spedliioB« Ib »bbonamento posUle - PoHbIb. platana t «otovlnl Leto XXVI. GOVSKILIST Časopis za trgovino. luduatrlio. 13>If Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za V« leta 50 lir, za lh leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te. denska Izdaja letno 5(Tlfr. PUača ln toži se v Ljubljani. LONCESSIONAHIO ESCLDSIVU perla pubbUcitA dl provenienza italiana ed eitera: TSTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Številka 30. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.963 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni pokrajin roni 10. ino Izhaia vsak torek in petek______ Ljubljana, torek 13. aprila 1943-XXf Cena J-—- O'8 O Odobritev sindikatnih pri-fepevKov deiouajaicev za leto iy4a. Visoki komisar za Ljubljansko parajmo je izdal glede na člena in 21. pravil Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokraji-tle, odobrenih z odlokom z dne Zb; januarja 1942-XX št. 18 in glede na sklep izvršilnega odbora omenjene zveze, pooblaščenega v la namen od sveta, z dne 14. decembra 1942-XX1, naslednjo odločbo: Clen 1. — Odobrujejo se in se izrekajo za izvršne redni in izredni ^dikatui prispevki delodajalcev Ljubljanske pokrajine za 1. 1943., kakor jih jo sklenil dne 14. de-čbhibra 1942-XX1 izvršilni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev, katerega je v to pooblastil Zvezni svet. 'Člen ‘2. — Znesek prispevka, ki ga morajo plačati industrijei ter denarni in zavarovalni zavodi, se priobči zavezancem prizadetih Wruženj s priporočenim pismom Povečana italij izvodnia premoga O tern piše »Sudost-Echo« med drugim naslednje: Pred izvajanjem avtarkičnega načrta je nihala italijanska letna domača proizvodnja premoga med 0.9 (1. 1929) in 1.6 (1. 1936) milijona ton. Do 1. 1938 je narasla na 2.35 milijona ton. Istočasno se je zmanjšal uvoz premoga od 13.53 (1. 1929) na 11.82 (1. 1938) milijona ton. Ta uspeli je bil dosežen kljub naraščajoči industrializaciji dežele deloma zaradi povečane proizvodnje premoga deloma pa zaradi večjega izkoriščanja vodnih sil. V italijanski plačilni bilanci pa vseeno ta prihranek ni bil viden, ker je dvig cen in prevoznine povzročil, da je plačala Italija za uvoženi premog 1. 1929 1.36,1.1938 pa 1.69 milijarde lir. Že 1. 1938 je bila Nemčija s 7 milijoni ton (to 'je več kakor polovica vsega dtali- se prispevki plačujejo uepo- i janskega uvoza premoga) med dr nul foll 7(1 I"1 I'/.PII I I ) - . . ...... sredno pri teh združenjih Po strokah in krajih določene prispevke, ki jih morajo plačati obrtniki, sporoči le-tem in jih pobere od ujili Poštna hranilnica. f-Prav tako sporoči in pobere Poštna hranilnica prispevke po-iameznih trgovcev. Clen 3. — Za člane gostinskega ^indikata, ki točijo vino v mestu Ljubljani, se odobruje prispevek po L. 0.10 za vsak liter vina, ki ga n vozijo. Ta prispevek, določen po polovici gostilničarski bolniški blagajni, po drugi polovici pa Združenju trgovcev — gostinskemu sindikatu, se pobira hkrati z ob-, linsko trošarino in se ne sme prevaliti na potrošnika. | Člen 4. — Prispevek članov sindikata hišnih posestnikov znaša 9.4% osnove za odmero zgradari-Pe, t. j. davčne osnove, zmanjšane za odbitke po predpisih zakona o igradarini. Prispevek pobirajo davčne uprave hkrati z izterjavo igradarine. i Člen 5. — Redni prispevek kmetovalcev sestoji iz 12% ne doklade na zemljiški davek. J Za tekoče leto se odobruje tudi izredni prispevek po L. 0.50 za Vsak hektar zemljišča, zavezanega 4fi|hljiškemu davku. Obojne prispevke pobirajo davčni, uradi ob izterjavi zemljiškega davka. Člen 6. — Zoper predpis