnico in njihovih
izdelkov je bilo vedno več. Za vse, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bila v telovadnici pripravljena eko štafeta z naslovom Smetko Štafetko. Telovadno orodje je bilo malce nenavadno, saj so bile povsod pripravljene različne smeti. Kaj hitro smo ugotovili, da se na tak način lahko pošteno razgibamo.
Čas nam je hitro minil in nekatere družine so se že poslavljale, vendar jih je pred vhodom v vrtec pričakala eko pojedina, za katero sta poskrbeli kuharici Pavli in Lidija. Spekli sta okusen pirin kruh ter pripravili sezamov in skutin namaz z bučnicami. Tudi za žejo je bilo poskrbljeno - otroški zeliščni čaj. Starši in otroci so lahko preizkušali različno zdravo in bio hrano, saj smo k sodelovanju povabili predstavnika bio trgovine Mamatera.
Zunaj se je že mračilo, ko smo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic zapuščale vrtec z nasmehom na obrazu, saj nam je ponovno uspelo realizirati zadane naloge.
Kaj je lepšega od dejstva, da so obiskovalci našega eko dne odhajali domov zadovoljni?!
Za enoto Rožle članica ekoprogramskega sveta Edvarda Čadež
4	IH	jWv j LijoFin'
11 'm	
	
jemo se KD Priden Možic, da nam je prostor ponudilo v najem in uporabo ter Mladinskemu svetu Kamnik za podporo in denarno pomoč. Letošnje leto smo torej začeli uspešno in veselimo se novih podvigov. Otroci, če si želite postati taborniki ali vas karkoli zanima v zvezi s taborništvom, pocukajte svoje starše za rokav, obiščite našo novo spletno stran (http://rbg.rutka.net), pišite na rbgkamnik@gma-il.com ali pa kar pridite na obisk v času sestankov vodstva vsako nedeljo ob 18.30 uri v Gamsovi Skalci (vhod s severne strani Kulturnega Doma) in z veseljem bomo potešili vašo radovednost. Do takrat pa lep taborniški pozdrav!
JESENSKE POČITNICE
HURA PROSTI ČAS!
V času jesenskih počitnic smo na OŠ Marije Vere izpeljali projekt Odprimo telovadnice z namenom aktivnega preživljanja prostega časa naših otrok tudi med počitnicami.
Projekt je financiralo MSŠ, naša naloga pa je bila omogočiti organizirano vadbo učencem tudi takrat, ko je šola za njih navadno zaprta.
Odločili smo se, da bomo za učence šestih, sedmih, osmih in devetih razredov organizirali turnir v namiznem tenisu in odbojke Tekmovanja so potekala po načrtu, učenci pa so se zabavali in držali tekmovalni duh prav do zadnjega dne, ko se je marsikomu zazdelo, da je teden kar prehitro na okoli.
Marko Zadravec, profesor ŠVZ
Kamniški ObČAN^
ŠPORT
5. november 2009
Plavalci 1. in 2. skupine na enem od redkih prostih trenutkov na plaži (Foto: trenerji PKK).
Kamniški plavalci na jesenskih pripravah v Italiji
Lignano Sabbiadoro, prijazno italijansko obalno mestece, kjer se med zelenjem ponosno dvigajo številni hoteli, kilometre dolga peščena obala s senčniki nudi filmski pogled. Če dodamo še toplo mediteransko vreme teh dni, zveni prav počitniško, kajne?
