32. $tev. Pošfcnina pd&čana t jrotavimi. föelje, četr tek 22. marca 9928. Leto X, v torsk, čfitrtak I» Slane mesečno Din 7*— «a inozernstvo Din 20'—. P*sam*je»a Atevtlka f Stlit» ftftCna poštno-čekovmg» zuvcda ätev. 10.666. ^^^H ^^^^^^^^^1 ^flEfll ^B^b ^^^^L ^^^K ^^I^l ^^^^ft ^1^9 ^^^B Sfl^H ^^^H ^B^BB^S^^^^^. ^^H. ^^^^h !¦ upravjciöftvoi Strossmayerjeva uHca X ptitličje. Rokopisov ne vračamo. Ggfta»! j»o» tarifa» Telefon Inf. ätev. 65. Prva manifestacija za KDK v Sioveniji. V Celju, 20. rnarca. V nedeljo se je vržila na sokolskcm Taboru v Ljubljani prva ogromna ma- nifestacija za program Kmetsko-demo- kratske koalicije v Sloveniji. Ogromna za na5e razmere po svojem obsegu in ravno vsled tega tudi manifestantna. Politično velepomembna, kar znači slovesni introitus v novo dobo naše državne politike, v dobo sanacije naših upravnih in gospodarskih razmer. Glavni zunanji momenti tega veli- kega zborovanja so bili sledeči : brez velike agitacije, sarno na pozive v časopisju, ki podpira koalicijo, se je zbralo na sokolskem taboru okrog 10.000 ljudi. Te veiike množice ni gnala tje samo strankarska pripadnost (v tem oziru se ne da očitati našim naprednjakom prevelike vneme) tern- več užaljeni patrijotizem in dejanska gospodarska in socijalna sila. Treba je pri nas samo rnalo poslušati meščana in vaščana, pa sltšiš Ijudsko mnenje: tu pocikupovanje na vseh koncih in krajih, tu beograjska Glavnjača, katere pa je dovolj po vseh naših pokrajinah, tu brezkrajna brezvestnost in malo- marnost v izvrševanju javnih poslov, tu podpiranje narodnega odpadništva in vseh drugih naäih bivših tlačiteljev — tam razočaranje vnetih nacijonalistov in zvestih patrijotov, pomanjkunje posla, nazadovanje indMütrije, trgovine, obiti, ^.Mv.iiji«.v.;, i>w»«*.«,njkaiije kiuha, statiu- vatij, ni čuda, da se zbero tisoči in tisoči radi protesta proti takim raz- meram in da radi poslušajo in vidijo one, ki hočejo povesti na§ narod in naSo državo iz teh nerazveseljivih raz- mer. Zato so razumljivi klici in po- zdravi teh množic, rezJce ksitike in celo ostre psovke, zato je razumljivo manifestiranie po nlicah, vse tje do kazine. UdeleŽba naroda, udeležba veli- kega števila poslancev, Slovencev, Hr- vatov in Srbov kaže na moč in g!o- bokost gibanja. Pravilno je rekel podpredsednik SDS v Ljubljani, g. Ribnikar, da se je zbral na Taboru pravi slovenski tabor ... Kakor pred šestdesetimi !eti, ko smo manifestirali prvič za enakopravnost s takratnimi sodržavljani obširne Avstrije, kakor pred desetimi leti, ko smo na ogromnih zborovanjih napovedovali rojstvo države, v katero smo stopili prvjč v zgodovini organizirani in pri- pravljeni na vodstvo svoje usode, tako manifestiramo sedaj za odpravo gospo- darske neenakopravn'osti, za red na vseh poijih javne uprave. Tabori v šestdesetletih so bili več ali manj, do- besedno vzeto, gola rnanifestacija, tudi oni v !. 1917 in 1918 še niso imeli v sebi zahtev vsakdanjega življenja. Se- daj pa smo v sredi dela, v sredi pri- prav in ustvarjanja predpogojev za svoj gospodarski in socijaini napredek. Tedaj korak naprej v političnem ži- vljenju. Morda to tudi ni zadnji, tem- več prvi vzrok ogrornnega interesa za pokret Kmetsko-demokratske koalicije. In notranji momenti: jaz bi pod- črtal izjavo poslanca Puclja: »priha- jamo (.kmetijski in demokratski po- slanci iz Beograda) prviČ ne posamezno, nego združeni in složni . . .« Složni samo za izvajanje programa KDK, ki je formalno danes Je ddovni, v resnici pa narodni, ljudski, življenskega po- mena za vsacega clržavljana SliS. Kajti to, kar je povedal znova na svoj dra- stičen način Stjepan Radič: da mini- strstva v edinem letnem obračunu, ki ga dosiej imamo, niso poračunala dveh milijard dinariev, da se dele na pr. državni krediti za prehrano tako, da gredo malodane dve tretjine v Srbijo, da bi rnorali za novo inozemsko po- sojilo, ki ga tako krvavo potrebujemo, zastaviti kakor nekdaj Turki, skoraj vse svoje državne dohodke, ali to, kar je tako izcizeiirano govoril Svetozar Pribičevič, da naj se povsod uveljavi načelo enakosti in ravnopravnosti, da se odpravi sistem Glavnjače, da za- htevamo vlado, ki bo vse to izvedla, da se spominjamo in ščitimo zasužnjene naše brate — ali ni vse to lahko tudi dolgoletni program enotne kmetske ali enotne demokratske, prave narodrve stranke, ne le v Sloveniji, temveč v celi državi? Mi