TEHNIK GLASILO : I I^^I^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. ST. 31 PTUJ, 15. avgusta 1974 cena 1 din Nova pridobitev ob 100-letnici ptujske bolnišnice Praznik občine Ptuj 1974 Osrednja proslava ob 100-letnici obstoja ptujske bolnišnice, ki je bila 8. avgusta 1974 na prireditvenem prostoru bolnišnice dr. Jožeta Po- trča, ni bila le velik kulturni dogodek ob občinskem prazniku; bila je mnogo več. Goste svečane prireditve, med katerimi je bila tudi vdova po dr. Jožetu Potrču, Ema Potrč, Anton Fazarinc, Ivan Potrč, Miro Bračič, Radovan Filipovič, delepti in pred- stavniki sosednjih r^ublik ter mno- gi drugi, je pozdravil predsednik OK SZDL Stanko Lepej, ki je pred odkritjem spomenika dr. Jožeta Potrča orisal lik tega revoludonaija in govoril o njegovem delu. Spo- menik, ki ga je odkril Janko Vogrinec, je prejela v varstvo predsednica mladinskega aktiva bol- nišnice. Ob umetnini, ki je delo kipaija Viktorja Gojkoviča, je čla- nica gledališča iz Maribora Koče- varjeva prebrala odlomek iz Potrče- vega dela. Prireditev se je nadaljevala na osrednjem prostoru tik pred novo zgradbo, kjer je član IS SRS primarij dr. Anton Fazarinc izrekel najtoplejše čestitke ob tem sveča- nem trenutku. Njegova razmišljanja o nalogah zdravstvenih delavcev, o novih metodah zdravljenja ter pro- blemu strokovnih kadrov so poka- zali, da niti ob tako svečanih trenutkih ne moremo pozabiti na probleme. Dejal je, da novi prostori bolnišnice niso le pridobitev za Ptuj in dcolico, temveč celo Slovenijo. Slediti je treba modernim potrebam, doseči ozko povezavo med delov- nimi ljudmi in storitvami zdrav- stvenih delavcev. Ko je spregovoril o načrtovanju novih bolnišnic, je opozoril na to, da je treba preiti od kratkotranjih programov na sred- njeročne in dolgoročne programe. saj bomo le tako lahko rešfli osnovne probleme v zdravstvu. O zgodovini bolnišnice in preha- janju m^nega objekta iz leta 1874 v ta novi sklop objektov ptujske bolnišnice, katere največja prido- bitev je vsekakor novo poslopje, je govoril Mitja Mrgole. Po kratkem kulturnem programu je prireditev dosega višek z otvoritvijo centra, z dolgo pričakovanim trenutkom, ko je dr. Kari Praunsseis prerez al vrvico. Kot so nas opozorili predstavniki bolnišnice, nikakor ne moremo govoriti le o kirurškem oddelku. V novi zgradbi je poleg tega še postna za transfuzijo krvi, centralna bolniš- nica lekarna, oddelek za intenzivno nego. Kirurške specialistične ambu- lante, operacijske dvorane ter kirur- ški posteljni fond pa so v sklopu kirurškega oddelka. MALCI JELEN SVEČANA SEJA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ V četrtek dopoldne je bila v ptujski kinodvorani svečana seja skupščine občine Ptuj in družbe- nopolitičnih organizacij. Predsednik SO Ptuj Branko Gorjup je v slavnostnem govoru orisal razvoj ptujske občine ter ocenil današnje stanje. Govoril je tudi o velikem pomenu Sloven^ogoriške - Lac- kove čete v narodnoosvobodilnem boju ptujskega območja. Svečano sejo je pozdravil pred- sednik pobratene občine Arandje- lovca Radovan Filipovič ter prenesel pozdrave in čestitke občanov tega pobratenega mesta ob našem občinskem prazniku. Kolektivu splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča in pokojnemu primariju te bolnišnice dr. Aleksan- dru Kuharju je SO Ptuj podelila plaketo mesta Ptuja. Plaketo je za pokojnega Aleksandra Kuharja, dolgolemega ravnatelja ptujske bol- nišnice prejela njegova soproga Stanka, v imenu bolnišnice dr. Jo- žeta Potrča pa je plaketo sprejel primarij dr. Jože Neudauer. Plaketa mesta Ptuja je najvišje občinsko priznanje. Slavnostno sejo je zaključil podpredsednik SO Ptuj Oton Polič. Sleciil je kratek kulturni program, v katerem je sodeloval komorni moški pevski zbor iz Ptuja ter član mariborske drame. Slovesnost se je nato nadaljevala pri bolnišnici dr. Jožeta Potrča, kjer je bila osrednja proslava ob ptujskem občinskem prazniku. Med po^o so delegacije položile venca k spome- niku Jožeta Lacka in Franca Osojnika, določili pa so tudi delegacijo, ki je pozneje položila venec k spomeniku v Mostju pri Ptuju, kjer je bila zadnji boj Slovenskogoriska četa. -OM- vreme do nede^e, 25. avgusta 1974. Mlaj bo v soboto, 17. avgusta ob 20. uri Napoved: Postopno se bo otoplilo na 30 stopinj C in to predvsem v prihodnjem tednu. Do nede^e, 18. avgusta pa šE bodo tu in tam plohe z nevihtami Alojz Cestnik 2 stran tednik — Četrtek, is. avgusta 1974 OSTALE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU - V okviru praznovanja občinske- ga praznika in ob 25-letnici ribiške družine Ptuj je bilo v nedelo zjutraj k^ub slabemu vremenu društveno tekmovanje ribiških družin na ribniku v Podlehniku. - Isti dan so ob deveti uri dopoldan svečano odprli novo zdravstveno postajo v Zavrču pri Ptuju. Celotna investicga je znašala okoli 160 starih milijonov. Sredstva za gradnjo pa so prispevali delno krajani Zavrča, zdravstveni dom Ptuj, SO Ptuj in skupnost socialno zdravstvenega zavarovanja Maribor. V zdravstvenem domu je poleg splošne ambulante tudi zobna ambulanta ter stanovanje za zdravni- ka. - Popoldne ob petnajsti uri je bil na letališču v Moškajncih pri Ptuju ob zak^učku republiškega padalske- ga prvenstva letalski miting, ki pa zaradi slabega vremena ni dobil prave obsežnosti Po tridnevnem tekmovanju v padalstvu, so se med ekipami najbolje odrezali domačini (Kodela) pri posameznikih pa je zmagal Benjamin Stubej iz Nove Gorice. Leščani se niso strinjali z razsodbo sodnikov in so tekmovanje zapustili še pred koncem. Morda še tole: splošna ocena strokovnjakov je bila, da so kljub odlični organizaciji in dobri tehnični priprav^enosti bili rezultati deloma pod pričakovanji. -OM- Glas iz osamljene doline Ozka dolina od Ormoža proti Tomažu je 10 km dolga in 300-600 m široka in precej revna v primerjavi z ravnin^im svetom. Njive prebi- valcev ležijo ob vsaki strani doline v več ali manj hribovitem