mmmm wmm 13 H M Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 bd as - časopis slovenskih delavcev Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana . Boris Rugelj (Natržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), BoraZlobec (lektorica), Jgor Žitnik (Razum insrce)in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942 telefaks 311-956« Naročnina: TRIrUNA Smo se pri premieru zmotili? Piše: Martin Ivanič Listanje starejših in še starejših številk Delavske enotnosti, pa ne samo Delavske enotnosti, razodeva kopico naravnost laskavih ocen J. Drnovška kot strokovnjaka in javne osebnosti. Če stvar dobro premislimo in jo upoštevamo v okoliščinah nastanka teh sodb, tedaj niti ni moč reči, da so bile povsem zgrešene. Gotovo je bilo v njih nekaj romantične želje po javni (politični) osebnosti novega, modernega kova. Želje po javnem delavcu, ki ne blebeta in o katerem več govorijo njegove poteze kakor izrečene besede. 1 J Če smo danes do njega že kar nePrizanesljivo kritični, se mo-rano vprašati, ali smo se spreme-mi ali on. Ne gre za to, da je resnica nekje v sredi, vendar smo $e 9otovo spremenili mi kot jav-?°st in on kot javni delavec. Upajmo, da smo mi postali bolj etični, bolj zahtevni in v mejah emokratičnih norm bolj samoza-*jestni, pač v smislu, da smo mi ot demokratična javnost tisti zainji kriterij in dejavnik družbena življenja, ni pa to kakšna Vsemogočna partija ali državni Vrh in kakšen politični baron na nie9ovem čelu. Ta emancipacija lahnosti je gotovo povzročila tudi nekaj kritiškega pretiravanja kot P°sledico popačenega prepriča-nia, da je demokracija pravica Svobodnega in celo neomejenega ličnega blebetanja. Zanesljivo pa se je spremenil Predvsem Drnovšek, kajti med rxigim je postal tudi politik par exellence. Po mojih dosedanjih iz-kušnjah je ta okoliščina še vsako-Par nekoliko zmaličila. Mislim, da rfttev vetja tudi za H. Rigelnika, !ie bil kot gospodarstvenik jasen akor kristalni kozarec. Sedaj pa e lahko pri njem opažamo »poli-ično relativizacijo« stališč, ki se „®Ze kot škodljiva značilnost sicer astivrednega in zaupanje vzbuja-i°cega moža. Drnovška namreč razumemo, da mora biti kot pre-trden in celo trmast mož. tem ga, kajpak, močno podpi-[arn°. Ne podpiramo pa ga, kadar ot takšen igra tudi politika, ki °-lkulira in razmišlja prej kot po-v lk kakor tehnokrat oz. prvi dr-Zavni uradnik. Ali drugače re-en°’ podpiramo njegovo vztraj-n°st Pri vseh umestnih stališčih in adnih predlogih, ki naj nas naposled potegnejo iz mrtvega toka. Pa moč njegove trme podpirati, 0 kre očitno za delne, nekonsi-e°tne in celo malce demagoške ««repe. Prav za takšno ravnanje je brž-one v primeru omejitvene plačne Te9ulative šlo, pa naj Drnovšek še . k° vzdihuje zavoljo medijskih ln javnih (kot pravi - demagoških) Potiskov na vlado. Če bi prišel s celovitim »paketom« ukrepov za Večjo gospodarsko učinkovitost 1 ce bi se nad plače spravil prej, Se Pravi še pred volitvami ali pred Sestavo koalicije, tedaj bi mu pač Verjeli, Da tega ni storil, je seveda rtvo gori omenjeno dejstvo, da je medtem postal tudi politik in da je mislil poleg gospodarstva zlasti na lastno stranko in še posebej na svoj bodoči položaj. Zgornjo trditev podpira več njegovih potez, ki so zdaj značilne v novejših časih. Govori o demagogiji in pritiskih medijev, o dirigiranju teh pritiskov »odnevemkod«, govori, da so ti in ti ukrepi nujni zato, da nam bo čez nekaj mesecev bolje, da smo v prehodnem času in da je potrebno za blaginjo tudi kaj potrpeti itd. Saj ni, da v teh govorancah ne bi bilo tudi zrno resnice. Za to gre, da v družbi še vedno in še zdaleč ne veljajo enaka merila, da smo na boljše čase prav volovsko potrpežljivo čakali, da se s sicer skromnim družbenim premoženjem ravna huje, kot delajo svinje z mehom, da sledi škandal škandalu in da oblast ničesar zares otipljivega ne ukrene, da se izgovarja na neizdelane in nesprejete zakone, namesto da bi ukrepala tudi z odloki in začasnimi uredbami, kadar gre več kot očitno za zaščito narodnih koristi ter reda in zakonitosti. No, pa saj bi primerov lahko našteli za celo časopisno stran! Premier zatorej ne more računati, da bomo njegovo pritoževanje nad nerazumevanjem javnosti, se pravi v prvi vrsti delavstva in sindikatov, sprejeli brez pridržka in z obupom, češ Janez, nikar ne bodi hud, kaj pa bomo brez tebe! Z odločitvijo za politiko in prevzemom premierskega mandata se je spustil na teren, kjer ni milosti, temveč velja le doslednost, načelnost ter priznavanje in uveljavljanje zakonitosti, sposobnosti in moralne konsekventnosti. Vendar to ne velja le zanj; velja za vse, ki se preizkušajo v tej obrti, zlasti pa, kar se zadnjih vročih tem tiče, za stranke koalicije in še posebej one, ki so s predvolilnimi obljubami dobesedno izsiljevale delavstvo, upokojence in brezposelne, da so njim dali svoj volilni glas. Če ga mislijo te stranke lomiti na ta način, tedaj naj pohitijo. Javnost politično zori in utegne se zgoditi, da bo leva volilna baza kmalu rekla: Socialdemokracija?, Kaj pa je to? In da ne bo pomote: volivcev ni moč pitati z zadregami levih strank. Če niso vedele, kaj jih kot vladne partnerje čaka, tedaj so bile tako ali tako politično slepe in za njimi ne kaže žalovati. Občutek, da sindikalist na tem planetu ni sam samcat in se nad njim vlada ne more zmrdovati po mili volji, je, če nič drugega, dober. Gospod Emilio Gabaglio, generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov to dobro ve; enako tudi ve, da so samo povezani sindikati močni in da takšna povezanost ne sme biti samo na papirju. Gosod Gabaglio je napisal Lekcija pismo šefu slovenske vlade in ga nič kaj prijetno pokrtačil po dlaki navzgor. Ko je od svobodnih sindikatov prejel pismo, kaj namerava vlada storiti s plačami in kolektivnimi pogodbami (medtem je to, žal, s pomočjo parlamenta že storila), se je nad Drnovška spravil z besednjakom, ki je v vladnem kabinetu bržkone močno dvignil temperaturo. Gospod Gabaglio namreč pri šefu slovenske vlade ni nič moledoval, ampak preprosto zahteval, naj vlada zakon o zamrznitvi plač umakne. Spotoma ga je poučil še o evropskih manirah in o tem, da naj si z vlado ne mislita, da bosta z nespoštovanjem socialnih partnerjev in kolektivnih pogajanj kmalu pripeljala državo v naročje Evrope. Generalni sekretar konfederacije dobro pozna državni socializem in se mu zato mešanje vlade v plačne in druge posle delodajalcev in delojemalcev zdi skrajno sumljivo in nesprejemljivo. Slovenskemu vladnemu šefu je zato moral povedati, kar mu gre; da pa evropski sindikati s svojimi združenji sežejo do samega evropskega vrha, Drnovšek najbrž tudi ve. Za podjetnike liberalnega kapitalizma so kajpak sindikati bili hud trn v peti, nasprotnik, ki bi ga bilo najbolje utopiti v žlici vode. Napredno podjetništvo pa danes na sindikate gleda že precej drugače, namreč kot na koristne socialne partnerje, s katerimi se prerekanju o mezdah sicer ni moč izogniti, vendar pa tudi ne sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju socialne politike. Evropski sindikalist Gabaglio je s pismom Drnovšku dal tudi vedeti, da bodo slovenske oblasti, ko bodo usodo delavstva krojile mimo mednarodnih konvencij in pravil, morale računati na mednarodne sindikalne posege. Evropski sindikati kajpak v Sloveniji ne bodo hudiču izpulili repa, dovolj neprijetno in nepotrebno pa bo, če bodo v raznih evropskih organizacijah državi Sloveniji prilepili kakšno črno piko. Že ko so svobodni sindikati sestavili pismo o zamrzovanju plač za evropsko sindikalno in politično javnost, je v krogih -------------------------- vladnih advokatov nastal vik in krik, češ kaj pa je treba domače perilo prati pred Evropo. Vse v slogu prekrasne realsocialistične manire, ki je postavljala samo svoja merila in jih razglašala za sveta in edino zveličavna, svetu pa metala pesek v oči, kako je pri nas vse oh in ah. Ko je gospod dr. Janez Drnovšek prejel pismo iz urada Evropske konfederacije sindikatov, v kateri so sindikalne zveze iz dvaindvajsetih držav, je povedal, da bo taka pisma z zanimanjem prebiral, če bodo v njih tudi predlogi, kako zadeve, ki mučijo vlado, reševati. Če pa v pismih ne bo kaj takega, potem jih bo kajpak prebiral z manjšim zanima-gF njem. Tako približno je slo- „ |§ venski premier povedal za dr- ! ^ ■ ' ' žavni radio in seveda ostal i f . Kako pa drugače, lepo vas % s, ISL prosim. Le kaj si misli neka ^ | , evropska sindikalna konfede- , , I IIP racija, da šefu države piše pi- Napaka srna, ne da bi priložila elaborat o gospodarski politiki Slovenije, ki bi Drnovšku prav prišel, saj svojega še zdaj ni obelodanil. Z drugimi besedami, sindikalisti, pa četudi evropski, naj se ne gredo sindikalistov, če se obenem ne gredo še makroekonomiste in rešitelje gospodarstev. Pobožno upajmo, da bodo take Drnovškove misli prišle na uho evropski konfederaciji sindikalistov. Potem ji bo jasno, da je Drnovšku res bilo treba napisati tako ostro pismo, ki svari tudi pred dolgim potovanjem Slovenije v Evropo, če ne bo upoštevala evropskih norm tudi na sindikalno-socialnem področju. Morda bi moralo biti še ostrejše, saj šef slovenske vlade očitno misli, da se lahko požvižga na sindikate doma in na tujem. Naši sindikati vsekakor ne trdijo kar tako, da se vlada do njih obnaša arogantno. Če bo, bo Drnovšek evropski sindikalni konfederaciji najbrž napisal diplomatsko zvito pismo. Slovenski sindikati pa bi lahko poskrbeli, da bi evropski sindikati zvedeli še natančneje, kako si vlada predstavlja socialno partnerstvo s sindikati. Sploh bi bilo dobro evropske sindikaliste znova povabiti v Slovenijo, da bodo na kraju samem in iz prve roke slišali argumente vseh strani. Zanje bo namreč nadvse poučno, ko jim bo Drnovšek razlagal vzroke za zamrznitev plač. Pri tem bodo tudi zvedeli, kako vlada mirno gleda na nastajanje novega lumpenkapitalistič-nega sloja, ki delavsko premoženje krade pred nosom tistih, ki so ga desetletja z veliko muko ustvarjali. Boža Gloda OBRAMBA MINISTRSKIH STOLČKOV Ni važno, ali je mačka črna ali bela, važno je, kako lovi miši. Ta stari kitajski rek bi lahko smiselno uporabili pri oceni sedanjega političnega dogajanja pri nas. Ni važno, ali je politična stranka rdeča ali črna, važno pa je, kako se obnaša. Stranka demokratične prenove se je v svojem programu jasno opredelila za delavske interese. Njeni poslanci pa so zavestno ignorirali stališče sindikatov in s ponovnim glasovanjem za zakon ------------------ o zamrznitvi plač delovali protidelavsko. Poslancev Socialdemokratske stranke prav tako ni motila programska opredelitev. Poslanci Piše: Jože Smole Ljudske stranke, ki se sama deklarira za desno politično stranko, pa so v tem primeru branili interese delavcev, upoštevali stališče sindikatov in odločno nasprotovali administrativnemu urejanju plač. Če uporabim klasično delitev na politično levico in desnico, moram ugotoviti, da so se pri administrativni zamrznitvi plač poslanci SDP in SDSS znašli na desnici, poslanci Ljudske stranke pa na levici. Če se bo takšno pragmatično, neprinci-pialno ravnanje nadaljevalo, bo spošto- 2 DAI/A//M/ D€LI M/če7/!Mo MjzPTAJ/ -P/IRK. ?RMKU/\LlF/C/: sm/o L t/F/MsJMpe V/ /J£/slovenski pomladi« včlanila le kakšna tretjina zaposlenih v kulturi. Od politikov napovedovana obetavna prihodnost in duhovni preporod sta takrat namreč ustvarjala vtis, da bosta pravna in socialna varnost zagotovljeni sami po sebi. Ko so zanesenost požrli samovolja, egoizem, tehnokratska omejenost in banalna strankarska vsakdanjost, je od poštenja ostala prevara, od pravnosti laž in od sociale strah. Poglejmo stvari pobliže. V razmerah, ko smo opozarjali, da z zmanjševanjem družbene skrbi za kulturo rinemo kot narod v postopno samozanikovanje in samomor, je oblast nekaznovano kradla zaposlenim v kulturi še tisto, kar je podpisala. Preprosto ni izplačevala plač po kolektivni pogodbi. V svetu iztožljiva pravica je bila pri nas le papir brez vrednosti. Do poračuna je sicer prišlo, kako značilno, šele ko je ustavno sodišče te pravice priznalo zaposlenim v državni upravi. Pa še to le za tiste, ki so plačani neposredno iz državnega proračuna, za vso občinsko kulturo pa kalvarija do te pravice še kar traja, ker ministrstvo za delo od 4. februarja do danes ni utegnilo občinam dati ustreznih napotkov. Nevarnost, da bi kakšno sodišče ugodilo še komu, je bilo zato treba v kali zatreti. Zakon o zamrznitvi plač se je v ta namen pokazal kot pravo sredstvo. Sramotno podcenjeno delo v negospodarskih dejavnostih - in v kulturi je splošna kolektivna pogodba negospodarstva edina pravna osnova za plače, saj smo zadnji, ki še nimamo svoje panožne kolektivne pogodbe - je zakon zamrznil na žaljivih 23.833,00 tolarjev bruto izhodiščne plače, kar je ta trenutek za 1.167,00 bruto tolarjev manj od -socialne« zajamčene plače. Hkrati pa je eliti v družbeni upravi s posebnim odlokom omogočil izplačevanje stimulacije do višine 100 odstotkov. Uničujoča strategija nove slovenske oblasti s tem seveda še ni izčrpana. Njena notranja logika je naraščanje, in to naraščanje negativnih ukrepov. Očitno je, da nam oblast vsiljuje logiko skrajnih meja: grozi z odvzemom vsega, da bomo potem pristali na njihovo dobroto, na drobtinice, podrejenost, odvisnost, pohlevnost in obrobnost. V tej orožarni je predlog proračuna zagotovo njihov najmočnejši adut. Z deležem, ki ga namenja kulturi, ogroža temelje narodove biti, zanikuje prapravice in jemlje prihodnost. Upreti se takšnemu proračunu je za vse nas naravno, samodejno in samoohranitveno dejanje, saj s tem branimo usodo slovenstva. Toda ta proračun prinaša tudi zelo vsakdanje, banalne nevarnosti: brezposelnost v kulturi, podcenjenost dela, slabše pogoje dela, ogroženost zaradi pomanjkanja zaščitnih ukrepov pred še slabše plačanimi priseljenci z vzhoda, brezobzirno konkurenco brez pravne varnosti, manj kruha, nič knjig, slabše življenje in prihodnost, ki tega imena ne zasluži. Upreti se temu pa je predvsem naša dolžnost, dolžnost sindikata. Na voljo so nam vsa legitimna sredstva. Čas, ki ga živimo, pa nas prepričuje, da so uspešna le skrajna. Tega se zavedajo predvsem naši člani, saj preprosto terjajo splošno stavko. Najglasnejši so ta trenutek v knjižnicah. Pobude hitro zorijo in vlada ta proces s svojimi proračunskimi predlogi prav uspešno pospešuje. Če bo vlada vztrajala pri svoji protikulturni politiki in če bo Državni zbor to politiko poslušno podprl, bo čas za stavko prav kmalu dozorel. Ta bo zajela vse naše člane, sedaj že dobro polovico zaposlenih v slovenski kulturi. Ko bomo torej ugotovili, da utegne oblast razumeti le skrajna sredstva sindikalnega boja, vas vabimo, da se nam v stavki solidarno pridružite. Ko ne bo več izbire, bo odločitev lahka. Doro Hvalica (govor na zboru kulturnih delavcev 17. 