sodimo, da je tudi ak- cija za politično zenotenje vseh na- prednih elementov v Sloveniji z Ijub- ljansko manifestacijo napredovala. Že- leti je le, da je ne bi zadrževali ali celo pokvarili kaki kampanilski politiki. Narodna skupščina. V petek, dne 16. marca je Narodna skupščma razpravljala o nujnem pred- logu KDK, da se naj ukine dohodninski davek, kjer obstoja, že s 1. januarjern 1928 in da naj izda finančni minister vsem podrejenim organom navodila, da tega davka več ne prepišejo. V razpravi o tem predlogu je nastopi1 poslanec dr. Gregor Žerjav z dobro utemeljenim govorom, v katerem je zahteval zvii5anje tkzv. eksistenčnega minimuma, revizijo zakona o nepo- srednih davkih, olaji5ave pri vplačilu zaostalih davkov itd. KoneCno je izjavil minister dr. Mar- kovič, da bode zvišal tkzv. eksistenčni minimum od 6000 na 12.000 Din, da bode podaljšal prizivni rok radi od- mere in da bode odpravil doklade na dohodnino. S tem se je položaj davko- plačevalcem iz te skupine vendar nekaj olajsal. Ker pri nas drugače ne gre, se je pra'o tudi pri tej seji umazano pe- rilo. Na predlog KDK je bil izvoljen odbor, ki bode preiskal zlora:.e pri uporabi zaklada za pogozdovanje. Stvar sicer za nase razmere ni huda ; gre samo za 60 milijonov dinarjev. V isti seji je bil izvoljen tudi namesto od- stop:všega Pere Markoviča, sedaj mi- nistra javnih del, za prvega skupščin- skega podpredsednika demokrat „Aga- tonovič. . V soboto je bil sprejet predlog KDK, da se preostanek prehranjevalnega kredita v znesku po cca. 50 milijonov dinarjev poiazdeli med najbolj priza- dete oblasti v obliki brezobrestnih po- sojil za dobo 10 let z dolocüom, da se ti krediti por^bijo za javna dela (ceste, vodovode in podobno), s čemur y- da gladujočemu preb«va!stvu pri- mernega zasiužka. Pod utisom silnih pritožb se je tudi vlada odločila za poviSanje podpor za gladujoče v Liki in severni Daimaciji. Tudi mariborska oblast je dobila 800.000 dinarjev več. .*. V pondeljek se je vršila /nova zelo burna seja Narodne skupščine. Na raz- pravi je bila resoiucija posl. Dimitrija Vujiča s nakazilu 15 milijonov zlatih mark iz voine odškodnine za Čmo Roro. Vujic je pri tem navedel, kako so kupovali razni beogradski, viadi blizu stoječi gptkulanti »ratnu štetu« po 50 do 60 dinarjev, ker so bili dobro podučeni, kaj bo ta papir pomenil. Na to je posl. Vujic povedal, kako je po- rabila vlada bulgarsko vojno odškod- nino za se in ne za oškodovance, kako je razmetavala denar uprava za vojno odäkodnino (samo v dveh slučaiih je bila država oškodovana za 65 milijonov dinarjev), kako je dobil neki trgovec s premogom toliko odškodnino zavojne poškodbe, da je daroval za radikalno stranko — 3 milijone dinarjev i. t. d. kot je že v Beogradu navada. Tanko- vestni klerikaici so seveda glasovali proti nujnosti predloga. •* Včeraj je staviia potom nujnega predloga KDK vpraŠ2nje, koliko je resnice na tem, da se je v izvrševanju akcije za gladujoče nakupilo v Rumuniji 3000 vagonov koruze po Din 237'50, s katero bi se čakalo dotlej, da bi se povišala pri nas cena umetnim potom na Din 270. Na ta način bi se >za-- radilo« cen 15 milijonov dinarjev ne- glede na provizijo po Din 500"— od vagona, ki bi jo dobiü razni višji državni uradniki. Pri razpravi te uma- zanije je došlo naravno do silnega hrupa, tekom katerega je Stjepan Radič ilasti ošteval ministra za socijalno po- litiko Radoviča. Predlog za preiskavo je sevcda propadel. Velike spremembe v notranji politicni situaciji? Beograjska »Politika« z dne 19. III. pravi, da so vsi politični krogi v Beo- gradu prepričani, da pride takoj po sprejetju državnega proračuna ali vsaj po velikonočnih prazmkih do velikih sprememb v notranji politicni situaciji. Misli se pa, da teh sprememb ne more izsiliti ena ali druga politična skupina, temveč da jill narekuje splošen po- ložaj naše države na znotraj in na zunaj. Med drugim bi se spremenila ustava v onih točkah, ki setičejoraz- delitev države na oblasti (večje pokra- jine), glede volilnega reda, glede Na- rodne skupščme v tem smislu^ da bi dobil; gosposko zbornico in glede kraljevskega doma (nadomestovanje kralja). Zopet drugi politiki so mnenja, da hoče vlada s temi vestmi potolažiti opozicijo, po sprejetju proračuna pa poslati Narodno skupšžino domov in vladati sama naprej. Celjske vesti. c Splošnagradbenazadruga v CeSju je imela te dni svoj drugi redhi letni občni zbor. Zadruga je biia ustanov- ljena 1.1926, ker se je konečno uvi- delo tudi v Celju, da v naših razme- rah brez močne zasebne inicijative in žal tudi zasebnih žrtev ne gre kaka večja stanovanjska akcija. Zadruga je Stela koncem 1.1927 že 64 zadružnikov s 106 deleži v skupnem znesku 21.200 dinarjev. Zgradila je tekom poldrugega Maurice Leblanc — D. R.: Modri dcmaiit, (Dalje.) ;>Toda oce, zaikaj mi miste tega prc- je povedalL?