predelu, zato je obdelovanje precej otežko- čeno, posebno strojna obdelava- Sploh pa si stroje ljudje tod tudi zelo težko omišljajo, ker je hribovita zemjja precej ^opa in daje slabši pridelek. Bila pa bi tu vsled obširnih travnikov lahko precej razvita živi- noreja, ko ne bi bili ti kompleksi travnikov tako zelo zamočvirjeni, zato d^ejo krmo zelo slabe kako- vosti, je pa tudi pravo leglo metilja in je vsled tega živina metiljava ter slabo uspeva. To pa je za lastnike velika škoda. Svoječasno so na raznih sestankih precej govorili o regulaciji potoka Lešnice, ki bi ga naj podobili in v ravnejši črti izpeljali sredi doline. S tem bi bili travniki izsušeni in na njih bi rastla krma boljše kakovosti, s katero bi lahko redili precej večje število živine, s seveda mnogo boljšim prirastkom, kar bi buo velikega pomena ne samo za bližnje prebivalce temveč tudi zu skiipnost. Ce izvzamemo trenutno krizo pri, prodni pitane živine (upamo vsaj, da je trenutna sicer je vsako prizadevanje kmetov zaman). Gre pa za večje količine mleka, za katerega upamo, da ga nikakor ni preveč. Del travnikov v tej dolini je bil, ko je bil uveljavljen kmetijski m^si- mum, posestnikom odvzet. Bivši lastniki so še nekoliko speljevali vodo iz njih, čeprav brez večjega uspeha, saj travniki na nekateiši mestih ležijo celo nižje kot potoki. Sedaj del travnikov sploh več nikdo ne kosi, kar vsled prevelike za- močvirjenosti to ni več mogoče. Ta del bi eventualno lahko spremenili v zbirnico vode ali ribnik, kar bi bilo boljše kot sedanje močviije ' z visokoraslim trstičjem. Take so želje prebivalcev lešniške doline. V Tedniku je tudi pred časom pisalo, da je morda v sredi vasi termalna voda. Bilo je nekaj govora, da bo zadeva raziskana. Bojimo se, da bo ostala samo pri besedah. efem ČLANI SINDIKATOV, UVELJAVIMO NAŠE DELO V SINDIKALNIH SKUPINAH IN NEPOSREDNOST NAŠEGA ODLOČANJA Uveljavljanje nove ustave ij?novih oblik sindikalne organiziranosti delavcev zahteva novo vsebino in nove odnose v delu in živ^enju osnovnih organizacg sindikatov ter v organih sindikatov in zveze sindika- tov na vseh ravneh organiziranosti. Najpomembnejše sprehiembe, kijih moramo narediti v naši praksi je prenos odločanja z nivoja organov na vse sindikalno organizirane delavce. Članstvo sindikatov ima pravico in dolžnost, da odloča o vseh vprašanjih in da oblikuje politiko, od članstva izvoljeni sindikalni organi pa imajo pravico in dolžnost, da s strani članstva sprejeto politiko v praksi dosledno uresničujejo. Toda v praksi še vedno ni tako, ker se marsikje še vedno zadovo^ujejo s starimi oblikami dela v zaprtem krogu organov, kar še posebno ve^a za sindikalne organi- zacije z večjim številom članstva. Glavna naloga, ki jo moramo izpeljati v vsaki osnovni organizacgi sindikata je, da uveljavimo nepo- srednost odločanja vsega sindikalno organiziranega članstva. Toda nepo- srednosti odločanja si ne predstav- |amo v tem, da skličemo zbor članstva celotne osnovne organizaci- je sindikata s 500 ali več člani, temveč v tem, da se ustrezno organiziramo v sindikalnih skupi- nah, v katerih bodo lahko vsi člani sindikata razprav^ali o vseh vpraša- njih in problemih, oblikovali stališča in predloge in določali politiko, ki jo morajo njihova vodstva na vseh nivojih organiziranosti uresničevati. Uve^aviti neposrednost odločanja vsega članstva pa pomeni, da se moramo člani sindfflcatov ustrezno organizirati. V predlogu statutarne- ga dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov v SR Sloveniji 28. in 29. člen govorita o sindikal- nih skupinah. Sindikalne skupine naj bi delovale v vseh tistih osnovnih organizacgah sindikatov, v katerih je večje število članov sindikata ali več med seboj prostorno ločenih oddelkov, obratov, delovišč, poslo- valnic, ali kjer delo poteica v izmenah. Sindikalno skupino sestav- ka določeno število članov osnovne organizacije sindikata, na primer 5 do 20, ki delajo v istem delovnem prostoru ali v neposredni bližini. Tako morajo sindikalne skupine delovati v vseh trgovskih poslovabii- cah, gostinskih obratih, gradbenih deloviščih in v vseh tistih osnovnih organizacgah sindikatov, kjer je večje število članov sindikata, na primer nad 50. Vsaka sindikalna skupina izvoli svojega vodjo - poverjenika, kateremu zaupa tudi mandat delegata sindikalne skupine v izvršnem odboru osnovne organi- zacge sindikata. Sindikalna skupina na svojih sestankih samostojno razpravlja o vprašanjih, ki so pomembna za člane skupine ali celotne osnovne organizacije sindikata, izvršnemu odboru in drugim organom svoje organizacge sindikata daje pobude, predloge in zahteve za akcge, ki naj pripomogle k uresničevanju interesov delavcev skupine, ki pa ne smego biti v nasprotju z interesi drugih članov osnovne organizacjge sindikata. Sindikalna skupina spreje- ma obvestila ui poročila svojega vodje - poverjenika o delu, predlogih in stališčih izvršnega odbora osnovne organizacge sindi- kata, drugih organov sindikata ter samoupravnih organov in o njih po potrebi zavzame stališča. Svojemu delegatu d^e smernice za njegovo delegatko delovanje v izvršnem odboru. Delegat sindikalne skupine prenaša v izvršni odbor stališča, predloge in mnenja članov sindi- kalne skupine, izvršni odbor jih mora obravnavati in obvestiti člane sindikata v sindikalni skupini o tem, kaj bo ukrenil na podlagi njihovih mnenj in predlogov. Ce bo izvršni odbor menil, da stališča ali predlogi sindikalne lupine niso primerni, mora o tem obvestiti sindikalno skupino, pri tem pa mora izvršni odbor podati svojo oceno in obrazložitev. Z ustanav^anjem sindikalnih sku- pin je zagotovljena vsem članom sindikatov možnost, da razpravljajo in odločajo o vseh vprašanjih. Novi izvršni odbori osnovnih organizacg sindikatov bodo sestavljeni iz delegatov, kijih bodo izvolili člani v svojih siadikalnih skupinah. Vsaka sindikalna skupina bo imela v izvršnem odboru najmanj enega delegata. Delegati