Št. 91. V Gorici, v soboto due 16. novombra 1901. Letnik III. Izhaja vs:ik forrk in soboto v tednu oh 11. uri prrdpoldne za mosto tcr ol, ;\. uri popoldi}«; za doželo. Ako juulc n;it;i dueva prazuik izido dan pn\j oh (>. zvctVr. Slano po pošli prcjoiiian ali v (iorici na doin pošiljan cclolcliio N K.. polW-Ino i K. in (üctrllflno 2 K. 1'iodaja s(> v (iorici v lohaknrnali Sc-li warz v Solskih ulicali in .1 t11- lersiLz v Nunskili ulicali po 8 vin. eORICA (/yjutranjo izdanje.) 11im' in narocnino pa na upravnišlvo *(ioric(!». Oglasi s. To dejstvo nam je zdaj konečno pokazalo to kliko v vsej njeni — vred- nosti. Ker je pa „narodno-napredna" liga razpisala 4000 K na — prosto glavo in sree našega ljudstva, pa se ne mo- remo načuditi, zakaj J5e vedno grdi in napada njeno glasilo rnože, kateri so jej pri dosegi njenega cilja tolikanj na poLi? Ako je liga tako gotova, da dobi pošLenje našega ljudstva za 4000 K, da je za isli znesek kupi kakor plaeljivo blagö, čemu, čemu, pravimo, še vedno to zlobno hujskanje proti rnožem, kateriin pojedinci lige v poštenju in zmožnosli ne se/.ejo niti do elenkaV Ali ni zadosti r a z p i s a n a n a g r a d a ? Reei moraino sicer, da upa „na- predna" klika prav po ceni dognati kup- čijo z duso našega naroda. Kajti 4000 K, kaj je lo za vse število slov. prebivalstva na Goriškem? Ako bi, recimo, za lo kupeijo zäd tičal naS narodni nasprot- nik, ki irna svojo politieno centralo baje gori v — Berolinu, — a da bi bili naši „napredni" le nekaki sensali (mešetarji) pri tej kupčiji, to bi se sinejal, ko bi pisal v poslavko „Primorska": „4000 K z a p r i d o b i I e v s 1 o v e n s k e g a ljud- stva n a G o r i š k e in v n a s e n a- m e n e". Take cene kupčije bi ne bilo kmalu dobili in sensali služijo v tem slučaju prav mästen „salair" (napitek). Ker je toroj cilj in konec vseinu delovanju in nehanju „napredne" le de- narna bisaga, se tem Ijudem tudi prav nič no Oudimo, da se poslužujejo v do- sego svojega cilja tako nizkolnih sred- stev, — ne! V skušnjavi sino celo, da v jednem oziru celo o d o b r a v a m o nji- hov korak, kajti s lem postavljajo naše dohro slov(;nsko ljudstvo, nad kateriin mi so nismo obupali, na hudo pn^sku.^njo, koliko je zares v r e d n o to našo ljud- stvo, koliko velja njega poštenje in mo- rala, ali je še sposobno za krepek narodni obslanek in srečnejšo bodočncst, ali pa je že postalo popolnoma zrelo za smrtno koso, katero brusi nad našint narodom tujec. S tega stališča bi torej morali odo- bravati naslopanje „napredne" lige pri toll volitvah, kajti na lako ojstro teht- nico moraine vr<;dnosli našega ljudstva še nikdo ni posadil. Zatorej pa imas" li zdaj bosedo, gori Ski Slovenec! Zdaj govori in povej glasno nasprotniku, koliko si vreden. Zdaj pokaži svoj značaj, kajti povemo ti, \ da tako izpostavljen še nisi bil nikdar po- bvali ali tudi zaničevanju vsega ostalega naroda, kakor si zdaj pri teh volilvah. Vsa Slovenija gleda zdaj na Goriško, kjer bode v kratkem kocka padla; vsa Slovenija nestrpno caka, kako bode pri- 3el iz tega boja hndih skušnjav gorigki Slovenec, on, ki je bil vsikdar v [tonos materi Sloveniji kot krepek, zaveden in kremenito značajen katoliški Slovan. — Vedi pa tudi, drago goriško ljudstvo, da je zdaj usodepoln trenutek, ki odloči za vselej o Ivoji bodoci usodi. Ako osta- neš značajno, verno in pošteno, kakor si bilo so vsihdob prej, si dalo s tem spričevalo, da si namenjeno za življenjo, ako pa si padlo že tako nizko, da se udaš sramotnim vabarn, tedaj si izgublje- no za vselej in o prvi priliki je odklon- kalo tudi tvojemu narodnemu obstanku, kajti vedi, da kdor se izneveri j e d n i svoji svetinji, je zmožen izneveriti se vsim. Dr. Tuina izhira zdaj, on strain o i z b i r a ! Na strani nm stoji mrzlega lica liklor in vredni pohratim z mečem v roci, kalerega je pripravljen hladnega srea poriniti v telo našega narodnega obstanka in to po jjeslu: „naj pa vse hudič vzani(;!tt Kaj hoče dr. Tuma? Bogme, on ne kani ni<5 slabega, kajti on kani — najslabejše. On hoce na svoji slrani Ijudi, ki so obupali nad bodoč- nostjo našega naroda in kaUM'im ni nič ležečo na tem, ako ta narod danes ali jutri — „hudič vzame". Po tem, koliko bode stopilo tacih ljudij k njemu, po t e in bode on sodil vrednost našega na- roda, a ž njim vr<;d bodemo takisto so- dili tudi mi, ki smo v tem pogledu hva- ležni dr. Tumi. Menimo, da nas naše ljudstvo po- polnoma razume. Kajti naše ljudstvo je danes popolnoma podučeno o delovanju dr. Tume in njegovih najožjih pristašev. Dr. Tuma in pristasi so odvzeli revni go- riški deželi, ki s krvavimi žulji placuje svoje javne obveznosti, lepi letni doho- dek od užitnine, dohodek, s katerim bi si bila dežela veliko pomagala in si uprav oddahnila pod težo hudih bremen; dr. Tuma je v deželnem zboru predlagal po- višanje doklad na zemljiski davek in dr. Tuma je javno izrekel, da naisemu kmetu ni več pomagati. Ako bi dr. Tuma ne bil ničesar druzega zagrešil proti goriškim Slov(!ticem kakor to, je s tem dal migljej nasemu ljudstvu, da inož, ki je zinožen kaj tacega, no zasluži, da ga ljudstvo sluša in gre za njim. Ali dr. Tumova „črna knjiga" med nami je polno popi- sana še na mnogih drugih listih, kar vse je zamoglo naše ljudstvo izvedol.i iz naših točnih poročil. To vse pa zadostujo za- vednemu ljudstvu, da ve, kaj inn ]c slorili. Krono vsemu pa postavlja ,,na- prodna" zdaj ob volilvah. Na nogah je ves aparat „napredmv1, da zavodo naše ljudstvo v svoj krog. Agonlje hodijo po deželi iz mesta, da bogajo volilce z raz- nimi slepili, grožnjami in obljubami in imeni „Goriška ljudska posojilnica*1 in „Trgovsko-obrtna zadruga" pri Lej priliki ne bodeta iraenovani na zadnjem rnestu. Dr. Tuma sam je otvoril najživahnejse osebno delovanje, on piše pisma do ljudij, s kaloriiiii je bil kedaj v dotiki ali ka- terim je kot sodnik storil kedaj kakoršno koli ljubav itd., da se ga spomnijo in pri- diijo k njemu na pogovor. Jzvrševalniodbor „narodno-napredne" je razposlal okrož- nico, v kateri določuje volilcem, kaj in kako jim je storiti, da zmaga na[)i-edna in da se odrinejo od narodnega vodstva niožjt», ki imajo za seboj celo zgodovino narodnega mučeništva in izvrsenih na- rodnih del. Zaupniki „napredne" pa po deželi nastavljajo pasti ljudstvu in jih begajo s stvarmi, kaUu'ih ni bilo nikoli na svtslu in jih ne bo. Vrhunec vsega tega delo- vanje pa je — denar, oni denar, za ka- teri se v najskrajnih slučajih hoče kupili volja našega ljudstva ondi, kjor l>i nič ne izdale vse druge uinelne vabe. In zdaj naj se pred svojo v;inski: IV L. ('(»loiua. I*) Don Benito Morales je hil eden najbolj slovečih mož v Andaluziji. Bilje „oče" ožjo domovine, javni dobrotnik. Po l.ikih mozeh dobivajo iuusjia ulic«;, v katerih so umrli; v uredništvu mestnega časopisa pa se dobi kak Plutarh, ki opiše njih življenje „so se solzami v očeh radi britke izgube". Hil je dekan slavnega kohigija odvetniškega, šeslkiat alkalde (župan), dvakrat deželni poslanec, enkrat začasni deželni glavar; vedno pa pred- sednik dobrodejnih društev, zagovornik reda ter apostol strpnosti. lmenovan je bil celo za podkonzula v Nikaragvi**) v *) ,,l)oiii in svuL" je pisal i>rav pohvalno o tem znainenitcin pisatolju (I. 18!)i) str. 7H7 in 11)01 str str. 321). Zato sino naincuili sc/.naiiiti Bvoje čitatf^lja vsaj v par črticiih (ottloinkih) ?¦ njügovini dulioin (huinorjcni in saliro). **) ropuhliki v osrodnji Ameriki, kjer tiic- nijo napraviti nioraki prekop v zvezo med atlant- Bkim in vel. ocejauoni. nekako odškodnino, ker so mu bili an- daiuški zavezniki (ledoralci) zapalili hišo ter mu pokoneali dva vinograda. Vsled oporoke strica misijonarja j« postal dedič vsega imetja. Njegovi verski nazori so kazali prej volterjanca, sov- ražnika cerkve. Ali vsled neke določbe v konkordatu I. 1851 s(» j(i proglasil za zaveznika cerkve. Postal je pobožen, volcl služahništvu, naj drži poste; obi- skoval je šlirideseturno pobožnosl. t<^r molil rožni venec. In ko je sol oh nede- Ijah k maši, je ra/.dajal veliko moSnjo bakrenega denarja med nboge, ki so ga čakali v vrsti pri hi.