255. številka. Ljubljanu, vtorek 7. novembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. b'Hja vtutk iiit.ii. izvzemat poueoeljke in dneve po prazuicih, ter velja po posti prcjeuian za a v s t r o - o #e r d k o dežel« zu celo leto 1 f J •:,<{., za pol leta 8 a\(L, sa četrt leta 4 gld. — Zu Ljubljano hreas pošiljanja na dom im celo leto 13 trla., za četrt leta 3 tfld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d>m se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. zu četrt letu. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za fetit leta '2 #ld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopne petit-vrsto H kr., če Be oznanilo enkr:it tiska. B kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se utvule irankiruti. — Rokopisi so nt vračajo. — U red niš tvoje v Ljubljani v Franc Kolmauovej hiši št 3 »gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmauovej hiši. Orijentalno vprašanje v državnem zboru. V dunajskem državnem zboru je v soboto začela se debata o odgovoru vlade na interpelacije, glede orijentalnoga vprašanja in tega, kako se naša vnanja politika proti njemu ponaša. Oglašenih je 3G govornikov. V soboto jih je govorilo šest, štirje zoper Slovanstvo in zoper Rusijo, dva pa v avstrijskem smislu namreč mladi Ur. Plener (sicer ustavoverec) in grof Ilohenvvart. Včeraj ae je debata nadaljevala. Teško, da bi vsi govorniki na vrsto prišli, temuč bodo najbrž obe veliki stranki denes volili vsaka po jednega generalnega govornika in bode konec debate, da si ravno jo to teško pri tem predmetu, kjer ne gre za nikako glasovanje ,dau in „ne", temuč se celo kaže, da dozdaj niti dva govornika nijsta popolnem ujemala se v svojih nazorih, ter bode ta čudna avstrijska prikazen valjda še bolj pokazala se, ko bodo govori še družili govornikov izišli na dan. Mej Slovenci so se oglasili dr. Vošnjak, Nabergoj, in Herman in isterski V i t e ž i fc. Prvi govornik baron Zschok je govoril to, kar vsak dan moremo v „N. Fr. Pr." Citati. On napada Rodica, češ, da je ud Omladine in da je podpiral vstaše zoper voljo An-drassvjevo; on jadikuje, da se je v Srbijo pustilo orožje voziti skozi Avstrijo, a Ljubim Turkom se je luka Klek zaprla; on meni, da nij treba Avstriji novih dežel in "narodov, imamo sami dovolj. Turčija naj cela ostane. Busija se mu zdi „perfidna", ou citira Pogo-dina, Češ, da ta z nago jasnostjo pove, da bode Rusija v Avstrijskih Slovanih iskala za veznikov, da razbije Avstrijo. Potem kritizira Andrassvja. Spominja, da je v delegacijah hvalil se, da je vstavil Srbijo in Ćrnogoro od vojske, a kmalu se je izkazalo, da nij res. Audrassy je 1870 delal zvezo s Turčijo in Anglijo zoper Rusijo, potem je začel parati Sive te zvezo. Govornik želi, naj Andrassv odstopi in naj se vnanja politika drugim rokam izroči. Dr. Demel kot drugi govornik pa meni, da Andrassv v delegacijah nrj nobenega programa dajal ter izrekoma naglašal, da se si-tuvacija vedno meni. Vendar je zdaj dokazano, da naš minister vnaujili zadev nij znal dovolj predvideti. Zveza treh cesarjev je pretrgana. On se boji Rusije, zdi se mu, da mir za vsako ceno nij najvrednejši Avstrije, a je zoper aneksije, češ, „itnanio uže doma dovolj narodov, ki nas nečejo izpozuati za kulturonosce." Dr. Granitsch pak jamra za mir inje zoper aneksijo Bosne, ki se namerava, kakor je on od ministra slišal. Poslanec G o 11 e r i c h je tudi zoper to osvojenje družili dežel, češ, da „kulturtrage-rijaa preveč denarja stane. Iz premirja želi on miru. Dr. Plener: Ohranjenje tega kar je, status quo, bi pač dobro bilo, ko bi v Turčiji bile razmere stalne. Ali zdanje razmere v Turčiji nijso stalne, najboljše reforme se tam nijso moglo izvršiti in najstarši prijatelji Turčije dvomijo, da bi mogla ona živeti še dalje. Torej, kako naj se Avstrija postavi? Pačje pri nas mogočna stranka, ki iz pretiranega narodnostnega čuta in iz pretiranega strahu pred pomno-ženjem jugoslovanskega elementa hoče ohraniti status quo. Ali to je politika maščevanja za Vilagoš, ne pa avstrijska politika. (Bravo!) Velik opuščevanjski greh avstrijske politike je uže 50 let, da se je Avstrija dala odriniti na jugu od dežel, kamor bi lehko svojo trgovino nosila. Ali se hočemo dati še bolj odriniti? Od dveh zel moramo manjše voliti; vsako