bodo pred odhodom na sejo izvršnega odbora zbrali mnenja, stališča in predloge članov svojih sindikalnih skupin, o katerih namerava njihova osnovna organizacga sindikata sprejemati odločitve. Na seji izvršnega odbora bodo delegati usklajevali mnenja, stališča in predloge vseh sindikalnih skupin v enotno stališče, predlog ali sklep osnovne organizacge sindi- kata. To pa pomeni, da bo potrebno usklajevanje in sporazumevanje med sindikalnimi skupinami, da bo lahko sprejeta enotna politika osnovne organizacge sindikata. Seje izvršnih odborov bodo torej morale biti v bodoče bo^e pripravljene, ker bodo delegati sindikalnih skupin morali skup^ z vabilom prejeti tudi gradivo, o katerem bodo pred sejo izvršnega odbora razprav^ali s člani sindikata v sindikalnih skupinah. Pri tem bo zlasti pomembna pomoč strokovnih služb teme^nih in drugih organizacg združenega dela odnosno delovnih skupnosti, ki bodo morale pripraviti ustrezno gradivo o vprašanjih, o katerih bo razpravgalo in odločalo članstvo. Tu in tam bodo sicer še poskušali delati po starem in odločati v izvršnem odboru brez predhodnih sestankov s članstvom. Z vso odgovornostjo se moramo zavedati, da z doslednim uve^av^anjem nove ustave spreminjamo dosedanje nava- de in odnose ter da je neposrednost odločanja vsej;a sindikalnega član- . stva edina možna pot, ki pa jo bomo najlažje uveljavili skozi sindikalne skupine. In za zaključek: o nobenem vprašanju ne odločajmo brez našega članstva, zato naj bo težišče vsega našega dela med delavci! F. B. tednik — četrtek, i5. avgusta 1974 stran 3 DELTA ODSLEJ V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH Že 15. februarja 1973 je prišlo do združitve DELTE z LABODOM. Cilji, ki so si jih zastavili na simpoziju'^ maja ^ 1973, niso bili doseženi čez noč. Veliko truda in zavzetosti je bilo potrebno, da delavke lahko sešijejo do 5000 srajc dnevno, od katerih prodajo v tujino kar 80 odstotkov. V prvi etapi so zgradili 2000 kvadratnih metrov prostorov, leta 1978 ob končni fazi graditve pa bo imela DELTA 6000 kvadratnih metrov, kar bo podvojilo dnevno proizvodnjo. O Delti in združitvi z Labodom smo že mnogo pisali, toda tudi tokrat ne moremo mimo otvoritve novih prostorov, ki je dala pravo obeležje dogodkom ob jubileju teh dveh podjetij. 10. avgusta 1974 se je resnično začela pisati zgodovina novih obratov Delte. Svečano vzdušje ob toplem sprejemu članic folklorne skupine Delte, ki so vsakemu gostu pripele rdeč nagelj, seje stopnjevalo in nadaljevalo skozi vso svečanost. V manjši dvorani novega objekta je bila razstava ob jubilejni obletnici Laboda in Delte. Velik napis na steni ,,Naša preteklost - spodbuda za prihodnost", pa je jasno izražal hotenja članov delovne skupnosti. S pozdravnim govorom predsednika delavskega ^eta TOZD DELTA Ptuj se je^ svečanost uradno začela. Resnično topel pozrav je veljal najstarejši članici kolektiva Mariji Botolin, ki je prišla v Delto že leta 1922. Razvojno pot ter skupna prizade- vanja tovarne srajc LABOD in njenih temeljnih organizacij združe- nega dela LOČNA, Novo mesto, LIBNA Krško in DELTA Ptuj pa je orisal generalni direktor Zdravko Petan. Kot spodbudo za nadaljno zavzetost pri delu, je občinska komisija za odlikovanja na tej svečanosti podelila 18 priznanj, 6 posebnih nagrad za 15 let nepreki- njenega dela v DELTI in še 170 priznanj za delavce. Po govoru direktorice TOZD Delta Ptuj Dragice Novak, je Marjeta Erhatič, ki je v Delti zaposlena že 31 let, predala ključ predsedniku delavske- ga sveta. Uradnemu ^ delu svečanosti je sledil resnično veder kulturni porogram ter podelitev nap-ad športnikom, ki so ob jubUeju tekmovali in se pomerili v šahu, streljanju in gasilskih disciplinah. Neonske luči so v veliki dvorani močno svetile, ko smo jo zapuščali. Prostorna in svetla dvorana je dokaz, da. so pri graditvi resnično mislili na delovne pogoje šivilj, saj so le ti osnova učinkovitega dela. Predsednik SO Ptuj Branko Goijup govori zbranim ob otvoritvi novih prostorov. MALČI JELEN Sekretar RK ZMS v Ormožu Prejšnji ponedeljek je obiskal ormoško mladino sekretar repu- bliške konference ZMS Zdenko Mali. Po sprejemu na občinski konferenci ZMS Ormož se je pogovarjal s političnim aktivom te občine. Beseda je tekla o doseda- njem delu mladine občine Ormož in njenega občinskega vodstva. V nadaljevanju pa so se pogovarjali o tem, kako v občini Ormož poi^ajo priprave na zvezni in republiški mladinski kongres. Ocena tega dela je bila glede na čas - počitnice in dopusti - dok^ zadovoljiva. Zdenko Mali je potem obiskal še mladino v IGP Ograd Ormož in se zanimal, kako tu potekajo razprave o kongresnih dokumentih. Pogovar- jali so se tudi o problemih mladine ter o organizaciji aktiva mladih delavcev znotraj te organizacije združenega dela. Sekretar republiške konference ZMS si je ob koncu obiska ogledal novo sušilnico za Opeko IGP Ograd Ormož ter izrazil zadovoIjsn'o o delu mladine v Ormoški občini. jr 20 let pionirskega gasilstva v Sp. Polskavi Ob razvidu pionirskega gasilskega prapora v Sp. Polskavi Letos mineva 20 let, odkar so v Sp. Polskavi v bistriški občini ustanovili prvo gasflsko pionirsko desetino pod vodstvom Karla Samasturja in Ed^ja Kikeija, članov gasilskega društva v Sp. Polskavi. V takrat še m^hni vasici s komaj nekaj hišami, je že vladalo in vlada še danes veliko zanimanje za gasilske dejavnosti. To je potijevalo tudi večje število starejših članov gasilcev. Uspehi starejših članov tega društva so spodbudili še mlade, da so se pričeli v vse večjem številu vključevati v to humano organizacijo. Čeprav je pionirsko gasUstvo v tem kraju bilo prisotno že po 1931 letu pa so organizirano pričeli delovati pred 20 leti, ko je na pobudo društva 28 pionirjev ustanovilo dve gasilski desetini pionirjev. Svoje prve večje uspehe so polskavski pionirji - gasilci slavili leta 1960, ko so s pospešeno dejavnostjo zabeležili več tekmovalnih in delovnih