Stiriinštirideset plavalcev h štirih skupin Plavalnega kluba Kamnik svojih počitnic ni preživelo nič kaj počitniško, čd sobote, 24. oktobra, do četrtka, 29. oktobra, (mlajši plavalci do torka) so v športnem cen-tru Getur v Lignanu urili svoje Plavalne veščine in nabirali kondicijo za prihajajoče tekmovalno °bdobje. V prijetnem borovem gozdičku, blizu peščene plaže $e je skrival njihov dom, a svoje gradbene sposobnosti na mivki so lahko preizkušali le mlajši plavalci. Urnik starejšim plavalcem prve in druge skupine ni dopu-
ščal veliko sprostitve. Zaspanost so pregnali že s prvim skokom v vodo ob 7. uri zjutraj. Jutranji treningi so bili usmerjeni v daljše razdalje, s poudarkom na izvajanju velikega števila vaj za izboljšanje tehnik vseh stilov. Starejši plavalci so zjutraj odplavali blizu šest kilometrov, mlajši polovico manj. Popoldanski treningi so bili usmerjeni v krajše serije, z namenom razvijanja hitrosti in tekmovalnega ritma plavanja. Ker je za učinkovit razvoj plavalca pomembna tudi suha vadba, so plavalci po jutranjih in popoldanskih treningih svoje mišice krepili še v fitnesu in telovadnici z vajami za raztezanje in moč. Utrujenost je bila velika, a podočnjaki in boleče mišice plavalcev niso spravili v slabo voljo. Med prijatelji je razlogov za dobro voljo vedno veliko! K nasmejanim obrazom so pripomogli tudi topli sončni žarki na sprehodih po pe-
ščeni plaži in sproščeno druženje med plavalci. Le pogled na polne krožnike makaronov za kosilo in večerjo, dan za dnem, je zbujal željo po mamini domači kuhi.
Vodja odprave in glavni trener Vlado Vučko je povedal: Vsake priprave imajo svoj »iz-plen«. To pomeni, da imajo trije do štirje opravljeni treningi v vodi in na suhem za vsakega plavalca velik pomen pri sistematičnem načrtovanju njegove forme, ki jo tempiramo za najpomembnejše tekme v sezoni. Trenutno rezultati niso najbolj pomembni, ker ne pokažejo realne vrednosti njihovega treninga, kasneje, ko je to potrebno, pa se poznajo vsi preplavani kilometri z dodano vrednostjo suhe vadbe«.
Vodstvo kluba je svojim plavalcem želelo zagotoviti najboljše pogoje treningov med pripravami. Redni treningi za starejše plavalce potekajo izključno v 25 m
pokritem bazenu na Kodeljevem v Ljubljani, za dobre rezultate pa so odločilni treningi v 50 m bazenu. Odločitvi za priprave v tujini je botrovalo tudi dejstvo, da v Sloveniji trenutno nimamo ustreznega športnega centra. Športni center Getur v Lignanu nudi plavalcem vse potrebne zmogljivosti za kvaliteten trening na enem mestu, saj vključuje pokriti bazenski kompleks s 50 m olimpijskim in manjšim 25 m bazenom, fitnes center, telovadnico, zunanja igrišča za igre z žogo in stezo za tek. Nepogrešljivi sta tudi restavracija in enota za prvo pomoč. Stroški teh priprav so primerljivi s stroški priprav na domačih tleh. Največje finančno breme so seveda nosili straši, vendar brez posluha glavnega sponzorja podjetja Cal-cit in ostalih sponzorjev aktivnosti Plavalnega kluba Kamnik ne bi bile izvedljive.
HELENA KONČAR
Teniški klub Kamnik
Repanšek zmagovalec elitne skupine kamniške občinske lige
Konec septembra se je končalo prvo leto kamniške občinske lige za posameznike, v kateri je v štirih skupinah (v posamezne skupine oziroma lige so igralci razvrščeni po kvaliteti) nastopilo 48 igralcev. V elitni ligi je gladko, brez poraza in resnejših težav, zmagovalec postal Boštjan Repanšek, drugo mesto je osvojil Miha Crnkovič, tretji pa je letošnje ligaške nastope končal Domen Sitar, ki ima enako število točk kot Samo Skvarča, a je v medsebojnem dvoboju zmagal, kar prinaša prednost. Na žalost sta morala še pred koncem lige zaradi službenih obveznosti z nastopanjem prekiniti Anže Cevka in Igor Knez, kar pa uspeha prvih treh prav gotovo ne zmanjšuje. V prvi ligi je prvak postal Nejc Lemič, drugi je bil Rok Andič, tretje mesto pa je osvojil Matic Žagar, ki je zaradi pravila »medsebojne zmage« prehitel Saša Palmo. V drugi ligi je brez poraza in brez izgubljenega niza (to je uspelo tudi Boštjanu Re-panšku) prvo mesto osvojil Matjaž Pogačar, drugo mesto je po zelo dobrih nastopih v finišu lige osvojil Franci Sitar, tretji pa je bil Damir H uljev. V tretji ligi je na vrhu končal Matej Škorjanc, za njim pa sta se uvrstila Stojan Crnkovič in Jure Urankar. Vsi najboljši bodo pokale in nagrade prejeli na skupni zaključni slovesnosti, ki jo bosta organizatorja kamniške lige TK Kamnik in ŠZ Kamnik priredila konec novembra v dvorani nad kamniško kavarno Veronika.