3. 1993 Cankarjev dom) ČEDALJE VEC DELAVCEV HOČE EN SINDIKALNI ORGAN V času od 1. do 5. marca je bil v študijskem centru italijanske sindikalne konfederacije CISL v Firencah seminar o delovnem pravu in industrijskih povezavah za predstavnike Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Seminarja, ki so ga s sodelovanjem univerz iz Brescie in Maribora organizirali in finančno omogočili v tej italijanski konfederaciji, so se- iz ZSSS udeležili člani predsedstva sveta ZSSS Gregor Miklič, Branko Mišič in Milan Utroša, sekretar SKEI Vladimir Bizovičar, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije Franc-Werncr Petek in Pavle Vrhovec. Sindikalna svoboda se je v Italiji razvila s padcem fašizma. Zavezniške sile so z rimskim paktom junija 1944 ustanovile sindikalno organizacijo CGIL. Bila je unitaristična, vendar so bile v njej tri ideološke struje: komuni- stična, socialistična in krščanska. Leta 1948 se je po zmagi na volitvah iz CGIL izločila krščanska struja. Prvega maja 1950 pa sta poleg CGIL nastali še dve sindikalni konfederaciji - CISL in UIL. Italijanska ustava je po drugi svetovni vojni vprašanje sindikalne svobode skušala rešiti v 39. členu. Ta ustavni člen pravi, da je organiziranje sindikatov prostovoljno. Drugi odstavek tega člena pa sindikalni pluralizem omejuje. Nikoli se nista uresničevala oba odstavka tega člena, ampak samo prvi. CGIL je bil za dosledno spoštovanje tega člena, CISL pa je nasprotoval izvajanju drugega odstavka. Zato je prav sindikalnega pluralizma v Italiji pravzaprav odmik od zapisanega v ustavi, je dejal profesor Napoli z univerze Brescia. Najpomembnejši predpis za italijansko sindikalno gibanje je vsekakor zakon »300« oziroma takoimenovani delavski statut, ki poudarja načela o delavskih odnosih. Zakon v prvem delu govori o svobodi mišljenja in prepovedi diskriminacije delavcev (sindikalna svoboda zunaj podjetja), v drugem in tretjem delu pa o sindikalni svobodi na delovnih mestih (vsebuje tudi določilo o varstvu pri delu, prepoved uporabe tehnologij, ki škodujejo delavcem, itd.). Do sprejetja tega zakona so imeli v italijanskih podjetjih interne komisije, ki so jih volili delavci in so nadzirale izvajanje zakonov in kolektivnih pogodb. Te interne komisije pa niso imele pogajalskih možnosti. Udeleženci seminarja so govorili tudi o reprezentativnosti sindikatov. Po italijanski ustavi se lahko registrirajo sindikati z ustrezno notranjo demokratično ureditvijo in možnostjo sklepanja kolektivnih pogodb s splošno veljavnostjo za vse panoge. V Italiji o reprezentativnosti sindikalne organizacije odloča vladni svet za gospodarstvo in ekonomijo - CNEL. Temu organu morajo sindikati dokazati svojo reprezentativnost Po količinskih in kakovostnih kriterijih. Kvalitativni pogoj je dokazljivo število članov sindikata. Če ta kriterij ne zadostuje, se uporabijo kvalita- tivni kriteriji: število panožnih sindikatov, razširjenost sindikata po državi (ali je njegovo članstvo samo v enem delu države ali je razširjen po več delih), pogajalska sposobnost (sindikat, ki se ni sposoben pogajati, ni reprezentativen), moč sindikalnega boja (sindikat, ki se ne bojuje - stavka, ni reprezentativen) itd. Vladni organ CNEL nato na podlagi te selektivne formule določi sindikalne organizacije, katerih predstavniki sodelujejo v vladnih organizacijah (na primer na področju javne varnosti, pokojninskega zavarovanja itd., kjer imajo sindikati nad njimi kontrolo), in kateri sindikati se lahko pogajajo in sklepajo kolektivne pogodbe. Profesor Napoli je dejal, da problemov reprezentativnosti v Italiji še donedavnega niso poznali. Pojavile pa so se nove sindikalne konfederacije (poleg treh osrednjih sindikalnih konfederacij jih je še devet, ki pa jih praktično nihče ne pozna), predvsem na področju javnih služb, zato je bil zanje zahtevan minimum reprezentativnosti. Reprezentativnost v bistvu določa zakon o kolek- tivnem pogajanju. Kar zadeva reprezentativnost sindikatov se je v Italiji pojavila velika kriza. Kaže se tudi v nasprotjih med sindikalno bazo in vodstvi sindikatov, saj čedalje več delavcev hoče en sam sindikalni organ, ki bo predstavljal vse delavce. To zahtevo pa je seveda težko združiti s sindikalnim pluralizmom. Na seminarju se seveda ni bilo mogoče izogniti pobudi predstavnikov Neodvisnosti - KNSS, da bi razpravljali tudi o delitvi sindikalnega premoženja. Profesor Napoli je omenil, da sta se v Italiji pojavila dva takšna primera: v prvem, kako razdeliti premoženje fašističnih sindikatov, ni bilo problemov, ker je premoženje nasledila CGIL (CGIL je prevzel sedež - stavbo - fašističnega sindikata). Ko je leta 1948 iz CGIL izstopila krščanska struja in kasneje ustanovila CISL, sta delitev premoženja obe sindikalni konfederaciji uredili z medsebojnim sporazumom. Šele leta 1977 pa je bilo razdeljeno preostalo sindikalno premoženje, in sicer z zakonom, ki ga je razdelil med dva tipa sindikatov. Sindikati, k1 so omenjeni v zakonu (CGlh in CISL), ki so dobili 93 odstotkov ostalega premoženja' Preostalih sedem odstotkov s° dobili drugi »najbolj repre' zentativni« sindikati (P° ključu: število članov in razširjenost sindikata - panožna, teritorialna in število kolektivnih pogodb, ki so jih podpisali). Profesor Napoli meni, da je sindikalno premoženj6 možno razdeliti samo na dva načina: po sistemu enakih kvot ali pa na proporcionalm način (po številu članov in kvalitativnem kriteriju). 2a delitev premoženja v Sloveni]1 je poudaril, da bi bil primeren slednji kriterij. Sindikalno premoženje naj se razdeli obstoječim sindikatom. Meni, da je vprašljiva pravica do premoženja za kasneje ustanovljene sindikate. Poseben problem so sindikati, ki so se odcepili. V CISL se je odcepi1 sindikat tovarne FIAT, vendar ni zahteval delitev premoženja. »Seveda,« je dejal profesor Napoli, »pa mora država sindikatom najprej vrniti tisto premoženje, ki jim je bilo podržavljeno!« Pavle Vrhovi \ \ I tič člc raj zle v r 29' Uv Za ve, be nic niji če rar in na ve ČAKAMO NA SODBO 0 ZAKONITOSTI UNITELOVE STAVKE Kranjsko sodišče je ta teden končalo obravnavo pravdnega zahtevka Iskre Eleko iz Blejske Dobrave. Ta firma zahteva od stavkovnega odbora, sveta kranjskih sindikatov in Republike Slovenije 82 milijonov tolarjev za škodo, povzročeno s stavko pred tremi leti. Vodstvo Eleka je na sodišču skušalo dokazati nezakonitost stavke in s tem utemeljiti odgovornost delavcev in drugih za povzročeno škodo. Tožena stranka se je na sodišču branila z nasprotnimi argumenti in dokazovala odgovornost direktorjev za stavko in nastalo škodo. Jože Antolin nam je po končani obravnavi povedal, da je odvetnik tožeče stranke skušal zaključek obravnave preložiti - verjetno zato, ker dosedanji potek ne daje podlage za uspeh njegove stranke. Vendar je bil predlog zavrnjen. Po vsem, kar smo v Kranju videli in slišali, si upamo napovedati negativen izid za tožitelje. Objavljamo pa obrazložitev nasprotne tožbe sveta kranjskih sindikatov, ki tri Iskrine direktorje toži za povzročitev namernega stečaja Unitela iz Blejske Dobrave. Uspešna tožba bo prvi tovrstni primer v zgodovini stavkovnih bojev v Sloveniji. p. K. PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT KAZENSKA OVADBA ZARADI PRIMERA UNITEL Svet kranjskih sindikatov je zoper odgovorne delavce Iskre Telekom, Iskre Unitel in Eleko vložil kazensko ovadbo pri Temeljnem javnem tožilstvu v Kranju zaradi utemeljenega suma povzročitve kaznivega dejanja po členu 128/1 kazenskega zakona Republike Slovenije - to je povzročitev stečaja in kaznivega dejanja zlorabe pooblastil po čl. 132/1 istega zakona. Ovadba je bila vložena zoper Blaža Kavčiča, Sreča Vengarja in Igorja Matjašiča, ki naj bi, Kavčič kot direktor ZP Iskra Telekom, Vengar in Matjašič pa kot direktorja Iskre Unitel, s sklenitvijo nekaterih pogodb in z drugimi dejanji hudo zlorabil pooblastila in povzročil stečaj družbenega podjetja Iskra Unitel. Gre za dejanja in pogodbe, ki segajo v konec leta 1989 in leto 1990, ko se je ustanavljalo ZP Iskra Telekom oz. se je iz družbenega podjetja Iskra Unitel ustanovila družba z omejeno odgovornostjo. Delavski svet Iskre Unitel p. o. je 2. 4. 1990 sprejel sklep, da pristopi k združenemu podjetju Iskra Telekom in sprejel pogodbo o ustanovitvi. Po tej pogodbi naj bi Iskra Unitel p. o. prenesla svoj celotni poslovni sklad na ZP Iskra Telekom, kar bi to uporabilo kot ustanovitveni kapital za Iskro Unitel d. o. o., torej namen sredstev, prenesenih na ZP Iskra Telekom, je bil v njihovem vračilu kot osnovni kapital nove družbe Iskra Unitel. Hkrati s tem je delavski svet sprejel tudi sklep o spremembi statusa Iskre Unitel v družbo z omejeno odgovornostjo. Tako je bila na podlagi teh sklepov izvršena finančna transakcija prenosa celotnega premoženja Iskre Unitel p. o. na ZP Iskra Telekom v višini 31.254.204,00 din (po bilanci per 31. 12. 1989), to pa je vrnilo v obliki ustanovnega kapitala v Unitel d. o. o. premoženje v višini 5.940,374,30 din. Tako je bil Unitel praktično »olastninjen«, saj je bilo vrnjeno le približno 20% prvotnega premoženja. Omeniti velja, da je bila ta transformacija na delavskem svetu predstavljena kot ukrep, ki naj bi delavcem zagotovil med drugim tudi večjo socialno varnost. Na lokaciji nekdanjega Unitel p. o. nove družbe Unitel d. o. o. (Blejska Dobrava) pa je bila ustanovljena še nova družba (delniška) Eleko d. d. ZP Iskra Telekom je 29. 10. 1990 z novo družbo Eleko d. d. sklenila najemno pogodbo, s katero je Eleku d. d. oddala v najem poslovne prostore na Blejski Dobravi (t.j. bivši Unitel). Istega dne pa so z Iskro Telekom, Unitel d. o. o. (odplačno) prenesli na Eleko d. d. osnovna sredstva, drobni inventar, zaloge materiala, nedokončano in gotovo proizvodnjo, vse proizvodne programe ter uredili druge med-sebojne obveznosti. S to pogodbo je Unitel d. o. d. dokončno izgubil vsa svojo sredstva. Pogodbe pa so podpisovali Kavčič, Vengar in Matjašič kot direktorji Telekoma, Unitela in Eleka. Na takšen način so bili delavci Unitela, tedaj še formalno »lastniki« družbenega premoženja, spravljeni ob vse premoženje in je bil povzročen stečaj Unitela d. o. o., ki je bil izveden v letu 1991 Kakšna je bila nadaljnja usoda delavcev Unitela, pa je bralcem našega časopisa žt poznano. Dejstvo je, da so začetki celotne »zadeve Unitel« v zgoraj opisanid dogodkih oz. v prefinjenem načinu izvedbe statusnih sprememb nekega družbenega podjetja, skozi katere ostane brez premoženja in gre v stečaj. Seveda gredo v takem primeru delavci na »cesto« in ostanejo brez pravic in tudi iz stečajua mase, ki je praktično ni, ni kaj pobrati. Sindikat je torej vložil kazensko ovadbo zoper odgovorne delavce zaradi navedenih ravnanj in treba je počakati, kaj bo na to reklo tožilstvo. Aljoša Drobnič, dipl. iur' (članek je bil objavljen v 1KS 3/931 • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 480,00 SIT ---------------------------------->€- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE £ Pri enotnost • Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... , izv. • Kariera kot...... . izv. • Socialna država , izv. • Zdrav, zav....... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov................................ Ulica, poštna št. in kraj: ....................................... Ime in priimek podpisnika:........................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: žig Podpis naročnik3 Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE<‘ Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 Ji ta I l ra; cij. ča tro re; so to\ bo !oc že cic Vit Cij: KAŽIPOT B 18. marca 1993 POCENIMO ŽIVLJENJE Id }1L od- ija- J so tre- (p° az- ;na, ek' [pi- da ‘nje dva kih dni in Za niji ren lno ob- da ire- ov- no- od- opil dar iže- >fe- ava isto po- wec ŠE BREZ ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV do 1 ro ed Hi- oja )dl\ od’ 2 Zn? že- ela 9)‘ oef Je ce- tli/* iz- už- rez '.do in j ne i ;kO jdi iti, iu r-931 0 lika E«. na- Marec je svetovni mesec potrošnikov. Letos že enaintridesete, Medtem ko smo v Sloveniji na tem področju varovanja c|ovekovih pravic še začetniki, imajo v razvitih državah veliko različnih organizacij, ki varujejo potrošnika pred zavajanjem in Porabo. Varstvo potrošnikov, ki ima v izvitih državah že zelo dolgo zgodovino, se je pri nas začelo Uveljavljati šele pred nekaj leti. z-ato je slovenski potrošnik še v®dno le slabo zaščiten in po besedah Brede Kutin, predsed-eice Zveze potrošnikov Sloveli®. iz dneva v dan bolj prepuš-Cen brezobzirnežem in prevalom, ki izkoriščajo neznanje ln nemoč posameznikov. V zadnjih letih se je v Sloveniji na področju varstva potrošnikov Jetiko premaknilo. Zveza potroš- nikov Slovenije bo čez tri mesece praznovala svoj tretji rojstni dan, v pripravi pa je tudi zakon za varstvo potrošnikov, ki ga Slovenija še nima. Predlog zakona je velik korak naprej, vendar pa v njem manjkata dve instituciji, ki sta v svetu uveljavljeni že vrsto let in ki sta izredno pomembni za varstvo potrošnikov. Prva je institucija razredne tožbe, ki omogoča, da je mogoče na sodišču namesto več istovrstnih tožb vložiti le eno, razsodba pa potem velja za vse podobne primere. Druga pa so sodišča za spore manjših vrednosti, ki so uveljavljena v večini razvitih držav in ki s hitrim postopkom rešujejo spore manjših vrednosti, tako da se potrošniki lahko izognejo dolgotrajnim in dragim postopkom pred sodišči. Ob svetovnem dnevu potrošnikov Zveza potrošnikov Slovenije poziva slovensko vlado, naj pospeši pripravo zakona o varstvu potrošnikov in naj okrepi delo inšpekcij. Zveza potrošnikov hkrati poziva Ljubljančane in prebivalce vseh drugih mest, kjer so občinske vlade nezakonito podražile komunalne storitve, naj ukrepajo sami in naj plačajo račune za vodo, kanalščino, odvoz smeti in ogrevanje v enaki višini kot v mesecu februarju ter se tako aktivno uprejo samovolji mestnih oblasti. Republiška vlada je namreč podražitev cen komunalnih storitev prepovedala, ljubljanska vlada pa je marca komunalne storitve kljub temu podražila, enako ravnanje pa je napovedalo še nekaj drugih slovenskih občin. Zveza potrošnikov od republiške vlade pričakuje tudi odgovor na vprašanje, kako bo ukrepala, če bi mestne oblasti vztrajale pri svojem nezakonitem ravnanju. Marja Novak kupec od prodajalca zahteva. da napako odpravi, da izroči drugo stvar brez napake • da zmza kupnino, da sprejme odstop od pogodbe ■iBlI ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. 