rezultatov. Leta 1964 pa so razvili tudi enega prvih praporov pionirjev gasilcev v Sloveniji. Danes PGD Sp. Polskava nima bojazni za svoje mlade kadre, saj v njihovem okolju delujejo kar tri pionirske desetine, ki bodo po nekaj letih uspešno nadomestile svoje predhodnike. Mlade gasilce - pionirje sedaj vodi referent Leopold rregl. Za množičnost v pionirskih gasuskili vrstah pa imajo tudi veliko zaslug starši otrok, ki z veliko mero zanimanja spremljajo delo gasilstva v svojem kraju, se veselijo njihovih uspehov in jim po potrebi tudi pomagajo. V. H. trg kidričevo: REŠEVANJE STANOVANJSKE STISKE stanovanj ni nikoli dovolj. To ve^a tudi za tovarno glinice in aluminija „B0R1S KlDRlC" Kidri- čevo, kjer nameravajo zgraditi 40 vrstnih „intervencpkih" hiš. Iz programa je razvidno, da je TGA v programu stanovanjske padnje nam- enila 50 % sredstev, ki jih zbere v stanovanjskem skladu, za indi- vidualno gradnjo, ostalih 50 % pa je za usmeijeno individualno gradnjo. Gradnja investicgskih hiš bi bila usmerjena individualna gradnja. To gradnjo so v. TGA prvotno predstavili nekoliko drugače, ker so bili pripravljeni na gradnjo v Rabe]yčji vasi, vendar je pozneje skupščina občine Ptuj spremenila zazidalni načrt, ker tam nameravajo graditi bloke. Zaradi tega je ostalo Kidričevo še edina najbolj primerna lokacija, kjer je mogoče po ugodni ceni še graditi primerna stanovanja, predvsem za mlajše družine. V TGA Kidričevo so se odločili, da je potrebno stanovanjski problem rešiti čim hitreje in čim ceneje. V naslednjih štirih letih bo potrebno 100 stanovanj, to pa še kako upravičujejo hiter način gradnje. DS TGA je že zadolžil kadrovsko socialni sektor, da pripravi predlog za čim hitrejše reševanje stanovanjske problema- tike, le-ta pa je že posredoval D S predlog, s katerim predlaga odo- britev 8.00.000 din za izgradnjo 40 vrstnih »intervencgskih" hiš, da določi lokacijo za te hiše, najverjetneje bo to med četvorčki za blokom 13, da se manjkajoča sredstva zberejo s premostitvenimi krediti in da je z gradnjo treba pričeti takoj, da bi bile hiše vseljive že v maju 1975. F. MEŠKO razpisuje prosto delovno in učna mesta: 1. Administrator-ke Pogoji: 2-letna admini- strativna šola 2. dveh vajencev za uk v: — brivsko-frizerski stroki — vodovodno- inštalaterski stroki Za obe učni mesti se zahte- va končana osnovna šola. Prijave sprejema tajništvo Krajevne skupnosti Kidri- čevo do 27. Vin. 1974. 4 stran tednik — Četrtek, is. avgusta 1974 Lovci gradijo dom v črešnjevcu Ne daleč od vasi Crešnjevec pri Slov. Bistrici raste na obronku gozdička lep dom članov lovske družine. Pred nedavnim so ga spravili pod strdio, sedaj pa opravljajo notranja dela. Zanimiv je podatek, da so skoraj vsa dela opravili prostovoljno člani družine, katerim so priskočili večkrat na pomoč tudi kr^ani raznih strok. Člani LD Crešnjevec, ki so zadnjih nekaj let pokazali veliko aktivnost tudi na drugih področjih, nikoli pa jim ni težko oddvojiti sredstev za gradnjo novega doma in aktivnosti, ki pritegujejo v njihove vrste vse več občanov tudi iz drugih kr^ev občine, ne morejo zagotoviti, kdaj bodo dom predelali namenu, kar je odvisno od mnogih okoliščin, med katerimi so finančna sredstva na prvem mestu. V. H. LIPE IZLAKAR - 60 LETNIK Pred dnevi je poteklo 60 let odkar se je v prgazni vasici Šentilj pri Mislinji rodil Lipe Izlakar. Svoja otroška leta je preživel v Ormožu, kjer je že kot otrok našel pot v telovadnico, ki ji je bil zvest vse do okupacige. Dolga leta je bil vesten in uspešen vadite^ dece ter požrtvo- valen tajnik Sokolskega društva Ormož /Uveljavil se je tudi kot i^alec dramskega odseka. Po zapo- slitvi pri Banki Slavki v Mariboru, je enako mar^ivo deloval kot vadite^ in tajnik pri Sokolskem društvu Maribor. Med okupac^o mu je uspelo shraniti tri prapore Sokola Ormož, ki jih je po osvoboditvi izročil TVD Partizan Ormož / Po osvoboditvi je takoj v prvih povojnih dneh vodil pomemben odsek za trgovino in obrt pri takratnem odboru OF Ormož, za- tem pa bil imenovan za delegata pri novo oživljeni Hranilnici Ormož Oboje je v tedanjih težkih dneh zahtevalo od njega polno angaži- ranje v pogledu redne oskrbe prebi- valstva s prehrambenim in ostalim blagom ter preskrbe denarnih sred- stev za obnovo porušenih stano- vanjskih in dru^ objektov. Sode- luje pri ustanovitvi novega telesno vzgojnega društva Partizan Ormož in postane prvi tajnik ter vaditelj. S peščico 5ubite|ev igralske dejav- nosti ustanovi v Ormožu dramski odsek, igra, režita in s požrtvo- valnimi soigralci ureja razdejani oder ter dvorano. Ob ustanovitvi podružnice Narod- ne banke v Ptuju se preseli v Ptuj in kmalu so mu zaupana v banki odgovorna mesta, predvsem odsek za kreditiranje gospodarstva. Na polož^u pomočnika direktorja po- družnice prebrede vse bančne orga- nizacpke spremembe, dokler ni koncem lanskega leta upokojen kot pomočnik direktorja podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Ptuju. Kot izkušeni bančni usluž benec si je mnogo prizadeval pri vzgoji številnih mladih bančnih kadrov, tovariški do vseh, zlasti mlajših je kljub temu zahteval red ter natančnost, kot je to zahteval od samega sebe. S prihodom v Ptuj nadaljuje dela pri telesni vzgoji in gasilstvu. Dolga leta deluje v Okrajni in zatem Občinski zvezi za telesno vzgojo, pri TVD Partizan Ptuj ter Planinskem društvu Ptuj. Bil je zadnji pred- sednik Okrajne gasilske zveze Ptuj, dalj časa podpredsednik Okrajne gasilske zveze Maribor in član Republiške gasilske zveze. Bil je v odbdru SZDL in član odborov pri Občini Ptuj. Za svoja dela je prgel več priznanj telesnovzgojnih orga- nizac^, republiška in zvezno pri- znanje gasilskih organizacg, odl&o- val pa ga je tudi predsednik republike z redom dela. Ob osebnem jubileju želijo Lipeju Izlakaiju njegovi športni, gasilski in drugi pr^atefi še vrsto zdravih let! K-ecR. ooooooooooo ,,Tonček, te oče kaj nabye? " J^Je, nikoli." ,Ali si tako