rešenje orijentalnoga vprašanja nas bode žrtev veljalo. Avstrija naj ostane pri zvezi treh cesarjev. Mi ne smemo tirati politike simpatij in antipatij, temuč tako, ki je vredna naše zgodovinske naloge, naših interesov in našega dostojanstva. K u r an d a spominja najprej šlezvik- hol-steinske vojske, kako je tačas tudi on bil proti akciji. Potem pa napada generala Rodica, da je on vsemu kriv, ker nij zadušil vstaje v Hercegovini, nego jo še podpiral. On nij za zvezo z Rusijo v ta namen, da bi so Turčija delila. Turčija nij še onemogla. To se uže 100 let pridiguje. Hrabrost zadnjih dnij daje še rešpekt pred njo in kdor jo bo prijel, bo še trd oreh našel na njej. On vpraša, če je viteško in blago, državo, ki kakor Turčija, v miru z nami živi, napasti in in za nogo držati, kadar jo davi njen smrtni sovražnik. Vsa Evropa ve, pravi Kuranda, da je naloga naša ta, Rusiji nasprotovati. Grof Ilohenvvart: Način, kako je večina te zbornice s svojo interpelacijo glede navzočnega vprašanja začetek storila, moram globoko obžalovati. Od kar Avstrija obstoji, govori se o kulturnej misiji, katero imamo izpolniti v vzhodu, prepričanje je občno prodrlo, da ne le naša trgovina in industrija na hajajo svoje glavno polje v orijentu, temuč tudi mir in red naših južnih dežel in monarhije sta najbolj potem zagotovljena, kakoršne so razmere v sosednjih turških deželah. Od nekdaj je'veljala najtrdnejša vera v avstrijskej politiki, da nemarno na nobenej točki na zemlji svojega vpliva tako previdno varovati, kakor baš v orijentu, in zdaj, ko se z velikanskimi koraki bliža treuotek, kateri je bil uže več desetletij predvideti, da bi namreč izpolnila se ta kulturna misija, zdaj ko pustošeča vojska v onih deželah vse, kar je v nevarnost pogina deva, in za nas opasnost preti, da z osnovanjem novih oblik drugi interesi nego avstrijski na površje priti morejo — kaj je, kar zahteva v tem važnem momentu iuterpe-pelacija stranke večine? Polno pasivnost, mir za vsako ceno. (Ugovarjanje na levi,) „Mi naj bi pozabili, kar so naši največji vladarji, naši prvi državniki zvesto pred očmi imeli, pozabili naj bi mi nalogo, katero nam naklada zgodovina in zemljepisna lega? Pozabili naj bi dejanja princa Evgena, Lavdona, in naj bi križem: roke držeč pričakovali, kakovo nove državne oblike se bodo vzdignile iz razvalin, turško vladavine, in ali se nam bode dovolilo tam svetovanja udeležiti se, kjer se j nijsmo delovanja udeležili ? Naj se navdušuje kdor koli hoče za tako politiko, katera misli, da država nij še dovolj izgubila z izgubo v Italiji in Nemčiji, ter da mora še Bvoje po-ložje v orijentu žrtvovati, za politiko, ki jej ponuja, naj se iz proste volje odreče svojega mesta kot velevlast in naj se poniža do ponižnega sloja srednje države. Narodi Avstrije se za tako politiko ne bodo zahvaljevali, in vnanje države se nam uže posmehujejo. Zavoljo tega bi se moralo tukaj izpovedati, da nij cela zbornica volje, potrditi izjavo, katero je en del njenih udov prenagljeno podpisal; S tem večjim zadostenjem pozdravljam jaz odgovor ministerski. Bila je dobra, moževska beseda, ki se je tu zapisala. Mi vsi želimo miru, mir je dragoceno blago, in gorje onemu, ki ga lehkomiselno žrtvuje; ali še višje dragocenosti ima ljudstvo, to je njegova čast, in zavest, da ne ostaje za svojimi zgodovinskimi nalogami in da ne žrtvuje velikosti in moči države. „Da varujemo te dragocenosti, to je ne-prestopljiva meja, ki se mora postaviti našej miroljubivosti. Nij bilo prav, da so se dopustili dvomi o tem, da smo navzoči svetovnim dogodkom, ki se vrše na naših mejah, pripravljeni, tudi svojo zgodvinsko nalogo vršiti. — Mi visokoj vladi gotovo nečemo s kako vojevito izjavo zadrege delati, ni okupacija, ni aneksija nij naš cilj. Ali mi se ne bomo tudi teh sredstev ustrašili, nego terjali jih ostro, ako jih zahteva interes Avstrije in njen orijentalen položaj. Kedaj bode pa ta trenotek prišel, to more lo oni razsoditi, pred čegar očmi niti odprte leže, ki se križajo od severa na jug, od vzhoda do zahoda. Da nam vlada teh nitij odkriti ne more, da se od ure do uro izpreminjajo, to je tako jasno, da bi bilo neumno, kaj tacega terjati. Mi se moramo s tem zadovoliti, da vlada slovesno izreka, da hoče skrbeti za čast Astrije, za njen orijentalen