prispevkov je dopustna v 15 dneh po Obvestitvi pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev. Predsednik odloči, ko je zaslišal izvršilni odbor. Zoper odločbo predsednika je dopustna nadaljnja pritožba na Visokega komisarja v 15 dneh od dneva obvestitve. Zoper odločbo Visokega komisarja ni več pritožbe. Odločba o pritožbi se priobči Prizadeti stranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne, ko je bila pritožba vložena. Člen 7. — Zamudnim plačnikom se zaračunajo zakonite obresti in se dolgovani prispevki izterjajo kakor neposredni davki po sezna-hiiji, ki so bili izrečeni za izvršne. Člen 8. — Ta odločba je takoj tzvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Italijanska premogovna ležišča vsebujejo v glavnem rjavi premog zelo različne vrednosti. Ležišča antracita so predvsem v Piemontu (La Thuile) in njih potencialna višina se ceni na 30 milijonov ton. Danes se tu pridobi na leto približno 120.000 ton. črnemu premogu je zelo podoben liburnski premog v Istri, ker ima od 6000 do 7000 kalorij. Ležišča tega premoga se cenijo na 30 milijonov ton, sedaj pa se pridobi tu letno približno poldrugi milijon ton premoga. Primeroma veliko gorilno vrednost ima tudi smolnati rjavi premog (tako imenovani »Sulcis«) ter je podobne kakovosti kakor premog v Sardiniji in Toscani. Gre daj se pridobiva tega lignita na leto približno 1 milijon ton. Težave pa so s transportom tega premoga, ker ne prenese visokih prevoznih stroškov. Na 200 milijonov ton se cenijo ležišča šotnih lignitov in šote, ki nadomeščata pri kurjavi rjavi premog in les. Leta 1940 je bilo italijanskih premogovnikov 88, od teh 10 s črnim premogom, 4 z liburnskim premogom, 21 s smolnatim, 22 z lignitom in 31 s šotastim in šoto. Vseh delavcev je bilo v teh premogovnikih zaposlenih 20.000. Kakor so veliki uspehi, ki so bili doseženi glede večje proizvodnje premoga, pa Italija vendar ne za ležišča, ki se cenijo v Sardiniji j more sama kriti vse svoje potrebe •hu žavami dobaviteljicami premoga na prvem mestu. Sledile so Anglija z 2.2 milijona, Poljska z 1.6 in Češkoslovaška z 0.56 milijona ton, dočim so ostanek dobavile Belgija, bivša Jugoslavija, Nizozemska, Rusija in Turčija. Tudi proizvodnja ' rjavega premoga, ki je še pred manj ko enim desetletjem znašala samo 0.5 milijona ton, je zelo narasla in se sedaj uporablja rjavi premog tudi v nekaterih industrijah. Tudi glede povečanja proizvodnje premoga je izšla pobuda od Mussolinija, ki je na podlagi pred-del pristojnih zvez odredil rastoče izkoriščanje domačih ležišč premoga. Pred približno petimi leti postavljeni cilj, to je da se pridobe na leto 4 milijoni ton črnega in rjavega premoga, 3 milijoni fosilnega lignita in šote, se je sedaj skoraj v celoti dosegel. Pogoj za uresničenje tega cilja je bila povečana poraba manjvrednih goriv in zato potrebna preureditev industrijskih naprav. Izvedba tega je bila zaupana družbi Azienda Carboni Italiani. V zvezi s tem je treba omeniti, da je v Italiji državni monopol na premog, ki se razteza na uvoz in razdeljevanje razpoložljivega premoga ter je ta monopol tudi pristojen za domačo proizvodnjo in prodajo. Za lignite je še posebna skupina »Gruppo delle ligniti Toscane ed Umbre«. Na vsak način je premogovno gospodarstvo Italije zaradi ustanovitve Aziende Carboni Italiani močno napredovalo in se je delo te družbe zlasti v vojni izkazalo kot zelo koristno. Predvsem je treba v zvezi s tem omeniti razširjenje premogovnih naprav v istrskih premogokopih (liburnski premog), Arsa-premogovnikov v Sardiniji ter premogovnikov v Aretinskem in Tridentinskem ozemlju. V Sardiniji so se začeli izkoriščati tudi nekateri že opuščeni premogovniki. Sardinska premogovna proizvodnja je dosegla leta 1934 samo 40.000 ton, sedaj pa se je povečala na 2 milijona ton. Skupno s proizvodnjo iz drugih premogo-kopov je L 1940 narasla celotna italijanska proizvodnja premoga na 5 milijonov ton, približno na eno tretjino italijanske letne potrošnje. na približno 100 milijonov ton in v Toscani na 25 milijonov ton. Že 1. 