priden? " ,J>fe, ampak imam še devet bratcev in preden pride do mene, ga že roka boli." „K(g imaš vendar . proti mojemu prijate^u, očka? „Povem ti: tepec je in mislim, da mu je samo do tvojega denarja." „0, to pa ne, očka. On bi se poročil z menoj tudi tedaj, če ne bi imela ničesar." „Potem je pa še bolj neumen, kot sem si mislil." OOOOOOOOOOO Pregled opravljenih nalog KS Kidričevo Svet krajevne skupnosti Kidričevo je pred kratkim pregledal in izdelal program za tretje četrtletje letošnje- ga leta. Predsednik KS Anton KOSI t^nik KS Matevž CESTNIK sta poudarila, da bo plan za prvo polle^e v celoti realiziran v tem mesecu. Program je bil nekoliko razšiijen, kar se tiče asfaltiranja ceste v Strnišču, oziroam za povezavo krajevne ceste pri tov. Klanj šeku na glavno cesto ter za asfaltiranje ceste Njiverce-glavna cesta. Ta dela bo sofinanciral KO Njiverce z zneskom 40.000 din, ter KO Strnišče z 10.000 diti, sredstva bi naj bila porabljena za arfaltiranje otro^ega igrišča. Sprejet je bil sklep, da se v naselju Kidričevo I. položi druga plast asfalta na vse ceste, ki druge plasti še nim^o ter, da se uredi tudi tržnica z okolico, prav tako pa je treba v okviru finančnih možnosti preučiti možno- sti za položitev druge plasti asfalta na pešpoti od naselja do tovarne, ki je že tudi tega potrebna. Ce bi s tem uspeli, bi bil program v letošnjem letu v celoti feahziran, kar je velik uspeh v prizadevanjih krajevne skupnosti Kidričevo. Člani sveta so bili podrobneje seznanjeni z nekate- rimi drugimi problemi okrog gradnje 40 stanovanjskih hiš med četvorčki, o nadaljevanju del pri dogradnji TRIM steze v Kidričevem, izdanem lokacpkem dovo^enju za gradnjo letališča ter o nekaterih drugih zadevah. F. M. LAPORJE DOBILI SO NOVO POŠTO Pred kratkim so vaščani Laporja pozdravili pomembno pridobitev v svojem kraju. PTT podjetje Maribor je iz skladiščnih prostorov kmetijske zadruge v središču vasi uredilo prostore nove pošte. Dosedanja pošta je bila izven naselja v zasebni hiši, ki je bila precej razmajana. Preselitev pošte je bila tako nujnost. OkoU 1500 prebivalcev krajevne skupnosti Laporje, v poštno poslovanje je vključena tudi KS Pretrež, je tako dobilo sodobno urejeno pošto, uslužbenke pa varnejše in lažje poslovanje. Foto in tekst: V. Horvat Sprejeti je treba trezne sklepe v tovarni glinice in aluminija „B0RIS KIDRlC" v Kidričevem je že da^ časa slišati vse več razprav in komentarjev o sanaciji obrata druž- bene prehrane TGA. Razum^ivo je, da so komentarji zelo različni. Vsekakor je v vsem nekaj nesporno, to pa je, da kvaliteta obroka ni taka kot bi morala biti in kot večina želi, žal pa je k temu tudi potrebno pripomniti to, da je tudi še ista cena, ki je bila sprejeta pred leti, čeprav vemo, da so se pa artikli, ki so potrebni za pripravo malic, zelo podražili. Zato bo pri rešitvi pro- blema okrog sanacje obrata druž- bene prehrane potrebno razmisliti in prejeti res trezne in ustrezne ^lepe, ki bodo zadevo tudi resnič- no rešili O sanacgi je razpravljalo tudi predsedstvo tovarniškega zbora sindikata TGA. To je ugotovilo, da je nujno in potrebno, da o tem problemu razpravljajo vse OOS v TOZD-ih ter skličejo sestanke, na katerih n^ o vsem temeljito obrav- navajo in proučijo sanacijski pro- gram obrata družbene prehrane, nakar naj dajo pismena stališča ali ev, predloge, ki jih bodo sprejeli na svojih sestankih. Prehrana delavcev na delovnem mestu je pomembna in je s tem v zvezi bilo precej opozoril s strani delavcev, ki ponovno želijo, da se v tovarni odpre bife s suho hrano ter brezalkoholnimi pijačami. Čeprav nekateri mislijo, da bi bilo treba ob ugotovitvi izgube v točil- nici le-to ukiniti, pa bo tuk^ le treba dobro premisliti, naselje in KS Kidričevo le ne moreta ostati brez restavracije in točilnice. FRANCE MESKO tednik — Četrtek, i5. avgusta 1974 stran 5 POSLOVALNICA KB MARIBOR - PODRUŽNICA PTUJ V KIDRIČEVEM SE DOBRO UVELJAVLJA V enajstem letu obstoja posloval- nice Kreditne banke Maribor - Podružnice Ptuj, v Kidričevem so praktično potrjene vse ekonomske predpostavke, ki jih je upošteval 1963. leta upravni odbor KB Ptuj, ko je sklenil ustanoviti poslovalnico v l6dričevem. Denarnemu prometu delovnih skupnosti in prebivalstva industrijskega kraja Kidričevo in njegovega zaledja je nujno potrebna bančna poslovalnica s tako urejenim delovnim časom, da jo lahko obiščejo koristniki tudi po svojem delovnem času in v času, ko ne morejo urejati svojih denarnih zadev pri PTT v kraju niti v oddaljenem Ptuju. Da obstaja že dolgo v Kidričevem bančna poslovalnica, je znano prebivalcem v Kidričevem, otrokom in vsem odraslim pa tudi v vaseh blizu in daleč od Kidričevega. Kdor pa jih povpraša, kam se naj obrne, da jo bo našel, mu vljudno pokažejo pot, da je hitro pred napisom in vrati poslovalnice v središču naselja, kjer je lekarna, uprava krajevne skupnosti in milica. V vsakem času ob delavnikih, od ponedeljka do petka razen sobote je vedno kdo po svojih opravkih v poslovalnici zraven vodje posloval- nice Martine Celan in bla^jnika Regine Gradia ali kot varcevalec dinarskih ali deviznih prehrankov ali pa posojilojemalec, iz delovnih skupnosti pa blagajnik ali njegov namestnik, kije predal oz. deponiral iztržek dotičnega dne. Ob obisku za ,,Tednik" 7. avg. 1974 je prišla v poslovalnico med prvimi tega dopoldneva po tiskovino za potrošniški kredit NADA TO- MINC iz Kidričevega, zaposlena v kuhinji družbene prehrane. Ko sta vse uredili z REGINO GRADIN (vodja poslovalnice Martina Celan je na letnem dopustu) je odgovorila na nekaj vprašanj: „Pred začetkom gradnje lastnega doma smo več privarčevali kot zdaj, ko gre vse sproti za delo in za material. Pred začetkom zidanja se bova z možem precej zadolžila, sicer ne bi mogla graditi. Svoje dohodke bova morala dobro obračati, da ne bo družina trpela pomanjkanja in da gradnja ne bo zaostajala. Poznava več |udi, ki radi prihajajo sem v poslovalnico in povedo, da