položaj, če bode treba s celo silo državino vmes poseči. T o je vlada storila in jaz izjavljam v imenu svojih političnih privrženikov, da nas je ta odgovor popolnem zadovolil. Jaz sem s tem onej vladi, katerej sem toli krut oborožen nasproti stal, dokazal, da mi nikakor ne vodimo opozicije za vsako ceno, da mi ne pobijamo osob, temuč stvar. „ Vendar, jaz želim, da se ta izjava raz-teguje ne le na prvi del odgovora visoke vlade, temuč tudi na drugi del, na interpelacijo poslanca dr. Funderlika in tovarišev, če ravno v poslednjem odgovoru obžalujem neko zlo-glasje, ki se nikakor ne da opravičiti. Gospodje interpelantje nijso od visoke vlade nikake enostranske slovanske politike pričakovali, nego oni so za ono veliko občno korist zavzeli se, za resnično in trajno poboljšanje žalostne osode kristijanov v vzhodu, torej za ono korist, katero tudi visoka vlada pred očmi ima. In če so pri tem naglašali, da more ta interes kolikor mogoče še živejši hiti pri tistih, katere ne le enaka vera, temuč tudi enaka narodnost z onimi nesrečniki veže, tako jaz mislim, da ima to tako naraven in spoštovanja vreden čnt za podlogo, da nij bilo ni najmanjšega uzroka za ono nervozno razdraženo izjavo, da vlada ne potrebuje nobenega opravičevanja ali motiviranja po posebnih plemenskih sorodstvih. Če pa se ne gleda na te, kakor se mi zdi, ne dovolj premišljene stavke, moremo s polnim zadostenjem pozdravljati, če visoka vi ada s tako odločnostjo izreka, da ne dela politike po narodnostih, če ono strankarsko znamenje vsaj v vnanjej politiki odloži, katero je lani na konci sesije tako demonstrativno in nesrečno na prsi pripela si. (Pohvala na desnej.) „Vlada, gospoda moja, pač res nij poklicana, da posluje v imenu j e d n e g a naroda ; irjen nalog je, da varuje jednakomerno interese vseh narodov, in ta nalog se omejuje le toliko, kolikor celota in skupnost zahteva. To je temelj, ki smo ga od nekdaj za svojega proglašali, za katerega smo se vedno potegovali. Zahvaljujemo se vladi, da se je v tako resnej uri k temu geslu priznala, mi jej se tem bolj zahvaljujemo, ker nas je naša lastna izkušnja dovolj učila, da je treba vendar necega raoraličnega poguma, da se v tej zbornici to geslo izpoveduje. — Jaz moram visoko vlado samo prositi, naj to načelo v prihodnjič kakor v vuanjej tako tudi v notranjej politiki pred očmi ima. Ona bode ono dragoceno blago, ki ga hočemo najprej v vnanjej politiki doseči, tudi v notranjem zagotovila, in Avstrija bode imela Še prav gotovo srečnejše dni." H koncu svojega govora Ilohenvvart dokazuje, da državni zbor po ustavi, katero baš ustavoverci tako povzdigujejo, niti pravice nema o vnanjej politiki določevati. Nadaljevanje te debate pride. — Menda nij treba dostavljati našim bralcem, da ima Hohenvvart v svojem izvrstnem, res državniškem govoru sicer avstrijsko a posebno stališče, ne slovanskega. ševcu otepel in nazaj vrgel, ker mu je bil Čolak-Antič na pomoč prihitel. Srbska vojska se zdaj na novo prestrojava. Novih 100.000 mož rezerve je baš za en teden prekasno bilo formiranih, kakor je iz našega denašnjega belgradskega (nekaj zakasnelega) dopisa in iz druzih poročil vidno. Predno premirje izteče, bode srbska vojska zopet močna stala pri Deligradu in Paračinu in bode velikanska pomoč ruskej, ki bode sigurno boj začela. — Tudi Runiuni se na vse kriplje oborožujejo. Politični razgled. V Ljubljani G. novembra. Notranje politike oddel lehko denes odpada, ker v spredaj stoječem članku obširno, kolikor naš prostor dopušča, omenjamo najvažnejši čin avstrijske notranje politike. V Vttrf*tv>* je ruska policija zasledila v cerkvi vseh svetnikov neko nabiranje orožja. Ali poljski nesposobneži in sanjači računajo še na kak upor ? Slovanje naj bi enkrat postali Wt*anGi9*ki minister vnanjega vojvoda Decazes je v zbornici 4 t. m. rekel, da bode Francoska delala za mir in se bode zavzela za kristijane v orijentu „toliko kolikor je njih stvar pravična". Če se iznenadne reči dogode, potem bode Francoska nevtralna ostala, kakor to interesi dežele zahtevajo. Francoski poslanik v Carigradu je bil v Pariz poklican in se je 4. nov. odpeljal tja. Dopisi. Mm I4rfck«kgm 2. nov. [Izv. dopis.] Po lepih solnčnih dnevih, došla nam je kar nenadoma mrzla mati zima; oddaljene gore okolo majhenega mestica v