šnih durih. (i(Jsa je neki še pogrešal ? Svojo hčer Benito je bil omožil se Sanchom Orlizem de los Piuares, ki je bil dedič enega najimenitnoj<5ega rodii fevdalnih plomičev. Morda j<; pozolel imeti kak dr- žavni red (odlikovanje), da hi mu zaljšal rt,zs5krobljeno oprsje. Nu, tudi to je do- segel vsled protekcije, ulemeljenih kom- binacij in znatnih zneskov, in kraljeva milost mu je podelila naposled veliki križ Izabele katoli^ke. Srečen dan — praznik zanj ! Ali Lu je kanil pelin v kupo nje- gove sadosti. Sreča opoteča! Tri dni po tern, ko ga je bil povišal kraljevi de- krtst med „prevzviSonosli", ko je hotel obesiti v prvo red ter iti na obed k de- želnemu glavarju, ga je potlačila bolezen — zadol ga je uirlvoud. Žalostni vsi sveti! Nu, vondar je se izlezel takral. Oči- vidno je odstopila smrt in skrčila krom- plje — vsled solz njegovih otrok in obu- pane soproge. Ali povrnila se mu je le polovica življonja, druga pa je popolnoma ohroniela vsled tega napada. Nihčo bi ne bil izpoznal zdaj tega druge krati na- lišpanega starca. Prej je posodal cole ure, pa si popravljal lasüljo ter barval obrvi in staro brado; ali zdaj je bil kot strašilo. zavit v žute in volnona ogri- njala. Še le po štirinajstih dnevih je sto- pil iz postelje in deli so ga na naslonjač pri peči. Bil je medel, oslabel, nobena jed mu ni dižala. Tudi na duhu je bil zelo potrt; hladno in malomarno je zrl na vse okrog sehe; kajti videl je, da je vse potemnelo radi bližnje srnrti. Toda smrt je bila odmaknila so svojo koso; ali odstranila je ni, marveč svarlla je dolgo po tem prvom svarilu. Tedaj pozovejo na posvet vse zna- menite zdravnike, ki so jim bili pri roki. Ali vsi so potrdili enoglasno: da se je bali drugega napada ; da bo ludi la na- ge! kot prvi; in ker je smrl že zdaj prisla na pol poti, da v drugo no uteče njenim krempljem. Ta strašna sodba je pahnila v ve- liko obupnost vso rodbino, ki je bili» zvezana z veliko in globoko ljubeznijo. Ali ta ljubezen je bila brez vsake nad- prirodne misli; lahko hi jo imenovali „pagansko". Obstajala je le v mehkužnih občutkih, ki so nekako izhajali iz Ujlosa in speli k drugemu — kakor hi se pri- vlačevali telesni molekuli (drobci) ne pa zvezni in Ijubeči se duhori. (Dalje pride.) katera jo zadnja in 2 njo tudi premagalo zadnje oviro v tožkem boju, ki ga tno- I'iiiiio /,al izvojevati; prepričani sino, da so ogromna vecina naSih volilcev ogor- čona in z zanio>vanjem obrne proč o. — Kmelje, pozor! Pr- volne doželnozborske volitve so prod durmi. Priporočamo vsom, ki so vpisani, naj so kar najvec mogoče organ izujejo in oddajo svoj glas za značajnc niože. Nasprotna stranka na vse kriplje agitira in grozi. V nedeljo dno 10. t. m. so jirinlo iz Gorico neke skrbaste „Grablje" in poludanska „Tema1'. Poslednja je od- korakala proti sv. Križu; ka.j jo lam za- grnüa v svoj mračni plasč, nam ni znano, vondar votno, da so je vrnila s kislim ol)razom. Mi no maramo za opoldansko Tomo, kor vomo, da so v „tomi" pogubi, kdor ljubi „Tomo". Škrbaste „Grablje" pa so odkorakale v l>;;fujo v spremslvu dvob Šk.... in Onega „izvežbanoa", ki bi rad imel dvo ženi. Začasno so rim jo želja izpolnila, ali žalibog njegova „želja" inu silno hrbel tlači in mu ga bode, do- klor bodo dilial. Škrbasto „Grabljo" s svojirn sprotnslvom uslavilo so so pri slarem Mačku. lz Onič v Solo prikorakal je tudi noki Bovski olrok in „Sembiski velikair', oba sla z radovednosljo svojo nose vlikala v zgor omenjena prišleca. Tako so ti „liberalci'' zbirajo in so nape- njajo, da bi ljudstvo slopili. Kinotjo, ali so bosto dali za nos voditi od toh libo- ralnili lujcov V Sram bodi vsakoga, ki svojo pošlono rojako zaničuje in odstra- njuje, lor tujco podpira in jin» orozje v roko da je, da bi našo deželo izkori- ščali, in če mogoče vero pokopali. To naj si zapomni vsak pravi pošlen voliloc bodisi Vipavecali Kraševec in tudi Tol- minec. Vsak itna toliko razuina sam, da inu ga ni troba pri lujcih iskati. Mnogo bi so še dalo pojasniti tor na srce polagati našemu kmetu, ali čemu več. ker očividno je: da so sicor ljndje, ki m1 vedo, kakošnega pomena so volitvo, a drugi so zopet, ki oddajajo svoj glas za kozaroc vina, zopet drugi so nevoš- Ijivi, in zato bolj ljubijo tujco nogo do- mačine. A bodi tü javno povedano, da naši lažiliberalci so v našein županslvu popolnoina poražcni, ker up jim je šel po vodi, o „zinagi;t jib stiska srce in so tolažijo s torn, da bodo inioli „v druzib županstvih" zmago. Voderomo ! Tore) vulilci pozor! Bodirno jedini, dajmo si roke, vse za voro, dom, c e- sarja, in no bojmo se „liberalnega zmaja". Iz Doriibcrga. — G. urednik! No verjamem, da sto poznali pokojnega go- spoda, kateromu so bili noki porodneži nadeli priimek: Doktor Zrnešnjava. [Jrnrl jo rnož |)red nekaj leti. Bil jo nadarjon, ob svojem času celo narodno delavon, pa vtikal se jo v vse mogoče in nemogočo. Hotel jo sain vso vodoti, sam vso znati, njegova je tnorala povsod obveljati, sicer je znal napraviti zmesnjavo, katero jo bilo potem težko razvozljati. Kadi tega so mu tudi nadeli ime: dr. Zmešnjava. Pokojni ima sina, kateri pa glode na- darjonosti nili od dalec" ni podobon svo- jernu očetu, a vendar zdi se, da ga bo v eni stvari narnreč v zmesnjavi Se pre- kosil. Kako no? Zdaj leto so bile volitve za državni zbor. Mladi „Zmešnjava", dasi čez dve uri daleč od doma—je vendar sem zahajal dolal volitveno zmešnjavo. Lotosnjo' pomlad imeli smo starešinske volitve in tudi lukaj je dolal šo vecjo zme.šnjavo. Da, celo tako daleč je segala njegova drznost, da je na dan volitve župana, v volilni dvoiani v pričo gla- varja bolol dolati zmedo, tako da so ga morali sramotno iz dvorane zapoditi. Največjc zmosnjavo pa «kuša mod volilce zatrositi zdaj, ko se gre za poslance za doželni zbor. Pravijo, da ponuja za glas po 10 in celo po 15 gld. Ako je to res, pozor volilci! Bodite možaki in no ver- jomito takim bahačem, ki delajo kakor ciganka, ki drugirn srečo pravi, a jo sa- ma sebi, ki jo je najbolj potrebna, po- vodati ne zna. Ako ima zmešnjavec de- nar, ga sain korvavo potrobuje. Naj reši svojo zadolženo hišo, na kateri vsak korec upijo: podpri nas, reši nas, sicer padomo na sodnijski boben. Tako možje volilci, odgovorito „ZmeSnjavcu", pa — obrniU' mu lirbet, V o I i I <> c. Iz Hiliombcr^a.— (Kmot s krne- I. o in). — Opozorjen na ,.Sooino" nolico z cine 7. nov., zadevajočo rihember.ške, kaplano, odgovarjam samo slodeče: Ve- s(;li me, da me vi, co ne drugi, „kind s kmelom", postavljate pod zastavo nev- strašno so boročib in naprednim propri- jaznih (?!) svitlih žuiškov. Veseli nio še bolj, da kažoto in povoste vi, „kmol s kmotom", ci^lomu svelu, kar jo moni bilo neznano, da sem so izneveril piškavi gar- dici naprednib nazaj — v kateri nisein bil nikdar — in vstopil moj mo.ško gardo naprednib n a p r e j ; zato sem vain jako bvahižen. Vosoli me šo najbolj, da so vi, vrli „kmet s kmoLom", brigato za pridigo, kalorib smoter je bil in je vodno, kazati, kjo je blaginja, kjo zomljana prava sreča. Bravo! klobas(^ so dobro; klobasanje po rašem še boljšo; saj so bili tob vsi siti, siti tako — pravi to — da. jim no pojde ta tečna branica tako liitro iz na|xitoga zelodca. Nil, po dolgom sem enkrat pravo zadel. Toda vi, „kmet s kmotom", ste ven- dar zagazil malco predaleč. Vam, kakor vidim, j(^ moj a osoba rnila in na sreu ložoča; vi jo bocele osvetliti pred svotom, jo ovekoveciti — sročna misel — tedaj ne sklicujte so na reči, ki niso v iiika- kor.šni zvozi z ovekoveeenjom moje osebe. Zato pustiLo iz svojega bistroga očesca kaplansko plačo, ki nio, prav nič n<^ za- dova moje os(?b80 du.