« je vpraoaJa njaivno. »Miliijiodiil« j« odvrnil. »V škatJji se I'd naihajalia srec-ka, ki je zaclda glaiv- iLi dohiitek.« Ta groxiui nesreca je presunila dba. •^taJii sta dolffo čisto tilio sredi sobc in niiioe si ni u/pal prvi prekimiiti molka. Nato je rekla Suzana: »Toda oče, saj naim morajo dobitt'k vseerbo iaplačaii.« ^Zalk-aj? Kjo so dokazi, da .soim res lastnik sročke?« »ALi rabiš diokazovV« :>Seveda.« ;,In nLniiaa niti eaie^a?« •»Imel soin eneffa.« »Kjo?« »Naihiajo.1 se jo poleg' srečke y škat- lji« sV skatlji, ki je iz^i-nila..* »Da.« »In oni drmgi bo sedaj dobil denar?« »Dai!'« »Tuda to Di niugooe! Glojte, oce, ali lie bi inorda oibvesti'li banko, da ne &nua dobitika iaplaičati?« r.Ne vein, če bo poniaualo. Oni, ki iuna sedaj srecko, razpolaffa s takinii sr-cd'stvi, da ... PoiniisLL satrno na rni- zico, kako je i-z^imiJa brez sledu!« Ncmidoma pa se je enorgično ilvi-g- niil in udarLl z nogo ob tla. »Ne, ne, ne »roe dobiti milijana., n-e «me ga dobiiti! Kako mor-o spiöh priti do njoga? Naj bo Se tako spreten, ni- «sssar ne more »torit.ii! Ge bo predložil «ročko, ga bodp enostavno vtaiknili, v luknjo! Banao že vidoli, draffi moj!« »Ali ste \xindar n««li iahod, dra.gi ače? ALL se vaini bo pasiečilo . . .?« »Mora .se! Svojo pravico hosiem bra- n.iti do »krajtnosti, pa naj se xgodi, kar sc hoče. Mora se nairn postrečiti! Mili- jon je nioj in. jaiz ga hoeein dohili!« Nekaj minut kasneje je oddal sle- dečo brzojaivko: Vodstvu poslovcilnice banke Credit Fonder, Rue Capucines, Paris. Sem lastnik stevilkc 514, serije 23. Naj se ne izplača dobitka nikomur razen rneni! (Herbois. kSkoro istocaisiM) je d.abila. banfea Credit Fonciior še en telogram: Šlevilka 514, seiija 23 je v most tosti- Arsene Lupin. KadJaii- lw>čein napisati kakšno izmed iLtwlotiih zg-odb iiz ka.terih obstoja živ- ljenje Arsene Lupiria, pridem v zadre- go, ker se mi zdi, da so piibliki že vsi /inaaii. In res, ni je kretnje nazega »na- rodnaga tatu«, kot mi Francozi inne- nujemo Lupina, ki lie bi hila pod zve- nečimi naslovi in frazaiini dam a potom casopisja svetu na znanje, ni ga <\ina. ki no bi bil preinotren z vseli niogociii stali-sci, ki ne bi bil konieintiran z de- belo |)la«tjo podrobnosti, katkor se to dogaja obiičajno lo piy. porocilüi o naj- večjih juiiaStvih. Kdo in» pozn>a na prinier nenaivad- n ill povesti o »svetlolasi daimi«, z vse- rni njeni'mi okoliiscinaani, ki so jih cas- nika.rji abjavljali z ma^triiuni črkarni pod iiaiilovit: Števiika 514, vserija 23 ... Zločin v Avenue Henri'-Martin .... Modri demaint Ltd. Kaiksno senzacijo je vz-biwMJa vcsiti, da bo posrcdoval sam Sherlock Holmes! Kaikšno razburjenje ob vsakein poročiiu o (nrjaskeni boju mod obeina umetnikoina! In kakšon jjekkaiiski vrišč, ko se je razlegal po ulicah g-las prodajaiLcev casopi»ia: »Ar- seaie Lupin are'-iram.!« V svojo opraivičilo naj na\redo.Tn, da prinaSam nekaj ii.ov.oga.: prinašam re- šitev uganke. Še vodno je vladala neka ßotova. tema nad tem doj?odikam: jaz jo liocein razgnatii. Jaz Donavljam že 8to in stokrait čitane olanke bi prepi- sujein stare interv j live. Toda vse spravl'jiaim v gotov sistem, vse klasifi- (jiram jin podvržen natan.cni kritiki. Moja sodelaivca sta Arsene Lupin sain, ki mi gre izredno na roko in gospod Wilson,, prijatelj in, zaupnik Sher- Icx-k Holmesai. Ves lJar.i.'Z se še »spomk]ja splosnega sjineha, katerega sta povzročili obe br- zojavki. Že samo ime ATsene Lupina je jamtiiJo za nekaj posebnega; to je ze bila obljuba galteriji, da so bo za- bavaJa v obilni rnori. In ta galerija je bil ves svtöt. Poizvedbo, ki jiih je uvedla banka Credit Foncier, so prin^&le na dan, da je bila izročena srečka s številko 514, serija 23, potoin ncikega prekup- čevalica bamčne podružaiice v Versail- lesu., poveljniku artilerije, gospodu B€MS;yju. Powljmik pa je pred kratkian umrl na pos.leil.ica.li poškoilb, ki jih je dicbil ab priJiki padca s konja. Tova*- .rivsern, ki so mu postali prijatelji mala pred njegovo smrtjo, je bilo znano, da je Bessy prepusit.il sreeko en.omu iz- med sivojiih priijateljev. >Ta prijatelj sem jaz!