Krškem dobile so uže novo sneženo obleko. Družbinsko življenje postaje dolgočasno in le sem ter tija najdeš par veselih „ramšlerjev", kateri najdejo jedino zabavo v kvartah. Uže začenjajo vprašavati tega ali druzega mladega uda pevskega društva Krškega, kdaj bode kakšna zabava, ker noge jih uže srbe in rade bi se malo zavrtile in sem ter tja bolj svobodno izdale svoja srčna čutila v divjem vrtenju, kjer skrbna mamica tako ne opazuje svoje hčerke. Pevsko društvo jo sedaj na dobrih nogah; pri zadnjem občnem zboru izbran je bil odbor, kateri bode sč svojim enoglasno izvoljenim in obče priljubljenim predsednikom g. dr. Kocelijem gotovo vse mlade žile napel, da bode i letošnjo zimo osnoval mnogo zabav na veselje mladim in starim meščanom našega romantičnega pa zabavoljubnega mestica. Z veselicami, ki jih je do sedaj osnovalo pevsko društvo se lehko ponaša kajti ne, da so bile le zabavi j ive nego bile so i humanitarne, ker šola v Krškem nij na Vidmu Jugoslovansko bojišče. Premirje je nastalo, Lorej z bojišča nič novega. Le prepirke so, ali imajo Del i g rad Turki ali Srbi. Najbrž je trdnjava Deligrad V srbskih rokah, Turki pa so prišli le do vasi Deligradske. Horvatovič je 1. novembra Turke pri Kru v podporo uboge mlaje pevsko društvo pri Logatcu svoto 142 gol prejeli sti lepi znesek dine ; dalje odposlalo besedi za pogorelce v dinarjev itd. Nadejati se je tedaj, da tudi letošnje zimske večere napravi to marljivo društvo zabave, ker če nas ne bode ono malo zabavalo smelo rečem, da se bode treba in cor-pore poprijeti „ramšljanja". Tega pa bog obvari, ker kvartavci ne bodo videli nebeškega veselja, tedaj bodi vam, dragi pevci gorko na srci: sloga, marljivost in narodni napredek, ne osobnosti ne čestihlepnost naj vas omahljive delajo nego vsak naj si zapiše zlato devizo: vsi za jednega jeden za vse in zagotovljam vas — dobro se bomo imeli če tudi nas bodo nasprotniki našega naroda naših idej postrani gledali. Temveč zabav in radostnih večerov boste osnovali tembolj se bode našim nasprotnikom grdo vreme na obrazu poznalo. Ravno sem hotel skleniti svoje čenčarije, lej ga starega somišljenika, ki mi naznanja: „ti Janez koncem meseca napravimo besedo s petjem igro in plesom!" bravo! t z (m ratU'A 4. nov. [Izvirni dopis.] „Podpiralna zaloga slovanskih vseučiliSČnikov v Gradci" je imela 28. oktobra t. 1. redni občni zbor. Iz odborovega poročila o delovanji v minolem šolskem letu 1875/6 sledeče pri-občamo: Dohodkov je bilo od štirih deželnih zborov skupaj 300 gld., od štajerske hranilnice 50 gold. i od posameznih darovateljev skupaj 48 gld. Izmej teh doneskov se je mej marljive uboge vseučiliščnike slovenske razdelilo 289 gold. na 73, odboru došlih prošenj. Ostalih 150 gld. je odbor dodal glavnici, katera znaša koncem šolskega leta 1875/6 2025 gold. in sicer 525 gold. v graški občinski hranilnici, 150'J gld. nominalno v vrednostnih papirjih. V odbor za prihodnje leto so voljeni in sicer: kot poslanca akademičnega senata g. g. profesorja: dr. Krek in dr. B i d e r-mann; izmej vseučiliščnikov gg. stud. med. Kersnik; stud. med. Ž u pa ne c; stud. jur. Veršec; stud. jur. Komotar; stud. phil. Sket in Zakrajšček. l!«'osrru«l. 31. okt. [Izv. dop.] Arhimandrit Dučić, koji je pre nekog vremena u bojevima na Javoru ranjen bio, ovih dana ozdravio je, i na svoje ratne drugove izdao je ovaj proglas: „D o b r o v olj ci m a k o ra ibarske vojske! Počeni sem, hvala Bogu, ozdravio, to ovijeh dana opet polazim na svoje mesto u komandu ibarske vojske. Zato pozivam svoje hrabre dobrovoljce i to one, koji žele i od sada, da se junački bore pod mojom komandom protivu azjiskih varvara i hrišeanskih ugnjetača ; pozivam i droge, koji nijesu bili u mojemu koru, a voljni su i kadri da muški snose sve teškoće predvidjene i nepredvidjene, koje bi se pojavile i susrele na tome putu i bojnom polju i neče žaliti kad treba ni život da žrtvuju za kn jaz a, domovinu i slobodu; neka se odmah skupljaj o na K ušice niže Javora (okrug užički) i tu prijave glavnoj komandi do mojega tamo dolazka. — Uslozi za izdržavanje dobrovoljaca biće isti kao i prije. — Biograd 18. (30.) Oktobra 187G. god. Komandant dobrovoljačkog kora Ibarske vojske, arhimandrit N. Dučić." U „Srpskim Novinama" izašla je ova objava: „Usled naloga g. ministra vojnog, uprava varoši Beograda poziva ovim sve ondašnje gradjaue srpske, koji se sada van Srbije nalaze, da se odmah a najduže za 14 dana, po oglasu ove naredbe, vrate u svoju otačbinu i svaki se svojoj dotičnoj vlasti javi, radi iz-punenja svojih vojničkih dužnosti. Svaki ovaj, koji nebi ovome pozivu sle-dovao, s inat rače se kao vojnički begunac u ratno vreme i po §. 