š, v Dalmaciji po istem ljudskom štotju Slovani 501.307 duš, lta- lijani pa lG.OOOduš; torej skupno štojojo Slovani v tob provincijab «49.587 duž, llalijani 310.580 dus. Italijanska univerza v prevosno slo- vanskib provincijah bi bila torej za Slo- *) To j(! naniviio ljudsko ätetjo, kiilero je vodilii IL'ilijaiioiu prija/.iiu vliula. llcziiUati ljud- skc^ji sh'tja /. tin«; 31. r:i 1900 nam v na- gliei niso bili jpriötopni. vane provokacija, ki bi vzbudila v pr(;bi- valsLvu najvišji in upravičeni odpor. Na D u n a j u , 8. novombra. A tudi na graškem vsoučilišču so so pojavili ni(;j jugoslovanskimi v«l uslanovitvo toga vsoučili^ča in isto tudi omogocijo. Tako jo torej prva govorila naša učoča se mladina saina in ta pojuv naše učeče se mladine nas mora le vesoliti, kor nam daje jamstvo, da irnii domovina v njoj močno zaslombo za bodočnost. Po tob maniicstih naše visoko.solsko mladine nam ostaje malo kaj še dostaviti, kor je v spomenicah, protestih in rosolucijab naših vseučili.šcnikov ilak izražono vso, kar v toj pereei zadevi reči zamorcuno. Ne vomo sicer, kake sadove bodo rodili ti pojavi našib visokošolcov, v tern pa so jo vrlo dobro pogodili, da so vladi povedali nevstrašeno, da je krivično, ako hoče avstrijskim narodom tudi v poglodu visokošolskoga pouka meriti z dvojno moro. Vlada jo zamogla tudi spoznati zdaj, da llalijane pri njibovi zabtevi po usta- novitvi ital. vseučilišča v Trstu vodi je- dino lo krivicoljubje nasproti slovanskim narodom na jugu monarhije in da bi bilo ital. vsoučilišco kot tako v Trslu no lo ognjišče državi mivarnega irredentisli- škoga gibanja v nasoin Primorju, marvec bi zlasli Jugoslovanom bila v vsakom poglodu v največjo i5kodo.—Ji.goslovani pa bi z vseučiliščom v l^jubljani dobili le to kar jim po naravi gre: namroč vi- sokokulturno srodi.šče in učno zavotje, kakoršno zdaj tako v Gradcu kakor i na Dunaju popolnoma pogrešajo. In to mora vladi odpreti oči, da vidi, na katero stran jej je kreniti, komu ima nakloniti vse- učiliščo: nam Jugoslovanom, ki smo tu v dvotrotjinski vecini prebivalstva, ali Ita- lijanom, moj kalerimi jo itak ogromen del italijanski govorečih Slovanov. Ako nas slutnja no vara, ltalijani vkljub formal ni obljubi ministra Hartla no dosežojo ničesar, ker je bila dotična obljuba nekako vozana na pogoj, ako Nemci no prenebajo /. domonstracijami proti italijanskim profesorjern, a so Nemci že odnebali s svojim nastopom proti Ita- lijanom. Pa naj prido zadova do kakoršnega- koli zaključka, vprašanje \vi zdaj, ali bode vladu voljna ustanovili italijansko ali jugoslovansko vseučilišče, — ali pa rio- beno. Politicni pregled. Shod jugoslov. dljastva na Dunaju. Z Dunaja .so poroča 14. nov.: Sbod jugoslovansk(!ga dijaštva jo bil izborno obiskan. Na shod je došlo ogromno šte- vilo dijakov in mnogo slovenskih in <5e- skib poslancev. Govorniki dijaki so nav- du.^ono utemeljevali resolucije za usta- novitov jugoslovanske univerze, za pri- poznanjo izpitov na zagrobAkorn vseuči- lišču. Protestiralo so je proti ustanovitvi laške univerze v Trstu, razpravljalo se je o razmerah na dunajskom vseučilišču tor so jo priporočala organizacija slo- vanskib dijakov na dunajskom vseučilišču. Zahtovala se je ustanovitev čoškoga vsfiuöiliSsia na Moravskcm in poljskega gimnazija v Tesinu. — Govorili so po- slanci Corny, UtMcbstälter, P o v š o, For- jančič, Spinčič in Ferri. Poslanoc Povše je dejal, da je deželni zbor kranjski svoj ^as v zadevi vseučilišča dolocil doputa- <*ij°, ki naj bi i5la k cosarju,a jo ta av- dijenca po padcu grofa Tlmna izostala. — Slovenci bodo svojo zabteve sprožili v |)roračunskem odsoku in so gotovi podpore vseh pravici ih rnož. Hrvatskl sa^or. Vsi pravicoljubni časniški glasovi so jedini v tern, da se je hrvatskemu narodu in njo^ovim prvoboritoljom zgo- dila velika krivica. Banovi vladi se jo zdolo potrobno h kratu razpustiti sabor in s surnljivo nujnosfjo -- tokom 8 di.».ij — I'azpisali novc volitve. Vladina stranka, ki štoj(» ok(di 40 tisuč volih^ov v v.cej llrvatski, obstoji iz samib javnib uslu/.- bencov, ki so odvisni od vladinega kruba. Zaradi tega so vladni krogi z gotovosljo računali na večino. A to bi no bili mogli, ako bi vlada saina. no bila posegla v vo- litvo na način, kakor jo novrodno 20. voka. Da bi lirvalska opozicija namreč no mogla nastopiti, je vlada ukazala v prvi vrsti zaplonili vso opozicijonalne lislo, da bi isti no mogli poucevati na- roda. — Ob času volitev pa so so do- gajale naravnost neverjetne roci. Vladni uslužbenci so na vso načino zavirali agi- tacijo združene opozicijo; mnogo volilcev jo moralo — kor so hoteli glasovati za narodne poslanco, v ječo, mesto na vo- lišče. Kako so so vodile volitvo samo, o tern se splob ne da govoriti drugače nogo s skrajnim ogorčonjom. Vspob toga vladinega nasilstva jo bil, da so vladi- novci dobili dosodaj od 78 mandatov 74, hrvatska narodna slrankapa lo 11 man- datov, Frankovci 2. A vlada to svoje zmage ne more biti vosola, kor je zanjo nocaslna. Zmaga z nasilstvom ni prava zmaga, kor ni izraz svobodne ljud- slwO volje. Domače in razne novice. IiiHMiovaiije. — Dežolnosodni taj- nik v Trstu Bihard Pistolnig jo imono- van okrajnim sodnikom v Pazinu. To irnenovanje bode golovo jako noljubo dirnolo naše brate Hrvate pazinskoga sodnoga okraja. Nad/orstvo slovenskih Ijudskih in ohrtnih sol v nicstu dlorira, v v ni(»sl.«i Gorica, v goriški okolici in v gradiščan- skom polilicnom okraju. Za „Šolski Dom" prejcHo uj)rav- ništvo „Gorico": voleč. gosp. Karol Cigon, vikar na Vojščici 5 K 10 vin. N. N. ob- haja petdesotlolnico uciteljovanja 10 vin. Za družbo Sv. Cirila in Mo tod a poslal istemu g. Josip Koruza, pos(»sl.nik in tr- govec v Gabrijah pri Ajdovšcini 4 K. Hvala lopa! I'rosnja. — Kakor vsako leto, lako je tudi lotos potreba prirodili rovni mla- dini v „Šolskem Domu" običajno bo/.ič- nico. Genjene g.čne učitoljico so hlago voljo provzele nabiranjo daril zridejo pred volilco nasprotniki z vsako- vrstnimi obljubami, katorih no morojo in ne bodo nikdar izpolnili. Zato so morali volilce na take «kužnjave o pravem c'asu pripraviti. To bodi v svarilo vsern na^im zaupnikom po druzih občinah in naj pre- mislijo, da ni v sculanjih časih, ko so naši nasprotuiki poslužuj(»jo vsi'h poštonili in nepoštenih srodstov, nikdar dovolj pro- vidnosti. Torej pozor, naši somišljoniki in zaupniki! Pri sv. Luciji bil je jako bud boj, Tolminci, posebno pa Oskar Gabršček napoli so vse silo, obljubovali so ljudom vse mogoče, grozili in strašili, pa — vse zastonj! Naši volilci so so držali trdno in se niso dali omamiti ne po obljubati no so dali prestrašiti po grožnjah. Na voliSčo jo prišlo 100 volilcev za nas je glasovalo f>9 in za nasprolniko 41. Slava vrlim volilcem! Dr. Abrain ne kandidira! Zadnja „Soča" je nehotč jcdonkrat po- vedala jedno resnično. Ona pišo namree, da dr. Abram no kandidira. In v rosnici, dr. Abram ne kandidira, ampalc — dr. Abrama kandidirajo Kraševci, vo- lilci. To so sklenili namreč yoljavni možje, župani in podžupani na njih shodu v Komnii. Oponiniti mora- mo še, da dr. Abram ni nikdar kandidiral, marveč, da so ga kan- didirali njegovi volilci. Dr. Abr? n ni dr. OOO! Marveč dr. Abram je eel mož, ki se ni nikdar nobe- nemu usiljeval in se tudi danes ne usiljuje. Kakor je pa dr. Abram drugekrati sprejel poslanstvo iz rok kraških volilcev, ravno tako je prevzame tudi pri sedanjih vo- litvah, če mu volilci izkažejo za- upanje. Toliko kraškim volilcem na znanjo. da se ne bodo dali premotili po nobenih zvijačah in spletkarijah naših nasprol- nikov. Sploh opozarjamo vse naše somiš- ljonike in sploh vso goriško slovensko ljudstvo, da naj ničesar ne veruje, kar ,.So(v:a" piše; kajti „Soča" se je zaklela proti resnici in ona mora zdaj lagati. Našini Krascvcem! — Te dni Vas čaka huda preskušnja. Flodili bodo okoli Vas politicni sloparji, ki Vas dru- gače no poznajo nogo takrat ko polre- bujejo česar od Vas. Obljubovali Vain bodo hribe in doline, ponujali Vam bodo donara in pijače, lagali bodo, da se bo vse okrog Vas kadilo. Na Vas je toroj zdaj, da pokažete, da ste zreli in pa- inetni rnožje, z jedno besodo, da sto Kra- use »ci, ki mislite s svojo glavo. Vaši rnozje župani in