« je trdil pro- Cesar Gerbois. sDokazile!« mm je rekel ravnaieli brunke Credit Foncier. »Naj doka&Mii? Čisto lahko! Vsaj civajset oseb vain bo poitrdito, da sva Stran 2. »NOVA DOBA. Štev. 32 i eta vendar že 9 enodružinskih stano- vanjskih his in sicer 5 v celjski oko- liški občini in 4 v področju mestne občine celjske. Kljub temu uspeSnemu delu pa se ima zadruga še vedno bo- riti proti neuvidevnosti pri Mestni hra- nilnici in na celiskem magistrate, kjer še vse zadeve glede posojil in odkupa sveta niso urejene kljub jasnim skle- pom. (To se pri nas imenuje pospe- gevanje stanovanjske akcije ! Op. por.) Računski zaključek zadruge kaže pro- meta nad jeden milijon denarjev. Po- sojil je dala zadruga za stavbe Din 774.545—. K temu poročilu bi bilo dostaviti sledeče: Predvsem bi bilo treba garancijsko vsoto zviSati in za- drugi dati tudi vse kredite, ki jih baje dobi mestna občina od ministrstva za socijalno politiko. Vidi se, da je za zidanje družinskih hiš najsrečnejša kombinacija zasebne inicijative z ob- činsko in državno pomočjo. Režiia za- druga je bila zelo skromna, kljub temu pa se je že ustvaril prvi rezervni sklad v znesku nekaj čez Din 20.000—. Kar se tiče nastajajoče kolonije vil na Jožefovem griču, je tarn sicer že na- peljana elektrika, manjkata pa še vo- dovod in cesta. Kar se tiče vodovoda, bo se morala mestna občina svojega sklepa iz 1. 1926 držati; za cesto bo pa prispevala okoliška občina. — Za- drugo vodijo gg. notar Drukar kot predsednik, Franjo Leskovšek kot pod- predsednik, Franjo Jošt kot tajnik in Karl Pajk, Tonče Rebek, France Tram- šek in Fr. Vehovar kot odborniki. Nji- hovemu delu vsa cast! c Pevskl zbor učiteljstva UJU Ljubljana je v nedeljo obiskal Celje. Hotel je pokazati tudi našemu občin- stvu, da bode dostojno zastopal našo moderno pesem na Poljskem, kamor se poda v letošnjih počitnicah. Na ko- lodvoru je sprejelo dobro došle goste naše okrajno ufiteljsko druStvo s pred- sednikom g. Oosakom in pa Glasbena Matica ter Celjsko pevsko društvo. Koncert so zelo močno obiskali okoli- čani, dočim je bilo meščanov razme- roma malo. Strokovno oceno koncerta priobčimo radi pomanjkanja prostora še le v prihodnji Stevilki. c. Tretji narodni tabor v ŽcUcu? V driigeim podlistku priobčujemo k leloš- nji 60-leinici azavskega« tabora neka^- tero zgcxioviiLske podatke. Ali. bi ne bii- lo iavedljivo, da se vrši ob tej priliki fcot tretji naTodini tabor v Žailcu velika nijajiileslaoija kraetsko - demokratske koalicije? (Drugi narodni tabor v Žal- cu se je vršil na Jožefovo 1918 kot pr- via ogrom»rua manifestacija za, majsko dekkracijo na bivšem Spodnjern Sta- jorskeiTL.) biJa 8 paveljwiikom dolgletna prijatolja. V&ak dan sva prišla skupaj v kavarni na Place d' Armes. Taan sein nekega dne, ko je bil v denarni zadregi, kupil od njega srečko 7xi dv-ajiset frankov.«; »Ali imaite price, ki so prioostvavale t-ej kupčiji?« »Na kaj opiraie svoje trditve?« »Na njegovo pismo, ki se tLöe to kupčiije.« »Kakšn-o pi sun o?« »Pismo, ki je biilo z iglo pritrjemo na &rečka.« »Pokaiite g,aU >Ko je pa iagijiilo obenem z ukra- deno pisalno mizico in srečko . . .« »Poskusitc ga dobiti nazaji!« Arsene Lupin pa je to oisino obja- vil. &e več. V notiici v »Echo de Fran- ce« — to je bil njegov list, pri katerem je bil on menda. gla-vnd deliničar — je izjavil, da bo pisino, ki mu ga je pir sal njegov prijatelj Bessy, izročil svo- jemu odvetniku. In spet je zavladalo veselje v Izra- elu. Arsene Lupin si je najel odvetni- ka! Arsene Lupin je iz spostovanja pred obstoječimi zakoni izbral za svo- j,ega za&topnika clan a oüWtnißke zbor- nice. (Dalje Drib.) c «KoroSki Slovenec» poroča v svoji zadnji številki o velikih šolskih ugod- nostih, ki so jih dobili v Sloveniji Nemci po zaslugi slovenskih klerikal- cev, in pravi: «Kaka razlika med Ko- roSko in Jugoslavijo in še kričijo Nemci v Sloveniji, da so zatirani ! Kaj bi še !e rekli, če bi bili v našem položaJLi. Kje so pri nas slovenski razredi? To je uspeh dobrega rtem- škega lažnega propagandnega aparata.