je prav, da lahko marsikaj uredijo v Kidričevem, sicer bi morali v Ptuj v banko." ANICA VREGOVA iz Kidričeve- ga, gospodinja, je hitro opravila. Prišla je po nekaj dinarjev. Vpis dviga na hranilno knjižico je Regma Gradin hitro končala, izročila denar in izmenjala z Anico še nekaj besed o tem, kako napreduje njihova gradnja v Ore^u. Z nasmehom je pristala Anica Vregova še na odgovore za „Tednik": „Že 9 let sva z možem v Kidričevem. Vedno je bilo potrebno varčevati in nositi v banko pa zopet dvigati. Zdaj ob gradnji skrbno obrneva z možem vsak dinar, preden ga izdava za preživi anje ali za gradnjo. Pred vsakim dvigom se pogovoriva, ali je še kaj v žepu ali samo na knjižici. Več let bova • odplačevala posojilo in vem, da bova vsa ta leta prihajala v banko zdaj v Kidričevem, pozneje pa v Ptuju, ko bomo stanovali v Oregu. Sčasoma si bomo z bančnimi zaposlenimi čisto domači. Ko pridem sem po opravkih, se vsi radi kaj pomenimo s tovarišicami iz banke, ki nam tudi svetujejo, ko to potrebujemo." KONRAD ZOREČ iz Krajevne skupnosti Kidričevo, ki je zaposlen pri njej kot vodja servisov, tokrat ni prinesel dnevnega iztržka, kot je to dosedaj redno prinašal v bančno poslovalnico, pač pa je prišel za ženo Boženo, ki je tudi prišla v poslovalnico po opravkih. Glede same poslovalnice je Konrad Zoreč odgovoril: »Priznati moram, da sem vedno rad prihajal, ker so mi denar hitro prevzeli, mi prevzem potrdili in sem takoj šel zopet po opravkih da^e. Tudi drugi, ki so istočasno, prej ali pozneje, prinašali denar, povedo, da je to kar prav, da je v Kidričevem bančna poslovalnica. Tudi na pošti sicer lahko oddajo denar, vendar je ta bo]y odda^ena od naselja kot banka, pa tudi drugi delovni čas ima. Ce potrebujemo kakšne bančne tiskovine, pojasnila, podpise in drugo, vse to tukaj uredimo. V teh dveh malih prostorih se nas hitro dovo^ nabere, da sta polna. Sčasoma bo že morala imeti KB Maribor - podružnica Ptuj za svojo tukajšnjo poslovalnico večje prosto- "^^'mARINKA ŽUPANCOVA iz Kidričevega, ki še obiskuje osnovno šolo v Kidričevem, je prišla skupaj s prijate^ico Sonjo Novakovo v poslovalnico po opravkih Marinki- nega očeta, ki je zastopnik zavarovalnice „Sava". Tako prihaja- ta večkrat sem in vedno hitro opravita. V poslovalnici ju že poznajo. Prej nasmejani sta bili presenečeni nad željo, da bi Marinka kaj povedala za „Tednik". „Varčujem na svojo knjižico. V poslovalnici me radi sprejmejo in vpišejo vsak prihranek, ko ga prinesem in me pohvalijo, da pridno varčujem. Vedno kaj potrebujem, pa je prav, če imam tudi kaj priluanjenega. Pred nakupom je pač posvetovanje, ali zanj denar iz atekovega ali maminega žepa ah iz mojega prihranka. V Kidričevem varčuje tudi več sošolk. Navadile smo se že varčevati in prihajati sem v poslovalnico, kjer nas enako prgazno sprejmejo kot odrasle. Tudi dnagi jih pohvalno in mislim, da jih dobro odenjujejo tudi v Ptuju." MATEVŽA CESTNIKA, tajnika KS Kidričevo, je zanimalo, kaj pomeni ta obisk iz Ptuja v poslovalnici KB Maribor - Podruž niče Ptuj. „Mogoče vas že v Ptuju zanima, kdaj bomo gradili v Kidričevem poslovno stanovanjsko poslopje in v njem bomo gradili v Kidričevem poslovno stanovanjsko poslopje in v njem nove prostore za bančno poslovalnico? Bodite brez skrbi, na to mislimo, ni pa še tako daleč z vsem, da bi tako postopje že lahko zdaj gradili. Prej sta bila sedanja prostora še za silo dovolj, zdaj pa prihaja sem vedno več ljudi in bo vse skup^ res že pretesno. Tega se prav gotovo zavedajo tudi v bančni centrali. Dvomim, da nas bodo pustili same v skrbi za novo bančno poslovalnico v Kidričevem, fted 10 leti ni imela take perspektive kot jo ima sedaj, ko je vsakemu potrebno kako pojasnilo o bančnem poslova- nju, varčevanju ali posojilu, pa tudi, ko vsakdo dobro obrača dmar ali devize, predno jih izda. Le pridite še, pa boste v Kidričevem videli še vse drugo, kar imamo in kar še bomo imeli sčasoma!" Vse kar so povedali imenovani, se ujema s tem, kar je povedala Regina Gradin o poslovalnici, o delu v njej, o obiskih varčevalcev din^ev in deviz, o judeh, ki prih^ajo po informac^e, ki jim tolmačita pravilnike' in nova pojasnila o varčevanju in posojilih. Ažurnost in obseg dela zahtevata vestnost in natančnost, da ne pride do nevšečnosti. Ljudje so zelo občutlji- vi, enako pa njihvo zaupanje v bančno delo. Veseli so, ko je vse v redu, sicer pa radi povedo, kar jim leži na jeziku, pa najsi je to odkrita pohvala, ko je vse v redu ali pa prilika, če so kje opazili, da ni vse tako kot mora biti. Končno je bil zadovoljen zaradi obiska poslovalnice v Kidričevem tudi direktor ptujske banke Anton Purg, ki spremlja z zanimanjem vse delo, uspehe in tudi težave zaposlenih v centrali. Mestni hranilnici in postovalnici v Kidriče- vem. Vesel je skupno z organi banke, da je IL leto obstojanja poslovalnice v Kidričevem koristno Kidričevemu in Ptuju in celotnemu območju KB Maribor - Podružnice Ptuj. J. V. „Očka, zakaj pa ukinjajo železniške, avtobusne in letal- ske proge? " „Zaradi nerentabilnosti ven- dar, sinek!" ,JZakaj pa potem ne ukinejo šol, ki so tudi nerentabilne? " 6 stran tednik — Četrtek, is. avgusta 1974 KAKO DOLGO ŠE TA SAMOPAŠNOST? Smo v spravilu druge travniške košnje (otave), ki nam z lepim pridelkran poplača stroške za gnojenje, obenem pa zadoščenje za mučno spravljanje sena vsled pogostega takratnega dežja, kar pa je pripomoglo k obUni drugi košnji. Prizadevni kmetovalci so otavo že pospravili, ker pričakujejo tretjo košnjo (otavič), ki ga bodo, ali posušili ali pa silirali, saj je zanimanje za siliranje nad pričako- vanjem. Prastare navade, da se po 15. avgustu travniške površine popasejo, so v današnjji razmerah izgubile vso veljavo vsled sodobnih potreb. Rejci prilagajajo živino na hlevsko rejo in vitaminske izpuste. So pa nekateri, sicer maloštevilni, ki se držijo starih pravic, ki pa si jih razširjajo že tako daleč, da spustijo živino na