'Jelko Petrnelj ---- —. MO PfalH-M-t Arto-MOBtlC A/A ljubljanska vlada mimo zakona V Angliji, denimo, imajo vrsto različnih potrošniških organiza-c'i- Ljudje se najpogosteje obra-Cato na Urad za svetovanje podočnikom (Citizen Advice Bu-reau). Teh uradov je več kot ti-s°č. Nastali so med drugo svetovno vojno kot oblika medsebojne pomoči, ko so številne na-;°9e na Otoku morale prevzeti Zenske. Uradi so povezani v Nacionalno potrošniško zvezo. vjada financira skupen informatiki sistem in skrbi za izobraže- vanje ljudi, ki delajo v uradih. Izmed številnih potrošniških organizacij v Angliji je povsem neodvisna le ena. To je Zveza po-trošnikvo (Consumers’ Associ-ation), ki je nastala pred 35 leti in je po velikosti druga na svetu. Ima blizu milijon članov in izdaja revijo Kateri? (VVhich?), ki izhaja enkrat mesečno. Štirikrat letno pa zveza poskrbi za posebne publikacije s temo počitnice in turizem, vrtnarjenje, zdravje... V Sloveniji smo, kot že pove- dano, na področju varovanja potrošnika še začetniki. Saj konec koncev še vedno nimamo niti zakonske osnove, ki bi nam bila v pomoč pri tovrstnih sporih in nesporazumih. Te dni je odbor državnega zbora sicer spet obravnaval osnutek zakona o varstvu potrošnikov, vendar do dokončnega sporazuma ni prišlo. Prepotrebnega zakona še nimamo. Člani odbora, ki so obravnavali osnutek zakona, so menili, da bi kazalo postopek Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, ljut>ljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. sprejemanja pospešiti in v besedilo vgraditi predlagane in že izoblikovane pripombe. Zakon o varstvu potrošnikov temelji na načelih, ki so jih sprejele številne potrošniške organizacije po svetu, ureja pa vsa razmerja med potrošnikom in tistimi, ki ponujajo blago oziroma storitve. Glavna pripomba predstavnikov Zveze potrošnikov Slovenije k omenjenemu osnutku zakona je, da ustanovitev zavoda za varstvo potrošnikov kot javne, državne institucije ni primerna. Predvsem zato ne, ker bi kaj kmalu prišlo do birokratskega odnosa pri varovanju potrošnikov in ker državna institucija ne more učinkovito varovati ljudi pred državo samo. S to pa imamo potrošniki povsod precej sporov in nerazčiščenih računov. Zato mora biti ustanova, ki naj bi varovala potrošnike, samostojna in neodvisna •od države. Andrej Ulaga POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 3. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za marec 1993 znaša 1,6% mesečno, preračunano na letni nivo 21 %. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE r ’ mi ■l pl nad 12 mesecev POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE -do 30 dni 1,6% - od 30 do 90 dni: ■ LETNE 21,00% i S iS:S8?;oo I!T - *^0XoSSt ■I 2,18% ■S 30;68% POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Borza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 11 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982; žiro račun 50101 -601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini. Občasno je možno najeti dve hišici. Termini v aprilu. 2. Apartma na Pokljuki - opremljen za 4 osebe - cena 35 DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 27 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - opremljena za 4 osebe, cena 34 DEM na dan. 4. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 5. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Apartmaji Kaninska vas - opremljeni za 4 osebe, cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Počitniški dom v Kranjski Gori - Jasna - za 20 oseb, dve- in triposteljne sobe; cena polpenziona 19 DEM. Pokličite 064/883-067. 8. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Otroci do 12. leta imajo 30 odstotkov popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb. 9. Počitniški dom v Kranjski Gori - Člčare - primeren za šolo v naravi, dve-in triposteljne sobe, etažni TWC. Cena penziona 24 DEM, otroci 20 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici aprila. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu - cena 27 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi - cena 21 DEM na dan. B. KUPIMO Počitniško prikolico Adria-500, staro 5-7 let. C. PRODAMO 1. Dvosobni apartma v Maredi pri Novigradu - 36,6 m2, zgrajen 1988. D. SEJEMSKA PONUDBA 1. Cebit v Hannovru - največji računalniški sejem, tridnevno bivanje, prevoz z letalom, cena 830 oz. 1200 DEM, odvisno od kategorije hotela. Odhod 24. oz. 29. marca. 2. Industrijski sejem v Hannovru - svetovni sejem elektronike in elektrotehnike, računalniška oprema za vodenje proizvodnje, energija in okolje, optika itd. Odhod letala 21. aprila, cena 830 oz. 1290 DEM, odvisno od kategorije hotela. E. RAFTING IZLETI Možne smeri - Sava: Zasip-Otoče, Zasip-Šobec, Šobec-Otoče; Sava-Tacen, Soča. Skupine 6 do 8 oseb za en čoln. Možen program v aprilu in maju. Za večje skupine je možen najem ustreznega števila čolnov. Cena je odvisna od dolžine potovanja. F. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo. Ponudbe zbira Atris. 2. Apartma ali stanovanje kjerkoli v toplicah najamemo za dva meseca v poletnem času. 3. V Kranjski Gori ali Bohinju najamemo opremljeno garsonjero za dva poletna meseca. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi nad 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30 odstotkov celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10 odstotkov. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze s H5 c co 05 05 U g CZ S 2 ah O ah (M t> co 862 120 2 cd 0 ti_£’ti no- > > > .ti,.ti, ti cm' id 4l-d T TTT?’^ cd cd cd •C a 4 d§.ra cd ^ E al > © 0 :a . 0 > 222 OOO OOO cm" co" ah" n 9 ll° n 0 > §.9, m 1 n 9 rH CO CM CO 05 CO 05 CO CO H CM CO > O) T? jz 'o o CD O >s S1 > o TJ Sh ti J-i 3 O TJ T 03 C E ‘I’ 0 "o • >0 >CJ « ti : 0 0 >y hf N 0 '.0 ti1 o ti II Tj -ni CO 0 H 0 ^ ti TJ ^CM 50 '§ >u o|| C8 ^ O 0J'H Sd O o S >“ • — cti rt a "o as "E Ph J, .5- '3 g| I ▻ Ifll. s»silili Q 0 ah O "d ti' O o g ‘S ti > T$ 0 • g »S | J >0 -6-g, S, > g CM Cti O N CtiTj eti O S j© S .0^ ti* 0^ >S O ti 0 >0 O Hti 0 ti 0 >N O "ti S C M 5 a g 3 g O a a >o a4 g .rt o ra .7 "o 3'N ti M O • -—, M ,2 "ti -ti g-oSS2 •S g c a> OJ T3 rt m >3 03 Ulil 5go o g.* o aco E o® “ S u 2.5,3 illui G to o x o == o o 2 S H a-e m c a oc agco M w > fl 0 ^ ti ti^ N 03 ti 0 3 S “ __ 0 C0>0 0 ^ «2 S 2 ▻ 2 -5 I I I >0 D p rt 9««o 3 >3 2 -o a to 2 g 2 a xh O ti 2 -S 0 a os N 5 6 0 M 03 Qr§ ^ £ oq T g £ h 'En 0 0 O 'o 05 £ ‘27 ti cs m ■8 -S g 'g - -5 E> g &|g ▻ o .5,-" g, « ^•§1 || 23 2^ I m o a > -e i; > M s h Q "ti O S) 05 ti 0 tu ? 3 3 O O O 'g H CM CO 5 03 03 03 ~ N N N fH | | | O a o -o o ti "ti ti bJD ti 2; 0 -S TT^ ti -2 2 | ^ GQ 2S co ,§ w o ti N ■g a £ >S o S o a e Š 2 Si ^ 03 O 3- ti ■P •£? _ 0 ^ ;ti 0-ti»g 0 n " r~? cd ^ -h 3^ E oi a o x 'p 01 n ■*—1>N 'lf-" sl a p o oj ^ o •- to to a a a-r; 03 2 a M »§ a 2 “2 3 ■aa a 7^ a .2,'S « ^ & flifiltl * § M E > 7! 1-Sa3 a3|sl •rp|3||^ -E a d to o G 2 a a a Sas o. a o p til > rt a di! «" S > tS .«2 2|j< S a>a HH 2 .g bd ^"co H2 ti 553 "#fl S*čif -ali Stili im Elij ■S oa hTC a^fS 2 g. (g S-6b $ “ i ^ .S g?3 E > o g N O .“ a 2 g 2 §>d a £ 2 « 0 SsSg Ma 0 ti E2 s- o a o 2 2 o d 2 G §aC'C 2 Srna ti ti N 0 M a a o rE G 0 a 'S 2 •S^SS ” M 01 O 03 o y G 0 a 2 o, o a s - > a S-2 2 ra2'gU 5 3 77 5 2 S3 * * I a g|i| “ - -š gf a o’7l 2 g > ||q 2 211¥ p| -iliss-si a a o g > 0 ■g '3 I - O f-( QJ ti ti XJ Sli! §.« 3 s°3 * W rs 2 a « •a >V3 2 ti ti 0 ;-s 0 0 o 0 ^ ■S > a>g ■°s g > E «»“g Hil m mm i|p! 3 ^ M > .5, pili 2 3 a |S -ti • S X3 E 03 c 2 3 o a N 2 _ >0 0 ^ 03 ti ti ^g^raa^S^Ef ° 'o o > § ■* S) e >| m > o fi ^ 2 iJTS- P <* *- n | ^ g E a.S a a a2 > Spi ■g 22 E M °1g •5,-S a g ^2 g>S ra o' g a ” g > •g S ¥8 s s?! 'ti ti > 0 >1/5 M .2 ‘0 s o 15 > 0 TJ ti N -ti E o 3 ‘S a ti Ph >0 M ti C/} cs > S co II S s Is •S* ti ti a ti S ti ti N "ti TJ ll «T 0000000 o o^ o_ o^ o^ o^ o^ CO CO o C\T L—' ctT 00 0OOIOCOMN m 05 ^ co 0 10 o 10 O Xh" CO xh CO o C- CO O 1—I CM ^ l> 0000000 O CO 10 O CO CO 10 o o ^ co in CsT cm" cm" co" co" co" tjT s ti > g s s m |S Ipš-“ 52 2 2 2 S 2 2 tl 2 d 3 £ 3 O 0 o Q.U 0 U 4a > Dh bo ti ti ti > 1 g g %p • . I—I 5—I I—I I—I I—I I—I l-H h-l h-l h-1 I—I I—I >>>>>>> H CM co_ ro ti N > O M rX -H >g 2 :a CZ5 0 rti ^ T CT5 ti "ti* ^ 3 o a >N ti •s« T 0 0 ti 0 13 "3 ti o ti ti rti 0 oL ti N !..•& >CZ3 E-1 ti o 1 T 2 M o « o a 2°-rt a o p »O csl ~ S a E ▻ ^2 a« a is-l ti Pn 0 N ti > C ti N ti ti • • O JD ^ CO C 0 > 05 0^00 13 “>13 d cn o o_ ah CM H 5 o o^ co" CM H H H GO m Ul OOO O -o o^ co" o" L'-" OHO CO o ah T _co ti ^ 03 2 g 3 a g g a 'g'« g> l3g|.S-g a as CD >0 - 2 ti s-i a o 9 -r ^ “GG o o, 2 a> g 0 ^5 ti TJ rS»3 •“- ti G a , H t—3 Z H <| a S “2 'rt ti > 0 K (■iPjOTjOc a ti ti >0 3 rt O o o g O pl|Ps.|s.ss»gs2 3 c;“3 | a3 -^°>° So^p I 1 “oog . > a a E --< N N ji Q Ma :::5:5Š5:;:;5:;:i:Š:;:;:S:;:;^ O Ql umitimi • «**- ■?. § a N « g^-sS;p“|p".2^ !|*.|>£|”|;ŽGC -I2a|g|rt|a|ra: ^ftSS^SSjgfl ^ o > N _SH 0 ^rr^>5'ž-5 5^ e cs 0-§ tlfilPiPllt >N >> 1-2 h >n ^ ,S ® .S> g 'K ^ 2 2 3 - o s s ž „ g a« n i a 3 55 _ 2 “ »I a S > •3‘S.S'o-sri Ew'S"S ^la g «2 g£ g S M^Soas* n o N a A.ag-ff3S 5 alllpl Mili! m>8-22 “2 s 2 -g 00^, g o is I silil s 1 I •5* § © © bD N T A © iSPgSaEP .l.sg-sillj f llillli! g2a -2.5=- 03 IK56H1 PiHIlfif e sla?S s G? G m 2 > 3 S m ro ? II Iti 3 _ .S J sta Z" 81 Sili .: o o* >3 = § ^ «8 S N 0 rfl ** "-»rti o I M 11 Q'SP- fsilrisip#! Iss-g °12l y;"2 >3 |1 iClSSlg^-cal-S •l||l pilglflfff o| ii&!li!ltlt!l 0 o I« C5 ^ l| -II .0 -ti 5 s = g gl-i .S ‘c C8-2 Jti, N §,2 1 O v> §.S, |lf1itll|i Hlinili IJiiillP 'lllflllpl ?=E.;šafS:p W a3 O ti CS 1 O 0 I ° 8-g^-S-al 5:s M Q il ! •S S: S SiSSSSimSimSSSSiSŠiŠi*:?::**^^ 8 § £.5 2 aJ § >rt -n ■BiH« c 2 co & •S, 5 G o, s g g g a 5 Sl llls ft2Sg g > g iGlE oPi *" “ H CL^ N s ▻ 11 ti D.;„ 0) 03^! ililsitimi 2IPIIOI til |J “IIP S >1 S g-g S ga-5 a 11-3 Sli?! 1 aS 0 O ti o o g 3 2 .M i 'g 9j ti j5 CO > CO aM±!^^Grt^ | G3 h S H « *■ ti“3>ŠŠ' ^ O G S. S'3 M o« “ " ffl »i tsiti Iil §'fePiliti! lili ■ giS » S ° 'S c ,s E--'O1 S f:pagli:P.| llllll 1(i»3šsPMS»IS;SSl ggll 2 ^ E sl £ g o 2 rt >o 2 'S o H g 2 'C G rt .g, C o g .rt ,fi M ti 4 ll!i-lla 111 JiUiii i lil 1 ž*" g “>g.y InŠ 1 s ti 1 ° o lilil^llllllllirililllll!! "41^1 fJfS a^ “ rt~j2 E G sl g &.« ■a •s^liišISi-P! ||m2-rt£|||s g 3 s 2 .d o ^ = 5 > i2lg£4|rt-a iilipiiiPt HII15PIS71 2 >' •ti-! ali 1||ž sl §2ž|o|a5.Mti.^ Mur ”4S ‘fl|l-a|^ti!a|i aiflSojOLi^tuotiM T3ti,>CwwOf3>mO lil šili ti > g ti > ^ ti .S G O N —-u :5”7 »2 =-5==^ N.U^H > •3 » " -5 % 4 >„ •& s^is %§2 « 25 S I N tig >1114 l = “>|g^S o.SS>^P o g § .g,a | -S |#>° o J «4 S »H O.S^° | !?:l'š!5.a »lls.ISs-a aco a^4 *h > O co o 0$ I c/5 'ti -*-■ ti ti ti ^ 'ti 2, “ .2.-3 ja ^1#4l .s«ai 5 11 ral ^ 0 to 0 Uh ^ -E "1 T 05 :p,>N ^ 0 > O Jj CC^O w TJ 0 O O h 0 M W-Q fll-gg ilgll tli^i > ag'E ;g -S rt rt $.“.E - §! o^>5 ti Ph ^ cC 03 0 £h ti -1—s NJ . . . ;es «2 .9, S >š%Mn ls|ia-s .rt = ga a •§■ -gpjp , co 0 M .ti ?|B:gS = 8IH&1 ii-fsit rt a ” ' M ”d£iig=i >0 co TJ TJ C 2 5 d o U E Q 0 Ja O SPl-iP S) a; o rt > G g9^S'S3gS>| „ Er11ra g! 1-.S2 n S*g>g »-gl ° £ 2 G ¥l rt . g 2-g-g^3¥s2 ' o « C/3 “im H o m a _ © . TJ o ~ g 3 “ Is rt M to 2 ^ Š 0 2 > ^ > 2 a a E g oj 2 2 5 « l3lsie8|l|l«po33 tal ao-i3-8-!|g i g rtdE^Srt^aa oj ^.g o m ^ 3>§Sfe°E««H§ 2 w C:2'M>N:2 ° 0 TJ O O ~ 01 O PL, ^ C S -© a > CM O bJD O -n S o tuo &£ rt 2 j, o ji i, o 0 ;S >n ff < ^ " d 's 2 2 5 |P P d -& o .0 ■-* N ;G „ rt 'S aE2 2 E rt 1 §11 § §.1 a J £ a § 1,22 a5 g :: rt^ra o G rt O ^SoE $ .rt .0 > E 2 a .0 - 43 E f rt .S J J ; o 2,0 >5 'g ■ ISI E 2 0 0 >U p_, > O 4£j :ps,-a cZ CZ T5>N i li-S:* > : -a g -§ c 'ON E N - „ o .. a 'rad 1 2 > S rt G -| ra c G c E , o.rt S3 0 0B°3 V, r, c d 0 d -S ti > CO >N rd ::::: ;l| •:•:• !v! ::$ :# vj: •Iv ::::: :g: gj: •ig :g: •Iv Pilil tli o 02 O, TJ 0 o a -S S ž °o >■? “oaw g2 2-I4Ž. j 2 'rt .rt rt^o^N gcc« 2 ^ gEBcogŽSajPo-o 0 a -S m’2 Po« ra 'o a g .° 2 5-g ■* T ti o co >u 43 oj © s c/D -rt. -: S o ž g4|;s.£ gs -:3 rt&”o^E”2o :t2 ^ g ?HOo-QN^ti0o0^SHS a 7 >a-y^ 3 a ra ^ £ « a 2 2 G a-G> > ~ 'f d .ra o Pol¥|^- "I as-s^i&s^fl^-a •G rt .a > G 'o’ g O rt -O Sl^ | ^rt>drt>2a^„oNrt o £ | 0 g “ 4'« 3 >g a-t 5 ■y o S) > M N 73 c 0 ‘C o o >“ 2 50 G _. -G ,H —'rt tj a'a? M S a£ > > g m ^ aS ^ qE§ §-«11-g § g °5 rt.^g ^ Ef-§i¥ig| g Od rt g a a _ E a ■“ rt N o s, i a 4 S s.“a3 n% 111*11 lit*6 a .S 2 u a g ¥35§-^> > TJ ^ o > :5>'l 2 .§ J 4r s S Ort ra GO "rt 2 2 g > n a 0 >0 "S5 O 2 a=4) o 1 r i N §1 a^ 2 ~5 o S 43 § U O C3 T$ S ti O^.S >N2 a a 2 o .«>g O 2 tu g 'o a .-h E ^ 2 “ -h -§.rt g 5a?-§ Sa°Ed H ZJ m W OJ ti 0 1/1 0 0 > 3 •^ © ^ SSt; pl 2^> g ti §73 ” bX)TJ 05 S a rt a e^j 1 |l | O S|'G 2 p 'S O 0 ti T od a g'ra G ^ a0 *SS lil 0 -H V 3 E t •g 2 a rt 'C 2 ^ S 2 ’^d’N t>||4 2^ g^2 d.2 ^2.“2 rt > "S a ►> • O +. QJ ^1 o>”>s.P“p: £ rt rt rt _« > _s o ^ _ "arSrti-^.Sa^N rt —rtd^l.g o g “.ra g rt 2 ra G G ® 4 rt £ g 2 •? rt “ >g s rt 1 ^„4 ^a 3^Jrt“-Eo,S 5>'a g I 'S 1 a 8 d a-.s rt rt • O H J* > > b£> m ti e - ti Oj ti ^ 0 OJ 0 ' ’ 0 ^ FTn 03 -d H 'w ” co !u -h So^oi-So^-H >3°.a oa2 g "0^« g2 a|-^r|'-araog|!N|oggG g 011311 -S -S 2 112 11 8 . ! rt ra > 1 2 'ra 2 SS o^ffl ra a.H. 03 G3 u ti 0 'ti o o s o 3 o Sh & ti N O S CZ) ^ Uti -'ti i"* ti (/) E'ra S rt S > E rt e S|22 &2i2 0 CO 0 . 0 --H ti S“'a-S5 §l2^^a'S 8 S‘g 2 a .-s ^ n 3- >n o >S rt 2 o 2 .2 6 ■“>a :2oH S a al TJ llis«|g"liii|;hi!i a M-G . ^ G £ a g.2 N d 2 ^ 2 a rt rt 31 2 c ^ 9 &2a>H oT'g § ^2|2>S T? ^ *rt S 8,5 -o ;E M M cn G .„ JKl M “ rt .rt 2 .rt p d 2 a O > '-P ra 4 2 2 ti co ^ JsS m - g ra ^ rt G ra >g G »t s £;a d:: -g- n -g 0£rt°.rtrttŽfPS3 a - o _ c o E 0 d a n o cd -- .S.? .S 1« oT > a a n “'aS-^a ra.S g 32 ra o ra ra ra ra -g I5q o rt CO 05 S ti b£ o »H a J5 3 Š'5-§ a a > rt 2 ti N rt ^ 2T e -S,a 5 Sjj' rt 5 £ o 2 rt -p E .5, o > 5 S >$ « 3 g '53-3 3 > J g a rt rt N “ 2 “ a ro co,“ K mS g 0 O E gQ a g m S a g a ra 2.4 'ra 2 •=* 2 2 2 >tl> > O cv^ a 2 g-m OJ 0 0 05 4-* TJ T H 12 2 S “ o23 ° rt GG ^ Q g? a rt C5 0 E P § tti o S § Pp o .rt rt o 2 g 2 'E?a ra «m S sl s tip s Bi a . g ^ ■G ra a ra tt o 2 £ >2'" S 0 > CO TO >CO 0 'ti i E OJ ' N I ti ’§* ^ .s & pg 3 S TJ O CM rH a eti ‘cf S > CL, CUti .