podžupani in drugi ve- ljaki so so izrekli na shodu v Kornnu za to, da bodi njih bodoči deželni po- slanec gospod dr. Josip Abram. To, kar se tiče komenskega okraja. — Za sožanski okraj pa so prepusllli možom in voljakom onega okraja, da si izboro za larnošnji okraj svojoga kandidata. In to so ti mozje tudi storili, zbrali so se v Tornaju na posvetovanje in sklenili, da bodi njih bodoči poslanoc g. Anton Černe, župan in posestnik v Toniaju. Ti dve kandidaturi je torej posta- vila 1 j u d s k a v o 1 j a v pravem sniislu besede; ta ljudska volja pa je zadobila večjega odziva na shodu v Kaeicih, kjer so je nad HO volilcev nakelsko županije z volikim navdušenjem izroklo za zgoroj imenovana kandidata. Moža sta d o m a- či na, prvi izkuSon in voloučen parla- menlarec, značaj, kojoinu za.stonj išeete para, no samo na Krasu, lnUrvee dalei: okrog. Drugi obče.spoštovan in znacajen posestnik in kmolovalec, ki natanjko pozna potrebe in tožave kmetskega slanu. Ako izvolite za svoja poslanca ta dva rnoža, «torili bodote najvecjo uslugo sami sobi, ob jodnem pa pokazali, da sto Kra- ševci äe vodno gospodarji v lastni hiši tor da si ne pustite vsiljovati privan- drancev, ki nikakor ne iščcjo Vaših koristi in Vašega dobička, marveč ki iščejo dobička jedino Je za se. Toroj KraSevci, na noge ! Vabilo k zborovanju, katoro pri- rodi podružnica Slomškove zvezednol9. nov. t. 1. ob 2. uri popoludne v sobi delavskega bralnega društva v Gorici, Somenižka ulica št. 9. — Na dnovnom redu je: a) zgodov. pedag. predavanje (živolopis). b) Kaj najboljo ovira napro- dek v ljudski soli? c) Nasveli in pred- logi. — K obilni udeležbi vabi najuljud- nojo č. g. druslvenike, pa tudi druge pri- jatelje sole in učitoljstva o d b o r. l'oslanica g-oriškcmu ljudstvu. — Dr. Tuma je razposlal po deželi neko j)oslanico, ki je, kakor kak pastirski list, polna citatov iz sv. pisma luteransko izdajo. Sodirno, da je poslanico spisal I u t o r a n s k i p a s t o r, a dr. Tuma samo podpisal. To ni nič čudnega, saj zdi se, daspisujo luteranski pastor Schmidt celo podlistke za „Sočo". Oglejmo si par stavkov v tej po- slanici! Pisatelj pravi, da „kraljestvo bozje ni od toga sveta" in zato bi morali iti duhovniki v cerkev. Lepa logika! Ali ni tudi cerkev na tern svetu? Duhovniki bi torej ne smeli več niti v cerkov, ampak na oni svet, ker kraljestvo božje ni od tega sveta. Pisatelj pravi, da bodo duhovniki krivi zbora, ker zmerjajo bližnjoga z be- sedo : r a k a. Mi pa prašamo dr. Tumo : Česa bodo krivi oni, ki zmerjajo du- hovnike z besedo: far? Mislimo da pe- klenskega ognja! Daljo pravi: „Tomelj v e r e je: Lj u b i svojoga bližnjega itd." 0 ti ubogi napred- njaki! Pri lids ve vsaki otrok, da so te besede temelj Ijubozni, no vero! Temolj vere so besede: Kdor no veruje, bo po- gubljon! Prav jo pa, da navaja pisatelj iz sv. pisma one strašne besede Krislusove: „Ni mogoče, da pohujsanje no bi prišlo, ali gorje tistemu, po katorem prihaja". Da! Gorjo vam, napredni voditelji, ki po- hujšujete slovensko ljudstvo! Prozorne iiamore. — Če si ogle- damo imonik kandidatov narodno-na- predne stranke, kaj vidimo? Da samo dva izmed njih stanujeta v Gorici in da ni nihee drugi sposoben za deželno odborništvo, da m o r a t a toroj po srečni zmagi v dež. odbor priti dr. Tuma in dr. T r e o. Tu je izkljucena vsaka kon kuronca. Oglejmo si nasprotno imenik naših kandidatov! Dr. Abram, prof. Ber- buč, dr. Gregorčič, Klavžar, vitez dr. Tonkli, vsi ti gospodje stanujejo stalno v Gorici in iinajo potrebno zmožnost za deželno odborništvo. Tu ni nobenega tokinovanja mod njimi, nobenega baran- tanja za to, kdo naj bode dobival letnih 4000 kron za priložno službovanjo. Na kterej strani je torej sebičnost, na kterej umazano koristolovje ? Dr. Tuma hoče postati voditelj; zato proč z dr. Grogorčičem! Dr. Tuma in dr. Troo hočeta sedeti v dožolnem odboru; zato udri po naših domačinih, da ne bode konkurentov za letnih 4000 kronic! Seveda, kadar bode vse v pesteh toh dveh privandranih odvetnikov : de- žolno odborriistvo, ljudska posojilnica, trg. in obrt. zadruga itd. potem bode cvela imenitna odvotniska tvrdka Tuma & Conip. — goriški Slovenci pa bodo sramoto pi- tali, ker so odrinili zaslužne svojo rojake, a na njih mesto posadili dva kranjska „j o-r o ft a". Velikožabciljc.<»m! — Čujomo, da tamošnji učitolj hudo agitira za našo na- prednjake. Mi sicer verno, da ne da no- beden niti pol prazno fajfo tobaka, kakor je zadnjič pisal o Gabrščeku naš cer- kljanski dopisnik, za besede toga moža. ako ga jo do dobrega spoznal. Velikoža- beljci! Kako mnenjo bi imoli Vi o rnožu, ki bi Vam bil kaj dolžan, pa bi Vam na Vase opomine, da Vam poplača dolg, od- govarjal: „Puslile me obesti in pocakajte, da mo slroso smrt in pade kaj od mono, pa bosLe plačan. Imel som 8 ložb in ru- bežev, pa ni nihee dobil krajcarja; toliko dobito tudi Vi, ako me tožite." Vorej Volikožaboljci, pozorl IJurjji na delu. — Zima je In in burja so kaže že v vsej svoji naravi. Po ulicah in costah brije, vzdiga in mesa velo listje tor se plazi okoli vsih voglov, slika po vsih kotih. Prav predrzno so zaletava v obraz vsakemu, ki jo toliko pogumon, da se jej „postavi v bran" ter ošabno in košato J5umi: zdaj som jaz gospodar, vse drugo naj — hudič vzamti! — Ali ni res tako? S koliko skrbjo in srditostjo stika po kotih ta naša „burja"! Povsodi kaj najde, kar ji pride volilnom plesu, lo da bi kaj in podrla ! Tu kak „stari grob1' šmentanega ,.kl(!rik;vl(!a", katori greh jirav po svoje priredi in pn»ustroji, ondi zopet kaka stara zasobna zadevica moj dvema prista.šema „Slogiix^" stranke, s katero skuia razdreti prijatc^ljstvo in škodovali stvari — v tern pa, ko povsodi nokaj ovoha in otipa, pa popolnoma pozablja po- gledati se v zrcalo 1 a s t n i h pregroh, kor se boji, da bi se jej ne prikazala pro- grozna spaka. Zlasti obdelava „burja" g. Klavžarja in to radi toga, ker se drzne g. Klavžar — kandidirati v dežolni zbor. Po vsej sili ga hočo spihati s pozorišča. A v torn jo pa že tako nesramna, da bi zaslužila najdebelejšo — Gabrščekovo palico. Moj drugim „pišou „burja'' v tor- kovi „Soči" gledo g. Klavžarja, da ako bi povodala o tern in onem, ki je pisal kaj dobrega v „Sočo", najlepšo sodbo pa bi (mi) kričali, da izdaja uredniško taj- nosti. Ali ste čuli burjo? Ondi, kjor jo blatila in sramotila njej neljube osobe, ondi se ni brigala za to, ako se jej ocita ovajanje in izdajanje uredniške tajnosli, — ovajala in blatila je naprej; ko pa bi imela razodeti o kom kaj dobrega,— o tu pa krčovito „varujo" uredniško tajnost! In tudi pomena ninia danes voč, kar jo pisala Gabrščekova „Soča" proj, — seveda, danes naj hudič vzame vse one, ki so si pridobili nevenljivih zaslug za naž narod, ko pa ne sodijo v krarno „burje" ! — Zares ta eksemplar bi trobalo poslati na kako razstavo, skoda, da ga hoče za-se črnožolti „možerad" ! V črno zadeli sino s trditvijo, da jc cilj vsej „narodno-napredni" le — denarna bisaga in da je središče tega cilja odvetniaka pisarna dr. Tume in dr. Treota. Torkova „Soča" našo trditev potrjuje z besedami, da je „tako prav", kor „odvotniki ne žive od zraka". Zdaj, naše ljudstvo, veš, pri čem si in za koga se ti je pehati v potu svojega obraza, (Ja bode zanj „prav". Tako naravnost ö/ojih nainer z ljudslvom že ni krnalu prav ob razdrla kakega razodol kak izkoriščevaloc, kakor jih je za ta dva napredna Dioskura njuno tro- bilo ,.Soca". Napr'.'dna sofisiika. — „Soča" piše z ozirom na neko poročilo v „Slo- vencu" glodo „inLimnih odnošajev" uči- tolja Vrtovca pri „Trg.