^ c Akcijo nabiranja darov za gla- dujoče v Hercegovini ie prevzelo v mestu Celju «Sokolsko druStvo» ki je nabralo že lepo vsoto danarja. Ker pa v tern oziru Celje še daleč zaostaja za drugimi kraji Sloveniie, je na5e društvo razposlalo večje število proSenj na po- sameznike. Ta akcija je humanitarnega značaja in je dolžnost vsakega na§ega človeka, da pomaga po možnosti svo- jim bratom, ki se nahajajo v stiski in nesreči. c Pri Sv. Jožefu nad Celjem je bilo predvčeraj5nim zelo mnogo obiskoval- cev iz mesta in okolice. Ob tej priliki se je neprijetno opažalo, da ni na hribu nobenega javnega straniSča. Oko- liška obČina naj temu nedostatku v kratkem odpomore ! c Napredna dijaška družina «Sloga» v Celju priredi v soboto 31. rnarca 1928 v veliki dvorani «Narodnega doma» ob 8. uri zvečer Nestorjevo burko «Lumpacij Vagabund» v lepem prevodu Otona Zupančiča, ki \t igro tudi moderniziral. Zato naproSa gori omenjena organizacija vsa narodna druStva, da se oziraio na njeno upri- zoritev in se obrača na celjsko javnost da se po možnosti udeleži v kar naj- večjem številu prireditve, da tako pod- pre naSe dijaštvo pri samoizobraževanju. c Francosko predavanje. Fiancoski krožek priredi prihodnii petek, 23. t. m. točno ob V47 zvečer v mestnem kinu javno predavanje v francoskem jeziku Predava! bo gosp. lektor R. MarteJ rr Liubljane 0 francoskem slikarstvu v 18. stoletju. Vsi, ki se zanimajo, so vabljeni. Vstopnine ni. c Iz «Edinostl» nam javljajo: Ša- hovska sekcija otvori v četrtek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer svoj turnir v «Celjskem domu». Sahovnice treba prinesti seboj. Izvanredni občni zbor se vrši v nedeljo 25. marca ob 3. uri pop. in ne v soboto kakor javljajo ne- kateri listi. c Ljudsko svcuČIMSČe v Celju. 13. t. m. je nadaljeval dr. Ervin Mejak svoje predavanje 0 ustavi. Govoril je 0 kralju, vladarski hiši in o parlamentu Z velikim zanirnanjem smo sledili po- ljudnemu in stvarnemu izvajanju g. predavatelja. Konec o tej temi bo v kratkem in bo pravočasno objavljen- c Zbor zaupnikov klerikalne stranke za celjsko-vranski okraj, ki se je vršil na Jožefovo v Celju, je sklenil po poročilu »Slovenca" soglasno, da naj klerikalni poslanski klub v Narodni skupščini odločno zahteva obvezno signiranje hmelja. 0 stvari bode go- tovo tudi razpravl|al nedeliski občni zbor Hmeljarskega društva v Žalcu c Okollški občlnski zastop je imel v nedeljo redno sejo, ki je bila skoraj polnoŠtevilno obiskana. Bilo je tudi precei poslušalcev. Izmed posameznih sklepov naj navedemo sledeče: Lovski družbi Lisce—Košnica se proSnja za znižanje zakupnine zavrne. Posestniku Oblaku se prizna od§kodn*na za okle- ščena drevesa ob električnem vodu na Miklavžev grič. Potrdila se je tarifa za občinsko niostno tehtnico. V Gaberju se "stanovi s pomočjo občine ljudska kuhinja za delavstvo in reveže. Popis konzumentov za električni tok v ne- ! katenh okoliških krajih je pokazal, da ' bode za sedaj mogoče napeljati elek- | trični vod le na Ostrožno. Dovoli se parcelacija Zupančevega stavbišča in se izdajo potrebna stavbna dovoljenja. Občina se izreče za 3O°/o prispevek a!i za dobavo materijaia pri popravilu občinskih cest in potov v Liscah, Za- vodni, Dobrovi, Lokrovcu in na cesti Lava—Ložnica—Babna. Popravi se tudi cesto Junger—Pečovnik. Stopi se z mestno občino v dotiko radi škropljenia ceste v Gaberju. Izvolil se je posredo- valni urad v sporih glede najemnine. c Na kmetijski Soli v Št. Jurju ob J. ž. se vršijo sledeči dvodnevni te- čaji : 1. Sadjarski tečaj za cepljenje in precepljevanje sadnega drevja za uči- telje in druge zanimance dne 2. in 3. aprila. — 2. Čebelarski tečaj za spomladanska dela za učitelje in druge zanimance dne 10. in 11. aprila. -- 3. Vrtnarski teüaj za učiteljstvo in druge dne 23. in 24. aprila. Nočišče, kolikor je prostora na zavodu, je brez- plačno, prehrana za vsak dan pa stane Din 12 50. Priglasitve pismeno brez prošenj na odgovor. Comite za dve po- steljiinmizo D ! n 290, 420, 6öO, klot od je D i n 186, 220, 2HO, kavno gar- niture D i n BB.74,125, madras za- stori D i n 90, 110, 130.150, obrisaßifrotir Din 30,40, 63, otoman odeje Din S6O, 450, 1000, pre- proge tekasii Din 23, 37, 48, linoleum sobne p.eproge Din 285, 460, 640, platno za rjuhe Din 28,33,37, cv.lh za iimnico Din 37,46, 60, ceiKO perje h flijenično čislo Dm 40, 60, 86, žima Din 35, 56, 70, Dobavijo se tudi gotove žimnio , pernioe In 7.glavniki. Hrevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovo ti