“2 ra S 3 .£* N o! - a^2^ 3 Ga g.« bo£ §) ra o 2 o c a 2 a > rt M « G^l“1 3 2 d š : S 1 "o J g XI 2 G«J rt | o G rt ra xs rtl| ;3 8Pg §-si ra a » o >1 ra § ^ • h tj ti -li ^ fit5| '5 E a G 0 /ti 5-, ^ ^2 .S ^ > CD S EP > 03 ” g 03 ” w M co S .55 03 CO T3 a a o G3 rt > o a rt N £ rti rt s rt >N O s I o s N g a 6C o G 0 o -*_i >0 oj Cti c“ S"aS rti .S ¥ -S S ra^.S c -*-> t—«>co 2SSg g “d tip«gS g 2 g aH para' > S d ra o ■d>N 3.“ ^ 1 t <2 ¥-§ 5 . N N ra E ran N >“ rt (ti > a 5 _ o o > > c/5 a « 2 a G ▻ “ll ceno 0 M 'E7.S 73 2 rt o o G S a rti N rt X n G o df°(ti Tg >CO Cj • | 2N e &3 ag g .“d 2 ^ - 0 >CJ ti ■ fss; 1 g .s 4 5a ti S >H s -g 2 2 S)-8 oSm' 2 rt d 0,2 M 2 :a * &2x 51-g 2.S-§ > .Sili -d E i 2 .ra -c > “ a d o '3 -2> “ A d lissEapiisspir:2 2jBI«l3S8^?fitI V$ 0 £t zn o 0 -n ti ti -rH •S g 2 G 5 > OtŽrt^SO—Ngj o 22 > g " d o c rt •5 °?T3 .GOO, rt X! SPaSS^tiGoŠ <:S P ,Jxi2rt“p2ort ^ rt m >0 n Sd>^“ UH msti|s«4$*;*gi^&ii. ° olm ^ °S 0 tiJ .9^ ti ti 0 co -£ 0 ^ E >U O JS-5 “S3 as Š' S 2 ra > 2 >w S | E tič'5 S g °;S §-1 3 a-E ^ ^ 'c >1 lgSi^'So'?-gG ^CCGaP^“rtOgj30rt 8 (§24 rt^ S G - G sBoaiaH--, ->o >0 CU 05 ^ -> a 0J ^ rt a g -a S Nti - > C G°::|Ed| ag2 4>“a'c S>Sra ^o2 E — £ g* c '£>2 n 2 .£5,.-, > 2^ cd štiSSSŠ^gS -So^d •s A gl 22 1 2 2 s Sj2 o, 2 g 12 1 S ap -Izliti g-4'1 ll rl T a 1* il e ra s 21 S« 11 o.§ ii |i 2f m 0 Iti -ti p. p .S? s g s 5g,1-:pmF1 g^s'1 § 511 ' "Er 2*2 to -di£ S'£al >^|rE23^5i- rt rt0 G2 a“ .ra g E » n I tl '>1 l! g l “ « 03 •G’ g G >0 O G ? arrtGi G-G 2 £ S Iti 2 S 2 S^d « ^ d n s rt rt -O > © > « “ - : 'H * £ 3 c*0 2 3 o o,t „0 g® ▻ _ £ 03 .ra rt .« d P °«22 2 '“2 (§ ra oi-G > G ra ra 4 S a 2 ° § 0.4 2 _§ 2'2 ra N ‘S g1 o c. ra > | E 0^50 g » a > 'g-° G o g 5 ^"pra g ti 0 g £ ti •- § 0 ^ O" 0 TJ o >r0 atlo ^ 1 ^ d c . • §)• § g .2,a -U 3 ra 2 &2 a -g > 2 >o E§ E 2 " • g « o .S -S ft ti ^ 0 IT«! *»H ti ^ ^ SP„ >» g >2d2. “ ra-g C > d §>g |;§ »| 2isl 2 §* o ra S S ?-a rt CD to ,y ti>N 9 o N G 'e?«5 :'atira$G§5|ti4^ •ra»a naaraaNG^^d 0 ti d A“4dd i ra |ti|s3 S g-d radtod-a> 2 2 oj O K G ^ ^ I £“§3§>rt2-§-g.^'S'S“ SpMrt^^D G rtU p a'wi'“ 22|-1'S 2 o E-.rt > Mto »aeltNltl ls,3.2<»|.| ■8cG2^o§ra S'Srtd|2§| cj 0 •“ g ti G pH- a CO N A2 >2tio2 22 o E Gto G6 « 35 _ > cd ►> © Cd I> w -r-j ^ O ti ti «!>« "d-g od 2 CL, G ca s e 2l 36 CA «5 M ca -cs ■5S2 o CO 53) rt > rt S V5 S ^5 3 ‘S N S cd N ti O cd N ^ O ti" ti tl! E o tj 'E cd oh S 0>2- silil Eithv; "GGi«a>»i:G= d--- u d a x = =^§.g a Ms-f! g-2 •ti - - 0 N I54SS4 :2>rt 1 1 § 1 ■|.S-| ^to^d to ra .... - ..... plfli Piii|l5 rt .ra *3 o _ -7 § a ® a 2, o -a rt".« to “ g rt £ w •=• 0 N .5,a 2 '-"{«.11! ®j3-sslis*iSa;2^ - •-'ap ^0=1--=^- = ’ £ '£?a 't cn C/D cn N ll|i!l1|ŽliilEš.P'=E |l fig t f i -f 1J a a 1 -g«a.i s g s -5^3 tood,>^| c g »,«2 a >n 8 c 2, ™ « a > Z c i 2 -G a d' == 5£2 o g g2 g gd.d.rt — 3222- HfpiifUifftf' ssB|ll|e = s«s”S|S d ra rt o - c ^ o to g ca ° > o u to «'g 12 d w 2 'to “ ft §1 o id.rtto 73 ^ 2 « 2 a||d tod > rad-^-g 2'SG^a^T o Š to'G °d. - > ! V cZ E § 2 f 4 ¥1dh - N 2 to-G §.£ -cd sh tiJ Cti cu O 2 to 4 -- 0 o .5 4 Cti co > M.®, O g a -M E o 2 £ ifll- IS?Bli! fl © 0 ^ rt vrarat ra «r§ a >ro G M -G S2 2^ Cd 05 ti T H N p > | S2*1.p^ 2 Idd-S Še naprej hite poslabševanje zaposlenosti Število zaposlenih še naprej hitro upada. Podatke imamo samo do decembra, ko se je skupna zaposlenost (brez individualnih kmetov in samozaposlenih) zmanjševala po 0,52 % mesečno (celo hitreje kot novembra) in bila za dobrih 5 % manjša kot pred letom. Decembra je delo izgubilo zopet okoli pet tisoč ljudi; ob 672 tisoč zaposlenih, 50 tisoč individualnih kmetih ter 45 tisoč samozaposlenih pa je bilo že 118 tisoč brezposelnih. Njihovo število je decembra lani naraščalo po 2,84% mesečno in bilo 30% večje kot leto poprej (tekoča dinamika kaže še večje - hitrejše - poslabševanje nezaposlenosti od njenega medletnega povečanja), stopnja brezposelnosti (odstotek nezaposlenih v skupnem številu za delo aktivno zainteresiranih ljudi - nezaposlenih, ki iščejo delo, zaposlenih v družbenem in privatnem sektorju, samozaposlenih in individualnih kmetov) pa je dosegla že 13,4% (če bi upoštevali tiste »nezaposlene«, ki delajo »na črno«, bi bil odstotek nekoliko manjši). Zaposlenost je na Slovenskem začel upadati avgusta 1987, neprekinjeno pa se zmanjšuje od februarja 1988. Do lanskega decembra je število delovnih mest upadlo že za 205 tisoč, če pa upoštevamo sezono in primerjamo število zaposlenih v enakih mesecih različnih let, potem se je od decembra 1987 (ko je imela največji decembrski obseg) do enakega meseca 1992 zaposlenost na Slovenskem zmanjšala za 196 tisoč delovnih mest oziroma za 23 odstotkov. Decembra se je zaposlenost poslabševala samo v gospodarstvu družbenega sektorja, kjer je število zaposlenih upadalo po 0,76% mesečno ter bilo dobrih 8% pod primerljivo ravnijo prejšnjega leta in kar 28% manjše kot decembra 1987. Če bo šlo tako naprej kot decembra lani, bo čez leto v slovenskem gospodarstvu družbenega sektorja zaposleno 9,5% (oziroma dobrih 48 tisoč) manj delavcev kot decembra 1992. Krizo brezposelnosti je decembra lani nekoliko blažila rast zaposlovanja v negospodarstvu (po 0,21 % mesečno in slaba 2 % nad predlansko decembrsko ravnijo) ter v privatnem sektorju (0,37% mesečno ob odstotek večji zaposlenosti kot pred letom). V privatnem sektorju se je kriza zmanjševanja števila zaposlenih (začeta ob davčni reformi lanskega aprila) vendarle končala. V drugi polovici lanskega leta je krizo brezposelnosti blažilo samo zaposlovanje v javnem sektorju. V primeru poizkusa odpravljanja krize z znižanjem davkov in zaposlenosti v negospodarstvu bi se brezposelnost na Slovenskem zmanjšala samo, če bi na tak način znižani stroški toliko okrepili konkurenčnost našega gospodarstva, da bi se njegove potrebe po delu povečale bolj od zmanjšanja zaposlenosti v negospodarstvu. Glede na to, da pri sedanjem ravnovesnem deviznem tečaju tolarja (pri katerem ni primanjkljaja v slovenski plačilni bilanci) zaposlujemo samo kakšno polovico produkcijskih kapacitet, z znižanjem davkov in odpuščanjem delavcev v negospodarstvu zaželenega in potrebnega povečanja konkurenčnosti zelo verjetno ne bo moč doseči. Prej kot na rast konkurenčnosti bo vplivalo na nadaljnjo krepitev tolarja in še poglobilo recesijo. Število prostih delovnih mest še naprej niha. V decembru lani je znašalo 6367, naraščalo po 6,47% mesečno in za 36% presegalo primerljivo predlansko raven. Ob posameznih nihajih navzgor (kot na primer oktobra in decembra) se število prostih delovnih mest zmanjšuje že od lanskega maja in kaže, skupaj s pospeševanjem rasti števila brezposelnih ter upadanjem števila zaposlenih) poglabljanje krize brezposelnosti ne glede na izboljševanje produkcije ter stabilizacijo notranjega (umiritev rasti cen) in zunanjega (dobra preskrba z devizami) ravnotežja. V razmerah, značilnih za drugo polovico leta 1992, pa tudi za prve mesece 1993, je glavni vzrok poslabševanja zaposlenosti rast plač nad povečevanjem produktivnosti. Zaradi previsoke cene dela se enostavno ne izplača zaposlovati. NOV/1, DOBfi _________________________________ KDO JE PRODAL ŠTAJERSKO BANKO • INGRADOVI DELAVCI HOČEJO STROJE e TUDI V MARIBORU ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA • JANŠA HOČE NOV PENTAGON ZAKAJ JE MORAL UMRETI PLOHL SE BO ZGODOVINA PONOVILA? Plače so »zamrznjene«. Na vprašanje, kaj bo sedaj, je možnih kar nekaj odgovorov, vendar je precej možen tudi takšen scenarij: Najprej se kakšen teden ali dva ne bo zgodilo nič, in sicer iz dveh razlogov: da se bodo pomirili ljudje in vsi razgreti sindikalni duhovi, še bolj pa zato, da se bo videlo, ali je zamrznitev že »prijela«. Skratka, treba bo videti, ali so plače že zares »zmrznile« ali pa ima sistem zamrzovanja plač še kakšno luknjo. V tem času bodo stranke vlagale amandmaje na zakon, kar bo pri ljudeh z nizkimi plačami zbujalo upanje, da bodo morda nekega dne le prejeli malce višjo plačo in lažje živeli. Razpravljanje o tem, kako je treba zakon čimprej dopolniti, če že ne kar odpraviti, bo blagodejno vplivalo na že zelo nerazpoloženo ljudstvo. V času glasnih razprav o spremembah zakona pa bo počasi in tiho začel naraščati tečaj marke. Tega večina, ki nima denarja za nakup mark, še opazila ne bo. Potem ko bo marka dražja, bodo oskrbovalci tržišča z naftnimi derivati začeli pritiskati na dvig cen. Predlagali bodo astronomsko povišanje cen vseh naftnih derivatov (že sedaj jih želijo zelo podražiti zaradi nerealnega tečaja marke). Vlada jim tega odločno ne bo dovolila, dovolila jim bo podražitev samo za denimo tretjino predlagane podražitve. Elektrika se je z novim tarifnim sistemom že podražila, kar bomo v celoti občutili šele čez nekaj mesecev. Potem se bo počasi in vztrajno začelo dražiti vse. Sindikati bodo dvigovali glas, vlada se bo nekaj časa delala, kakor da tega ne opazi, potem pa bo »udarila« po cenah. Morda jih bo zamrznila ali pa jih bo morda vrnila celo nazaj na čas pred podražitvijo - vendar šele nato, ko bodo ljudje že lep čas dražje kupovali. Potem se bo pokazala vsa inventivnost naših podjetij in podjetnikov, ki bodo po nekajletni suši začeli uvajati »nove proizvodne programe« in plasirati na tržišče nove proizvode - seveda dražje. Namesto alpskega mleka bomo dobili visokogorsko mleko, namesto turističnega kruha domači kmečki kruh, namesto olja kon-zum jedilno olje itd. Ce se bo kolo zgodovine vrtelo po tem scenariju, bo večini prebivalstva standard padal. In temu se bodo lahko postavili po robu samo tisti, ki so dobro založeni z markami. Ko bodo namreč cene zrasle, se bo povečala mesečna rast življenjskih stroškov, kar bo pomenilo, da bo v bankah naslednji mesec večja obrestna mera za vezane vloge. Tisti ki znajo dobro računati in imajo poleg tega v sebi še nekaj hazarderskega, bodo menjali marke v tolarje in »vezali« tolarje, s čimer bodo praktično lahko ohranili vrednost kapitala ali pa celo malce realno zaslužili. Marka po vsej verjetnosti proti sredini leta ne bo tako hitro naraščala, saj se bodo banke že začele pripravljati za nakupovanje deviz. Proti koncu prve polovice leta bo namreč že potekel čas za vložitev zahtev za denacionaliza' cijo stanovanj in najemniki bodo zvedeli ali so bivši lastniki vložili zahtevo z3 denacionalizacijo ali ne. To bo sprožil0 nov plaz prodaje tistih nacionalizirani!1 stanovanj, za katera bivši lastniki nis° vložili zahtevkov za denacionalizacij0. Občani bodo zopet začeli nositi marke i* nogavic v banke. Tolarji bodo najvec vredni v razmerju do marke, ko se b° začel iztekati dvomesečni rok za poraV' navo kupnin za nakup teh stanovanj • ■ ■ Če se bo ta scenarij uresničil, bod° I da se za posledice takšne: najbolj bo padel stan' Pq dard revnim, bogatejši bodo ohranil' vrednost svojega kapitala ali lahko cel° malce zaslužili, banke in država pa s° bodo malce »sanirale«. V gospodarstvu ne bo velikih sprememb, ker bo rast ce° novih proizvodov izničila povečan tečaj marke. Tako se izvoznikom še vedno n° bo splačalo izvažati. dri k 2 Zd; bo us Za oh In po vsem tem bomo rekli pač, da v nismo videli in doživeli nič novega. Po- 0 stavilo pa se bo novo vprašanje: Kak° nic tisto, kar smo že velikokrat preživeli Ce’ preživeti še enkrat... Konec koncev P3 ''O tudi pri tem nismo novinci in imamo ž° Ob nekaj izkušenj. Sicer pa, kdo ve, kako bo po »zamrzni' < tvi plač«. Možnosti je več. Pustimo vladii > da nas preseneti, saj večini kaj drugega do tudi ne preostane. ALI? Str, Tomaž Kšel» pri niti KDO JE POKOPAL PONOS ŽELEZNIČARJEV Dobiti (hoditi v) službo na železnici, biti železničar, je bila v predaprilski Jugoslaviji - ko je bilo zelo težko priti do dela - sreča in čast. Na skrbno negovanih gredicah so pred sleherno postajo cvetele vrtnice in druge rože. Načelniki postaj s srebrnimi našitki na rokavih železničarskih uniform, z belo rokavico na roki, ki je dvigala loparček za odhod vlaka, so bili videti sila imenitno in ni čudno, da so si kmečka dekleta tako silno želela življenje preživeti na postajah. Tudi moj oče je bil železničar. Ni se povzpel visoko: z občasnimi izpiti in prihodi v službo brez zamud je dosegel naziv desetarja proge, kasneje pa postal še čuvaj in ob-hodnik. Nadzornika se je bal kot hudič križa - čeprav ni nikoli zagrešil »plavega ponedeljka«. Kako imeniten je bil moj oče - železničar v mojih mladih časih! In kako je na železnici (kje je železnica) v današnjih časih? V parlamentu so povedali, da se je v zadnjih dveh letih v slovenskih železnicah nabralo za 3,3 milijarde tolarjev neporavnanih obveznosti na račun davkov in prispevkov. A če k temu prištejemo še zamudne obresti, pridemo do okrogle številke - 4 (štiri) milijarde tolarjev! V SDK so tudi izračunali, da bodo do 30. junija letos davki in prispevki za vsak mesec znašali 571 milijonov tolarjev - če bodo plače v slovenskih železnicah ostale na ravni lanskega decembra in če se število zaposlenih ne bo zmanjšalo. Sicer pa so Slovenske železnice lani poslovale z izgubo 9,2 milijarde tolarjev, nepokrite izgube iz preteklih let pa da so povzročile »dodatne likvidnostne težave«. Število zaposlenih se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo s 16.000 na 12.400, nadaljnja »racionalizacija« pa da predvideva še več kot 1.300 presežnih delavcev. Kot vemo, je slovenski parlament na predlog vlade sklenil Slovenskim železnicam odložiti plačilo dospelih in neporavnanih obveznosti do 31. januarja letos, in sicer na račun davkov in prispevkov, ki bodo nastali do 30. junija, tako da bodo SŽ te obveznosti poravnale v 48 enakih mesečnih obrokih. Prvi obrok naj bi zapadel v plačilo 25. julija 1995. Slovenske železnice naj bi zaradi zmanjšanega prometa, ki je posledica gospodarskih in političnih razmer na Balkanu, torej v prihodnje neko- liko laže (za)dihale. Vendar vsi na zasedanju državnega zbora s tem niso soglašali Zmago Jelinčič je vladi in SZ očital, da nimata izdelanega sanacijskega programa, Ton0 Peršak je pogrešal projekt, kal bomo s SZ sploh naredili v besedah dr. Franceta Bučarja pa je bilo čutiti, naj gredo Slovenske železnic0 v stečaj, če ne morejo preživeti. Slovenske železnice s° obnašajo tako, kot da so večn° in kot da se jim ne more nič zgoditi, je menil dr. Franc0 Bučar. Kakorkoli že - parlament j° Slovenske železnice resno (j11 verjetno tudi zadnjič - pri' hodnjič bo na vrsti stečaj, °° se ne bodo postavile na noge!) opomnil, naj poskrbijo za boljšo gospodarnost same, n° pa se, tako kot doslej, zanašajo predvsem na pomoč države. Država tudi zanje nin>a več kje jemati denarja. Tud' grožnje s stavko (strojevodij) ne bodo pomagale. A kaj, k° menda zdaj iščejo med tistim1 1.300 »presežnimi« delavd v SŽ kandidate za čakanje n° domu ali odpust spet med zaposlenimi »v operativi«, ne pa v pisarnah, kjer se gnete ve; čina »presežnih«. Tako vsa] pravijo delavci, ki »na terenu* skrbijo za varnost prometa. Ali je to res ali ni, ne vem. naj o tem kaj napiše kdo drug takšen, ki je bolj seznanjen z razmerami na železnici. Prepričan pa sem, da bi moj oče če bi še živel, ne bil več ponosen na svojo službo. Biti železničar ni več tako imenitno k0‘ nekoč. Pa tudi dekleta se n° ozirajo tako rada za fanti v železničarskih uniformah, kot so se v njegovih in tudi Š° v mojih mladih letih. Vinko Blatni SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV NAROČILNICA ■ Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) . izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: .................................................' skt sta Ra naj naj ob, '>g Po, rizi da i Prc cin Prc kor v c teh nja za Via ner ste na kaž niki reč ust, 1 Jan Pia st/j leti mil, 54 Pra drž kuf Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva_ Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne:.........