1939 se je pridobilo tega premoga več ko 600.000 ton, 1. 1940 pa je proizvodnja narasla na 1 milijon ton. Manjšo kurilno vrednost imajo ksiloidni ligniti-, ki so že bliže šoti ko premogu. Večja ležišča se cenijo na 116 milijonov ton. Se- na premogu. Izhod iz te stiske je v povečanem izkoriščanju vodnih sil do dosegljive tehnične višine. Ta naloga je postavljena in se bo kakor hitro mogoče tudi rešila. Sedaj v vojni pa ima Italija glede oskrbe s premogom močno oporo v Nemčiji, a tudi v sosednih deželah, ki ji pošiljajo premog. rij ih nastanku močno prekoračene. Čeprav se je v zadnjem času posrečilo državnemu nadzorstvu, da so se cene nekoliko znižale, so te v zasebnem prometu še vedno prav znatno nad oficialni-mi. Ne sme pa se prezreti, da gre večina lesa za javne nabave. Izvozna trgovina je trenutno zelo neznatna. švedska: Nemško-švedska pogajanja so se končala in cene za švedski les so bile zvišane za približno 6 od-siotkov. Na podlagi novih cen je prišlo že z raznimi kupci do pogajanj, čeprav za enkrat fiksnih kupčij še ni mnogo. Z Nemčijo dovorjene cene veljajo tudi za prodaje na Nizozemsko, Belgijo in Norveško. Švedski notranji trg more stalno zaznamovati prodaje, še vedno pa je napetost med severnim in južnim švedskim lesom, kar se pravi v praksi, da se s severnim lesom zelo malo kupčuje. Pričakujejo, da bo v prihodnjih tednih stopil domači trg v ozadje in da bo izvoz obvladal kupčije. Mednarodni Zadnji »Internationaler Holz-j inozemskih zaključkov, ker so bi-markt« opisuje položaj na med- la v zadnjih tednih razna poga- narodnih lesnih trgih takole: Nemčija: Nemška kupčija v listovcih, ki služijo za izdelavo cigaretnih in drugih tobačnih zabojev, poteka normalno, mirno in trdno, primerno vsakokratni letni dobi. Povpraševanje je trajno veliko. Za veleproizvajalca teh zabojev ni v sedanjih razmerah lahko nabaviti si potrebni les. Prenagljenih prodaj in nakupov pa ni. Naravno je, da dostikrat povzročata težave tudi transportno vprašanje in dodeljevanje vagonov. Želeti bi bilo, da se v tem oziru vedno bolj uveljavi generalna ureditev vsega vprašanja. Vprašanje cen je urejeno. Zaradi močnega povpraševanja in velike potrebe so cene za kvalitetni les, ki se potrebuje pii izdelovanju cigarnih zabojev tik ob najvišji dopustni višini. Manjvredni material uporabljati pri izdelavi cigarnih zabojev ni donosno in za takšen les se najdejo druge uporabe. V glavnem se mora uporabljati bukev, ker jelša in topol sta v tako malih količinah na razpolago, da bi bilo brez smisla pri naročilih vztrajati na tem, da so zaboji iz jelševine in topolovine. Drugi nemški li-stovci se komaj da predelujejo, ravno tako tudi ne cedrovina, katere malenkostne zaloge so bile pred kratkim zasežene v vsaki obliki. Da bi se zagotovile potrebne količine za vojno in oboroževalno industrijo glede lesa vsake vrste, je vodja posebnega lesnega odseka ustanovil poseben urad za urejanje naročil. Zaposlitev v industriji cigarnih zabojev se ni spremenila. Slovaška: Iz vseh delov dežele prihajajo poročila o odličnih kupčijah. Poleg tega računajo v bližnji bodočnosti z nadaljnjim narastkom janja