obsežnejše travniške površine brez nadzorstva ter jih n^dejo ob večerih v obrobnih njivah pese ali koruze. Ti pojavi niso redki v ob pesniških predelih, od katastralne občine Gorišnica, na- vzgor ob Pesnici skozi kat. občine Moškanjci, Tibolci, Mezgovci, Slo- mi, Dornava, Hlaponci do Mostja in Pacirija in še menda kje. Zraven tega imajo pa še na tem najbolj širokem travniškem pasu svoje parcele posestniki iz ptujskopoljskfli vasi KOt so Zagajiči, Sobetinci, Prvenci, Cunkovci, Strelci, Borovci, Spuhlja, P od vin ci in še obdravske vasi. Ti posestniki so za izdatno gnojenje nezainteresirani zraven pa še opeharjeni za nekdanje protiusluge v pomoči pri spravilu krme. Zaradi izrazitih sprememb od nekdaj in sedaj je jesenska paša ^org izumrla. Pastipev več ni, so v šolanju. Tisti redki priložnostni pa posvečajo skrb raznim igram, najmanj pa zaupani jim živini. Tj^o se je od nekdanje nuje izcimil pravi anarhizem, ki nikakor ni v skladu z današnjimi potrebami. Vsa prizadevnost kmetij- ske pospeševalne službe se v takfli razmerah izjalovi. Zato je priča- kovati, da merodajni oblastni organi spet obnovgo že pred leti izdani odlok (ki je že šel v pozabo) o ureditvi znosnega stanja, za večjo varnost cestnega prometa, ki ga ogroža prosto pasoča se živina, za zmanjšanje možnosti raznih okužb pri skupni prosti paši in končno pravično koriščenje. Saj taki divji koristniki nočejo spoštovati tuje lastnine. V kolikor posedujejo travniške površine socialistična gospodarska, po svoji avtoriteti vzdržujejo red, posebno strogo stališče pa ima Aeroklub Ptuj za svoje letališče. Privatni n£5)redni živinorejci pa želflo, da se še drugi živinorejci preusmerijo v bolj ekonomični način vzreje in krmljenja, saj bujni koruzni nasadi že kličejo po redčenju, v kolikor niso določeni za siliranje, da ne bo spet ostalo na zimo na prostem ogromne množine malovredne koruzne slame, kot le^o koruznega molja, ki nam s pospešenim tempom zničuje obeta- joče pridelke. Obravnavano stanje bi do neke mere ustrezalo zaželjenemu pašno-kosnemu sistemu. Če pa kje obst^ajo objektivne možnosti za koriščenje jesenske paše, ki je za odpornost živine priporočljiva, pro- simo zainteresirane za utemeljene predloge za ustanovitev pašnih zadrug. Ne bi pa želeli objavljati po podaAih sodnika za prekrške tistih, ki iz egoističnega pridobitništva delajo zmedo. Črno jezero - raj za vikende Nedelja ob Črnem jezeru. Izredno topli dnevi, ki so nastopili v začetku letošnjega septembra, izkoriščeni dopusti in naraščanje števila članov v vrstah PD IMPOL iz Slov. Bistrice so razlogi, da lahko danes govorimo o izrednem pove- čanju števila obiskovalcev enega najlepših naravnih kotičkov Pohor- ja, Crnegajezera. V prvih septembrskih dneh letošnjega leta je Črno jezero obiskalo toliko ljubiteljev naravnih lepot, kot že dolgo ne pomnijo. To so povedali v planinskem domu Anton §tuhec kakor tudi na Osankarici, od koder se napoti proti Črnemu jezeru velika večina obiskovalcev. Toplo vreme je obdržalo ugodno temperaturo jezera, kije sicer precej hladno. To je omogočilo 'najbolj vročim kopanje tudi v času, za katerega tuk^ kopanje ni običajno. Minulo soboto in nedeljo je bilo ob jez6ru polno kopalcev. Mnogi pa so preizkušali tudi svoje splavarske sposobnosti na nekoliko že oma- janem splavu, ki pa predstavlja, predvsem za mlajše pravo atrakcijo. Tisti, katerim kopanje v hladni vodi na pomeni zadovoljstva pa si ob obronku jezera najdejo prostor za nedeljski ali tedenski vikend ob lastni hrani, ker tukaj ni objekta, ki bi obiskovalcem nudil kupovanje te di one potrebščine. Območje Črnega jezera je naravni park, v katerem ni predvidena gradnja turističnih objektov. Sicer pa so le ti od njega odmaknjeni slabe pol ure hoda. (Trije kralji, Osankarica), kjer mor^o obiskovalci pustiti svoja vozila, saj do jezera vodi samo peš pot, ker varuje jezero pred motorizacijo. Z velikim številom obiskovalcev ob jezeru narašča količina odpad- kov, ki jim gostje odmerijo prostor kar tam, kjer so počivali. Gotovo ne v upanju, da se bodo še vrnili in takrat za seboj pospravili. Viktor Horvat PREVZELI SO NOVO MOTORNO BRIZGALNO Prostovo^no gasilsko društvo Laporje pri Slov. Bistrici je v obdobju zadnjih nekaj let slavilo več pomembnih jubilejev. Med temi je najvidnejša postavitev gasilskega doma, pa tudi nakup gasilskega avtomobila in izgradnja vodnega bazena v središču naseda Laporje. V nedeljo, 4. avgusta pa je 30-članski kolektiv gasilcev slavil še eno pomembno prkiobitev v opremljenosti društva. Na posebni svečanosti so pod pokroviteljstvom Gozdnega gospodarstva Maribor, TOZD Slov. Bistrica in večjega števila botrov predali svojem.u namenu novo 800-litrsko motorno brizgalno Rosenbauer. Denar so si zagotovili iz kreditov mariborske zavarovalnice v višini 35.000 dinaijev, medtem ko jim je manjkajoča sredstva do 50.000 dinaijev zagotovil občinski sklad za požarno varnost v Slov. Bistrici. Nabava nove brizgalne je bila za laporsko gasilsko društvo nujna, saj so od leta 1940 uporab^ali za gašenje in vaje motorno brizgalno, ki so že rab^eno kupili. Tako kot so bili vsi minuli uspehi tega gasilskega društva plod tesnega sodelovanja med društvom in krajani, je tudi ta plod prizadevanj uspešnega skupnega delovanja, saj društvo gotovo tako visokih sredstev ne bi zmoglo odplačevati iz dotacij in svoje dgavnosti. Mnogi krajani so svojo obvezo do društva že izpolnili, drugi pa bodo to storili v naslednjih dneh. BOC: PLANINE IN LJUDJE Težko je najti slovenskega planin- ca, ki vsaj enkrat ne bi obiskal enega najpomembnejših in tudi najpri- vlačnejših gorskih izletniških točk - Boč. Po svoji legi in znamenitostih favne in flore vsako leto privlači množice planincev, pa tudi drugih ljubiteljev narave iz vse Slovenije in sosednje Hrvatske. Gotovo največji obisk pa beleži ta lepotec gora v severovzhodni Sloveniji na dan 1. maja, ko v enem dnevu zabeleži tudi po 2- do 3.000 obiskovalcev. Preteklo leto je predvsem po zaslugi članov PD Poljčane in ob sodelovanju JLA mogoč obisk tega vrha tudi motoriziranim turistom, ki se lahko sedaj v nekaj minutah pripeljejo pred vrata planinskega doma. Seveda je potrebno do vrha Boča, od koder se ob sončnem vremenu ponuja prelep razgled, še krepko „gristi kolena". Pa se izphča, saj je pogled iz vrha velika n^ada za prizadevnost vsakega posameznika, ki se odloči po strmi poti do vrha in nato še na stolp. Foto in tekst: V. Horvat Pred nedeljsko svečanostjo so številna industrgska in krajevna gasilska društva iz občine Slov. Bistrica izvedla uspešni manever gasilskih enot v gašenju požara. Foto in tekst V. Horvat Tradicionalni krst motorne brizgalne tudi v Lapoiju ni izostal. tednik — Četrtek, i5. avgusta 1974 stran 7 VESELKO FRANJO: NOVA KNJIGA NAŠEGA ROJAKA Matej Savora: .