-................. žig 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika "'""ii so na svetovnem trgu obetavne programe... Celo za letošnje kritično leto si obetajo rast izvoza in s tem možnost novih delovnih mest. ;kel iza' leti, za žilo mil* riso ijo. e iz več bo •aV' odo su- nil* ;el° i se Itvu cel* =čaj > ne da Po-ako reli, pa , že ml- adi, ega sel« KO BI DRŽAVA LE VEDELA, KAJHOČE Mariborska tovarna avtomobilov Tam, nek-dai Paradni konj socialističnega gospodarstva, Se Po nekajletnih travmah in treh letih naporov *a sanacijo podjetja počasi postavlja na noge. °djetje se je ta čas preobrazilo v delniško družbo s 14 podjetji. Število zaposlenih se je v zadnjih treh letih takorekoč prepolovilo, toda *dai je izobrazbena sestava zaposlenih mnogo b°ljša kot na začetku sanacije. Tamovcem je UsPelo v zadnjih petih letih znižati zadolženost 2a 90 odstotkov. In kar je izjemno pomembno, °hranili so programe, ki dobro kažejo tudi na svetovnem trgu. Obeta se celo povečanje iz-v°za v letošnjem kriznem letu in s tem tudi Možnost, da bi podjetje potrebovalo več delav-°sv. Toda vsi dosedanji napori kolektiva in Vodstva za saniranje Tama in vsi dobri izvozni obeti visijo dobesedno v zraku. Zakaj? “Ker slovenska država nima pravega odnosa c,° 9ospodarstva, ker nima izdelane gospodarske strategije!« je kategoričen Maksimiljan Senica, Predsednik družbe TAM d. d. »Slovenska oblast Hiti v bivši Jugoslaviji ni ščitila interesov sloven-skega gospodarstva in jih v odnosih do novonastalih držav iz bivše Jugoslavije ne ščiti niti sedaj, izmere so groteskne: včasih nas je oblast silila, nai se gospodarsko odpiramo v bivšo Jugoslavijo, nal tam investiramo. Zdaj nas oblast skorajda °btožuje zato, ker smo tamkajšnje premoženje lz9ubili, namesto da bi nam pomagala, tako kot je Popravljena pomagati tistim podjetjem, ki so, tudi Pod spodbujanjem oblasti, poslovala v nekaterih naj "žičnih državah Bližnjega vzhoda ali Afrike. Ven-dar to ni največji greh sedanje oblasti. Najhujši Problem v naši samostojni državi so stroški finan-°iranja poslovanja.« Senica zameri vladi, da se ubada z obrobnimi Ptoblemi, kot so denimo plače in njihov vpliv na konkurenčno sposobnost podjetij in gospodarstva j' ^loti, zanemarja pa ključna vprašanja. Eno od eb je obremenitev podjetij, drugo stroški financirajo. tretje zanemarjanje pomena izvoznih podjetij dar ega ali SŽ ega one kaj lili, Bu- lice ;ži' se čne ni« nce tj« (in iri- če ge!) za ne na- dr- rna udi dij) ko Vlad prestrukturiranje in sanacijo gospodarstva. na politika prestrukturiranja gospodarstva je nerealna, ker skuša na eni strani ohranjati si-Seme, ki jih bo treba kar naprej subvencionirati, aa drugi pa blokira perspektivna podjetja in, kot Kaže, še vedno ščiti dolžnike, namesto da bi up-Sklad za razvoj pa se gre politiko, ki ji lahko rečemo državni kriminal, saj razbija podjetja in ;im* Ustanavlja by-pass firme. iVCi Kako se to kaže v Tamu? . “Trdim, da je Tam v zadnjih treh letih, kar izva-lamo sanacijo, postal perspektivno podjetje. Po-Piačali smo naše obveznosti po kreditih in obre-st'h in izdatno znižali našo zadolženost. V petih smo našo kreditno zadolžitev zmanjšali s 195 eini •ug, ijei* »re- jce, rniiijonov mark na začetku leta 1987 na približno 4 milijonov mark ob koncu lanskega leta. Lani in Predlani smo v celoti poravnali vse obveznosti do P/žave in do javnih podjetij. Obdržali smo naše uPce v tujini in, kot kaže, bi lahko prodajo na zahodnoevropski trg in v Ameriko celo povečali. Toda za prodor na svetovni trg potrebujemo pomoč države. Ne z razvrednotenjem valute, kot nekateri menijo, ampak le s svetovnim tržnim pogojem primerno ceno kapitala. Tu pa država ne kaže veliko razumevanja za izvoznike...« Vendar je država nedavno tega ustanovila agencijo za kreditiranje izvoza... »Lari fari. Agencija je res ustanovljena, vendar ta firma ne živi, nima organov upravljanja. Pomp okoli družbe za podpiranje izvoza kaže, kako neresni smo. Ta družba nima niti vseh organov, nima vzpostavljenega sistema upravljanja itd. Skratka, ne živi,« je dodal Maksimiljan Senica in na vprašanje, kako si on predstavlja državno podpiranje izvoza, odgovoril: »Ne gre za devalvacijo tečaja, ampak menim, da bi država lahko izvoznike uspešno podprla tudi z realno ceno kapitala. Danes so realni stroški financiranja poslovanja vsaj 65-odstotni, če pa greste po kapital na sivi trg, narastejo na 130 odstotkov. Kdo lahko to zdrži? Dokler bo veliki R obvladoval trg kapitala, lahko pozabimo na boj zoper inflacijo. Ta v tem primeru ne more biti uspešen... Slovenija je zaradi velikega R veliko izgubila že v minuli Jugoslaviji, ko je edina izmed republik od podjetij terjala, da te postavke niso le računovodsko beležila, ampak so jo morala tudi izplačevati. Zato je veliko milijard takratnih dinarjev odteklo iz Slovenije na jug. Danes pa veliki R ohranja in fiatoma gibanja.« Kako si v Tamu zamišljajo pomoč države pri podpiranju izvoza? Z razvrednotenjem tolarja, kot predlagajo na Gospodarski zbornici? »Nikakor ne! Menimo celo, da za tako potezo ni razloga, kajti izvoz je mogoče spodbuditi tudi Maksimiljan Senica, predsednik d. d. TAM: »Država ne ve, kaj hoče, nima odnosa do gospodarstva, kar seže že do grotesknosti, državna agencija za kreditiranje izvoza je tari fari...« Problemi v Tamovih družbah V Tamovih družbah so se zopet zaostrili likvidnostni problemi, saj v poslovnem sistemu skoraj ni družbe, ki ji zaradi pomanjkanja svežega denarja ne bi grozila ustavitev proizvodnje. V družbi Tehnološka oprema so šele 5. marca dobili januarske plače. V poslovnem sistemu Tam so opozorili, da ne prenesejo več visokih stroškov za državo in obresti, poleg tega pa nimajo likvidnega denarja s katerim bi financirali izvozne posle. V zadnjih dveh letih so bankam samo za obresti plačali 45 milijonov DEM, samo lani pa okoli 26 milijonov DEM. STA Izboljšali so izobrazbeno sestavo zaposlenih... V petih letih so znižali zadolženost za 90 odstotkov... tako, da ne povečujete inflacije. Vse, kar pretežni izvozniki ta trenutek potrebujemo, je realna cena denarja. In pa v našem primeru, da nam nekdo pod zahodnjaškimi tržnimi pogoji da sredstva za zagon izvozno naravnane proizvodnje. Država na tem področju vse premalo sodeluje. Trdim, da je izvozno usmerjeno gospodarstvo edino, ki bi Slovenijo lahko popeljalo na pot napredka, in to prej, kot si vladni strokovnjaki predstavljajo. Če bi vlada podprla izvoz s sredstvi, ki bi jih bilo mogoče pridobiti pod enakimi ali podobnimi pogoji kot v kapitalističnih državah in s podobnimi obre- menitvami, bi izvozniki državi in družbi vračali večkratno: ne le s hitrejšo rastjo proizvodnje, ampak tudi z odpiranjem novih delovnih mest, kar je za državo v tako globoki krizi, kot je naša, izrednega pomena. Prepričan sem, da bi lahko celo samo pretežni izvozniki potegnili gospodarski voz naprej, če bi le imeli ustrezne pogoje.« Potem je Maksimiljan Senica razložil, kaj bi podpora izvoznim načrtom ta trenutek pomenila Tamu: »Do zdaj smo si pridobili za okoli 100 milijonov DEM izvoznih poslov, do konca leta pa računamo, da bi v tujini, iztržili kakih 160 milijonov mark ali dobro polovico vsega dohodka. Žal nam za zagon proizvodnje, vredne ta trenutek 100 milijonov mark, manjka kakih 20 milijonov DEM finančnih sredstev. Toda ali menite, da je toliko denarja za firmo, kot je Tam, lahko dobiti v Sloveniji? Zdaj smo tako daleč, da upravni odbor družbe Tam z mano na čelu omenja odstop, če republika ne bi zmogla tolikšnih stroškov po pameti, se pravi tržni ceni, kakršna velja v razvitem svetu. Skratka, v Tamu bi z veseljem še naprej izdelovali in prodajali naše standardne izdelke na vseh trgih, kjer je le mogoče, če bi le imeli podobne pogoje poslovanja, kot jih imajo proizvajalci v razvitih deželah. To pomeni normalno ceno kapitala, vsaj normalno podporo izvoznikom (čeprav bi pri nas, kjer bi morali izvoziti letno vsaj 60 do 70 odstotkov družbenega produkta, morali biti izvoznikom bolj naklonjeni kot tistim, ki prodajajo le doma) in angažiranje vlade pri bistvenih problemih gospodarstva, ne pa obrobnih, kakršni so po mojem plače, ki v neto zneskih dosežejo komaj dobrih 8,8 odstotka bruto proizvoda, v tujini pa okoli 20 odstotkov.« »Zaradi tega sem razočaran nad našo ekonomsko politiko,« je pogovor sklenil Maksimiljan Senica«, in zato v upravnem odboru družbe Tam razmišljamo celo, če sploh je smiselno nadaljevati boj za obstoj in razvoj firme. Ko pa je vendar na tej poti toliko ovir in sumimo, da so postavljene s povsem določnim načrtom in ciljem: hitro razvrednotiti podjetja in jih potem privatizirati. Ali povedano po domače: naj zapitek plača tisti, ki prihaja, ne tisti, ki so pili.« EP OB LETOŠNJEM SVETOVNEM DNEVU ZDRA V JA --------------------------------- S«:*:*;* il: ..s;::' : : : : : Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je namenjen pred- jih imajo nezgode ali fizično nasilje za posameznike in vsem preprečevanju poškodb, katerih vzrok so namerne ali družbo. nenamerne nezgode. Čas je, da pokažemo, da varnost v sodobni družbi zadeva marjeno In deležno premajhne pozornosti javnosti. ftg? „"i* ^10^4 khto fatofo vsSefa mS Danes je v mnogih državah javno zdravstvo napredovali in nami. Za varnost vsakega posameznika smo odgovorni vsi. povsod se je podaljšalo tudi pričakovano trajanje življenja. Zato je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja: »Pazljivo Zato je vse manj sprejemljivo, da se toliko ljudi sooči z naši- ravnaj z življenjem - preprečuj nasilje in brezbrižnost«. Ijem m prezgodnjo smrtjo in, da je milijone ljudi trajno Kaj pa pri nas; invalidnih. Varovanje zdravja je v veliki meri odvisno od družbenih Vec kot polovica mladih ljudi umre zaradi poškodb. Naj- razmer. Pri nas smo področje varovanja zdravja na delovnem več poškodb pa je zaradi nezgod. mestu popolnoma zanemarili. Posebej velja to za delavce. Zaradi brezbrižnosti, nemarnosti ali zločinov vsako leto Gospodarska kriza, v kateri smo, je opravila svoje. Iz svetov-potrebuje medicinsko oskrbo po nezgodah ali fizičnem naši- nih izkušenj pa je znano, da obdobje gospodarske recesije Iju na milijone ljudi. zelo slabo vpliva na zdravje zaposlenih in brezposelnih de- V času, ko gospodarske krize ogrožajo prizadevanja za lavccv. O nesrečah pri delu, preventivnih zdravstvenih pre-izboljšanje zdravja človeštva, so stroški za medicinsko gledih delavcev, slabih delovnih razmerah, uvozu zastarele oskrbo m zaradi izgube produktivnosti ocenjeni na skoraj tehnologije, ki so jo drugje opustili, sploh ne govorimo več. 500.000 milijonov dolarjev. Medicino dela izrivamo iz podjetij, inšpekcija dela je na psu. Svetovna zdravstvena organizacija je Svetovni dan Posledice takšnega zanemarjanja zdravja na delovnem me-zdravja v letu 1993 posvetila preprečevanju nezgod in po- $tu delavci občutijo na svoji koži, gospodarstvo pa posredno škodb. S tem je želela opozoriti na katastrofalne posledice, ki s slabšimi rezultati. SOLIDARNIH 23.000 PODPISOV Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na 22. seji z dne 18. februarja 1993 sklenil v skladu z 88. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-1) predlagati, da državni zbor Republike Slovenije sprejme ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU (Uradni list RS, št. 9/1992) 1) v 15. členu zakona se za 9. točko 1. odstavka doda nova 9.a točka, ki se glasi: "9.a brezposelne osebe, prijavljene na zavodu za zaposlovanje, ki so delovno razmerje izgubile zaradi stečaja ali zaradi nujnih operativnih razlogov in iskalci prve zaposlitve;" 2) v 23. členu se v 3. alineji 1. točke 1. odstavka za besedami "zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo" dodajo besede: "zavarovancev iz 9.a točke 15. člena" OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Iz dlani mu je molela deščica Na hitro so se odprla vrata ambulante. Podpirala sta ga dva delavca, ves bled je proti meni molel roko, točneje dlan, prebito z drobno, a zelo dolgo deščico. Nekako tako je bilo videti, kot na cerkvenih slikah Kristusova roka, pribita na križ. Samo da tu ni bilo žeblja, ampak kar kak meter dolga tanka deščica. »Iz stroja je priletela nazaj in poskušal sem jo ustaviti,« je rekel delavec, »a je bila njena moč prevelika.« Mož mora v bolnišnico, sem si mislil, vendar ne tako. Roko moram previti, toda deščice ne smem potegniti iz dlani, ker mu pri tem lahko poškodujem kito, morda žilo in kri bo brizgnila na vse strani. Najbolje jo bodo ustavili v bolnišnici. Torej le v bolnišnico. Vendar moram odstraniti dolg kos, ki moli pod dlanjo in nad njo. čeprav se je to zgodilo v lesni tovarni s takrat najmodernejšimi stroji, sem moral kar nekaj časa iskati drobno žagico, kakršno smo uporabljali pri ročnem delu v naši osnovni šoli, Tehnik, ki jo je prinesel, je prebledel ko je videl, zakaj jo potrebujem. Še danes ga vidim, kako mi je pomolil žagico v roke z besedami: »Kar sami dajte, jaz tega ne morem narediti.