Kamniška občinska liga je v kamniški teniški klub vnesla veliko tekmovalnega in tudi družabnega dogajanja, kako tekmovanje narediti še bolj kvalitetno in zanimivo, pa bo pravzaprav naloga novega vodstva kluba, saj v začetku leta 2010 sedanjemu vodstvu Teniškega kluba Kamnik poteče mandat. Predsednik Stojan Crnkovič je pred štirimi leti kamniški klub prevzel v
»kritičnem stanju« (klub praktično ni imel članov, tekmovalci so bodisi prenehali tekmovati bodisi odšli v druge klube, tudi teniška šola je »umrla«), ob svojem odhodu pa ima kaj pokazati - v klubu je že blizu 100 članov, članska ekipa spet nastopa v slovenski teniški ligi, teniško šolo obiskuje blizu trideset otrok, tenis je spet vključen v aktivnosti šolskih športnih društev, igrišča so spet polna, včasih si je že težko zagotoviti primerno uro za igranje. Sladke skrbi! Klub ima veliko več resnejših težav, med
V elitni skupini občinske teniške lige je brez poraza zmagal Boštjan Repanšek.
katere v prvi vrsti prav gotovo sodi neprimerna lokacija igrišč. Že pred leti sta bila izmerjena količina hrupa in izpušnih plinov, meritve pa so pokazale alarmanto stanje - zaskrbljujoče predvsem ob dejstvu, da se s tenisom spet ukvarja vse več mladih, da raznih klubskih projektov, ki so vezani na tenis v smislu pospeševanja kamniškega turizma, ob tem sploh ne omenjamo. Kateri turist bo že igral tenis, če mu za hrbtom vozijo tovornjaki, avtomobili in motorji? Posamezniki morda še, organizirane skupine, ki skrbno izbirajo lokacije za svoje aktivnosti, pa prav gotovo ne!
MATJAŽ POGAČAR
Zmaga in poraz košarkarjev Calcita Mavrice
Kamniški košarkarji so v 3. krogu 2- SKL gostovali pri ekipi Ježice in Presenetljivo, a popolnoma zasluženo dosegli prvo zmago v gosteh v tej sezoni.
Že začetek tekme je nakazoval, da bo naše fante težko premagati. Po prvi četrtini so vodili s tremi točkami razlike, na odmor pa odšli z rezultatom 42:48. Malce slabši začetek tretje četrtine je prinesel nekaj negotovosti v obrambi, kar So popravili v zadnji četrtini in zasluženo zmagali z rezultatom 82:88.
Pod vtisom zmage smo v petek, 30. oktobra, pričakali ekipo ALTE “ISTRICA, ki vodi na prvenstveni lestvici. Gostje so bili odločeni, da z zmago potrdijo vodilno vlogo v l'9i; Domači igralci pa so imeli drugačne načrte. Skozi ves prvi polčas $t,a bili ekipi popolnoma izenače-J)1' na odmor sta odšli z rezultatom 44:45. Tudi v tretji četrtini sm° gledali podobno predstavo z razliko, da so ob koncu vodili domači z rezultatom 66:65. Nato Pa so gostje na čelu z igralcem
Samom Grumom, ki je ljubiteljem košarke še kako poznan, pokazali svoje znanje in izkušnje. Fant, ki je nastopal v evroligi, ligi NLB in seveda tudi v 1. SKL kot član Krke iz Novega Mesta, je mirno vodil svoje soigralce do pomembne zmage. Nekaj zgrešenih prostih metov košarkarjev Calcita Mavrice v času, ko se je tekma odločala, je zadostovalo, da so gostje to znali kaznovati in na koncu zmagali z rezultatom 80:94.