-obrtni zadrugi", da učitelj Vrtovoc ni dolžan niti kraj- carja ne posojilnici no zadrugi. No, mi dobro vemo, da bode marsikdo dojal sam pri sebi: ker „Soča" tako piše, po- tem bo pa že res tako. In s takimi, ki trdijo, da Vrtovoc ni dolžan niti kraj- carja ne posojilnici ne zadrugi, smo tudi mi, to pa jedino za to, ker Vrtovoc ne more biti več dolžan krajcarjev, ker iinamo, kar tudi on sam ve, zdaj — viuarje in ne več krajcarjev. Ali ni solista v ,,Soči" tudi tako mislil? l)vof»()vor int'j Toiiotom in Unrjo Tone: Gospod Burja, vi, ki vse veste, prosim vas, razložite mi to-le stvar. B u r j a: Kaj pa? T one: Kakor t|e pisala „Soča", je 14 corkljanskih starašin (to- roj niti polovica) v odprtem pismu, ka- toro jo prinbcila „Gorica", nekoliko in le rahlo okrealo dr. Tumo zaradi toga, ker jo na svojom ponosročonom shodu v Corknom te starašino /alii. In dr. Tuma se je potem v neki izjavi v „Soči" od- povodal — častnomu občanslvu v Gor- knom. Svojočasno pa jo vsch devet slovenskih ])oslanoov izroklo dr. Tumi svojo nezaupanje ter so ga posobno oni slovenski poslanci, ki so ga volili v de- želni odbor, pozvali, da odloži cast de- ž(ilnoga odbornika, ker ne uživa voč njihovega zaupanja, kakor rečeno: cor- kljanskih stara^in ni bilo niti polovica, kakor pravi „SoČa", ki so dr. Tumo le rahlo okrcali in dr. Turna je bil ven- dar tako občutljiv, da se je k o j o d p o- v o d a 1 častne nu občanstvu. Kako pa je mogoce, da je imel tako trdo kožo ta- krat, ko so ga vsi slovenski poslanci, ki so ga volili v doželni odbor, pozvali, da naj odloži cast odbornika, a se dr. Tuma za ta poziv niti zmenil ni. Gospod Burja, povejto mi vendar, kako naj si toroj človok zdaj tolmači to nedoslod- nost dr. Tumovo ? Burja: Beži, boži, čuk na palici! Kaj je troba to|iko študi- ranja, da človek to razume? Castno ob- čanstvo no nose človeku niti pol pi- i^kavoga oreha, — deželno odborništvo pa -- — lope stotako. Ali bi bil noroc dr. Tuma, da bi se toh odpovodal! T o n ("¦: A tako jo ta roc! Zdaj pa vidim, da )o Tuma v(Midar inož, ki dela vso lo kakor — mu kaže. Ali da po vase go- vorim, g. Burja: „kremenit značaj in no- sobičnož prve vrste!w Dobro nalo/en denar. — Dr. Ttimovi pristaši in njegovi lovski psi pravijo, da ima „narodna - napredna" 4000 K na razpolaganje za bodočo vo- litv(!. — Ta donar, pravijo ti ljudje, da povrnota dr. Tuma in dr. Treo, ako bodota izvoljena ler postano'.a dezolna odbornika. Dožolno odborništvo pa traja sosl. lot. Vsaki toh dveh j'nakov bi ko! dožolni odbornik dobil na leto 4000 K, obadva skupaj 8000 K, v šestih lelih toroj: — 48.000 K. Ali ni to ima kup- čija? Ali ne znajo ti ljudje dobro nala- gati svoj denar? Pa pravite, da ni dr. Tuma linancni volouin, kakoršnoga za- stonj išcete z lučjo pri bohim dnevu. In kdo bi bil Icnt'c, ako bi se tema dvema gospodoma posrečila ta kupčija? Nikdo drugi, nogo vi gorii5ki Slovenci! Iloj in zopet boj. — Naši „na- prodni" so tako bojevito razkaconi, da bi hotoli, naj se Tuma-Gabrščkov bacilus „bojevitosti"' prime tudi slovanskih vse- učiliščnikov. Ta bacilus so hoteli vcepiti visokošolceni s svojim „skozi-okno-brzo- javom" v Prago, katori brzojav se jim jo — zdaj ob volitvah take stvari seveda silno uplivajo — 7delo celo potrobno ob- javiti v „Soči". V torn brzojavu pravijo, da „broz boja ni zivljonja" in naj bo naša akademična mladiv^ pripravljona na „vsako žrtov". Iz teh besedi kar zvenita Gabr- sčkova „palica in revolver". Visokošolci so bodo zdaj kar do krvavoga bili za svojo pravice, ko jim jo do.šel ta brzo- javljoni bojni bacilus iz Gorice. Smešno, nad vso snuišno! Juristov nam treba. — Ko „Soca" priporoča volilcem Tumo in Treota, udarja na veliki hoben, da nam je v dežftlnem zboru troba juristov; ko pa čitajo vel- možje žalostno slave pri „Soči" moj kan- didati, katoro priporoča „Sloga", častiti imeni dveh izbornih juristov dr. Abrama in dr. Tonklija — o tu pa izdreza vse polno pretvez, da bi izdrezala iz naže liste ta dva izborna odvotnika. 0 saj se poznamo! Za svojo „napredno" hočote odvetnikov, drugod pa — Bog obvaruj! Ali je to strah za — odborništvo!? Shod „S ope" na Lokvah. — Poverjenik „Sloge" za Lokve, L. Ples- nicai*, je sklical zaupen shod dne 10. no- veinbra. — Kot govornika sta nastopila čč. gg. Jakob Kejec in Fr. Kodr'o. Prvi je v lepih besedah pojasnil, kako lopo jo v družini, v občini, v dožoli, ako vlada edinost in mir v rijih. — To edinost, ta mir pa so nam skalili na?i nasprotniki, ki so imonujejo naprednjaki, s torn da hujskajo stau proti stanu, kmota proti duhovniku. . . . ,,Narn duhovnikom — je rokcl g. govor- nik — se smili ljudstvo, ki gre na limanice takim /.apeljivcom. . . . Imoli smo dva dobra poslanca, ki naže razmciro dobro poznata, ki vesta za na.se potrebe — naprednjaki pa nam vsiljujejo zdaj dva druga poslanca, ki še pri nas bila nista, katerih edon je bogataš-krčmar, drugi pa trgovec. . . . Koga hočeto voliti: ali naše ljudi. ali one, ki so proti nam?" In volilni možje so odgovorili : ,,Tako poslance hočomo imoti, ki so za nas !" Janez Kolenec je so dostavil: „Za kmota j*1 tak poslanoc, ki n e nuklada novih davkov na revno našo zernljo". Drugi govornik jo, opiraje se na govor dr. Tavčarja, pokazal zborovalcem, kako grdö zanicujojo naprednjaki našoga kmota, če.š, da naso ljudslvo se ni zrelo, da jc kmet novorojen otrok, hlod, polu- človek, hudobno otročo. . . „Glejlc. mo/jo — jo rokol g. govornik — ,-glojto, kaj ste, kako vas caste na prod njaki! Za koga boste torej : ali z a - s e ali proti sebi?" In sli.šali so se klici : „Takih ne maramo! Da so takega norca zbrali!! Taki so za___" Naposled je še domači duhovnik kot prodsodnik pojasnil volilcem nokaj naprednih slag(M-jov, kakor so „farška bisaga", ,.poštenjakoviči", razne „obljubo" itd. — Volilci so bili shoda prav voseli! Bog daj blagoslova! Zaupni shod politinn^u (hustva „SIopn" v Kaeit'ih v uakclsUi zupa- niji. (Konec). — Zag. Klavžarjem je go- voril preč. g. župnik Elznic iz Kodika. V svoj govor jo vplolol priliko iz sv. evangelija, ki se jo ravno isti dan čitnl vernikom, priliko namroč o sovražniku, ki jo po noči zasojal ljuliko tried pšenico na sosedovi njivi. Spominjal se je nam- roč prehjpe sloge, v katori so živeli do prodzadnjih par let goriški Slovenci in zaradi kaloro so so postavljali za vzgled drugim Slovoncom. Kar čez noč pa je priž(il sovražnik ter je zasejal riKul nje ljuliko prepira, ki žuga biti pogubonosen za naš narod na Goriskem v gmotnoin in duševnom oziru. Kot tarčo svojega sovrašLva si jo izbral la sovražnik du- hovščino, pa no morobiti posamozniko, ampak celi stan, ceravno mu je popol- noma dobro znano, da se imamo Slo- venci ravno duhovščini zahvaliti, da še obstojimo kot narod tor da nas ni po- goltnil tujoc v svoj nenasitljivi želodec. Duhovščini so očita, da je proli kmelu. To očitanje pa je ne le neutomeljeno, ampak tudi smesno, kajti znano je vsa- komur, da je volika vočina duhovnikov izšla iz kmotskih his, da so toroj kmot- ski sinovi; kako bi naj torej bili nasprolni svoji lastni krvi, svojirn lastnim rodite- Ijem, bra torn in sestram?! Istotako ve tudi vsakdo, da živi volika večina slo- vonsko duliovščine mod kmeti in od kmota; zato je lahko vsakomur jasno, da jo tako očitanje smešno. Oritajo nam, da smo gospodožoljni tor nas podijo v sakristijo. Jaz sem prvi, jo rekel govornik, ki se zaprem v zakri- stijo, ko bodo stali na čolu našega Ijud- stva pravi krščanski možj<; uneli za du- šovni in gmotni blagor nasoga slovenskoga naroda; jaz setn prvi, pravi govornik, ki bodom to storil, kor prihranil si bodem s tern mnogo nevšečnosti, truda in slro- škov, ali doklor se silijo na površje možje lažiliberalizma, najnovarnisoga sovražnika naze vero iti našoga ljudstva, do ta čas hodim in hodil bodem iz zakristije mod ljudstvo, da jo podučim, da mu svetujom, da branim rosnice naše sv. vere, za kar som prisegel, ko sem bil v mašnika po- svečon. Govornik se spotninja potem na- čina bojevanja naših naprednjakov; pre- pričal so jo o torn osobno, ko so je udo- ležil naprednja.