in so tudi za prihodnje dni predvidena številna pogajanja. Glavno zanimanje velja pogajanjem z Nemčijo, ker se v Nem-ijo in Protektorat izvozijo največje količine lesa. Nadaljnja pogajanja so bila z Italijo, Madžarsko in Švico. Posebno živahno povpraševanje je bilo po okroglem lesu, mehkem in trdem, pri čemer se je osredotočilo glavno zanimanje na okroglo bukovino. Cene so bile zelo trdne, v glavnem pa so se gibale v mejah oficialnih najvišjih dopustnih cen. Pošiljke okrog- Finska: Z vladno mobilizacijo gozdnih delavcev se je dobilo toliko delovnih sil, da je dobila sečnja po novem letu dober razmah. More se zato upati, da bo letošnji program sečnje v glavnem dosežen, tudi potrebno število konj za spravljanje lesa iz gozdov je bilo mogoče dobiti. Posebna skrb se je letos posvetila jamskemu lesu. Večina jamskega lesa bo šla v Nemčijo. Švica: Najvažnejši dogodek švicarskega lesnega trga je objava maksimalnih cen za listovce. Kako bodo te vplivale na trg, se še ne more reči, ker so bile nove cene komaj objavljene. V splošnem se more reči, da je določanje maksimalnih cen za rezan les listovcev povsod zelo težavno, kajti tu so kakovostne razlike izredno velike in tako so bile celo v normalnih le bukovine so bile zelo številne, I časih za hrast razlike v cenah, ker so se mogli v zadnjem času dobiti v večji meri vagoni. Tudi domače žage so dobile velike količine in rezanje bukovine je v polnem teku. Znaki pičlosti se kažejo glede brusnega in jamskega lesa ter drv. Madžarska: Madžarski lesni trg je trenutno izredno živahen. Prodane količine lesa so velike, vendar pa se more potreba komaj kriti. Romunija: Lesna potreba vojske, državnih uradov in državnih podjetij kot železnic in rudnikov je izredno velika, da je še nadalje potrebno, da se znaten del proizvodnje blokira. Prodaja se les redno na podlagi od države določenih maksimalnih cen. Navzlic blokiranju spravijo državni uradi dostikrat le s težavo skupaj potrebne lesne količine in železniška uprava je v večnem boju za zadostno število železniških pragov, posebni les in stavbeni material za vagone — Po čisto drugih pravilih ko dobave za javne oblasti pa se razvija zasebna kupčija. Predvsem se to vidi v cenah. V zasebnem prometu so bile oficialne cene že ob ki so tudi presegale 100 odstotkov. Za (posebne vrste hrastov, kakor za slavonski hrast, pa so tudi bile postavljene cene, ki so bile tri in tudi štirikrat višje kakor za druge vrste hrastov. Tako se je tudi dogajalo, da se je za deblo iste sečnje postavila mnogo višja cena kakor za sosedno deblo. To je tudi razlog, zakaj so v Nemčiji opustili maksimalne cene za listovce razen za bukev. Zadnji tedni so prinesli tudi za razne druge lesne proizvode nove naredbe. Tako so bile spremenjene določbe glede kakovosti in cen za oglje. Posebne važnosti so švicarsko-madžarska lesna pogajanja, s katerimi se ni uredila samo dobava okroglega lesa listovcev in rezanega lesa, temveč tudi pohištva in oglja. Blago iz Kraljevine za Ljubljansko pokrajino prosto dohodninskega davka Z ozirom na članek v »Trgovskem listu«, št. 29 z dne 9. aprila t. 1. se vabijo vsi trgovci uvozniki, da takoj sporoče Združenju trgovcev, koliko potrebujejo opozoril za besedilo v fakturi za blago namenjeno v našo pokrajino. Stran ‘2. »TRGOVSKI LIST«, 13. aprila 1943-XXI. Štev. 30. Iz Italijanskega gospodarstva Na seji glavne proračunske komisije zbornice fašijev in korporacij se je pri razpravi o proračunu ministrstva za javna dela ugotovilo, kako silno mnogo javnih del je bilo izvršenih v zadnjih letih. D očim se jo v času od leia 1802. do