Vendar so igralci Calcita Mavrice pokazali všečno igro z veliko borbenosti. Ob taki igri se nam za nove zmage ni treba bati in trenutno 5. mesto na lestvici je več kot zasluženo.
Naslednja tekma bo v soboto, 7. novembra, v Podčetrtku. V petek, 13. novembra, ob 20.15 uri v Kamniku gostimo ekipo UNION OLIMPIJA ml.
Čeprav bo petek trinajsti, fantje obljubljajo, da se bomo veselili nove zmage v tej sezoni. Vljudno vabljeni!
ROBERT PROSEN
W
Calcitovke začele zmagovati
Odbojkarice Calcita so po dveh domačih porazih v prvih dveh krogih srednjeevropske lige v tretjem krogu prišle do prve zmage. V gosteh so premagale ekipo Vitala, kijev letošnji sezoni enostavno še preslaba za resnejši odpor, tako da so prvo pravo mednarodno zmago dočakale v četrtem krogu, ko so doma pred polno kamniško dvorano presenetljivo ugnale vodilno ekipo Splita 1700.
Njihovi moški kolegi pa so v šestem krogu v gosteh izgubili proti Triglavu, v sedmem krogu pa so doma v lokalnem derbiju premagali ekipo DUOL Olimpije.
Kamniške odbojkarice so po nesrečnem porazu proti Bratislavi optimistično odšle na gostovanje v Ljubljano, kjer bi bilo vse drugo kot gladka zmaga Kamničank veliko presenečenje. Že v prvem setu se je pokazala velikanska kakovostna razlika v igri, ki so ga Kamničanke dobile na 16, v drugem setu pa je bila razlika še večja, saj so domače dosegle samo 10 točk in še to po zaslugi napak Kamničank. Ognjeni krst na igrišču v Interligi je dočakala Sara Gregorinčič, trener Obolnar je v drugem setu ponudil priložnost prav vsem igralkam. Tretji set so bolje začele domače, v obrambi je blestela Urbančičeva, in hitro prišle do občutne prednosti. Kljub seriji 6:0 v zaključku tekme, pa Kamničankam ni uspelo preobrniti rezultata, saj je Beatijeva odločilni servis poslala preko
igrišča. Po nekaj ostrih besedah Obolnarja so se stvari v četrtem setu postavile na svojo mesto. Kljub ostremu boju mlade Ljubljančanke niso imele pravega orožja proti razpoloženima blokerkama Strel Kosmačevi in Toonejevi ter bombami Turnškove. Tako so se Kamničanke lahko veselile prve zmage v tej ligi.
V četrtem kolu pa so v goste v Kamnik prispele visokoleteče igralke Splita 1700, ki so bile s tremi zmagami na prvem mestu. Že prvi set je pokazal, da so lahko Kamničanke popolnoma enakovredne, a jih je neučinkovitost v »kontrah« stala zmage v zaključku seta. Ko so v drugem setu to popravile, je bila na igrišču samo domača ekipa. Tudi tokrat je z bloki blestela Emilie Toone, svoje pa so dodale še Strel Kosmačeva, Turn-škova in tokrat v napadu učin-
kovita Bratoževa. Seveda brez dobrega sprejema Beatijeve in Podlesnikove ni šlo. Navijači so uživali v odlični igri Kamničank v tretjem in četrtem setu, ki pa so na koncu poskrbele za malo drame, saj kljub veliki razliki 21:13, niso zmagale brez težav in so se jim gostje približale na 24:23- Takrat pa je vse odločila Dujičeva, ki je sama z zgrešenim servisom poskrbela za pravo evforijo v dvorani. Steklo je tudi nekaj solz sreče, saj so Kamničanke tako dosegle prvo pravo mednarodno zmago, ki daje veliko upanja tudi za prihodnje tekme. S tako igro in odlično publiko se bo v Kamniku opekla še marsikatera ekipa, ki misli, da bo proti Kamničankam zlahka dobivala točke. To potrjuje tudi visoko peto mesto na lestvici. Naslednjo tekmo bodo igrale v Bratislavi, 14. novembra v Kamniku gostuje Rijeka, še prej pa se bodo 11. novembra doma v Pokalu pomerila proti ekipi Ecom Tabor.