škiiga shoda v Matavunu. On pravi, da so je udeležilže rnar- sikakoga političnega boja, kakor Čoh proti Nemcern v svoji domovini v Žalcu na Čoskern, in kot Slovan sploh ljutih bojev proti ltalijanom v lstri, — — ali tako nosramno, tako podlo niso postopali ni Noinci ni Italijani proti svojim političnim nasprotnikom kakor nastopajo naši na- prednjaki proti bratu Slovann, ki ni njih političnoga mišljenja. Konočno pri- poroča zbranim volilcem, da nastopijo pri volitvi volilnih mož složno kakor jeden mož tor da izvole take volilne moze ki bodo stali trdno kol siva kraška skala za kandidata moža-domačina katera so si krafiki postavni možje sami izbrali in kitera priporoča, kakor smo danes vidoli, tudi polit. društvo „Sloga". Tudi ta govor je bil sprejet z gro- movitimi navdušenimi živio-klici. Ko se ni nikdo več oglasil za be- sedo, se jo shod zaključil. Po shodu ostali smo so dlje časa skupaj s postuvniini Brkini in Krasevci, in se o marsičem koristnem razgovarjali. Opomniti inoramo, daje bilo mnogo izmed rnož, ki so se udeležili našega shoda, tudi na naprednjaskem shodu v Malavunu. In ti inožje so narn povodali, da prod rna- tavunskim shodom hi jih bil marsikdo lahko preslepil, ker bi tolmačili naš do- mači prepir po svojo, kor no čitajo čas- nikov; — ali po matavunskem shodu so še le spregledali. Kajti na tern matavunskem shodu jim je odprl oči prav lastnik „Soee" A. Gabrščok. Ta clovek je na torn shodu govoril tako ostudno, da se jim je gabilo v dušo, ker take stvari govoriti bi se moral sramovati vsak pošLen človek tudi na štiri oči. Odkar smo slišali govoriti tega eloveka, zdaj stojimo nepretnakljivo na strani „Sloge-1. Pa tudi divjanje na- prednjakov na današnjern shodu nas po- trjuje v naSem sklopu, da za ljudmi take vrsle in lakega obnašanja — n i k d a r ! In tako smo proživeli med našinii Brkini lep dan ter se vrnili v Gorico s prepričanjem, da obrodi ta shod gotovo dobrega sadu za našo post e n o na- rodno stvar. Vülikn iK'srei'jt. — V sredo sta peljala posestnik Andrej Črne pok. Andr. iz Vrtojbe in njegov namenjen zet, 23- lotni Jože Lašič, na vozu, prod kateiem je bilo vpreženih par volov in jeden konj, steljo in drva proti dumu. Kar se med potoma zvrne voz in pade na La- sita tako nesrečno, da je bil pri isti pri- liki rnrlev. Grne je bil vendar toliko srečnejši, da mu je padel voz le na truplo in ne na glavo, potrlo pa ga je hudo po nogah in živolu. To nesrečo je videl neki delavoc na polju in je tekel pomagat, a sam ni nmgel opraviti niče- sar, pritekla je tudi neka deklica in la je sklicala s polja ljudi, ki so prihiteli in odstranili voz. Oba ponesrečenca so dvignili in nesli domov. Že zopct otrok zgorcl. — V Šem- pasu je padel krog poludne v nedeljo olrok Vincenca Brankoviča v ogenj. Ta eas ni bilo ravno nikogar doma, ker oče je žel v Gorico, stareji brat, pa, kteri je bil doma za varuha, jo ravno ta čas vola napajal. Olrok se je močno opekel in v velikih bolecinah po noei umrl. Štariši, ne puščajte otrok samih! Potrjcn zakon. — Nj. Vol. cesar je polrdil zakonski načrt, katerega je sklenil nas deželni zbor v zadnjem svo- jem zasedanju in s kalerim se spreminja zakon od 14. maja 1890 št. 20. glede placevanja stroškov za potiranee. Okro/nica vsem žiipanslvom, go- spodarskim svetom in cestnim odborom v pokneženi groibvini Goriški in Gradiški. — Opazilo se je, da občinske uprave in cestni odbori pri sestavljanju proracunov nikdar ne sklepajo dokiad k dohodarini od večjili službenih dohodkov zasobnih uradnikov. Uvazuje, da odgovarja načelu pra- vice in enakosti, da se porazdele doklado na vse neposredne davke, izvzoni.Ši one, katorih zakon to prepoveduje, vabijo se eestni odbori in obcinske uprave, naj pri porazdeljevanju naklad na neposredne davke je.najo ozir tudi na one od večih službenih dohodkov zasel)nih uradnikov, ki se odmerjajo v smislu zakona z dne 25. oktobra 189G drž. zak. St. 220 §233 in sledeči. V ogib napačncga tolmaeenja se opaža, da so oproščeni od doklad davki od osebnih dohodkov v sinislu zakona z dne 10. novembra 1898 drž. zak. st. 27 in pa davek od vecih službenih dohod- kov jdvnih uradnikov v smislu Najvisjo odrodbe z dne 10. I'ebruarja I8f>3 drž. zak. št. 48 in 25. novembra 1858 dr/,. zak. i5t. 220. Kazpis stinenriijev. — Razpisuje so deželni štipendij 000 Kron, ki ga jo ustanovil deželni zbor se sklepom 10. sep- tembra 1888 v spoinin ätiridesetletnice vladarstva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jozel'a I. 1. Deležiti se morejo to uslanove dijaki, sinovi očeta rojenega, slanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji prava, medicine, evontuelno modroslovja, poli- tehnike ali vise poljodelske sole — na katerem avstrijskem vseučilišči — skozi vsa lota vseučiliščnih studij držeč se ob- stoječih postavnih predpisov. 2. Prosilei naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 15. dec. t. 1. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih raz- merah dotičnih družin, o tern, da so vpi- sani na kakem izmed navedenih učilišč in o dosodanjem napredovanji. Pobiranje deželne dav&t'inc na l>ivo v lastiii upravi. — Doželni odbor je razposlal te dni vsim županstvom po- knežene grofovine Goriške in Gradiške sledeoo okrožnico z dotično izprasevalno polo, ki se lako glasi: Da priuie deželni odbor s studijanii o načinu pobiranja deželne davščine na pivo, koja bi donašala deželnemu zakladu večje koristi od sedanjih, ne da bi se vslod tega niti najmanj nadlegovali pri- zadeli obrlniki, obrača se dezelni odbor na vsa županstva poknožene grol'ovine Goriško-Gradiščanske z vabilom, da na- tančno izpolnijo privito izpraševalno polo, ki naj se pot<>m odtrže in z o brat no p o š t o semkaj vrne. Lislnica urednistva. — Gosp. J. S. v Š.: Prosimo ! Narodno gospodarstvo. YinogradiLiki pozor! Pred soboj imanio knjižico „LJmni kletar", katero je izdala prekoristna „družba sv. Mohorja" in katero je spisal g. Anton Kosi, učitelj in vinogradni po- sestnik v Središeu na Štaj(;rskem. Knjižica je povsem priprosto in pra- vilno spisana; le nekaj, kar je v njej spi- Kancga, je oh/alovanja vredno, in to je „petiotiziranje", katero g. pisatelj precej obsirno in nalanjčno opisuje. In kaj je to „petiotiziranje?*1 „Pe- tiotiziranje" je umelna naprava vina s pomočjo tropin, sladorja in vode. Zakaj pa je ,.petiotiziranjo" obžalo- vanja vredno? „Peliotiziranje" je obža- lovanja vredno radi tega, ker je spravilo uže marsikaterega vinogradnika ob dobro imo, katero je pred časom že iinel, in radi tega ne more svojih pridelkov več tako lahko in tako dobro prodati. Sicor pa se „petiotiziranje" v na.ših krajih že nekoliko opušča, a želeti bi bilo da bi se popolnoma opuslilo. Zakaj pa se ni „petiotiziranje" po- polnoma šo opuslilo? Zato, kor marsika- teri vinogradnik si misli: imol bom dosti pridelka in ako ravno ga prodam po coni, imol bodem dobiček. Tega pa ne pomisli, da ako opusti „petiotiziranje", zadobi v kralkem času spet dobro ime, in da mu kupčevalcev za tak pridelek ne bo manjkalo. „Petiot" sicer ni slaba pijača, a vendar kupeevalci ga ne marajo kupovati, ker lakega ,,vina;' (petiota) ne morejo „garantirati" kot naravno vino, in kot tako tudi ne prodajati č. duhovžčini, da bi se z njim darovale sv. mase. Sicer se pa „potijot" 11 j fit lahko na- pravlja, a rabi naj se le kot domača pijača, no pa za prodajo. J. S. Imenik volilcev veleposestnikov, ki bodo volili v sredo dne 11. de- cembra tri poslance v deželni zbor goriški. 1. Aitcnis grof Žiga, Podgora. 2. Bartolomei pl. Henrik, Solkan. 3. Bassa pl. Ernest, Gorica. 4. Balič Milia r. Franca, Šempas. 5. Beneficij župnijski, Renče. 0. Bianchi baron Lenard, Rubije. 7. Bizjak Janez r. Luke, Dornberg. 8. Blažič Anton r. Matevža, Kožbana. 9. Bolko Ana, Črniče. 10. Bolko Anton r. Jožefa, Gorica. 11. Bolko Leopold Antonov, Črniče. 12. Boschetti Tercza, roj. grofica dclla Torre, Gorica. 13. Bosizio vitez Jancz, Gorica. 14. Casagrande Angel, Ajdovščina. 15. Cazafura Hijeronim, Tolmin. 16. Cociancig Alojzij in Franc, Trst. 17. Coniel Jožef r. Franca, Ajsovica. 18. Coronini-Cronberg, Alfred grof, Gorica. 19. Coronini Karolina, grofinja, rojena baronica Ritter, Gorica. 20. Coroniui-Cronbcrg, Karol grof Alfre- dov in C^lga, rojena grofica West- phalen, Gorica. 21. Coronini-Cronberg, Karol grof, Al- frcdov, Gorica. 