« Ker nisem hotel imeti dveh poškodovancev, sem sam odžagal deščico nad dlanjo in pod njo. Rano sem zavil in ta čas je bil že reševalec v ambulanti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu leseni tujek odstranili. Pri ranah s tujki moramo pri prvi pomoči vedeti, da jih iz ran ne smemo odstranjevati. Tujek je lahko poškodoval kite, žile in živce. Če je poškodoval žilo, arterijo ali veno, je njeno steno lahko zamašil in s tem preprečil krvavitev. Če ga potegnemo iz rane, odpremo pot krvi. Rana začne hudo krvaveti. Če je prebodena vena, manj silovito, če pa je poškodovana arterija,Je taka krvavitev lahko silovita in jo pri prvi pomoči težko ukrotimo. Še celo v ambulanti težko ustavimo krvavitev, ker nimamo primernih pripomočkov. Zato tako rano po vseh predpisih obvežemo in poškodovanca napotimo v ustrezno bolnišnico h kirurgu, okulistu, če je tujek v očeh, ali k zdravniku za ušesa, nos in grlo, če je tujek v nosu, ušesu ali grlu. Prva pomoč pri tujkih v nosu: Majhni otroci si večkrat vtikajo v nosnico drobne predmete, navadno okrogle. Pomagati poskušamo tako, da otroku zatisnemo drugo nosnico in ga pripravimo, da na vso moč pihne skozi zdravo in prosto nosnico. Če to ne pomaga, moramo k zdravniku ali še bolje k otologu. Če je v nosnici grah ali fižol, ta zaradi vlage lahko nabrekne in ima otrok vedno večje težave, zato kar takoj k zdravniku. Tudi tujki v ušesu so neprijetna zadeva. Nikar jih sami ne poskušajmo jemati iz sluhovoda z raznimi kvačkami, iglami ali celo vijaki. Samo potisnili jih bomo globlje v sluhovod in v nevarnosti je bobnič. Tudi pri tujkih, kot so fižol ali grah v sluhovodu, velja isto kot pri teh tujkih v nosu. Lahko nabreknejo in močno poškodujejo sluhovod ali bobnič. Le če v sluhovod zaide živalica (mušica, hrošček, bolha), je to zelo neprijetno. Tukaj pa si lahko sami pomagamo tako, da v sluhovod ulijemo žličko neprevročega olja ali glicerina in žuželka bo takoj splavala ven. I Pr Sl, rej Cvet do cveta - tolar do tolarja V zvezi svobodnih sindikatov so iz različnih krajev Slovenije zbrali že kakšnih 23.000 podpisov delavcev, ki soglašajo s spremembo zdravstvene zakonodaje v korist brezposelnih delavcev in iskalcev prve zaposlitve. Po 88. členu ustave je namreč moč sprožiti postopek za spremembo zakona, če je zbranih najmanj pet tisoč podpisov. Akcijo so v svobodnih sindikatih začeli 18. februarja, končujejo jo pa te dni. Delegacija zveze svobodnih sindikatov bo 22. marca obiskala predsednika državnega zbora Hermana Riglenika in mu izročila podpise volilcev in predlog za spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu. »Akcija zbiranja podpisov je dosegla izjemen odmev, gre za veliko solidarnost delavcev,« je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Sprememba zakonodaje je nujno potrebna, saj je obolevnost med brezposelnimi zelo visoka, sami pa nimajo dovolj denarja, da bi se dodatno zavarovali, kot zdaj zahteva nova zakonodaja, ali pa kar sami plačevali določene zdravstvene storitve. Ob tem kaže povedati, da je bilo januarja v Sloveniji že prek 120.000 brezposelnih. Med njimi je bilo okrog 15.000 delavcev, ki so zgubili delo zaradi stečaja, 19.000 delavcev, ki so izgubili delo zaradi nujnih operativnih razlogov in 23.000 prvih iskalcev zaposlitve. Vseh brezposelnih, za katere bi veljale spremembe zakona, je ta hip kakšnih 60.000. Brez svoje krivde odpuščeni delavci so zdaj upravičeni le do obveznega zdravstvenega zavarovanja, sami pa morajo doplačevati stroške zdravstvenega varstva, ki jih ne krije obvezno zavarovanje. Glavni namen akcije zbiranja podpisov je sprememba in dopolnitev dveh členov zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V 15. členu je tako uvedena nova kategorija zavarovancev, ki omogoča urejanje položaja odpuščenih delavcev tudi potem, ko jim prenehajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti in ki so kljub temu še vedno brez zaposlitve. Predlagana sprememba 23. člena pa zagotavlja, da obvezno zdravstveno zavarovanje krije celotno ceno zdravstvenega varstva odpuščenih delavcev. V zvezi svobodnih sindikatov so sprožili hkrati tudi akcijo zbiranja podpisov za sprejetje zakona o uresničevanju kolektivnih pogodb, o čemer bodo podatki na voljo prihodnji teden. Knjiga z napotki KAKO POSTATI PODJETNIK in KAKO USPEŠNO POSLOVATI Sonja Gavez, Viljenka Godina in Marina Letonja iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 890,00 Naročila pošljite na naslov: CZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4: Telefon 321-255. 110-033: Fax 311-956 ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Povrnitev povzročene škode V 281. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je določeno, da ima Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povračil invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca. Če je takšno škodo povzročil delavec v zvezi z delom ali pri delu, je zanjo odgovorna organizacija, podjetje oziroma druga pravna oseba ali delodajalec. V prvem primeru govorimo o subjektivni krivdi odgovornosti, v drugem primeru pa gre za objektivno odgovornost. Obe se ugotavljata v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Od določb tega zakona se določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi s škodo in njeno povrnitvijo nekoliko umaknejo z določbo, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko zahteva povrnitev škode, povzročene v zvezi z delom ali pri delu s kaznivim dejanjem tudi neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca. Po določbah zakona o obligacijskih razmerjih je namreč možno zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca že v primeru, če je škodo povzročil namenoma. Stara zakonodaja ni vsebovala določbe, s katero bi se lahko omejila višina škode, ki jo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko zahteva od fizične osebe. Zato je, sicer res v posameznih primerih, prihajalo do bagatelnih zahtevkov, katerih vrnitev se je uveljavljala celo pred sodiščem, v drugih primerih pa je bila škoda, ki naj bi se povrnila, tako visoka, da je ugoditev zahtevku za posameznika pomenila že njegovo socialno ogroženost. Zato je zakon določil, da zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe. Členi od 282. do 288. zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo, v katerih primerih lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje terja povrnitev povzročene škode od organizacije ali delodajalca. Tako ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije ali delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi, Ker je varstvo pri delu področje, ki je urejeno s številnimi predpisi, je zelo široka možnost uporabe te določbe. Pravica zahtevati povrnitev škode je določena tudi takrat, ko je do škode prišlo zato, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Prav tako je od organizacije ali delodajalca možno zahtevati povrnitev škode, če je nastala zaradi posredovanja neresničnih podatkov, nesporočanja podatkov ali pa zaradi nespoštovanja z zakonom ali pogodbo prevzetih obveznosti v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo invalida. Kot zanimivost lahko omenimo, da je za povrnitev povzročene škode Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot priča s pravnomočno sodno odločbo obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bilo na podlagi takšne izpovedbe komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, ki jo je dobil ni imei pravice, ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico. Ta odločba bo lahko še posebej pomembna zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U—1—20/92—21 z dne 12. novembra 1992 (Uradni list RS, št. 56/92), s katero je bila razveljavljena določba 308. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da se pokojninska doba ne more dokazovati na podlagi izjav prič. Enako kot v prejšnjem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je tudi v novem določba, da se šteje, da je imel Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje škodo, ne glede na to, da so nevarnosti zajete z zavarovanjem po tem zakonu. Zakon seveda določa, kako je v primeru, če Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povzroči škodo. Določeno je, da za škodo odgovarja, če je povzročena zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. k »Rd Hibi njih a I 3 D 3 D 3 3 1 3 3 1 ii 3 , 3 3 1 J 3 3 1 3 'i i 3 3 3 3 3 r 1 li 3 j j torek dopoldne je pred slovenskim parlamentom protestiralo nekaj tisoč upokojencev iz vse Slovenije. Prišli 0 2 vlaki, avtobusi, peš. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale je prebral protestno izjavo. * k m 5EKE; im- *>*' -ž" || m UPOR UPOKOJ lavolnili tamkajšnji Tre svobode. Za niimi ie unor unokoiencev Najprej je prekipelo upokojencem v Mariboru, ki so napolnili tamkajšnji Trg svobode. Za njimi je upor upokojencev M* nerazumnim potezam vlade zatresel še Ljubljano. Zarana v torek so se z avtobusi pripeljali z različnih koncev r °Venije v Tivoli in od tam jih je nekaj tisoč krenilo proti parlamentu. »Hočemo svoj denar,« so vzklikali pred ePubliškim parlamentom. »Zase so poskrbeli, za druge pa jim ni mar,« so glasno negodovali nad poslanci. O razpoloženju upokojenskih demonstrantov so najbolj zgovorno pričali transparenti, ki so jih nosili. Na njih je pisalo: »Pokojnina - pravica iz dela«, »Čakamo razvojni program — dobimo zamrznjene pokojnine«, »Poslanec na konju - upokojenec na psu«, »Poslanske plače gor - pokojnine dol«, »450.000 upokojencev- 450.000 volivcev«, »Ne govorite o upokojencih, govorite z upokojenci«. Upokojenci slovenski vladi še zlasti zamerijo, da se pred sprejetjem zakona ni posvetovala z njimi in jih je preprosto odkrnila v stran, čeprav predstavljajo pomembno politično silo. Na zadnjih volitvah so jih snubili vsi po vrsti, jih vpisovali v svoje programe in jim delili obljube, zdaj pa so pozabljeni. Upokojenci se čutijo opeharjene. Prvič zato, ker že pri aprilski uskladitvi pokojnin ne bodo več dobili poračunane razlike, drugič pa zato, ker bo po vseh napovedih realna vrednost pokojnin občutno padla. Prizadeti bodo tisti z najnižjimi pokojninami. Interventni zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993, ki ga je sprejel državni zbor, spreminja eno temeljnih načel zdajšnjega pokojninskega sistema, to je, da je pokojnina nadaljevanje sistema plač. Dozdaj je veljalo, da poteka usklajevanje pokojnin glede na višino plač - in sicer najmanj 85 odstotkov od statistično ugotovljene rasti mesečne plače. To pomeni, da je to razmerje lahko tudi višje, zdaj je denimo -86,9 odstotka. Interventni zakon pa je omejil odnos med pokojninami in plačami na 85 odstotkov. Omejevanje rasti plač avtomatično vpliva tudi na rast pokojnin.-jsaj manjša rast plač pomeni tudi manjšo rast pokojnin. Sprejeti zakon o usklajevanju pokojnin dejansko omejuje dvakrat: prvič pri rasti plač in nato še pri zaostrenem, samo delnem usklajevanju glede na rast življenjskih stroškov. Zakon o »zamrznitvi« pokojnin in nadomestil za brezposelne je nastal po logiki, da je upokojencev preveč, da marsikateri upokojenec živi danes bolje kot zaposleni delavec, da se brezposelnim predobro godi. Res je sicer, da je v Sloveniji veliko delavcev, ki prejemajo nižje plače kot pa upokojeni delavci pokojnine za isto delovno mesto. A problem je v prenizkih plačah, ne pa v previsokih pokojninah, v prevelikem upokojevanju v zadnjih letih, ki ga je država dopuščala - in tudi spodbujala - da bi se rešila odvečnih delavcev. Zaposlenih delavcev je vedno manj, upokojencev pa vedno več, vendar za to niso krivi zadnjih volitvah so jih snubili vsi, zdaj pa so nanje pozabili. Upokojenci so pripravljeni nositi le tolikšen del bremen, kot bo naložen drugim z enakimi prejemki... ne eni ne drugi, ampak gospodarsko nazadovanje, v katerega smo zabredli in politika prekomernega upokojevanja, ki se nam bo še hudo maščevala. Tega se je očitno zavedal predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek, ki je sprejel predstavnike upokojencev in jim obljubil, da bo vlada spremljala učinke sprejetega zakona in predlagala spremembe, če bo ogrožena socialna varnost upokojencev. Vse kaže, da se vlada boji naraščajočih socialnih napetosti kot posledice njenih varčevalnih ukrepov na vseh področjih, saj je po sedanjih demonstracijah iti protestih že napovedan pravcati plaz stavkovnega gibanja. Pri vsem tem pa imajo svojo težo nedvomno tudi upokojenci, saj gre navsezadnje za skoraj polmilijonsko armado volivcev... Marija Frančeškin, slike: Sašo Bernardi »Rdečh j 1 »■■■■■■■■»■■■■■■■■r - - 11 I Vičiča ' ?ripeIi‘ oč<*a!<< Tak° ie skupina razjarjenih upokojencev sprejela prihod dr. Cirila Delegacijo upokojencev je na koncu sprejel dr. Janez Drnovšek in jim med drusim obliubil če hntreha tudi Novemu blVu $amem ^ ™"'" Z ^oženjem in predlogi upokojencev« - a komaj ušel del svoje plače v človekoljubne namene (kot pred njim nedavno tJga zTlMarjan Podobnik!: Zboru kulturnikov ob rob Spet se srečujemo s kulturniki, ki so povzdignili svoj glas. Denarja premalo! V pretežni meri gre za tiste kulturnike, ki so to počeli že pred leti in spočeli Demos ter nato v njegovem okviru uspeli v skrbi za svojo politično kariero spraviti kulturo, ne le po svoji volji, ob precejšen del sredstev po demokratični parlamentarni poti. Tako Pavček, ki je bral med pomladjo Majniško deklaracijo, kot Peršak, ki je takrat zmogel vsaj formalno parlamentarno ugovarjati krčenju sredstev za kulturo, kot Rupel, ki se je odločil za zunanjo politiko in v njej spisal knjigo o tem, kaj smo in kdo ima zasluge, da je to storil. Pa še kdo! Danes se ve, da so takrat kulturniki v politiko startali iz bistveno boljšega položaja kulture v slovenski družbi, kot je današnji ali včerajšnji. Tisti startni položaj, ki jih je pripeljal na oblast, je bil bistveno ugodnejši za kulturo, in slej ko prej bomo spoznali, da tudi za ljudi bolj demokratičen. Zdaj pa v zrak, ker je treba plačati ceno nekega početja, in pri tem je kultura tisto, kar naj bi bilo znova dodatno oskubljeno. Le da tokrat stvari sežejo že v del, ki se mu reče institucionalna kultura. Ne toži se mi po starih časih, toži se mi po elementarni poštenosti ljudi, ki sedaj znova pripravljajo revolt, revolt v imenu levice, ki ji prej niso pripadali zato, ker po sektorski delitvi oblasti le-ta tokrat obvladuje po novem kulturo. Bog se nas usmili, če ne vidimo, za kaj gre: za narodov blagor v imenu ljudstva, samobitnosti in vlogo kulture v demokraciji namreč. Pa ni vselej tako. Tisto temeljno je: ali s sedanjim početjem kultura, ki jo vabi v goste ista srenja, ne izgublja svojega obraza in se po drugi poti usmerja, tja kjer je že bila in se ji je zgodilo zlo. Zato, ljudje — pamet v roke in spoznajte, da je manipulcija bistvo politike, ki jo živimo danes. Politika je postala obrt in samo vaše ali tvoje je, če stvari preplačaš! Kultura je res obubožana. Po vsem, kar se je zgodilo, ni mogoče naprej z istim orkestrom. Muzikanti bi morali biti novi! Brez zamere, prijatelji. Milan Bratec Proračunsko prerivanje - vse smo že videli Bržkone bo kar držala ugotovitev, da bi varnostni svet Organizacije združenih narodov zaslužil naše posebno pomembno priznanje ali odlikovanje, ker ni umaknil embarga na uvoz orožja v Slovenijo. Pa pri tem ne nameravamo posegati v argumente, ki jih je naš zunanji minister navedel v svojem pismu, celo pritrjujemo jim. Gre za mnogo bolj prozaičen in banalen razlog, za usklajevanje in sprejemanje letošnjega državnega proračuna. Težko si namreč predstavljamo, kako bi bila videti bitka med posameznimi ministrstvi, če bi imel še obrambni minister možnost nabaviti kako raketno topnjačo ali pa vsaj patruljni čoln, da o kakem zmogljivejšem protizračnem sistemu sploh ne govorimo. Že brez tega namreč po besedah direktorja vladnega urada za informiranje notranje usklajevanje proračunskih izdatkov v vladnih resorjih potencialno predstavlja »nevarnost hudih konfliktov med resorji, če nekomu povečaš, drugemu pa zmanjšaš porabo.