iz najboljših sveto«nihtovarn. Ogiejte si izložbei" ogromnozalogo veletrgovine R. Stermecki, Celje. c Stanovanjski zakon se ne po- daljša? Zadnji leden se je oglasila v Beogradu tudi deputacija Zveze hišnih posestnikov in je protestirala pri mi- nistru za socijaluo politiko proti vsa- krgnemu podaljSanju stanovanjske za.:- SČite. Minister je izjavii, da vlada nima tega namena, ker smatra, da je vsako podaljšanje z ozirom na živahno (!) zidanje novih hiš nepotrebno. Včeraj se je oglasila v Narodni skupščini de- putacija Zveze zagreb5kih stanovanjskih najemnikov in je zahtevala, da se stavi v finančni zakon amandman, ki naj bi med drugim določil, da se maksimirajo cene stanovanj v starih in novih hiŠah po zlati valuti enako cenam iz 1. 1914. c Umrli so v celjski bolnišnici : Va- lenčak Marija iz Verač, Miha Renčnik, delavec, Celjska okolica, vimčar Miha Vivod iz Gabrovnika v konjiškem okraju, star 59 let, 39 letni delavec Josip Spoliarič iz Desiniča in 5 let star rejenček Milan Omerza iz Laškega. — Nadalje je umrl Jo2ef Kolšek, ob- činski cestar. c Opozorilo trgovcem In gostilni- čarjem. Kakor smo izvedeli na pri- stojnem mestu, so nekateri celjski tr govci in gostilničarji ob priliki zadnjega vpoklica vojaških novincev dajali fan- torn alkoholne pijače. Opozarjamo tr- govce in goitilničarje, da je prodaja alkoholnih pij.ič vojaškim novincem po zakonu prepovedana. c Dvüje t^tvtn. Pred par dnevi je nekdo ukradel mesarskemu pomočniku g. Josipu Koždju iz njegovega stano- vanja v Zavodni srebrno uro s po- krovom in zlato venžico v skupni vrednosti 800 Din. Na Jožefovo po poldne pa si je nekdo iz veže hotela Skoberne na Liublian^ki cesti »izpo sodil« 900 Din vredno kolo, last gosp Fianca Kranjca iz Medloga c Čegavo je blago'? Pred par dnevi je p.odaial neki 22 do 25 let stari moSki v Celju 11 kg w<»sirra (cina) v palicah Policijskemu agentu, ki ga je na cesti ustavil, je v ue }e viršil prvi slovensik)! tabor dn.o 9. avgusta 1868, ki so ga posetHi tudi narodnja'ki iz »Žavcai«, druigi v ZasUiu duo (5. sent. 1B68 in trctji. tabor pa v SiMiipawu cine 18. oktobra 18(18 v dia;ira.šn j i J ul ijisk i K ra¦ jiiniii:. Dr. Jožc Vosmjaik je spiisal 1. 1869. tn/alo br-ašuro »Slovenwki tabori«, ki jo je i-zdalo »Sloven.sko politično drir«lvo v M.a.riiboru«. Tami opLsujo v kratkem poroc'il'u žalsko sliavje «lodoco: »Tabo- risoe je bil velik traivnik tik trga, okoli in okoli okinčan s sloventskilni zasla- \-ajmi, v sredi oder za aclbor, ga\ arnikc i/n cesarskeya kom.iis.ar.ia, na olx?h stru- noh godbe in nekoliko v stran topovi (sevoda nioznarji, op. ur.), ki so z da.- leč danocim gr.omjoirjiarn svetn iik-iKna- njjiali, da Slovtncc pra/diu.jc sl»ve.sni clan vslaj-CMija svojoßa iiarocla. Ob treh.. ko so jo zaöelo taboTovanjtc, /brain0 je bilo okoli odra vcc ko 15.000 sloven- Bkih TOoz, mod njimi JjuWjenci naro- da, Sokotci iz Ljuibljane, dornoljubi iz v\sph ki'ajov .slovoinske^a sveta iitd. Na 100 viozovül pripeljaJo se je 120C) Ro- stov, ki «0 do Celia prišli po zoleziik'.}. Ivan Žu'ža,. deželui -poslaiiüc migovorj zibj-a:no ljudstvo in razlotži v;ažnost ta- boi'ovaiija; za in'cdsed.niika niasvetujt» dr. Josipa Vc).šnjiaika(, ki si /JxM'e va\ za- piwiiiikairja gg.. Tomsiwi (urecl'niifoi »SI. Narodai«, ki je tedaj se iizihajal v Mari- boru) in Jurciit'a (»lavne^i; roniano- pi&c»). Prvi govori dr. Ploj v/- Ljuto- mera ;^o vpeljanjii] .slovciiiskega jeziika v uradnije.«. Dr. Zainiik podpitra in prod log in/želi, da bi tudi v.se duiliovske oblavSti s sloveniskiim ljml.stvorn ol)c'e- vale v .slöveiiiskeni joziiku:. Dr. I\azla-g je z.ajhttnral uslanoviitev .slovenskc kmo- tijiske sole. 0 vpolijavi slo^^niskega je- ziik-a v sole jo ffovoril BažidaT Rajč; 0 ssedinjenjiu viseh Sloveneev v erno kro- novimo pa jc .spi-o^ovoj-il <]r. ,Tože Vož- n jak.« RodoJjubi so iizdaili za (abox- v Äalcu rnanifest, ki je izsel v celj«kiih »Novi- cali« masooa arvguista 18C8. letta. Iz tega ma.nifestas ki je iinel na.s]öv »Slovan-ci!« piasiriamemo sLedeče: : V fttarodaviiih časih bili so naši pra/dedje slobodöiL im. saimoslojen na- rod. KadaT je bilo treba se posvetovati v 0bcim.1s.kih rcceh, zbii-ali so se pod mi lim nebam v wnci kosa.