149. sudskog vojenog zakunu, kazniće se — smrću. Nr. 17.922. 19. oktobra 1876." Iz Rusije nam javljaju da su sva utvrdjenja ruska duž Crnoga mora gotova. Njih je ovih dana pregledao slavni ruski general Totleben. Za ovo dva dana izvezlo ovdi kot Beograda 600 ruskih dobrovoljaca. Veči broj ide preko Kladova, Dubravice i Smedereva na Deligrad. Kad se prva četa ovih dobrovoljaca krenula za Srbiju iz Odese, sveštenik Arnold izgovorio im je ovu značajnu besedu: „Junaci! Vi ste pioniri buduće slovenske si bode, i zapnnitite, da osim zaštite naše braće i jednoveraca, vi nosite sobom rusko ime i rusku čast, koju treba, da branite i da čuvate. Svet se divi junacima srbskim u ovoj neravnoj borbi, a mi, vaša braća i vaše porodice, molićeino se za vms, i velimo vam, kao što su stari Rimljani, ispraćajući borce govorili: vratite se sa štitom ili na štitu." Trgovac samarski J. M. Pleša no v o svome trošku naoružao je i poslao u Srbiju 40 donskih kozaka. Na ovu cei potrošio je 40 000 rubalja. Slava ovomu plemenitomu | Rusu, koju sa tolikom žrtvom pritiće u pomoć j svojoj braći da im pomogne u ovoj sa-tanjoj j borbi, koja se bije ne samo za interese srp-i skoga naroda već za koristi i slavu sviju; SI o ven a. j Novčani prilozi neprestano stižu iz Rusije. G. J. Butovski, direktor muzeja u Fetrogradu poslao je Njenoj Svetlosti kne-ginji Nataliji snimak ua ikone svete Bogorodice, sa kojom je bio blagoslovljen knez Aleksander Nevski pred polazak u boj protivu Šveda, i Za ovaj poklon blagodarila je Svetla kue-ginja g. J. Butovskom ovim pismom: „Sa čustvom duboke blagodarno>ti primila sam, dragocenu po istorijskim spomenima sliku presvete Bogorodice, koju ste mi p< slali. Daj Bože, da se ispune Vaše želje i da vojska knjaza Milana, pod zaštitom ove Ikone uvenča se onako vi m uspehom, kako se u ven- ; čala vojska knjaza Aleksandra Nevskog. U taj uspeh mi tako verujemo kao što verujemo v bratsku pomoć velikog narod ruskog. Molim Vas da primite duboku zahvalnost za vaš dar i za vaše učešće prema našem svetom delu. Priznateljna vam knjaginja srpska Natalija. Čestita omladina češka, ti dostojni sinovi svojih velikih otaca, pojimajući dobro vreme u kome živu, i dogadjaje koji se zbivaju i koji će se zbiti poslali su narodu srbskom ovaj telegram 18. (30.) oktobra: „Hrabrim borcima za uzvišenu ideju s lova nst v a najvrelije simpatije od strane čeških slobodoumnih studenta." Slava im. Neka da Bog da se hiljadi ovako svesna omladina u sviju SI o ven a. Ij svesti naše omladine laži naša velika budući i naše spasenje. Neka ova izjava bude u isto vreme i odgovor „hrvatskoj mladeži", koju su Mad-jari naučili da preziru svoju braću — srbski narod. Turci su juče napadali na novo na našu vojsku kod Gaglova. Posle borbe od nekoliko sati bili su vatrom naših topova primorani da se povuka iza sela Djunisa u svoje pozicije. Naša je vojska vrlo oduševljena. Sad je dignuta rezerva a to je snaga od 100.000 ljudi. Turci su pokušali da napadnu i na našu aleksinačku i deligradsku vojsku, ali su svuda morali da ustupe. Medju ranjenim i mrtvim turskim vojnicima nadjen je i veliki broj Engleza. To je konstatovano. Telegram „Sloveikskernj Narodu". K Dlllttl.fti 6. nov. DcticM !«• bilo ■■arialf cvanfo dobaro o orl|out a Ino • pollfilti. NIovciimIiI »onI.iiipc dr. Tom ii {»k Jo v obzirnom irovorii obtnjcil mv Atrijsko orijentalno j»<>-I ili K o m Mlova iiMko^a «•*(.