22. Cotič Jožef r. Jožefa, Cerovo. 23. Cotič Alojzij r. Jožefa, Trst. 24. Culot Franc r. Antoiia, Renče. 25. Cumar Viktorija, Oskar in Karolina Pitamitz, Gorica. 26. Čefuta-Ucman Anton, Tomaj. 27. Čehovin Florijan, Branica. 28. Černe Anialija, Tomaj. 29. Degrazia Jožef pl. Claudio, Renče. 30. Delmeslri grofinja udova Ivana, roj. baronica Degrazia, Gorica. 31. Dileua Anton in Ivan, Marian. 32. Doliac pl. Cipriani, Karol r. Karla, Gorica. 33. Doljak Franc r. Antoua, Grgar. 34. Doljak ud. Katarina r. Matije, Solkan. 35. Dörfles Erniiu, Gorica. 36. Drufovka Anton, Miren. 37. ErzetiČ Peter Ivauov, Kožbana. 38. Fabiani Josip, Kobdil. 39. Fabris pl. Konrad, Gorica. 40. Fabrizio Lorenc Jakopov in Karol Jožcfov, Hrušovlje. 41. Fagaiiclli Jancz r. Vincenca in Karo- lina, rojena Pavldič, Mircn. 42. Fagaiiclli Janez, Janczov, Mircn. 43. Fagaiiclli Jancz r. Vincenca, Miren. 44. Fcdericis Jcrncj, Gorica. 45. Ferrant Anton r. Janeza in Ivanka, roj. Beer, Gorica. 46. Fiegl Anton r. Antona, Pevma. 47. Fogar Alojzij, Pevma. 48. Follini - Tomaj Lavra, Šlovrenc pri Muši. 49. Formciitini baronica Ernestina,Gorica 50. Fonzari Janez r. Jožefa, Št. Maver. 51. Furlan ud. Alojzija, Svino. 52. Flego pl. Tesera, roj. baronica Co- delli, Gorica. 53. Gaberšček Oskar, Tolinin. 55. Gabrijelčič Andrej, Plavc. 54. Gabrijclčič Tercza in Pallisca Marija, Tolmin. 56. Gaser Ivan r. Ivana, Gorica. 57. Gliittcr Anton r. Janeza, Gorica. 58. pl. Gironcoli Franc, Gorica. 59. pl. Gironcoli Josip, Gorica. 60. Godina Danijcl, Ajdovščina. 61. Golmajer dr. Josip, Gorenjavas. 62. Gruntar Franc, Šniarije. 63. Hmelak Franc, Lokavec. 64. Hohenlohe knez Miroslav, Marija omožcna kncginja Thurn-Taxis, Ka- rola, Giniua omožena grofinja Sclilick, Devin. 65. Huber Domicijan, Bovec. 66. Ipavcc Anton, Trst. 67. Ivančič Anton, Deskla. 68. Jakončič ud. Karolina r. Antona, ro- jena Gasparini, Šmartno. 69. Jakončič Anton r. Franca, Gorica. 70. Jakončič Ivan Jožefov, Korniin 71. Jakončič Jožef Janezov, Korniin. 72. Jakopič ud. Amalija, Gorica. 73. Jonko Matija, Bovec. 74. Kavčič Franc r. Ivana, Golobrdo. 75. Kebat F'ranc r. Ludovika. Renče. 76. Klančič Anton r. Janeza, Podgora. 77. Kocijančič Andrej r. Andr., Podgora. 78. Kocijančič FrancAudrejev, Podgora. 79. Kocjan Andrej, Žirje. 80. Kodelja Franc, Deskla.v 81. Kofol Anton r. Petra. Čepovan. 82. Koglot Janez r. Andreja, Vrtojba. 83. Konjedic Andrej, Plavc. 84. Kosovcl Jožef, Ccrničo. 85. Kovač Ignac, Ajdovščina. 86. Kovačič Ignac, Sv. Lucija. 87. Kristančič Anton r. Anton?, Kosarna. 89. Lanthieri grof Karol, Gorica. 88. Lanthieri grofica Kiementina, Gorica. 90. Lapanja Blaž, Slap. 91. Lašič Andrej r. Jožefa, Renče. 92. Lašič Ivanka, omožena Cotič, Karo- lina omožena Saunig in Jožcf r. Ja- neza, Dolenja Vrtojba. 93. Leban Peter Pavel, Stopec. 94. Lenassi Oton r. Blaža, Solkan. 95. Lempruch barouica Alice, roj. Pober, dr. Karol, Rudolf in Mavricij, Dunaj. 96. Leykam-Josefsthal, delniška družba, Dunaj. 97. Licen dr. Josip, Gorica. 98. Ličen Maksimilijan, Rifemberg. 99. Lipušček Jožef, Zatoinin. 100. Lisjak Anton, Lisjaki. 101. Locatelli bar. Jurij, Št. Peter. 102. Lokar Alojzij, Ajdovščina. 103. Madon ud. Karolina, roj. Ropper, Gorica. 104. Macorig Alcks. r. Alojzija, Bračan. 105. Maganja Anton, Divača. 1015. Makarovič Janez, Avče. 107. Malnič Franc, Kanal. 108. Maraž Jakop ranj. Franca, Dolenja Vrtojba. 109. Marinelli ud. Antonija, rojena ba- ronica Rascauer, Gorica. 110. Marušič udova Antonija, Kersovani Ulrika in Mozetič Otilija, Rcnče. 111. Monari Anion pl. Neufeld, Šeinpas. 112. Samostan uršulinski, Gorica. 113. Mozetic Anton r. Antona, Solkan. 114. Mrevlje Toniaž, Sv. Križ. 115. Muha Anton, Lokev. 116. Mušič Jožef r. Jožefa, Šmartno. 117. Neinic Janez r. Franca, Bilje. 118. Nemic Franc r. Franca, Bilje. 119. Nanut Jožef r. Janeza, Št. Andrež. 120. Nardini dr. Emil, Gorica. 121. Obizzi markiz Anton in Karol, Gorica 122. Oblubik Franc r. Janeza, Krasno. 123. pl. Onesti Janez r. Antona in Ko- cijančič Tercza soproga Antonova, Zamar Jožefa soproga Mihela pl. Ouesti, Marija soproga Janezova, Neblje. 124. Ostertag dr. Josip, Sežana. 125. Pagani Viljelmiiia, Henrika, Eduvard Vrtoče. 126. Pahor Janez r. Mihela, Renče. 127. Pavletič Jožef r. Andreja, Gabrije. 128. Pavletič F'ranc r. Valentina, Gorica. 129. Pavletič Jožef Francev, Gabrije. 130. Povšič Andrej r. Štefana, Ravnica. 131. Pečenko Franc, Jožef Leopold, Ri- femberg. 132. Pečenko Anton, Gorica. 133. Pegan Jakob, Avber. 134. Perin Jožef r. Jakopa, Medana. 135. Peric Janez r. Matevža, Doberdob. 136. Persolja ud. Marija, Šinarje. 137. Pignatari Franc, Črniče. 138. Pertovt Andrej, Banjšice. 139 Pies Miroslav, Devin. 140 Poljšak Filip, Šmarije. 141 Prinčič Štefan r. Luke, Vipolže 142 Puppi grof Viljem, Solkan 143 Puppi grofinja Ema, Gorica 144 Ravnikar Alojzij, Cerkno 145 pl. Reja Anton, Kozana 146 Resen Alojzij, Gorica 147 Riccabona Angolina, Gradcc 148 Ritter baron Henrik in Viljem r. Janeza, Gorica 149 Rovis ud. Eliza, Velike Žablje 150 Savnik Anton r. Jožefa, Bilje 151 Sfiligoj Anton, Kostanjevica 152 Simčič Franc r. Jožefa, Martinjak 153 Simčič Janez r. Jožefa, Gorica 154 Sfiligoj Jožef r. Janeza, Drnovk 155 Šinigoj Jožcf Jožefov, Dornberg 156 Sfiligoj Ferdinand r. Jožefa, Gorica 157 Predilnica (društvo), Ajdovščina 158 Soller Aleksander Jožefov, Bilje 159 Sorč Alojzij, Bovec 160 Stabile ud. Karolina, Bozzini Ka- rolina, Batiggi Sofija ter Stabile Ernest in Emilija, Gorica 161 Stanič Valentin, Bate 162 Štekar Jožef r. Jožefa, Cerovo 163 Štekar Jožef r. Štefana, Plave 164 Stepaučič Karol, Temnica 165 Štrekelj Ludovik, Gorjansko 166 Strassoldo grof Franc r. Antona, Gorica 167 Strassoldo groiinja Ana, Gorica 168 Štrukelj Andrej, Št. Mihol 169 Sturm Janez, Ladri 170 Tacco baronica Josipina udova, ro- jena grofica Attems, in baronica Berta, Št. Ferjan 171. Tcrkuč Miha, Dolenje Cerovo 172. Teuffenbach baronica Adrijana r. Žige, omožena baronica Tömmel, in Teuffenbach udova baronica An- tonija, Pevma 173. Teuffenbach baronica Avgusta Pevma 174. Thurn-Valsassina grofinja Serafina, Frančiška rojena baronica Degrazia, Gorica 175. Tomšič Janez r. Jožefa,- Sovodnje 176. Toroš Karol r. Mihela, Medana 177. Toroš Franc r. Mihela, Medana 178. Toroš Leopold r. Franca in Marija, rojena Kurtin, Medana 179. Toroš Leopold r. Franca, Medana 180. Tosi vitez Gavdeiicij, Skrilje 181. Ukmar Maksimiljan, Avber 182. Urbančič Miha r. Jožefa, Trst 183. Velušček Anton, Zapotok 184. Velušček Jožef, Plave 185. Verizzo Katarina, Ivan in Leopold, Gorica 186. Villat Alojzij, Gorica 187. Vižintin Anton r. Gregorija, Renče 188. Wetterle pl. Wiederbrunn ud. Lucija in Kromer ud. Marija, Gorica 189. Wiukler baronica Emilija, Gorica 190. Zavadlav-Nanut Franc, Št. Andrež 191. Zottig Janez r. Andreja, Ločnik 192. Znidarčič Jožef Rajmund, Renče 193. Živec Jožef, Skopo 194. Zuccatto pl. Peter, Ozeljan 195. Zucchiati Anton r. Antona, Medana 196. Zucchiati Franc r. Antona, Medana \%* 197. Zucchiati ud. Katarina, rojena Jussa, Drnovk Reklamacije proti temu, da se je sprejel v imenik kdo, ki nima volivne pravice, ali da se je izpustil kdo, ki jo ima, treba vložiti pri c. kr. namestništvu v Trstu (najbolje s priporočenim pistnom po pošti) v roku 14. dnij, ki se štejejo počenši z 10. novembrom. Na reklama- cije, ki se vložijo kasneje, namestništvo ne bo jemalo ozira. —¦ V tej skupini imajo pravico voliti vsi oni, ki plačujejo hišnega in zemljiškega davka najmanj 100 K, od katerih mora pripadati naj- manj 80 K na zemljiški davek. Reklamacija je prav kratka, n. pr.: Veleslavno c. kr. namestništvo! Podpisani posestnik, stanujoč v . . . . . . h. št. . . (županija . . . .) plačuje, kakor je razvidno iz priložcnih davčnih razkazov, toliko zemljiškega in liišnega davka, da mu pristoja volivna pravica v skupini veleposestuikov. Zato prosi, naj se zapiše njogovo ime v letošnji volivni imenik. V.....dne .... (Podpis). Take reklamacije so posebno onim potrebne, ki plačujejo zemljiški in hišni davek pod razne davkarije, pa nikjer ne 100 K. — Davčni uradi dajejo potrebna potrdila o davkih brezplačno in brez koleka. — Vsakdo ima pravico zahtevati, da se kdo izbriše iz imenika, ako je po krivem vpisan. Rodoljubi naj se ne zadovolijo s tern, da pregledajo imenik za svojo osebo, ampak pregledajo naj ga tudi za sosede in znance, katere naj opomnijo na dol- žriost, da reklamujejo, ako treba. Dr. Emil Marcus očesni adravnik in operator iz Trsta, Ordiniral bode v Gorici vsako n edel jo od .?