proračunskega leta izdalo za javna dela v sedanji vrednosti le 26.G milijarde lir, se je v 20 letih fašističnega režima izdaio 33.6 milijarde, pri tern pa velike melioracije od leta 1928. dalje niso vštete, ker so to leto prešle melioracije v pristojnost kmetijskega ministrstva. Gospodarska pogajanja med Italijo in Slovaško so se začela 3. aprila v Bratislavi. Pogajanja se vodijo zaradi določitve blagovnih kontingentov, pri čemer pa je vprašanje cen v ospredju. Od slovaškega uvoza iz Italije v višini 400 milijonov Ks je odpadlo na tekstilne surovine in izdelke 300 milijonov Ks, dočim je Italija uvažala iz Slovaške predvsem les in lesne izdelke. Pri zadnjih pogajanjih je bilo dogovorjeno, da bo Slovaška dobavila Italiji 200 tisoč ton lesa. Sedijo, da bodo letos dogovorjene še večje slovaške dobave lesa. Na podlagi italijansko-turške Petrolejski interesi na Murskem otoku Poročali smo že, da se je ustanovila v Budapešti italijansko^ madžarska petrolejska družba z glavnico 6 milijonov pengo. Sedaj se je ustanovila druga italijansko-tnadžarska družba za izkoriščanje petrolejskih ležišč na Murskem otoku. Pri petrolejski družbi na Murskem otoku, ki izkorišča petrolejska ležišča iti ležišča škri-ljevca v Selnici in Peklenici pri Murskem Središču, je bil že prej udeležen italijanski kapital. Leta 1940. pa so prešle delnice, ki so bile še last švicarske holding-dru-žbe v Churu, v posest italijanske družbe »Agip«. Petrolejska družba 'Murski otok vrta južno od Drave na Hrvatskem po nafti. Da bi prevzela skladišča in opremo družbe se je ustanovila v januarju 1943 z udeležbo Italijansko-ma-džarske banke v Budapešti in neke italijanske finančne skupine »Petrolejska d. d. Murski otok« (Pomursko petrolejsko d. d.) z začetno glavnico 150.000 pengo. Za predsednika nove družbe je bil izvoljen predsednik Ttalijansko-ma-džarske banke v Budapešti Guido Romanelli. Davek na dohodek hišneffa š^e.m z udeležbo države v Zarno- slii7ohinštvn j vici. Delniška glavnica nove družbe kiu/;dumstva (znaša 10 milijonov Ks. Tovarniške Z veljavnostjo od 1 ianuaria t 1 I naPrave so že toliko napredovale _ . - •’ J L‘ ' Ho ep hrvrln mncrli ^ + i ' Denarništvo in zavarovalstvo Ljubljanska kreditna banka Pod predsedstvom g. Ivana Jelačina se je vršil dne 10. t. m. občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Poročilo uprave, ki ga je podal g. glavni ravnatelj Krofta, navaja, da se bilančne postavke niso mnogo izpremenile, pač pa je bila donosnost kreditne^ ga poslovanja boljša in se je tudi trgovinske pogodbe je izdalo tur-'zvišal dohodek na konzorcijailneni ško trgovinsko ministrstvo itali-1 računu. Izdatno so se povečali iz-janski družbi »Federazione Naaio-' datki za personal in davke. Pod- nale degli lndustriali della Pešca« dovoljenje za izvoz rib v vrednosti 1.5 milijona turških funtov. Te ribe bodo v kompenzacijo' za razne italijanske dobaye Turčiji. Zavod za Jugovzhod in za Le-vanto začne v okviru beneške trgovinske visoke šole v kratkem poslovati v Benetkah. Zavod bo vzgajal italijanske trgovce za trgovino z jugovzhodnimi evropskimi državami ter z Levanto. Hranilnica v Tricstu je lani slavila svojo stoletnico. Njene hranilne vloge so se lani povečale od 290 na 325 milijonov lir. Hranilnica je lani dosegla 2.01 (predlani 2.05) milijona lir čistega dobička. Z novo dotacijo 1.4 milijona lir naraste rezervni sklad hranilnice na 21.5 milijona lir. V dobrodelne namene je votirala hranilnica O.b milijona lir. Nad pol milijona hektarjev je letos v Italiji po časopisnih vesteh zasajenih s krompirjem. Komisija za kontrolo in proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov se je ustanovila v Rimu na pobudo kmetijskega ministrstva. Komisija bo nadzirala tudi vsa podjetja, ki izdelujejo sir. Na Donavi je bila te dni poskusna vožnja ladje »Lombardia«, ki je last Italijanske donavske plovne družbe »Šinda«. »Lombar-dia« je drugi parnik vlačilec, ki ga je izdelala madžarska ladjedelnica za družbo »Sinda«. nik Mestne hranilnice v Novem mestu. V nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji člani, gg. dr. Alojzij Kunst, Viktor Naglas, Miloš Oset in ing. Dušan Sernec. Na seji uprave, ki je sledila občnemu zboru, je bil ponovno izvoljen za prvega podpredsednika zavoda g. Leo Souvan star. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani izplačuje obresti starih vlog pod zaščito za leti 1941 in 1942 po odbitku na te eventualno prejetih akontacij. Oproščeni zneski, ki jih stranke ne dvignejo, se prenesejo na nove razpoložljive račune. Hrvatska deželna banka, ki spada v interesno sfero Dresdner banke in dunajske Landerbanke, je objavila bilanco za lansko leto. Iz poročila se vidi, da se je bilančna vsota zvišala od 470 na 715 milijonov kun. čisti dobiček banke znaša po odbitku 0.6 milijona za jetja, pri katerih je banka udeležena, so, v kolikor se nahajajo v Ljubljanski pokrajini, poslovala zadovoljivo. Gotovina in vsak čas razpoložljiva sredstva banke znašajo 22 milijonov lir. Zavod je v minulem letu izplačal 2 kvoti na stare vloge ter se bo s 1. julijem t. 1. odrekel zaščiti, ki jo je povzročila znana svetovna kriza iz leta 1932 in preide zopet v normalno poslovanje. Občnii 7,W ift orlohril noctlovno “lttaa- P« ouuiuk.ii u.o milijona za anor je oaoDni poslovno iP0k0:jn.nski sklad skoraj 6 min_ poročilo m buanco zavoda za leto jonov kun. Družba bo izplačala za lansko leto 4 odstotno dividendo. Švicarski notranji posojili sta dosegli lep uspeh. Predvideno je bilo, da bo podpisanih 300 milijonov šv. fr., v resnici pa je bilo podpisanih 487 milijonov in sicer za 255 milijonov 2.5 odstotnih blagajniških zapiskov in za 232 milijonov šv. fr. 3.5 odstotnih državnih obveznic. V kritje naraščajočih vojnih izdatkov bo Švedska razpisala dvoje novih notranjih posojil. Prvo se bo obrestovalo po 3.5°/o in se amortiziralo v 45 letih, drugo pa bo 3od-stotno in se amortiziralo v 60 letih. 1942, ki izkazuje s prenosom vred 1,074.299.66 lir čistega dobička, od katerega se je dodelilo rezervam 250.000 lir in podpornemu fondu za uradništvo 200.000 lir. Za prioritetne delnice je bila določena 4% dividenda, s katere izplačilom je banka pričela 12. t. m. Pri volitvah v upravni svet so bili ponovno izvoljeni dosedanji člani, gg. ing. Torno Knez, dr. Alojzij Kobal in Leo Souvan star., na novo pa g. Josip Turk, predsed- da se bodo mogli v kratkem postaviti iz Nemčije in švice dobavljeni stroji, nakar bi se obratovanje tovarne takoj pričelo. Z novo tovarno naj se ne doseže samo zaposlitev novih ljudi, temveč tudi večji izkupiček od lesnega izvoza, ker bi se v bodoče izvažali bolj dragi lesni izdelki. , n^emfiija 3e dobavila v 1. 1941 in 1942 po poročilu romunskega zadružnega zavoda Romuniji naslednje stroje: 3870 traktorskih plugov 71.000 plugov za živinski pogon’ 14.000 bran, 40.000 mehaničnih se-kalnih strojev, 5600 sejalnih strojev, 682 mlatilnic za žito, 550 žitnih elektorjev in 1050 strojev za sortiranje žita. Celotna vrednost teh strojev se ceni od Romunov na 2943 milijonov lejev. Racionalizacija železniškega prometa se v Nemčiji vedno boli izpopolnjuje. Glavno načelo te ra- se davek na dohodek hišnega slu žabništva, ki se pobira od 18. februarja 1943-XXI po 3. odstavku, dodanem členu zakona o neposrednih davkih z dne 1. aprila 1928, določa vštevši vse doklade v znesku lir 30.