«? i i <"•,*% In J o »varil |»red v oj sito x II u-Ai.f o. Moravski po**latiec l'.mdrr-llk Je grrajat tiofraiiFo in viimifo politiko Avstrije. * (Žaljena čast.) Ker na Peruvanskem v južnej Ameriki javna varnost vkljub dobre policije nij na visoki stopinji, izdala je država postavo, da iria vsak ropar poleg 0 mesecev zapora, dobiti jih še 25 s palico. To je pa bandit- strašno talilo, Imeli so torej ponočni shod na nekem posestvu pri Tolki. in tam so po tridnevnem pogovarjanji sklenili, da hode vsak sodnik ustreljen, ki bo kakejj.i teh junakov k mazanju z tesanim oljem obsodil. Zares )c uže eua kr#yjjja izbrala si za žrtev žaljene lopovske časti enega sodnika. Domače stvari. — (Pri cesarji) je bil sprejet v soboto v posebnej avdijenci ljubljanski divizijonar g. fml. Jovanović. — (0 d 1 i k o v a n j e.) Cesar jo g. Stepana Kocijančiča v Gorici imenoval za častnega kanonika goriškega nietropolskega kapitla. — (Učitelj sko presk ušinjo v L j ubijani) so delali sledeči gg : Žirovnik, Ilabe, Razinger, Rihteršič, Kmnnier, Pavlin, Zmrzli-kar, (iz Štajersk.) L-.'tnar. Pe.tkovšek fza meščanske šole), Dular, Dolinar, K ranic, Ciz Sta-jersk.), Pokora, Ribnikar in gospodični Šventer (iz Brežic) in Dolenec (iz Loke). — („Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.") Pregledovale! računa od 1. oktobra 1875 do 15. avgusta 1876, voljeni pri občnem zboru, namreč gg.: Kosi, Štuhec in Štrenkelj, poterdili so predloženi jim račun. — (V Gorici) se začno preskušinje sposobnosti za učitelje 6. novembra, za učiteljice 13. novembra. — (Rop.) Iz Kamnika se nam poroča 5. t. m. Danes v nedeljo mej krščanskim naukom je prišel neznan človek k tukaišnej inarelarici kupit dežobran. Ko si ga izbere, da ženski desetak, da bi se izplačala. Ona našteje na mizo 8 gold., takrat pa jo kupo-valec udari z vso močjo glavi, da jo omami; potem pobere ves denar, svoj in njen, in zbeži. Dozdaj ga še nijso dobili. — (Iz T r e s t r a n k a) se nam piše : Redko kedaj se iz tukajšnje okolice kaj čuje, a žalibog še ta mali broj dogodkov je žalostne vrste. — V četrtek so našli v tukajšnjem bližujem gozdu, v Selskih Grižah 2G do 27 let starega Martina Smrdela — mrtvega ležečega. Imenovanega so pripeljali, v tukajšnje bližnje fare Slavine mrtvašnico. — Si je li res omenjeni sam nit življenja prikrajšal kakor se v obče sodi, ali pa je umorjen, to bode odločila sodka preiskava. Pozneje več o tem. Raz,ne vesti. * (Po št ni promet letn 1875) na Av-stro-Ogerskem je : pisem, poštnih kart, tiskovin in poskušinj blaga znaša 319,001.962 kosov : od tega spada na internacij o na 1 ni promet 59,827.246 kosov; število rekomandirauih pisem je zašalo 10.800. 509 kosov, pisem prostih porte 38,357.557 kosov. Od celega poštnega prometa pade na Avstrijo število 242,330.608, na Ogersko 70,671,204. Skupno število navadnih paketov, denarnih in vrednostih po&iljatev celej monarhiji je znašalo 34,236,727 kosov, od teh pade na Avstrijo 27,940.131, na Ogersko 6,290.596. Skupna teža navadnih paketov je bile Hi.2"u.i4i kilogramov. Skupna vrednost denarnih in vrednostnih pošiljatev je znašala 4,7 10,055.!)(J6 gl.; od teh pade na Avstrijo 4,004,4:18.247 gld.; na Ogersko 705,617.719 gld. V internacionalnem prometu se je 1.347.123 kosov navadnih paketov, težkih 5,083.304 kilvo, in 6,018.629 denarnih in vrednostnih pošiljatev v skupnej vrednosti 817,847.410 gld. prevozilo. sem bolnim moč in idrtvje urez Leka in brei stroškov p» izvrstni Reyal8scior& flo Barry 30 ;<-t are j« nij bol»r.Pi, ki hi Jo n* bila »zdrav - la ta prijemu zdravilna tirnim, pri odrascouih i • rocih brez medicin in stroškov, naravi vh« bolezni • telodcu, na živcih, dalje prsne i na ietrah*, z!ux« naduho, bolečine v ledvicah, jut,iko, kašelj, uepre- • kvljorijt), zaprtje, prehlaje.nic, neapanj* s'abonti, rlato . io, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, sileni« krvi v iflavo, ■ iruonje v nfioGih, llabcitl in blovanjo pn noskih, » .ožnoHt, diabet, trganje, ■httjianjfl bledi&co io pre-- aienje; poaebno »e priporoča M dojenee tli j a boljo, ■ njo dojničino mleko. — izkaz iz mej MO.ooo apriče-U zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi apri-»vala proieBorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Berioka, pra-jfra proteaurja medicine na vseučilišči 9 Mariboru, .-. Iravilne^a svetu-ka ?.>r. Ang<*.l8tivna, Dr. Shorolanda, 'it. Campliella, prof. Dr. Dede, Dr. Un%, grofio je Oastle-i mart, Markize de Brekau * mnogo druzih imenitnih >iob, ne razpošiljava na posubno zahtuvauje zastonj. Kratki izkaz it 80.000 spričevalo?. Spričevalo St 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn. 10. jul. 1852. Kcvalobciere Du Barry v mnogih slučajih na* ,,-radi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in .rnfci, dalje pri neiialuih in obiBtnib boleznih a t d. ,»ri kaiiiiiiu, pri prisadljiveiu h bulehnem druženji v K-alni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih imehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in : n neprecenljivo sredstvo ne t>aino pri vratnih in pra-iih boleanih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. 