•--¦-5- ure popoludne 7> /u'si St. 37 Corso Giuseppe Verdi, v prit/icjn, w mm ^im'^tww^l^^tmr^mimr mm ^i^ ¦^m^ ^w ~mw* ^m* ¦^m*-^mw ^i „Krojaška zadruga", vpisana zariruga z omejeno zavezo v Ciiorici, Gosposka ulica. hiš. slov. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrslnoga mamisakl.urnoga blag«» za žonsko in nroftko obloko, za vsak slan in vsak lotni čas v H.ijvečjS i/Jicri, kakor: sukno, platno, prto- niiio, Chiffon, oksforl., srovico, vsa- kovrsl.uo proprogo, zavose, uamiznc prl(»; nadaljo vsakovrsl.noperilo,srajce. Jäger ild. ild. Vsr |»o na\jnižjili ccnali. of;a janja. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoea časliti dubovščini in shtvnoniu oboinstvu v mestu in na dežoli svojo trgovino jodilnoga blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. (li1. Oljo: Lucca, St. Angolo, Kor I'd istorsko in dalmalinsko. l'otroloj v zaboju Sladkor razne vrsto. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in drugo vrste, narnreč po 7» kila in od 1 funta. Tostonino iz tvornice Žnideršie & Valončič v 11. Bislrici. Zvoplonko družbo sv. Girila in Motoda. Moka iz Majdičovga mlina v Kranju in z Jochmunn-ovoga v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti so razpošilja v zabojčkih najnianjo po 5 Kg. na vso krajo. j[] „JVarodna Jiskarua" v (Jorici y ulica Vetturini 9. j{ Ilijada. rf Povest slov. mladini. fj 1'rosto po Homerju j^ pripuvcdujc B ANDREJ KKAGELJ. r S tolmačem važncjšili osebnih g iiucn tcr obsega 273 stranij. M CENA: r\ 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. i\ Vezana v platno 2 kroni, ozi- f\ roma 2 kroni 20 vin. rj Dobiv;) se v „Narodni Tiskarni" v (iorici, %\ |)ii knjigdtržcih Pallidni v Gorici na j^ Tiiivniku, pri Scliwciitnerju v Ljtibljani wj in Morijanu v Kranji. rKADILCI!1 [ ZAHTEVAjTf POVSO0 OQ/IRETNE PflPIRČKE Lv KOPIST DRUŽBI SV (?RltA IN ^ETOOA ^KflTfRi SO MAJßOljS* OD V5CM DftOOlM i K GLAWN ANALOGA: A \\Jos.Stoka TnsT// Zastopstpo za Gorico in okolico ma Ant. Jeretič v Gorici. Podpisana naz.nan.jata slavnomu ob- (iinstvu, da slaprevzola nasvojoroko mlin v Prvačini, ler zagotovljala, da bosla vodno skrbola za točno in poshMio poslio/bo. Imata ludi hleve za živino. C,vi\- j(M)in» dru/Jnain so zalor(!J prav loplo piiporocata FranScskin cV Cjjui. Ivan Bednarik prij)oroeM svojo knjigoveznico y (üorici ulica Vetturini št. 3. \ Jakob Miklus, I tr^ovoc z losom in opoko, zaloga. f pobistva, rakev (trug), vinskih po- k sod, stiskalnico za vino in sadjo | vsako volikosti. kakor tudi krat- kočasnib i^or slovonskih ,.Mari- I janiiv' t. j. lienili in trpožnib ' niiz iz lcd(^'a lesu, ki imajo | znoti-aj tro- ali štiridolno kog- f ljišč(i z vi'lcnd in kogljavnično . blagajno po najnovojši seslavi. z,a I krčinai'j(i, zasobniko ltd. I v Pevmi, ' za Soškim mostom. p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo * bogato ziilogo, zagotavlja naj- k hitrejšo postrežbo in jako nizke ) cene. SS" Zelwnato vino lckjjrnarja (». Ptccoli v Ljubljani, dvorii. z;ilo/i)ika Nj. Svolosti pupi'zu, po :in;ili/.i ^'()sj). prol'iisorjii Frcsoiiius v Wiosb;ulon-u ^gl ima v sebi 9Qkrat več železa knkor ilrujf.-i po rokliimi iiczaslu/no sluvcča chiiia-žcU-znata vina, kalera cesto iiimajo vcč žckv.a v si'hi, kakor vsako coiio liaiiiizno vino. Vsloil toga uajveuje janisivo y.a i/.dal- noHt lcga vinii pri ntah»krviiili, nervoznih ali vsUm! bolczni oslaliclili osHtah, kakor LiuJi ši; posobno pri hledih, slabolnih in liolchavih otrocih. Dobiva su v stoklonicah po pol lilra v CJorici pri g. lokaniarju üiruncoli. — Zu- nanjc iiaročbu proti povzctju. 111 Oije za siuh po višjem stabnem zdravniku dr. Schraidt-u jo popolnoma prosto škodljivib Iva- rjn iz eleričnih in rastliiiskib olj. rJ'o oljo je priporoceno po slavnih zdravnikib za ušesno bolezni dr. G. Uainmerscliniid in dr. Goldmann, ka- kor najboljšo in iiajgotovnjšc zdra- vilo za vso ušosne bolezni tor so vžo nadjj-;(25J(il. rabi z najholjšoin vspobom.^^., sjji Steklenica^teöa cija z navodom vdobiva se po 4 K v lekarni y. CRISTOFOLETTi v Gorici. r^ c. it. priv. tovarna \ nopremoöljivih thiiiii i. J. Elsinger & Söhne na Dunaju, I ]ii"i|ionH*;( svojo ho^ato zalo[»o iK'litMMnoi-l.jivib Ikanin in pokrival j) za vnzovo, plalncnib nadkrovov za ^oslilno in kavarnc, konjskib B o^rinjal, dožnili plasč(^v in obla- čil za doIavce/amoHkanskefja in povoš(":(Mio^a platna in tapecije QIavna zaloga pri [ F.Primas,Gorica "^ na Travniku St. 10 ^ J) ..„iHJpri.lvori«,,-. Dr|ir||#|| Spominjajie so o vsalii nUJCtlli. p, jiild „Solslic^Ji doma" Jakob Suligoj urar v Gorici, Gosposka ulica liiš. št. 25, priporoča svojo l>rvo slov. ii r a r s k o delavnico in poprav- i ljavnieo tor I zalogo nr S vsvh vrst in 7 kakovostij, na ^^^^^^^ daljo ra/no- '^*WfmW^' vrstiie si val- ue stroje iiM,|tiovo)šili isistc- mov in unjboljse kakovosti, vso po zmornib conab. — Vsako popravo jo jamci jedno leto, ši- valne stroje za pet let. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 (i<>Rl(lA Via Giardino 8 Drinoi'ocji in črna vina iz vipavskih, furlanskih, npiskili, dal- jjf matinskili in isterskih v i - nugradov. Dostavlja na iloni in razpošilja po /chv.- iiii-i Ma. vs(! krajo avsfro-c^crski' inonarliijo v soilih od r>() litrov najnoj. Na zahtcvo [»osilja liuli ii/.oico. Cone zmcrne. Postrožba poštena. Simeue fne kre mar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia" loči raznovrstim bolsi in čnui vina lei1 posl.ro/c z vsjikovrstninii okus- nimi jcdili. Prijiornča so toplo svojim rojakom v inoslii in na dožoli. Novo krojaško delavnico Htn oivoribi fl^^B^^ht I|HB^^ BB^BH^H IHBHBEST fl^BASW ISIflV^ m^^^K\ mwk%\ MRfHVi ^^HB^h ^^fll^^Al krojaška mojstra v Gorici na Kornu hiš. štev, 9. l/(lolujol;i razno niožko in deške obleko po najnovcji modi, Za obilna n;iročila so loplo priporočala svojim rojakom v mosl.il in na dcžcli. Čebelno voščene sveče k'h>>"^ čsm z 2000 K Prijx^rocam sc pročaslili dubovsrini, slavnomu p. n. občinstvu. Svoče ya po^rebe po zolo nizki c(Mii. M(5d pilanec in navadni po zolo ni/ki c(!iii. Z odličniiu spošlovaniem T ^r v J. Kopac, svečar v Gorici, ulica sv. Antona 7. Za jesensko in zimsko sezono €| Razno inodno in dru^o j(;s(;nsko kakor ludi zimsko blago, za damo in gospodo, toplo priporoča svojim rojakomv mostu in na I d(ižoli, nova tvrdka : J T 7CWT\Wc Prva '" ie(*'na slovenska trgovina te \ O . ZjUI lll±i. stroke v Goricj Gosposka uljca št- 7j | tik „Krojaške zadruge", v hiši „Goriške ljudske posojilnice". j Najconeja, najbolja in najlopša izbor vsakovrstnib okraskov za \ obloko, zimskih svilnonib in volnonib rut, šorp, predpasnikov, nogavic, \ rokavio, otroškib oblok, dožnikov, bluson, porila za gospodo, krasnib ( kravat, Jac^or podoblok, svilo za lisp in bluso, žamota, pliš, siopic za } otroko, doniacib oovljov za danio, gospodo in otroko, corkvonih cipk, modorcov i. t. d. — Najconejo skladiščo vsib potrobščin zagosp. šivilje in gospodo krojačo. Naročila iz doželo izvršujojo s<; točno proti pošt- noiiiu povzeju ^^ iJrez vsakc konkiircncc! Stroji zsi poljodolstvo in vinarstvo. Šivalni stroji vseh si.itemov. Štedunekrusnepečiza družine. Sesalke ipiiinpe) za vodo in vino. Ccno so lako. da so ni bati noboiKi konkuronce. Krlina zalui;a v diorici Berthold Kraus, na Travniku hiš. štev. 16, zadej pri dvorišču. Kdor so žcli o torn propričali, •l>rno naj so za poskusnjo na , 'lolicno linno in gotovo bo Oc / vsa prieakovanja" postrežen. ^_______ it