— na leto za vsako osebo; odmerjajo in pobirajo ga občine na način in ob času po veljajočih predpisih ter se ta dohodek steka v občinski proračun. Od istega dne dalje prenehajo veljati davčne karte, predpisane za plačevanje tega davka. Taksiranje vpisnih knjig hotelirjev in gostilničarjev s prenočišči Vpisne knjige, ki jih morajo vo- jcionaližacije je, da se" blago ne diti hotelirji gostilničarji in drugi | prevaža na dolge razdalje. Zato imetniki gostinskih obratov po ve- j blag0 “d 1 najbiizjega proizvajalca. Za celo ljajocih zakonih in pravilnikih ra- jvrsto blaga je določena maksimal-di vpisovanja oseb, katere pri njih na razdalja za železniški prevoz, prenočujejo, so zavezane kolkovi- Tako s;e Pivo ne sme prevažati na ni lir G.— za vsako polo razdalje ko 100 oz. 250 km. 1 • j Na ta način se je posrečilo pre- vozne razdalje skrajšati za 50 pa tudi za več odstotkov. Potrošnja električnega toka se mora v Nemčiji v gostinskih obratih, v prodajalnah in razstavah obrtniških obratov zmanjšati v primeri s potrošnjo v 1. 1941/42 za 30 °/o. V gostinskih obratih se sme poleg tega za razsvetljavo uporabiti na vsak kvadratni meter nai več 5 vatov. Francoska vlada je sklenila da za ves čas vojne ne bo v Franclji I nobenih velesejmov ter se Francija ' tudi ne bo udeleževala inozemskih Taksni papir za te vpisne knjige je že na razpolago. Pred uporabo teh vpisnih pol, ki morajo biti primerno vezane v knjigo, se moraio predložiti v odobritev tukajšnji Kr. kvesturi oziroma civilnim komisariatom. Gospodarske vesti Združenji trgovcev in obrtnikov pri Pokrajinski zvezi delodajalcev j velesejmov. sta poslali Ekscelenci Visokemu ko ! Izdelovalci wiskyja na Angleškem Grška svila mnogo obeta Da bi se povečala grška proizvodnja svile, je poslala italijanska industrija svile več strokovnjakov na Grško, ki so proučili krajevne razmere. Proizvodnja svile se bo nato najbolj pospeševala v onih okrajih, ki imajo za to proizvodnjo najbolj ugodne pogoje. Zaenkrat so v Italiji predelali že veliko količino grških kokonov iz Solunske okolice in pri tem so se dosegli mnogo bolj ugodni rezultati, kakor pa so se pričakovali. Že 124 nrab barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Skrobi in »Tetlolika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova g Telefon it. 82-7S. Gostilničarski vestnik Prijava in taksiranje igralnih kart Člena 26. in 27. naredbe Visokega komisarja o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom z dne 10. februarja 1943-XXI, Sl. list št. 12, določata: Tarifna postavka 236 taksne tarife bivše Jugoslavije se ukinja in nadomešča takole: Taksa na igralne karte, izdelane v Ljubljanski pokrajini ali uvožene iz inozemstva, se določa takole: a) navadne igralne kartel v igrah s kakršnim koli številom kosov, taksa lir B.— za vsako igro; b) luksuzne igralne karte v igrah s kakršnim koli številom kosov, taksa lir 5.— za vsako igro. Za luksuzne karte se štejejo karte, ki imajo črte ali znake na oglih in ob strani slik, izvzemši igralne karte za tarok. Žigosanje igralnih kart je izključno pridržano Državni izdelo-valnici vrednotnic, kateri morajo poslati pristojni uradi karte, ki naj se kolkujejo. Nadrobna določila za tako pošiljanje se predpišejo s posebnimi navodili. Posest, prodaja in raba neiygo-sanih igralnih kart v zasebnih hišah in dajanje v promet v Ljubljanski pokrajini so prestopek, ki se kaznuje s pregrešnino lir 500.— do lir 3.000.