1*8.) Hud. W ur zor, zdravilni svetovalec in ileo .unogo iK-cnili družtev. • Wiuchester, Anglefiko, 3. decembra 1842. Vufia izvrstna Uevalesciere je ozdravila večletno nevartiostue prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, >olne ćutidce in vodenico. Prepričal sem se sam glede asoga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J a uji; h S h o r o 1 a n d, ranoceluik, §6. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Beroliu, 0. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevaleseiere da B&rry •ostransko, najbolje spričevalo. Df. Angelstein, tajni sauit. ivetovaleo. Spričevalo fit. 76.U21. Obergimpern, (BadenBko), 22. aprila 18721. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strai-imi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti idj uogel, je vsled rabe Vase Revalesciere du Barry po-o In ama zdrav. Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo fit. 72.618. La Kocko mr Yon, 30. julija 1868. Vafia Kevalescičre ozdravila me jo popolnem '.rasnih želodčnih in čutnicnih bolezaij, katere so -16 deset let uučile. (Gospa) Armanda Prevost, posestnioa. Bevalescičre je 4 krat tečnojfia, nego meso, ter 11 pri odraftćenih in otrocih prihrani 50 krat več na ;mi, ko pri zdraviliL V pleha*tih pugicah po pol fanta 1 gold. 60 kr., s mni 2 gold. oO kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 fon-)V 10 golu., i.2 funtov liO goid., ;-i runtov di> gold. Rovalesciore-B.soiiiten v pu.*ioaJj in Rovalosciere-Ohocolatče v prahu tU tas i 60 kr., 24 ta« 2 gi, •0 kr., 48 tat 4 ix>kr., v prahu a«a|l, tVall* iiehKttise it. 8, kakor v vseh u^stih pri dobrih itarjih in spo^erijtkih trgovcih, tudi rnzpoiiija du-daku !uia na vso kraje <•-, poitnih takasnioah ali pivaetj'ih. V I.JublJwnl Ed. •* >ir, J. Sv ob oda, .kar pri „-zlatem onu-, v Reki pri lekarju J. Pro-umu, v Celovcu pri lekarju Birn aaohorju, 7 v i* ljetu pri lekarju Aljiuoviču, v Trstu pri lokurju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Rocn« i . J. ilirachu, v Zadru pri And ro v.ču. (47; 5. novembra: Artluiber iz Dunaja. — \Vaclnnan iz Trata. — Jenko iz Belgrada. — Pribožič iz Celovca. — Stefanopulo. Pri Slonu Sanzir. iz Trsta. — Ilranilovič iz Zagreba. — Zentinec \l Koroškega. — Mušič iz SunozeČ. — Rak iz Gorico. — Tomažič iz Gorice. — Polak iz Dunaja. — Hočevar iz Logatca. Pri VtoHMl Wurzbach iz Dunaja. — Baron is Kaniže, — Fink iz (Jrailca. — Lipih iz Bejaka. Junkeruian, Kaiser iz Dunaja. Pri Zamorci : Travnik iz Mokronoga. — 8chlimonzi£ Iz Giadca. — Sclimalz vi. Tista. — Golič \l Gradca. Št Dunajska borz~ >. novembra. (Izvirno rolegrali čin > porodilo.) Enotni drž. dol; v bnnkovoi h »8 g d. — kr. E.''ti dri. dog ▼ srebru 67 7<) 18o0 drž. posojilo 110 50 Akcije narodne banko H36 — Kredi: ne akcije . 47 30 London i lUi 45 Napel. 9 . 86 . C. b. cekini 5 90 Srebro 108 40 ev. 4021. VII. 1876/186. Oznanilo. Od c. k. okrajne sodnije v Kostanjevici se da na znanje, da se bo na prošnjo C. k. okrajne sodnije v Krškem vse v zapuščino spadajoče premakljivo blago, 17. oktobra t. 1. v Krške} vasi umrlega posestnika Mihaela Kodriča, kakor: 300 veder vina od leta 1874 in 1875, iz najboljših vinogradov Gadovepeči in Brezovice, dalje izvrstna vinska posoda, mciio. Iiišiio orodje itd. za gotov denar prostovoljno prodajalo. C. k. okrajna sodnija v Kostanj evici, (3.0) 1. novembra 187G. Podboj. J.Neubergerja&Fogla (|»«mI Tranćo.) TVulcii i»oviu\]e in prodn.jnn.jo vseh vrst i>tii>ia*jo»r, prevzeumnjo vsakojukih Ico-iiilKij. (346) Podobe in zrkala najrazličnejšo biro proti gotovemu, ali pa tudi plačilu v obročih. Spoštovanjem «/. Neuberger «S* Fogif Ljubljana. Išče se (345—2) 7, dobrimi spričevali «'uky, Skot' v Kasaroplu, veliki prost rabskega stolnega kapi tej u in tajni svetovalec Nj. Svetosti papeža. Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. lekarju M iljvuiu Man t-iju i podružnice pri Drag. Šaviiiku v Kranj i in Dom. Hizioliju v K u ii o 1 t' n v e m. (3-t7) Samoklistirni aparat (Civsopumpe, Iirigaterje), Inhalacijne aparate, klistirue, uretralno in maternične briz-galnice, mlečne pumpe, sesalne steklenice, vezi za počene j>o luln-i?*!*«-j ceni. Jedino Je pri (53—29) f-ukiiel PlccolI, lekarju, na dunajskej cesti v l.jithljani. Slovenske knjige. , V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po postnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. ,,l>oktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. ,,Kalifornske ppve&H" od Bret Harte a. Cena 50 kr. 3. Titffomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „JV« frerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr. 5. Župnik JVakefleltluki*'. Spisal Oliver Goldsraith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so-izšlc in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: _rf£k_. in poTresti: 1. Erazem Tatenbuli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. MeU* Holdenla. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik 50 kr. 3. Hanlort'irn. Roman s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal ./. Skalee. — Na orni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kazen. Novela, francoski spisal H. Riviire,. poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal F. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik, velja ... 25 kr. 33. Xjistlcl v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič.■ — Životopisje, sp. Rajč Rož. — 1'resein, Frešerin ali i'reširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, Bp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trsivo z grozdjem na Kuakein, sp. dr. J. Vosnjak. — Čigava bode? Noveli ca, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus.. — Plašč. Novela. Kuski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesuij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetji. Vso Bkup so dajo za znižauo ceno 2 gold. Kožuhovina in klobučina. Vdano podpisani priporoča p. n. občinstvu svojo bogato oskrbljeno in dobro sortirano zalogo, obstoječo iz sledečih artikulov: Muli za damo od gl. 2*— gori do gl. Z 1 vrat ni k i za damo , Kožuhi za gospodo . Kožuhi za na pot . Muli za lov 1 Nožne vreče Nožui košek Čevlji za na pot Poganjala Klobuki za gospodo Kape 40, 2'— n , „ 40, _ 17— „ n m HO. Z 38— „ n „ HO, ♦ 2— „ , „ 10, I ! s*— " " " io! x , 4- - „ „ , 80, Z , ino „ , „ 7, # ,-•30 „ n „ 10, ♦ Tudi so kožuhi 1/posojajo, vse v to strok » # spadaJoSe reparature najbolje Isvadjajo, na- ♦ rt»čbo na deželo najlrtri'j.^e efektujejo in v J vsem najnižje cene računajo. + Prav mnogega naročanja se nadeja fipo- J štovatijem udaui is, X Franc Prockl, j l.j u M jana. judovska ulica št. ii nova. X Sirovi loj knpqjotn t»»ki £us po najvišji con! Kari Pamperl-ova sina, Topilnica za loj. nvučarijtv ln inUarnlcn, zaloga TŽigalnih, sTolilnili In mašiobnih tvarin v CELOVCI na Koroškem. (29-11) Nova slika. Izšla ju v Beču velika in umetniški izvedena »lika Izdatelj in urednik Josip Jurčič. o 000 Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrovič Njeguš. Generali: 91. C*, (ornjajev, llanKo Aliuipić. Frauj<» Cali in Kosfa H. l'rotić. — Vojvode: l*c»tar liihoiič. lložo Petrovič, ■ lija l*lam<>nac in JTlaMO Grbica. — Polkovnici: llorvatovir, Oreškovie, Ilija Čolak-/%ntić, Teia Mikolić« VaMoniar llclioi*. Ulilojko l^eMJanin. — Podpolkovnici: Mava («riijić, VlaJ-hović, lt»*ta lliic-cv ic*. Cnruja 91 liko vic. — Major l'aja l'utuik in arhimandrit M. Dučić. Slika ima 2'2 verno po fotografijah narejenih lik 1 grbom Srbije in C'rne gore. Sliko je litografiral A. Wul»t'rt. Slika je 53 centimetrov visoka a 90 centimetrov široka. 3Hgr Cena je slitel ± 20 Osr. Naročbino se pošiljajo na ovo adreso : I;3. »Ta¥ilt:<» i<'% Wien, Vili., PiariHtengassc Nr. 41). Novci so pošiljajo v plačanem pismu, ali po poštnej napotnici; komur je lažje, n:ij na corrcHpondciic-karti javi, pa se mu bo s povzetjem poslalo. Prepodavci, koji za gotov no veo naroče najmanje 10 komadov, dobivajo komad po 1 gld. in franco pošiljanje. Cena ove velike in umetniško izvedeno slike je tako mnjhona, da jo vsak kupiti more. Brez ove sliko naj no bo nijedna obitelj, koja se ititerosujo za rat Srbijo in Crne gore s turško carevino. (349—1) OOCOi £0! Lastnini tu tisk -Narodne tiskarne". R2/5 0OV4