FANTJE NA TRETJEM MESTU DRŽAVNE LIGE
Še višje pa so na lestvici igralci Calcita, ki so kljub porazu v Kranju trenutno na
tretjem mestu 1. državne lige.
Kamničani so po štirih zmagah optimistično odpotovali k vodilni ekipi Triglava. Kljub dobri igri pa so bili tokrat bolj razpoloženi igralci iz Kranja, ki so tudi po zaslugah Kamničanov v končnici setov lažje prihajali do točk. Pri domačih je bil nerešljiva uganka Rop, svoje pa sta dodala še Stem-berger Zupanc in Planinc. Oba nasprotnika se bosta kmalu spet srečala in to v četrtfinalu Pokala OZS, kamor se Kamničani preko Triglava 2 in Svita skoraj gotovo morajo uvrstiti.
V sedmem kolu pa smo bili po nekaj letih zopet priča lokalnemu derbiju med Olimpijo, za katero igra tudi Kamničan Palma, in Calcitom, za katerega igrata Ljubljančana Novljan in Ropret. V prvem setu Kamničani nikakor niso prišli do svoje igre in Olimpija je presenetljivo z lahkoto dobila prvi set. Po nekaj menjavah, Polančec - Hribar in Djordjevič - Zupanc in besedah trenerja Kotnika, pa se je slika na igrišču v drugem setu spremenila v korist Kamničanov, kjer je z bloki blestel Šmitran in jih skupaj nabral kar deset. V tretjem setu se je razigral še Bogožalec in ljubljanska barka je počasi tonila. V četrtem setu se je tako igra gostov popolnoma sesula in Kamničani so zlahka prišli do svoje pete zmage v letošnji sezoni. Kamničani sedaj potujejo v Mursko soboto, 11. novembra jih čaka doma povratna tekma Pokala proti Svitu, 14. novembra pa bodo v prvenstvu gostili ekipo Krke.
Lep uspeh pa so s prvim mestom na turnirju v Kopru dosegle kamniške mladinke in se tako uvrstile v četrtfinale tega tekmovanja. Zmaga pa je vredna še več, saj so na turnirju premagale tudi ekipo Vitala, ki je na tekmovanju nastopila skoraj z vsemi igralkami, ki igrajo tudi v Interligi. Ta konec tedna potujejo Kamničanke na turnir v Koper, kamniški mladinci pa bodo igrali v Črnučah. Uvrstitvi v polfinale bi pomenili velik uspeh kamniških ekip. S serijo zmag pa nadaljujejo tudi kadeti, ki so se praktično že uvrstili v A ligo.
Cicol.
Primeren čas za razmislek o zamenjavi energenta
Pred pričetkom nove kurilne sezone je primeren čas za razmislek o morebitni izbiri novega energenta. Energetski strokovnjaki vam bodo sicer svetovali prehod na obnovljive vire energije, ampak njihova uporaba je zaenkrat še dokaj omejena, kar še posebej velja za urbana oziroma večstanovanjska naselja. Tudi zaradi promocije uporabe OVE, se vse premalo gospodinjstev odloča za zemeljski plin, ne glede na razvejanost
in dostopnost plinovodnega omrežja, ki sega skorajda že do vsakega gospodinjstva.
V času, ko se vedno bolj soočamo s posledicami podnebnih sprememb, je razmislek o prehodu na zemeljski plin še posebej utemeljen in okoljsko odgovoren. V primerjavi s premogom in nafto zemeljski plin vsebuje zanemarljivo malo žvepla, precej nižje so tudi ostale vrednosti škodljivih snovi, ki se sproščajo pri
gorenju, kot so C02, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi. Prav tako praktično ni prašnih delcev, ki so hud onesnaževalec urbanih naselij. Pri zgorevanju zemeljskega plina se v zrak sprošča kar za tretjino manj C02 kot pri zgorevanju premoga ali kurilnega olja, ki je eden od glavnih povzročiteljev učinka tople grede in segrevanja ozračja.