« Vladin izhodiščni sklep, da se globalni obseg proračunskih izdatkov ne sme povečevati, pomeni, da pravzaprav ne bo ministra in resorja, ki bi bil z odmerjenimi sredstvi vsaj približno zadovoljen. In kako naj bo potem optimističen pisec tehle vrstic, ki je v interni razdelitvi dela v uredništvu našega lista zadolžen za del družbenih dejavnosti - vzgojo in izobraževanje, kulturo, znanost, tiste dejavnosti torej, za katere smo sicer pripravljeni prisegati o njihovem pomenu in potrebnosti za hiter napredek gospodarstva, ki pa so ob restrikcijah vselej potegnile najkrajši konec... Tako smo še pred končnim usklajevanjem proračuna priča različnih javnih izjav, opozoril in kritik. Na ministrstvu za kulturo pravijo, da dodeljena sredstva za kulturo ne bodo zadoščala za financiranje in sofinanciranje nikakršnih programov, nikakršnih investicijskih posegov in vzdrževalnih del, pa tudi ne za pokrivanje rednih obveznosti, ki jih je doslej država zagotavljala kulturnim dejavnostim, Dodeljeni denar bi zadoščal le za plače in tekoče materialne stroške kulturnih ustanov, katerih redna dejavnost se financira iz državnega proračuna, in to brez sredstev, ki jim jih ministrstvo zagotavlja za posamezne akcije in projekte. Strokovna društva s področja kulture - likovniki, filmski delavci, oblikovalci in skladatelji opozarjajo, da je prav ustvarjalna kultura tisto, kar potrjuje identiteto Slove- nije. Brez ustvarjalne kulture Slovenija tudi samostojnosti ne potrebuje, menijo. Z javnim pismom predsedniku dr. Janezu Drnovšku se je oglasil tudi predsednik izvršnega odbora Kulturnega zbora Tone Pavček. Pavček je skupaj s predsednikom odbora za kulturo, šolstvo in šport pri državnem zboru dr. Dimitrijem Ruplom in še nekaterimi tudi sklical zasedanje kulturnega zbora, posvečeno predlogu proračuna za kulturo. Podobno je tudi na področju znanosti in tehnologije. Po prvem predlogu ministrstva za finance naj bi področje dobilo 11 odstotkov manj denarja kot lani, prvo usklajevanje pa je zaostajanje nekoliko zmanjšalo, čeprav še ne zagotavlja izvajanja dogovorjenega programa. Ker so nekatera ministrstva svoje zahtevke zelo napihnila, tudi za indeks 145 ali 285, in ker so za znanost načrte že tako pripravili omejevalno, je spodnja meja, na katero so še pripravljeni pristati, dvig sredstev na povprečno rast proračuna, ki znaša odstotka. Ta vsota bi komajda še preprečevala nastanek škodljivih posledic, beg mož' ganov, kvarjenje opreme i*1 podobno. Začuda malo odmevov je zaenkrat s področja vzgoje i*1 izobraževanja. S kančkom zlobe bi lahko dejali, da je tu manj težav zaradi dejstva, da gre za edino področje, za kate-rega skrbi liberalno demo' kratski minister. Obenem si je vlada s šolniki pred kratkih obrusila zobe ob napovedan1 splošni šolski stavki. Ko sm° si že privoščili malo zlobe, pa še končajmo z mislijo, da so kulturniki po svoje lahko veseli, da so demokrati v novem parlamentu v opoziciji. P° dveh letih sodelovanja te stranke v vladi, ko njeni etnij nentni kulturniki kot vodiln1 člani stranke niso imeli ne časa ne razumevanja za kulturo in so jo pravzaprav objektivno spravili v današnj1 položaj, bodo demokrati spet začeli delovati na področju, na katerem so pravzaprav najbolj doma. igor žitnik Svobodni Sindikati W Slovenije Delo_______________________________ (Samostojni časopis za nesamostojne čase) Zakaj ne bi priznali, da je časopis DELO nekaj posebnega med potiskanimi papirji v naši vasi. Ne le zaradi kontinuitete in obsega, prej zaradi zanimive razporeditve strani in vsebine. Recimo, na predzadnji strani preberemo, komu so dokončno vzeli potne liste, in nekaj reklam. Na zadnji strani je visoka politika in rubrika: Svet so ljudje. Seveda ne sme manjkati poučna misel v okvirčku. Kot recimo: DELO krepi človeka! Tit Valerij Slivnjikar. Na strani z obvestili in Stikovo vročo linijo se lahko seznanimo, kam ne bomo šli, ker nimamo cekinov. Mali oglasi so obilnejši ob sredah, petkih in sobotah. So prava proza resničnega življenja. Na strani, namenjeni zabavi in zanimivostim, lahko preberemo žalostne humoristične zgodbe, raznih Gluvicev anekdote, križanke, aforizme, pa tudi kaj tragičnega. Kriminalna Stranje slastna in mastna. Mala nočna kronika pa se g. Skumavcu že vleče kot čreva. Kaj je lepšega, kot navsezgodaj prebrati: Z nožem ga je prepričala! Sledi šport, ki to ni, saj je vse le biznis in denar. Pri kulturi se pojavljajo različna bolj ali manj duhovito napisana poročila, ocene, reportaže in literarne zabeležke. Zunanja politika je bila nekoč bleščeča analitično bogata stran. Zdaj je zgolj klavnica in Balkan. Notranje politike naj ne bero ljudje s slabo prebavo. Novinarji niso nič krivi, samo novice so pač take, da te dol poženejo. Tu so še priloge o neznanju in nerazvoju. Podknjiževni listi, nedeljska priloga in ponedeljkov TV debilni magazin z nagradno križanko. To pa bi bilo v grobem tudi vse. Bolje kot nič, a ne veliko več kot nič. Če priznamo, da je italijanski papir časopisa Republike veliko mehkejši, smo v hudi zadregi, kateri časopis naj kupimo. Slovenci, ker ni, da bi si rit brisali s papirjem časopisa SLOVENEC?! F. F. Frankenstin Skok v šolo prihodnosti Minuli teden je na Ljubljanskem sejmu potekal v znamenju šole in učil. V okviru sejma »Učila 93« so potekale prireditve pod naslovom »Dnevi slovenskega izobraževanja 93«. Na razstavi in prireditvah je sodelovalo preko 100 vzgojnih in izobraževalnih organizacij - šol, izobraževalnih zavodov za odrasle, društev, prostovoljnih organizacij ter podjetij s področja izobraževalne tehnologije. Veliko prostora je bilo na razstavi namenjenega igračam in predšolski vzgoji. Malčki, pa tudi njihove vzgojiteljice in starši so kar oblegali domiselno pripravljene stojnice, kjer je bila prava paša za oči. Marsikdo je z zavidanjem ogledoval opremo in igrala za vrtce in jih primerjal s tistim, kar ima na voljo vsak dan v svoji vzgojnovarstveni ustanovi. stveno podprte poskuse in ponazoritve snovi, s katero se srečujejo v šoli. Prireditev so spremljale različne delavnic6 - likovne, kiparske, steklarske, raziskovalne, glasbene, plesne, telovadne in še kaj. Številne strokovne organizacije so se predstavile s svojimi programi, enako tudi založbe, tako tiste velike, z učbeniki in drugo literaturo za poglabljanje šolskega znanja, kot tudi manjše, specializirane, omejene na posebne segmente šolskega dela. Na sejmu so se posebej predstavile tudi iz°' braževalne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Te so poleg razstave pripravile tudi vrsto strokovnih razprav in predstavitev. Malo večji osnovnošolci in srednješolci so se predajali računalnikom in različnim računalniško krmiljenim strojem in učnim pripomočkom, ki tokrat niso imeli na programu le »računalniških igric«, marveč strokovno in znan- Sejemski vrvež je trajal od jutra do večera' Številne šole so sejem izkoristile za strokovne ekskurzije. Staršem, ki niso odpeljali svojih otrok na razstavo je lahko kar žal. l.% NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova4, nepreklicno naročam(o)_______izvod(ov) knjige PRED USODNIMI ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Datum: Podpis naročnika: vir te< Pr, Vei «i< lit; Pis širi (Pl Dr Do fin str Voi no jal sej cia bo Pa tel dr< ski To bb Pa Po: 'kii 1 Sij: Po; boi ski N Po> aln prc ma Pai bis kal C J h ti 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju 6,6 ajda .nek lOŽ' i in ' je e in com e tu , da ate-mo' si je kim iam srno , Pa i so ve-/em Po te mi' .ilni ne cul' ob' šnji ;pet čju, ,rav tnt’ Predsednik mariborske ade Anton Rous je te dni na-edil nekaj, za kar smo bili Prepričani, da je že ostalo za ?dno zaklenjeno v ropotar-*ci ne tako odmaknjene tota-itarne zgodovine. Rous je na-Pisal TAJNO pismo najvidnej-?,ln slovenskim politikom jPredsedniku vlade Janezu rnovšku, podpredsedniku ^°jzetu Peterletu, ministru za •Pance Mitji Gaspariju, mini-tru za ekonomske odnose Da-°rinu Kračunu, ministru za ■ nlnanje zadeve Ivanu Biz-iPku in drugim), v katerem jih ^znanja s katastrofalnimi sejalnimi razmerami v Mari-0ru in jih vabi na srečanje, *^a katerem da jim bosta z di-ektorjem Koržetom po-jpbno predstavila gospodarju1 položaj in možne ukrepe. p srečanje naj bi potekalo ‘i{EZ NOVINARJEV, z njim Pa Rous poleg Milana Kučana P°sebej seznanja še šefa VIS Ja«eza Siršeta. in smo tam, pri dramaturški namreč. Dopustimo mož-, 0st, da je predsednik mari-orske vlade resnično zelo zaobljen za gospodarski pologi svojega mesta, ki naj bi Povzročil »neobvladljiv soci-ini nemir«. Tudi nimamo nič Proti, če je hotel vso stvar jajce zdramatizirati, da bi Pac dosegel večji učinek. Toda •stveno pri vsej stvari je, ako je to naredil. Zaupno pismo o neobvladljivih socialnih nemirih v Mariboru ROUSOVA PARADIGMA Najprej predvsem ni jasno, zakaj se je Rous polotil pisanja ZAUPNEGA pisma. Od katerih potencialnih sovražnikov (od zunaj!) je bilo ogroženo njegovo mesto, kar bi opravičevalo takšno ravnanje?! Odgovor je na dlani. Z dramatiziranjem »pretečih neobvladljivih socialnih nemirov« in še z zaupnim pismom povrhu je Rous' hočeš nočeš (sovražno) stigmatiziral poseben družbeni slbj (obubožanih, ponižanih in razžaljenih) delavcev, ki jim grozi, da bodo ostali brez dela in s tem brez kruha. Z njimi se torej po Rousovi logiki poraja realna nevarnost »neobvladljivega socialnega nemira«, ki bi utegnila ogroziti ustavni red. Če to ni res, potem bo Rous že moral pojasniti, zakaj je poleg notranjega ministra Ivana Bizjaka z žgočim stanjem zaupno obvestil še šefa VIS Janeza Širšeta. Ali ni to prav tista logika, ki je svojčas stavke prepuščala v pristojnost in regulativo UDBE? Ta pa je, kot je znano, brez milosti preganjala zunanje, še bolj Anton Rous: »Preti nam neobvladljiv socialni nemir!« pa notranje sovražnike »ljudstva«. Če se torej s pretečimi socialnimi razmerami seznanja šef varnostno-informa-tivne službe, ali to v perspektivi pomeni, da bodo delavci, ki izgubijo delo in nimajo kaj jesti ter zaradi tega (neorganizirano bentijo čez delodajalce in državo, ki ni sposobna urediti tistega, kar je obljubljala na volitvah in še ob nekaterih prejšnjih priložnostih, novi notranji sovražniki naše nove in samostojne države? Kje je torej tista kakovostna razlika med nekdanjimi totalitarnimi in sedanjimi demokratičnimi časi? Rous s svojimi potezami opozarja, da je ni, če pa imamo pred očmi njega osebno in njegovo politično držo v zadnjih nekaj letih, potem lahko z gotovostjo trdimo, da razlike ni nobene. Rous sam je politična personifikacija te (ne)demokracije! Tembolj, ker to pismo ni prvo takšno Rousovo početje. Samo spomnimo se njegovega pisma nekdanjemu predsedniku vlade SFRJ Anteju Markoviču: »Generalni štrajk, h kateremu pozivajo Svobodni sindikati Slovenije, bo imel dalekosežne posledice za socialni red in mir v Mariboru in celotni Sloveniji. V najdra-stičnejši obliki se je to pokazalo že pred dvema letoma. Tokrat posledice niso predvidljive...« Ali Rous s tokratnimi »neobvladljivimi social- Metka Roksandič: »Položaj v Mariboru je bistveno slabši...« nimi nemiri« ne počne prav isto? Pač, razlika je! Če si je Rous lastno (politično) legitimnost pred dvema letoma in pol zagotavljal s temile marnjami: »Sigurno je, da bo z napovedanim štrajkom bistveno omajala realnost vseh poskusov možnih principov in oblik OKROG KORITA JE ZDAJ OGRAJA Tako Peterletova kot dosedanja (predvolilna) Drnovškova vlada se pri preprečevanju gospodarskega kriminala in drugih nečednosti, v katere so se zapletli posamezni ministri ali »poslovodni organi« različnih podjetij, nista kaj prida izkazali. Veliko takšnih »Dosjejev« je še vedno zaprtih za javnost: Elan, Slovin, primer Grubelič, Les banka, itd. Posamezni ministri so se lahko po mili volji ukvarjali tudi s takšnimi dejavnostmi, ki so neposredno koristile njihovim firmam, firmam njihovih žena, otrok in sorodstva, ali pa kupovali delnice takšnih, o katerih so iz svojih virov (z)vedeli, da »dobro stojijo«. SDK je brez haska objavljala različne svoje »izsledke«; zgodilo se ni nič. Nič čudnega, če v ljudeh tudi zato usiha vera v pravno državo. Kaže pa, da bo poslej drugače. Tako so pred dnevi poslancem že razdelili posebne vprašalnike, v katere morajo vpisati vrsto podatkov o svojem premoženju, od nepremičnin z vsemi zemljiškoknjižnimi podatki do podatkov o gospdarski družbi, podjetju, zavodu, poklicu oziroma drugi zasebni dejavnosti (z opisom dejavnosti, oznako firme, podatki o deležih in vrednosti). Tako poklicni kot nepoklicni poslanci morajo komisiji predložiti podatke o vseh dohodkih v minulem letu, o vrednostnih papirjih, dolgovih in obveznostih ter premičninah večje vrednosti (nad 500.000 tolarjev). Funkcionar mora »premoženjski« komisiji sporočiti tudi podatke o premoženju in dohodkih zakonca oziroma osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ter družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Med trajanjem mandata mora funkcionar prijaviti premoženje vsaki dve leti. Podatki o premoženju in dohodkih funkcionarjev so »osebni podatki«, njihove plače in drugi prejemki iz proračuna pa so javni. Če bo komisija ugotovila, da funkcionar krši zakon oziroma zlorablja svoj položaj v pridobitne namene, mora o tem obvestiti organ, katerega član je funkcionar, oziroma organ, pristojen za volitve in imenovanja, ki bo zoper funkcionarja ukrepal - v skladu z ustavo, in zakoni. Upajmo, da bo ta grožnja zalegla. In, kajpak, še kar čakamo na dokončno razjasnitev omenjenih afer. V. O. INTEGRATIVNOSTI V JUGOSLAVIJI (podčrtal: I. K.)