üh lisp, po- govarjali se, iizrekli brez slra.hu svoje želje in potrebe in tako doscffli po mir- nem potu, Cesar so si želeli iin eesuir »o potrebovali. Pritjli pa so žalostni ča.si za na« slovenski rod, propal je v .suž- nost in v slo in stoletn.ih stiskah sko- raj da ni popolnoma poffimrl. Z^ubil je Mse zaupamje do «atmega sebe, nosil potrpežljivo naložeiio imi težko brerne, in. v n.oiki zaspanasti im mialomarnosti si še ni upal m.iisliti, kako bi si po- boljšal svoj iežavTii sta.n in rošiti se težkeffa jarmia, ki ^a žull.« ltd. Skle.no se pa manifeist sledeče: »Pride naj visak, kcmurkoli je mio- goee. Voč ko je ljudstva zbnmeigas voč- jo veljavo iirnajo sklopi, Pasebno pa va.bimo in kliičeim« \ia,s slovenske roja- k(j savinj'ske in škalske doli.ne-; vsaj eden naj pride iz vsake h.iše iin hi sice, da va« bo na tavžente in. tavžente. Ka- žile, da niste zaispanioi in da Vaan je mar za nase pravice. Na no^e siloven- sJki mozje! Pomagajmo si sam.ii. Če si ne poima.gaimio saimi, nam ne ho nibco pomijL^al na tem svetn.. Zdraimiimio se! Delajmo! Zjeidinimo se! 6e enkrat vam klič-csmo: Pridite .ia viSDh hi« in iz vseh vesi,, posebno celj- Rkotria, ffornoffradskeffa, vranjskega, Kopu.nji.skega, laskeRas kan'jiiekega^ ko- ^i.ia.niskej?a in .snuarsikeffa okraja. Pri- dlt« rta dan 6. soplombra 1868 ob treh popoldno v zavßki trg k slovenskenni labor u!« l'oluiiK'O tedanjih rod-oljiibov bod'O pasebiiio zaiiiiuala sledeča iniena Slo- ven cev iiz vseh sloviQiiskiih uokrajim, ki -so ]>odpi'sa.li to vabiJo na »zarski« ta- bor. Evo ,iill: »Aiiilon Žuiža.. posesüiik., župan in oikraJTii odboi'nik v /ajvci^ Fraise Roblek, posestnik, okraö-ni in občiniski odbornik v Žavtci., Ernest Šircai, trgovec: iiLd. v Žaf\:ci, Franc Žuža, pose.stniik v Žavci. Dragotin Žuža., pasestnik v Ža.vci, Jože Žigan, pcxsestiiik v Žavci, Ja.nez HaiULsoribichler, posostiiik in oIxj. ,svet. v Žavci, Vimcen<; Jaiiiie, pos&stnik v Žarci. Aiiidroj Piirnat, posestnik v Levt'u. Anton Graibič, pas. na Toharjih, Miihaiel Vizjrak, jws. na Teharjiih,. Ajidi'ej (JoTŠek, po«. in žinpain v Po- trovčah. 0. Golaivišek, pos. in župan v Grižah. Ivan Žtiža. ruidarski lastnik a' Gri- žah. Jakob Ježovnik, pas. in žu.pam na Veliki Pire&iriu Fraaice Vratai'Lc, župan. v Vojni\kus Fra.nc Kot.nik, pos. na Franko]o- \iem, Jože Lisp us, pas. v Ydsnji va'si, -lane/ Jainmik, pos. v Nor\i cerkvi. dr. Jamko Ipaviec, zd'ra,vinik v Št. Jua*.ju., Tvain. Žvegiar, pos. pod Riifniikom. Ant. Hren, pos. v Ilrušovcu, 1. Zdolžck, posi v Pc)de:orjii. dr. Jaimko Ser.nee, odv,. v Kozjean, Franc Šontak, pas. na Vranskem. Gasper Šorn, žu-pan na GomiImkern, Andi'oj IClsba^her. trffove.c na I^a- ' škem. Franc Orožen, trgovw na Latskein. 1. Znidtiirzic, zdraivndik na Laskem. Jerjiej Kaciic, zii.pan' pri Sv. Kri- štofu. 1. Kalj'tna, pas. pri Sv. Krištosu, Frant; Skaiza, načehiiik okrajnega zastopa v omairjiii, 1. Zdolk'k, župan na Poniikvi, Jakob Špende, načehiik o/krajnega. zastopa A' Sliovenjemgraidcii, Frame Fišer, župan. v Slovenjem- gradc?u, Jožef Miiku«. pasestnik V Slovenjem- graid.cui, J. Žuhel, Irgavex; Ar Slovenierii(grad(iu, Jur Logar, pos. \ Šalcpaihfu (Sol- cava.), Jože Treh, žii/pan v Luoali. L.OATO Šetej, pos. v Lučah, Sebaisbjan Mese»nik, pas. v Solčavi, I. Štancar, trgovec v Recici, Janez Lio.l,iiun, lv. Vošnjak, pa«*, v Šoštanju, Jožef Rak, župjui, maoelnik okraj- nega zastopa in dex. pml v VeltMiju, M. Kaivčič, trgovec v St. Jurju, Moric Riipsl, trgovec v Celju, dr. France Bratkovič v Gelju, 1. Toplak. hišni poise.vtn.ik v Gdju. France Kauris, trgovec v O.ljiu. 13iJi so to rodoljubi sltoventskoga na- roda:, ki se je zbral ta dan ^ ŽaJcu v ogromne.ni števiilu. Dr. Vo&ndak skk«i)a v s\oji brašuri: »Zveč-or je h\\ trg lepo raizsnetljen., inneta'Jni ogcuij je zaimiinia:! .še zbrauo l'j'iuLstv.ü, ))o goraih pa, so goreli kresi. kakor oznaaijevialci prebujenja Slovoa- Iz ustuoga iizročila. pa; mi' je znamo bo sJedečii ]JO osebaih, ki še žive ^in se sporn in jajo veLike zauske praslave: V daniašnji gasitiJ*ni »Pri kroiii«, v hi&i ŽuKoviih potoim^eA',, koje sedaJiji kustnik Ivctin Žuža je bil deželnj poslai- nec, se je jsbral po komianean taboni c;vet naroda. pa tudi ^Sokolci'« iz Ljub- ljana. Razv.il se je aniimiran pies in. še žiiveca 80-letna vd.ava jj] hišna posest- nita g. L. N. je kot miliacLa in leim žen- ka. »la. ilz rok v roke ijuMjanskih fajitov »okolov, ki pa niitso vedeJi, da je poro- «ena. P ase prikaže kinalu mladi moiz pri vratiiii plosišva in inlada gospa — hoiče«, niočeš, mxwas — je morala za- pustili plesišoe in se -prestaviti« v do- mači milia/di zakont^ki jareni. Sokoli pa so gled'ali in gledaJi. S kakKniimi ob- čutki se je vrniila tedaintjti lepotiica v narocje svojega iizvoljenoa, mi pa se- veda ne nioro biti znano, ker mi tega till hotel« zaiupati. Kilo ]>a d'rzi: Prepustimio Žalčanam., kedaj in kalko hocejo praznovoiti 60- Letnico taibora. v Žalcu. ZahvaEa. Podpisana si štejeva v prJjetno dolŽnost, zahvaliti se javno ROspodu dr. Robertu Niubauerju, šefzdravntku državnegra zdravllišča na Golniku, pošta Križi? na Gorenjskem, za. nje- govo spretnost, požrtvovalnost in pozornost, ki ju je izkaza! priükom povsem uspešnega zdravljenja najine liubljene hčerke Jožicetekom njenega 7meseČnega bivanja kot paetjentka v tem zavodu. Po izjavi najine hčerke in po lastnem op^zovanju sva se prepričala, da je najina Jožica popolnoma ozdravela, ker se počuti trdnejšo, bolj Čilo in svežo kakor kdaj poprej. V enaki mf-ri se zahvaljujeva tud! ostaUm zdravnlkom tega zavoda, ^ospodom dr Francetu Debevcu, dr. Franju Rad^lu in dr. Prodanu zanjl- hovo pomoč in sodelovanje pri tej kurl. Iskrena z?hvala tudi Častltim se- stram za njih budno pažnjo na na- jino ljubljertko. Kors 26. Dobilo se bode vedno sveže blago ter se priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Mflici Doliiusek. Odda se stanovanje na Lavi št. 19. Stanovanje udobno in čisto, obstoječe \z 2 sob s pritiklinami in pralnico, išče mirna stranka (3 odrasle osebe) v mestu ali najbližnji okoli'ci, za takoj ali za 1. maj odnosno 15. maj. Ponudbe na upravo lista pod »Čistd stanovanje«. 2—1 »Olepševalno in tujsko-prometno drušlvo v Celju« išče za nastop s 1. apnlom 1928 starejšega, vsestransko izvežbanega vrtnarskega pomočnika ki je že dalje časa deloval v večjem trgovsko-vrtnarsk'em podjetju. Spre- jemni pogoji se zvedo pri društvenem predsedniku, magis ratnem svetniku g. Ivo Šubicu v Celju, kier se naj reflekt?inti osebno zglasijo do 26. t. m. Uradnik želi za takoj primer no slnžbo. Obvlada slovenski, hrvatski, francoski in italijanski jezik v govoru in pisavi. Službo prevzame za malo plačo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »31«. Kupi se dobro ohranjen pisalni stroj po zmerni ceni. lzve se v upravi. Trte cepljene traminec na göthe, prvovrstne, prodam po Din 1 '50 komad. Jamčim za sorto in podlogo Franc Kur>ij Kukava, Juršinci Proda se radi preselitve nova moderne jedünica pri g. K., Gaberje 2 (Pot v cinkarno.) Avtobus (elje-Maribor V nedeljo 18. t. m. se je z g u b i 1 briljaiinfni uhan med Celjem in Vojnikom. Posten naj- ditelj naj istega izroči proti dobri na- gradi v upravi lista. Čedno urejen pripravcn za trgovino in obrt, se odda s 1- majem- Najemnina nizka. Naslov v upravi. Hdor oglalnje, ta napretluje. Vulkanisa@ijL». Amerikanska delavnica za vulkaniziranje avto-gumc se priporoča. WIsir bur, Zrj» jnkega tvo, vila C«jetav podru^nica 3 CE JE, BREG 14. A. Cicjoj. 1 r 1 Klllllil ^ ^ n^® ^^ 11 viiivij iB jßjtgyijjj na ^ v g^ is o^iid Fi»3tra o Joss, Celje, Aleksandrova ul. 4 Klavir (Stutzflügel), črn, jako dober in k-p, je na prodaj. Turin, Prešernova ul. 10/11. Franjo Dolžan9 Celje iNLleparstvo in nani^awa stpelovodctw,. Pokršv^nje s4i*eb in WodovfflMcBfie in6talaoijef naprava modevno« higijeničnih kopalroih »ob, klosetov an xdirawstv. naprac. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Cenj. občinstvu najvljudneje sporočam, da sem preselil svojo tr^owino p9etensin in ikanin v hišo „Jadranske banke", Celje, Kocenova ulica 2 ter se priporočam in prosim še za nadaljnja cenj. naročila in naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Ženko Hribar. Okrajni zastop na Vranskem javlja tulno vest, da je premfnul njegov zasluZni in odlični clan, gospod ALOJZ LESJAK POSESTN1K V PONDORJU B/agega pokojnika ohranimo v čast- nem in hvaležnem spominu. Inserirajte v ,NOVI DOBI'S ¦ ¦ ML*1 V za d^mske obleke, piašče, kostume ¦ V Mm& J^m ^m& ^urn? ^m B ¦ kupite v manufakturni in modni trqovini NiZke c.Be! Miioš Pšeničnik, Celje. Solidna p«*'-«žba! Dciai, „amm, i,, PopolocmB «asDO Raložite denarne prihranke pri ^'v "lla(los«. , . r da stradal ne boš Tnrbrann' stavbeRJ in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celiu v starostü vioge po *Jr X |O Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 JLftn. Marljivost, treznost Prl naložbi »neska