Slovenija ima dostop do različnih virov zemeljskega plina v Severni Afriki, Rusiji in državah Evropske unije. Za zadovoljevanje povečane porabe zemeljskega plina v zimskih mesecih pa distributerji uporabljajo tudi zakupljene kapacitete v podzemnih skladiščih zemeljskega plina v Avstriji in na Hrvaškem. Gospodinjski odjemalci v Sloveniji imajo zagotovljeno neprekinjeno dobavo zemeljskega plina, saj sodijo med tako imenovano zaščiteno skupino odjemalcev, za katere nikoli ne sme zmanjkati zemeljskega plina.
Zemeljski plin je cenovno konkurenčen energent tako glede same investicije kot tudi končne porabe v gospodinjstvih. Še posebej, če se novi odjemalci odločajo za kondenzacijske kotle, ki zaradi dobrega izgorevanja za 30 odstotkov zmanjšajo
porabo energije. Tudi končna cena zemeljskega plina se je v zadnjem letu znižala za približno 30 odstotkov. V prihajajoči zimi se sicer lahko pričakuje minimalen dvig cen zemeljskega plina, toda po izračunih Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina se ta naj ne bi povišala v povprečju za več kot 2,9 centa na Srna porabljenega plina oziroma 3,5 centa z vključenim davkom, kar znese približno 6 odstotkov.
Poleg cenovne konkurenčnosti in okoljske prijaznosti je ena izmed ključnih koristi za uporabnika tudi raznolikost in udobnost uporabe, ki jo nudi zemeljski plin. Saj en sam energent, ki ne potrebuje nobenega dodatnega prostora za skladiščenje, lahko dom ogreva ali hladi, uporablja se ga za pripravo tople sanitarne vode in za kuhanje.
Za dodatne informacije pokličite distributerja zemeljskega plina v vaši občini, ki vam bo strokovno svetoval in pomagal pri prehodu na zemeljski plin, ali obiščite spletno stran www. zemeliski-plin.si.
GIZ DZP (Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina)
OPTIKA OČESNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
'	. iik r"el.:OI/83!7-OOB
Breznikova 15, Domžale Tel.:Qi/72i6-436 (Breza'Center)
j.
te
Vinko: 031/795- 960 Marta: 041/456-672
%WM9\{1%.
‘VrfipoCje 186
tel: 01/83-91-293 051/300-357
Odprto:
tore/ - so lota od 10* - 22*, nedelja od 12* -15*
Prijeten ambient za prednovoletne zabave in poslovna srečanja do sto oseb.
V decembru vas bo zabaval ansambel Viharnik.
Povabljeni tudi na dnevne malice in kosila ter sobotna in nedeljska kosila.
RAZREZ
-	/verne plošče
-	pulti
-	okenske police

Ljubljanska 3d 1240 KAMNIK tel.: 01 /8317-969
www.mojster-jaka.net
ROBNO FURNIRANJE -ABS
-	folija
-	masivni nalimki
IZDELAVA IZVRTIN
-	za police
-	odmične spone
-	moznike
- v ■ •: i .
V NAJEM ODDAM
opremljeno enosobno (predelano v dvosobno)
stanovanje v Kamniku.
Telefon: 040-254-937.
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
I NAJBOLJŠA IZBIRA TEKSTILA!
TEHNIČNA TRGOVINA
goranj. CENTE' J meovMVE^
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
uunumjKmmmmmjcmitv.
NOVI HITRI KREDIT GORENJA BREZ OBRESTI’
GO
HITRI KREDIT
gorenje
UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NASI PRODAJALNI več na www.pemecom.si
* Akcijski artikli so izzvzeti iz te ponudbe
Mali oglasi
GARAŽO na Kranjski cesti v Kamniku - triplex prodam. Tel.: 01/8311-685.
ODDAM STANOVANJE v PROSIM, če mi kdo podari hiši v Radomljah eni osebi, glasbeni stolp in zimsko bun-TeL: 031/247-300.	do št. 50. Tel.: 070-225-232.
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685
Opravljamo storitve:
. PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
. FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS),
•	SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne - spomin ...
ZAHVALA
V 62. letu nas je nepričakovano zapustila mami in stara mama
MARIJA MARINŠEK
iz Kamnika
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma počitka Mengeš za skrb in nego, župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt in trobentaču Marjanu.