«, potem brenka danes na rahlo posodobljene strune: »Socialna spokojnost v Mariboru se lahko sprevrže v neobvladljiv socialni nemir. BOG DAJ (podčrtal: I. K.), da bi za učinkovitejše ukrepe še bil čas...« Zanimivo pa je, da vzrok za NEVARNOST Rous obakrat najde v istem političnem »zlu«, in sicer Območnih svobodnih sindikatih!!! Citiramo: »Agresivna nepomirlji-vost območnih svobodnih sindikatov v Mariboru (predsednice Roksandičeve) v zvezi s sprejemom Zakona o zamrznitvi plač (preko mariborskih sredstev javnega obveščanja)«, v čemer Rous vidi »temeljni razlog« za preteči »neobvladljiv socialni nemir«. Tako torej Rous, ki s tem zaupnim pismom in njegovo vsebino zelo lepo razgalja svoj politični profil. Poznavalci mariborskih dogajanj, ki sicer priznavajo težke gospodarske in socialne razmere, pa opozarjajo, da je Rous predvsem velik blefer, ki nima nobenega lastnega (lokalnega) programa (projekt Maribor jutri naj bi bil čista nategovalnica), posledice česar skuša zdaj ustrezno kanalizirati na Ljubljano oziroma ustrezne republiške dejavnike. In zraven se še tolaži, da ga morebiti »preteči neobvladljivi socialni nemiri« ne bodo vrgli iz sedla. Za zdaj mu je predvsem nasedel le (kdo drug?) direktor Sklada za razvoj Uroš Korže, ki pa ima spet svoje povzpet-niške računice. Ko bo torej res prišlo do socialnih nemirov, kar se spričo takšnih mojstrov, kot sta Rous in Korže, niti po naključju ne more sfi-žiti, razlogov zanje takrat ne bomo iskali v stilu znane Ro-usove igre »primite tatu«, temveč velja nanje pokazati že danes. Ti pa niso v mariborskih svobodnih sindikatih ali tam, kjer jih vidi Rous, temveč predvsem v njem samem in politični paradigmi, ki je nihče lepše ne ponazarja kot prav njegova oblastniška kontinuiteta. Ivo Kuljaj li 5 :lMl Direktor vladnega urada za informiranje Mile Šetinc je dejal, daje bilo med resorji, ki so bili pri kleščenju državnega proračuna najbolj na udaru, tudi šolstvo. Hkrati je podčrtal, da je proračun razvojno naravnan. Kako gre to dvoje skupaj, vesta samo Mile Šetinc in gospod Bog! mednarodna Špedicija in transport koper n. sol. o. DnJkMuhofia tozd špedicija n. sub. o. koper filiala kranj 64000 krani gorenjesavska bb. telefon 21-687 . telex 34-626 Žiro račun 51400-601-12498 sdk koper datum 25. 2. 1995 naš znak 39117-I06I/93 .vaš znak Zadeva: Odprema municije na MHZ L.jubl.jana_________________ KULJAJ Ivan' Celovška I08 6I000 LJU3LJAHA Sporočamo vam, da smo po nalogu Mejne policije Ljubelj vašo minicijo 2o kosov lovske naboje poslali po pošti na Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana Mačkova 1. V skladu s predpisi o uvozu municije vam bo ista izročena proti potrdilu o plačilu stroškov odpreme po priloženem računu v znesku 3IT 1.500,00 Lep pozdrav! Priloga račun Ko/ MNZ Ljubljana P. s. Prvotni dopis od 18. 2. 93 popravljamo zaradi napačnega priimka stranke Ljubelj posluiemo po veliavmh splošnih pogqih posbvania mednarodnih špeditenev lugoslaviie ^/tf * ‘Jh&fUOu d. d. Koper ~2 Filiala špedicije Kranj Izpostava Ljubelj Nov in lep dokaz, da embargo na uvoz orožja za Slovenijo ne velja! 16 NAJPMMRNFJft STRAH s—Humoreska ■ Janez Janša, obrambni minister, je še poslednji Mohikanec v slovenski vladi, ki mu še na kraj pameti ni padlo, da bi se poslovil od velikih proračunskih apetitov. Pri tem ni jasno samo to, za kaj namerava porabiti denar, saj, kot je znano, za Slovenijo se vedno velja embargo na uvoz orožja. Mi pa po Janševih besedah embarga ne kršimo, se pravi, da orožja ne uvažamo. Bržda Janša vztraja pri visokem proračunu za vojsko zgolj zaradi kontinuitete slavne evropske socialdemokracije, ki je pred prvo svetovno vojno brez izjeme v celoti glasovala za vojne kredite. Le kakšna neki je Janševa socialdemokratska baza? Razumljiva diplomacija Ruski književnik, publicist in revolucionar Aleksander I. Herzen (rojen 25. marca 1812) je bil eden najbolj znanih nasprotnikov ruskega carskega režima v 19. stoletju. Pred 19. stoletjem je bil upor proti carju in njegovemu režimu skoraj izključna domena ruskega visokega plemstva. Vsake toliko časa je odstranilo kakega nadležnega carja, ki je preveč zvesto izpolnjeval svoje absolutistične dolžnosti. Poleg plemstva se je tu in tam kdaj uprlo še stepsko ljudstvo z obrobja imperija. Recimo Kozaki, ki se jim je zazdelo, da bi se dalo dobro živeti tudi brez carskega pokroviteljstva. Ko pa je Napoleon s pomočjo svojih čet raznesel vpliv francoske meščanske revolucije po vsej Evropi, je nekaj tega vpliva prišlo tudi v Rusijo. Tudi meščanski stan v Rusiji se je zavedel svojih pravic in se pridružil plemstvu pri kovanju zarot. Sprva sicer boječe, kasneje pa vse bolj odkrito. Eden tistih, ki so prebijali led, je bil tudi Aleksander Herzen. Herznu za svojega življenja ni uspelo zrušiti carja, so pa njegove ideje precej vplivale na anarhiste, ki so z razstrelitvijo carja leta 1881. in z vstajo 1905. že nakazali konec režima. Delo revolucionarjev 19. stoletja so v februarju 1917 elegantno dokončali pripadniki meščanskih strank (odstavili so carja Nikolaja II.), krvavo pa zapečatili streli iz boljševiških revolverjev (leta 1918 so v Jekaterineburgu pobili carsko družino). Herzen se ni ukvarjal samo z revolucijo, ampak tudi s pisanjem. Tako je dobro vedel, kakšne pasti se skrivajo v tiskani besedi. Neki bolni znanec se je zelo zanimal za strokovne knjige in se po njih tudi strogo zdravil. Herzen gaje posvaril: »Pazite, da ne boste umrli zaradi tiskovne napake.« V tem tednu so bili rojeni še škotski raziskovalec David Livingstone, irski pisatelj Liam 0’Fiarethy, rimski pesnik Ovid, norveški dramatik Henrik Ibsen, nemški skladatelj Johann Sebastian Bach, ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič, ruski skladatelj Modest Musorgski, rimsko-nemški cesar Maksimilijan I., flamski slikar Anthonis van Dyck, slovenski pesnik Ivan Minatti, slovenski pisatelj Beno Zupančič, slovenski matematik Jurij Vega, francoski pisatelj Stendhal, nemški fizik VVerner von Braun, slovenski fizik Jožef Stefan, italijanski dirigent Arturo Toscanini in madžarski skladatelj Bela Bartok. Deni Šefu nekako ni šlo v glavo, kaj ima predsednik državnega zbora proti tako koristni in inteligentni živali, kot je prašič. Herman Rigelnik se je spustil celo tako daleč, da je, samo pomislite, primerjave poslancev s prašiči ožigosal. Šef je pri priči stopil na društvo proti mučenju živali, kjer je ogorčeno protestiral spričo skrajno neumestnega in za prašiče žaljivega ^ obravnavanja v javnosti. Kako zmotno mnenje ima predsednik »tega visokega zbora« o prašičih, pa se je šef do konca prepričal VREME Piše: Andrej Velkavrh Sončno in toplo Po zaslugi telekomunikacij je svet danes tako majhen, da lahko dogodkom sledimo v živo. Redkeje se zgodi, da imamo možnost na tak način spremljati naravne nesreče ali katastrofe. Svet so obšli posnetki snežnih viharjev v nekaterih delih Združenih držav Amerike. Po naši zeleni zimi se zdi takšno zimsko divjanje narave še hujše. Dan ali dva zatem so se v nekaterih naših časopisih pojavili senzacionalistični naslovi, da se to vremensko divjanje bliža Evropi. Po logiki pač, da vreme pri nas prihaja večinoma od zahoda. Stvar pa le ni tako preprosta. Cikloni in fronte na severni zemeljski polobli res potujejo od zahoda proti vzhodu, toda ti procesi so »živi«. Na svoji poti doživljajo spremembe. Dokler je meja med hladnim in toplim zrakom na fronti aktivna, se nekaj dogaja, ko pa prevlada vpliv bodisi hladnega ali toplega se procesi umirijo, vetrovi opešajo, padavine ponehajo, ciklon se izpolni... Ciklon, ki na primer v zahodni Evropi povzroči močne vetrove in padavine, ne bo povzročil enako slabega vremena, ko bo prispel v Rusijo. Na svoji poti proti vzhodu bo oslabel. Podobno je tudi s procesi, ki pridejo v Evropo čez Atlantik. Sploh pa ni nujno, da pridejo, njihova pot se lahko konča severneje ali na svoji poti odmrejo. In če že pridejo, so povsem drugačni kot na svojem začetku. Pa pustimo slabo vreme. Pri nas je pomlad. Resda malo sušna, zato upajmo, da se nas bo kmalu usmilil dež. Jožef (19. marec) lep in jasen, dobre letine prerok prijazen, pravi pregovor. Naše kraje bo prešla neka fronta, toda večjega poslabšanja ne bo. V nedeljo in v začetku prihodnjega tedna pa bo suho, bolj ali manj sončno in toplo. Peterletovi posli Rousovo pismo Lojze Peterle, zunanji minister, je končno doumel pravi smisel diplomacije. Začel je odpirati vrata slovenskemu gospodarstvu. Za začetek je še zlasti navdušil slovenske kamnoseke (njihovi hrvaški kolegi so žal spričo krutih osamosvojitvenih posledic še vedno prezasedeni), ki si že manejo roke nad potrebnimi deset tisoč mejnimi kamni med Slovenijo in Hrvaško, od katerih bo vsak stal od 1500 do 2000 tolarjev, medtem ko bo njegova postavitev navrgla kar od 25.000 do 30.000 tolarjev. Odveč je poudarjati, kako bo Slovenija tako pospešeno nadomestila bolečo izgubo južnih trgov in kako bo njena s kamni označena meja s Hrvaško pomenila velik prispevek k evropski integraciji. Naj razume, kdor more! Anton Rous, predsednik mariborske vlade, je v zaupnem pismu Janezu Drnovšku, Lojzetu Peterletu, Mitju Gaspariju, Davorinu Kračunu, Ivanu Bizjaku in drugim politikom zapisal, da se bo število zaposlenih v Mariboru letos zmanjšalo za 4 do 5 tisoč. Spričo tega po njegovem mnenju grozijo socialni nemiri, vzrok pa je med drugim videl tudi v »agresivni nepomirljivosti območnih svobodnih sindikatov« (predsednica Roksandičeva) v zvezi s sprejemom zakona o zamrznitvi plač (preko mariborskih sredstev javnega obveščanja). Ker je Rous poslal pismo v vednost tudi mag. Janezu Siršetu, šefu varnostno-in-. formativne službe, lahko iz tega sklepamo, da delavci v Sloveniji v kratkem ne bodo samo ob delo, temveč jih bodo začeli še pretepati. Kuli - Zdaj pa bo končno svet ukrepal proti netilcem vojne na Balkanu, smo nagovorili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot navadno tičal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in pil svoje pivo. »A jo?« je rekel tovariš Neposredni in odpihnil peno. - Videti je, kot da ne verjamete preveč? smo še naprej silili vanj. •Ne vem, zakaj naj bi verjel,« je dejal še vedno čisto neprizadeto. - Zato, ker sta zdaj dva najmočnejša moža na svetu Clinton in Butros Gali dejala, da bo treba posredovati vojaško, če se Srbi ne bodo pokorili Vance-Oivnovemu načrtu. •■In vi to verjamete?« - Kaj vi ne? »Jaz malce dvomim. Če bi Američani in Združeni narodi mislili zares, bi to že zdavnaj lahko storili.« . - Zdavnaj že ne. Za vojaško akcijo je treba temeljitih priprav, to je večmesečno delo. In odgovorno povrhu. ••Oh, saj ne bi bilo treba poseči z vojsko. Treba bi bilo le proglasiti, kdo so vojni zločinci in jih potem aretirati.« -Ja, ampak, da prideš do vojnih zločincev, je treba najprej vojaško zmagati. ■•Ali pa vojne zločince enostavno aretiraš, ko pridejo na kakšno mirovno konferenco.« - Pa saj ne mislite, da ■ P Nem Torku, ko pride na, na miroljuben obisk v Pariz? ■•Zakaj pa ne?« - Saj to bi bil zločin. To bi bilo proti vsem pravilom diplomatskega obnašanja. To bi bila laž, grozen presedan v diplomatskih odnosih. To bi vso diplomacijo postavilo na glavo... »Oh, nehajte se že razburjati. Jaz nasprotno mislim, da je to povsem v skladu z diplomacijo, vsaj takšno diplomacijo, kot si jo I predstavljajo ljudje milosevičevskega in karadžičevskega tipa,« — Toda mimoared p n p 1p dn ni fnir dn m-otim č- Toda mimogrede, ne le da nifair, da aretiraš nasprotnika,... pride na miroljubno konferenco, težko je tudi dobiti vse glavne akterje naenkrat v tujini. In če bi aretirali recimo Karadžiča, bi potem Miloševič sploh nikdar več ne hotel priti na pogajanja.« ■•Ravno nasprotno. Srbskim agresorjem je edino, kar jim je I ostalo, to, da se nenehno pogajajo in vse vlečejo za nos. Če bi na * lepem koga izmed njihovih pogajalcev enostavno zaprli, bi bilo konec neskončnih nategovanj in potlej bi vedeli, da gre zares.« - Ampak to bi bilo proti vsem pravilom... ••Ta pravila so si izmislili Srbi in edino takšna pravila razumejo in spoštujejo.« Bogo Sajovic Politik novega kova Nagovarja volivce samo še prek TV, mednje si ne upa. pravima!, šele, ko je pogledal v Slovar slovenskega knjižnega jezika. V njem je pod geslom prašič videl najrazličnejše besedne zveze, o poslanski degradaciji teh živali pa ni zasledil ničesar. V slovarju piše, da je prašič domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine. Ali ni to nekaj naravnost čudovitega, še zlasti, če vidimo, kaj počne in za kaj se goji slovenski poslanec? Res pa slovar navaja tudi za prašiča žaljive sinonime; toda še zdaleč ne v povezavi s poslancem. Tako prašič lahko pomeni tudi pohotnega, nasilnega moškega (npr: stari prašič jo je spet nadlegoval) ali psovko (daj mir, prašič nemarni) in celo umazanega človeka (npr: ta prašič si ni umil rok). V nobenem primeru pa v slovarju ni za prašiča globoke žalitve, da bi bil primerjan s poslancem. Šefu po vsem tem ne preostane drugega, kot da tudi sam ogorčeno protestira proti Rigelnikovi apologetski užaljenosti, v kateri je žalil prašiče. Nagradna križanka št. 13 Rešeno križanko nam pošljite do 30. marca 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali. v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 13 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 10 MAIDSTONE. KE, ANGELSKI GRAD. ROLKA, ORIALI, TAAL KROP, IN, LAI. RADON, TONE, MADONNA, OR, VIC, ALIJA IZET- BEGOVIC, LA, ZA, TR, NIŽAJ, TINE, LIAS, INEMANN, ANARHIJ TN, PLEN, DVORAK, KEATS, KT, METZ, NAMUR, IV, ARA, Sim ALABASTER, EL. TOKAJ, KRASNOVODSK, ANAND, ANNA, VOJ 1 Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 10 1. Vladimira Smoke, Podgorska 2, 61330 Kočevje 2. Marko Bucik, A. Gabrščka 40, 65290 Šempeter pri Gorici 3. Boris Borovina, Ljubljanska 9, 66230 Postojna Nagrade bomo poslali po pošti. "SALOMO N O Križanko pripravil: UGANKAR