—. Vselej se odredi zaplemba nepredpisnih igralnih kart. Prodaja in raba igralnih kart, kolkovanih na bivši jugoslovanski način sta dovoljena do konca meseca maja 1943-XXI. Od 1. junija 1943-XXI dalje šene smejo takšno karte dajati na prodaj, ne uporabljati v gostinskih obratih, če niso izdelovalci, uvozniki, prodajalci na debelo in na drobno plačali nove takse v znesku, določenem s prednjim členom. V ta namen morajo zgoraj navedene osebe do vštetega 30. aprila t. 1. prijaviti finančnemu ravnar teljstvu za Ljubljansko pokrajino množino že po jugoslovanski tarifi taksiranih iger kart, ki jih imajo v svojih skladiščili ali zalogah ali svojih prodajalnah. Taksa na biljarde Člen 30. zgoraj citirane naredbe določa, da se z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. predpisuje taksa na biljarde po tar. post. 96 taksne tarife bivše jugoslovanske države 'i L. 100.— na leto za vsak biljard. Takso odmerjajo in pobirajo občine na način in ob času, določenem po sedaj veljajočih predpisih, ter se ta dohodek steka v občinski proračun. misarju znesek 62.550 oz. 5295 lir kot svoj prispevek Pokrajinskemu podpornemu zavodu. Zatemnitev je od 10. aprila dalje določena na čas od 21. do 6. ure. Zagrebške trgovine morajo biti odslej odprte od 8. do 12. in 15. do 18. ure. Sarajevska občinska uprava je ! znižala pristojbine za plin, elek j trični tok in vodarino za polovico, | voznina na električni cestni želez- i nicl pa se zniža za 60 odstotkov. Nemčija bo dobavila Hrvatski do tonca aprila 4000 vagonov krom pirja, 150 vagonov semenskega krompirja in 1000 vagonov sladkorja. Prve pošiljke krompirja in slad | kor j a so že prispele na Hrvatsko. Stavbena sezona v Beogradu se je že začela. V nekaterih ulicah so podrli cele vrste hiš, deloma zaradi obnove hiš, deloma pa zaradi re» gulacijskega načrta mesta. Slovaški parlament je odobril dodatni dogovor k nem&ko-slovaški trgovinski pogodbi, s katerim se ureja razmerje slovaške steklene industrije do nemške industrije na podlagi reciprocitete. Na podlagi tega dogovora je vstopila slovaška steklena industrija kot samostojna skupina v nemški stekleni kartel. Prva slovaška tovarna za furnirje se je ustanovila na Slova- niso na ukaz kmetijskega ministra dobili žita in bodo zato morali ustaviti proizvodnjo svojega znamenitega žganja. Državni dolg USA se bo po vladnih predlogih za proračunsko leto [ 1943/44 povečal za 76 milijard na skupno 211 milijard dolarjev. Strešno lepenko domačega izdelka tvrdke ANTON RES. LJUBLJANA ima na zalogi JOS. R. PUH Ljubljana. Giadaika ul. 22, tel. 25-13 Toaletno milo »»ANITA«« Toaletno kremo »ANITA« Zobno kremo »»ANITA« trdo Rožno vodo »»ANITA« Rožno mleko »»ANITA« Muholovce »MUSKIN« Izdeluje tovarna mila in kemičnih proizvodov » MERKUR (( LJUBLJANI, Stari trg 17 Telefon 39-77 OKVIRJE izdeluje specialist Wo!fova 4 11 mio bambino & a letto con Tinfluenza. Moj otrok je zbolel za Influenco... Le cosl dette forme influenzali compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso dl malattie Invernali rappre' seti t ate da tosse, febbre, farlngitl, tra' cheitl, bronchltl. In tuttl 1 malannl da raffredamento ž rimedlo sovrano la ThisJ", Cle Tako svane obUke 'nfluence obse0ai°’ poiecj resnične in- fluence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis• Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga RODINA Contro 11 raffreddore e le forme Influenzali Zoper prehlad in oblike influenco E’ IN U TIL E SOFFRIRE ZAKAJ BI TRPELI Izdajatelj »Konzorcij Trgov.kega lista*, njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, v.i v Ljubljani.