Žalujoči: sin Roman in hči Britiga z družinama Oktober 2009
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, stric in bratranec
BRANKO KRAMAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, osebju ZD Kamnik za pomoč, besede sožalja in tolažbe. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kamnik, oktober 2009
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ZAHVALA
V 86. letu starosti se je od nas poslovila draga sestra in teta
MARIJA SITAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožaja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Ahlinu, patronažni službi ZD Kamnik, posebno še patronažnima sestrama Darji in Marinki in sosedi Mariji za njihovo nesebično pomoč in zdravstveno oskrbo.
Hvala župnikoma g. Avguštinu Klobučarju in g. Simonu Lorberju za duhovno oskrbo in poslovilni obred. Prav tako hvala pevcem, izvajalcu Tišine, ministrantoma, pogrebcem in podjetju Pogrebnik.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Buč, oktober 2009
Zbiranje nalepk de 8.11. 2009, unovčevenje do 22. 11. 2009.
Zberi in izberi
leoprijemljiva obloga
odporna in m
jgjj|8§|" vsestransko uporaba
y Mercator Hipermarket Kamnik
m 'MM.
Velika izbira akcijskih vin (rdeče, belo, mlado vino)
m

»tešil

S;
f Retina ceiui 8,61 EUR Akcijska cena za razrezi 5,51 EUR
^2!
Vrč Ben
1 liter
Steklarna Hrastnik Redna cena: 1,71 EUR
Pridružite se nam na prireditvah!
Od četrtka. 5. novembra, do nedelje. 8. novembra, in od četrtka. 12.. do nedelje. 15. novembra
Pokušina in prodaja mladega vina v sodelovanju s kletjo Goriška Brda
petek. 6. novembra, ob 17. uri Gerlande iz storžkov - otroška delavnica petek. H. novembra, ob 17. uri Božične zvezde - otroška delavnica
Sobota. 14. novembra, od 9. do 14. ure
Martinovanje s Podokničarjem
krst mladega vina in vezani nakupi nad 40 eur, ki prinesejo mini kranjsko klobaso mesarije Arvaj
1,20® * 11 m
NE SPREGLEJTE
izdelki Pršute m® Lokev. Akcijavdja v MthiiviUkih prodajalnah Meraior, nc velja pav prodajalnah HURA! in v franiiinih
prodajalnah. Predvidena jc za prodajo količin, ki so običajne za gospodinjHvo. Popust velja za blago na zalogi in ne velja za pravne c*ebe. Popust velja rudi za obračuna od akcijs'
akcijske izdelke in se obračuna od akcijske cene.
^iltercator
najbolje sond 60 let
Grisini Krex
dve vrsti: s sezamom ali s sirom, 100 g Žito, Ljubljana Redna cena: 0,70 EUR
0,49®
lercator

Majoneza lahka, 540 g
Rdeča pesa
680 g
5m Mercator 60 let najboljši sosed	1,09 € 0,69 €
AKCIJSKA PONUDBA j
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE j
Zbiramo naročila za novo koruzo po j nižji ceni!
JABOLKA za ozimnico, za prešanje in . žganjekuho PO UGODNI CENI!
VSE ZA KOLINE
i AGROPROMET CERKLJE
Wl. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.0.0. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si


CITROEN C3 Picasso
PRIHRANEK 2.000 €
redni popust 500 €
30.« 2009

k ir. c. : i
POHITITE PO CITROENA V MENGEŠ!
CREATIVE TECHNOtOGIE
A
CITHOČn
AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ. TEL. 01 723 73 13 Mengeš	E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
www.peugeot.si
v	Adijo, stari!
Čas je za novega!
SAMO
10.700 €
Peugeot 207
Trend/ 1,4
DISKONT NEŽIVIL MO) DOM
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/22 11 255
50% POPUST
ZA ODEJE IN VZGLAVNIKE MAJDATEX
^EUGEOT PW*oCA TOTAC 207 Trend/ 1.4 - Poraba goriva (kombiniran način vožnje. I/100 km): 6,3. Izpuh CG2 (g/km). 150. Ponudba velja za fizične osebe za vozila dobavl/va «
Ligeot 207 (Trend/ 1,4); maloprodajna cena z DDV 10.700 EUR; DDV je obračunan v obrokih, stroiki odOBmve financiranja v viim. (brez DDV) od maloprodajne cene vozTX polog
spremeni, če se spremenijo elementi Izračuna: Izračun temel/ na osnovi indeksa obresti 3 mesečni fURIBOR Za podrobnosti o natančni ponudbi se obrnite na vaiega prodajalca vozil Peugeot
Zdaj je pravi čas, da zberete korajžo in se poslovite od svojega starega avta. Peugotova izjemno ugodna ponudba super opremljenega modela 207 ne bo trajala večno, zato se čimprej odpravite na preizkusno vožnjo v najbližji salon.
Novi Peugeot 207 Trend/ 1,4 (4x zračna blazina, klimatska naprava, radio CD MP3, električni paket, meglenki...) je -l^ko vaš že za 120 €/mesec.*___________________________________________________________________
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 31,031 /669 367
30% POPUST
ZA POSTELJNE GARNITURE IN RJUHE FLANELA
20% POPUST
NA VSE ARTIKLE ODEJA ŠKOFJA LOKA
Pestra izbira stekla, keramike, porcelana, vse za šivanje in pletenje
BREZPLAČNO ŠIVANJE PRI NAS KUPLJENIH ZAVES
Odprto od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 14. ure
y Mercator Center Kamnik
Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787
PIZZF.RIA, MC KAMNIK, Kovinarska 36	£)<;lovili Čil - :
S? y*o^	pon.-čet. : <>8-22h
^ cJŽ^ZT-	“otfsS
Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od 1 Oh do 22h ; Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UC0DNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!!
f	ANATOMSKO
OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH NX' gm m	BLAGOVNIH ZNAMK
/Sr	©d št i@ - 40
d?	* CICIBAN * GE0X
1 J -	...	* SUPERFIT »NIKE
Trgovina z obutvijo * ppoDDO
Velika ponudba šolskih in sobnih copat I
	¥\	
		
iana^
WWW.I«U.li
I
;
.


VINTERSPORT
Kjer se šport začne
VRTNI CENTRI KAUA Kamnik,
Kovinarska cesta 36,
0> 01 831 05 53
flgPfSa
Fe
K
I www.kalia.si www.semenama.si
I_EnCIA "t
CZI—lAFRKZl^
y
M:

a- ^
* Zlatarna Celje
VV EMONA OBALA
Nm ba življenj t’ ym
ELITA KAMNIK ZA VAS:
NA IZBRANE IZDELKE
OD 30% DO 60% POPUST
DO 14. 11. 2009
Vljudno vabljeni!
■■■Bap
TMMHB&S
\b Q Q)0(£ PE MERCATOR
ČISTILNICA IN PRALNICA tel. oi/83ii74i|
STAvnl^vE

m veuno (lkJKOj zuint:
(O) ACCESSORIES

Ponudba najboljših blagovnih znamk
Ugodnosti in presenečenja | na prodajnem mestu
Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje
Knjigarna in papirnica Pustite se presenetiti!


urarstvo
HETfi
1892
CERRUTI 1881
ESPRIT
■■■
BTC - Diamant. IOOO Ij.
: Ol 54 76 505 BTC llala A. IOOO Lj.
: 01 58 52 696 Nove I užine 45. IOOO Lj.
: 01 54 08 332 Mercator center Jesenice 1:04 58 66 944 Mercator center Domžale : 05 992 61 95 Mercator center Kamnik : 01 831 14 33
www.heta.si. c-mail: urarstvo.hcta@siol.net
simpiTE -30%
na fen frizuro
Izberite stopalom prilagojeno obutev.
binom-shoes.com
reddot design award vvinner 2009
-Ž alpina
www.alpina.si
mEssim opsikr
Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih.
V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico.
Ed
KfiSlčMcfiViM:
1-
OniuJleJft.
KAMNI KV
2,00716'
Butik za Male Živali Strokoven nasvet In širok Izbor hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci
ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16
www.zootic.si
samo s tem kuponom v frizerskem salonu SIMPLE KAMNIK tel. 01 839 47 10 (popust velja do 19.11.2009)	HEJ	W	WWW FABIANI-NOGAVICE Sl xnre_ IkTH - ~ NAJVEČJA PONUDBA NOGAVIC NA ENEM MESTU!