^Zmagovalci ia premaganci"; letos je od aprila do julga časopis »Ljubljanski dnevnik" Matej Šavord objav^al z zgornjim naslovom vcgni roman, spomine na pretresljiva doživela v narodnoosvobodilni borbi našega rojaka iz Središča ob Dravi Matga Savora. N^isal jih je v hrvaškem jeziku in izšli so v zagrebški založbi „Spektar" 1, 1971. z naslčvom , J^obljednici i poraženi" kot drugi roman rgegove življenjske trilogje. Prvi rom^ igegove življei^- ske poti „Putevi život^' je izšel že lete 1959. in leta 1962. mu je tudi izšla pri Novinsko-izdavačkom štam- parsk(Mn poduzeču zbirka lirskih pesmi, tudi slovenske, z naslovom »Razigrani ritmovi". Njegove pesmi in proza so objavljene v mnogih Tevgah, časopisnih in radijskih oddajah. Sodeloval je na večerih književnikov v Zagrebu, Beogradu, Nišu, Skoplju, Velesu, Kumanovu itd. in tudi na avto-cesti pri mladih graditeljih. Kaj vemo o rgem v Sloveniji, ko smo po 25 letih njegovega umetniškega ustvarjanja letos prvič brali njegovo poslovenjeno delo? Kakor se vršijo že celo vrsto let na obeh straneh v Slovengi in Hrvatski v Ptuju, Ormožu, Cakovcu, Varaždi- nu itd. kulturne prireditve, koncerti, ^vski nastopi slovendcjhi in hrva- ^ih ansamMov za bratsko zbližanje, tako je tudi Matej Savora, kakor nekoč pesnik Stanko Vraz, med graditelji bratstva in solidarnosti naših bratskih sosedov. Pisatelj Matej Šavora se je rodil 14. septembra 1901. leta. Dedek je ba zelo spreten domači živino- zdravnik, ki so ga kme^e v sili klicali k bolni živini. Oče je razen z umnim kmetovanjem še z prevozni- štvom prigospodaril na trdni kmetiji toliko, da je pozidal novo hišo, gospodarsko poslopje, povečal grunt in še kaj. Globoko čustvenost in umetniško intuicijo, dar svoje tihe, načitane, za vzgojo vnete matere, sta od pet sinov l^ko razvila samo nmstarejši Franc, ki je končal slikarsko akademijo na Dunaju, in naš Matej, pisatdj. V času prve svetovne vojne jim je nenadoma umrl oče. Matej, kije komaj končal osnovno šolo, je moral za očetom prijeti za plug, zraven tega pe je mnogo, mnogo čital. Grunt je prevzel starejši brat Vanč-Ivan, kije bil tudi predsednik Društva kmeč- kih fantov in deklet. Nemci so ga z mateijo skupaj izgnali v Srbijo, Iger ie umrl in samo mati se je vrnila. Matej se je po odsluženju vojaškega roka n^otil v svet. V Zagrebu je po raznih peripetijah postd trgovski zastopnDc, potoval širom naše domovine in si nabral mnogo izkušenj. Ko je skorumpirane pokveke razgalil nekoč v središki gostilni v razigrani fantovski družbi, so kmalu žandarji z bajoneti na puškah pod sumom komunistične propagande po domovih stikali za ileg^no literaturo. Matga in Rudolfa so odpeljali v pripor in sicer so ju dočakali na dravskem mostu v Ptuju, ko sta se z avtom peljala za opravki. V tistih letii se je svetovna gospodarska kriza javljala v stari Jugoslavgi kot strašna kriza kmetij- stva in'delavske brezposelnosti V Halozah, kakor še drugod, otroci revnih viničapev in kočarjev niso mogli po zimi v šolo, ker niso imeli obutve. Gospodinje niso imele ne za sol, kaj šele za sladkor in vžigalice. Belokr^nke so si ogenj posojale od hiše do hiše. V redki kmečki hiši ni bil rubež za davek. Tuberkuloza se je po državi širila, letno je zbolelo pol milflona, največ revežev, ki so dali družbi vse, a od ^e razen trpljenja niso ničesar ^rgeli. Stara Jugoslavge se je zvijala v krčih neprema^jivfli družbenih nasprotij. Hlapec beograjske profašistične vlade, sreski načelnik Bratina, je na obč. zboru podržavljenega ptujskega sokola prepovedal govoriti dr. Slugi, branilcu levega demokratičnega krila v društvu, toda kmet Kolarič, župan Središča, mu ni dovolil, da bi na sgi odbora govoril kot politični a^tator in izsiljevalec za volitve vsedržavne stranke J. R. Z. Moral je molče skor^ bežati s seje občinske- ga odbora. Matej je z mesečnimi prihranki in dednim deležem, ki mu ga je izplačala mati, že z vdikim izkustvom začel novo življenje. Vodil je lastno trgovino in restavracijo, vneto se je izobraževal in prijateljeval z mnogimi hrvaškimi pisatelji, ki so kakor n^ Ivan Cankar, v svojih delih razkrinkavali in bičali izkoriščevalsko gospodo. Spoznal je nižine mestnega prdeta- riata, izkoriščane, brezposelne bed- ne. Tik pred zlomom stare Jugoslavije je moral na „vojaške vaje" v prisilno taborišče Medimurje pri Ivanjici v Srbgi, l^er so bJi zaprti državi nevarni revolucionarji komunisti: z rgimi ie kmalu sodeloval v Šubljan^Ki ilegali. Ko je Zagreb zasedla Hitlerjeva vojska, so ga začeli iskati ustašL Nekaj časa se je izmikal aretacgi, nazadnje se je poslovil od brata Rudolfa, ki je pomagal od Nemcev izseljenim Središčanom. V temi je zbežal ustaški patroli in se brez pfopust- nice z vlakom prebil ilegalno v Ljubljano, okupirano od ItSganov. Tukaj seje tdcoj povezal s tovariši v nevidno verigo O. F. saj je (Nadaljevanje na 8. strani) ODPRTA DRUGA PTUJSKA KULTURNA SREČANJA O programu drugpi ptujskih kulturnih srečanj, katerih pokrovite- ljica je letos Kreditna banka Maribor samostojna podružnica Ptuj smo v prejšnji števfiki Tednika že obširno poročali. O slovesnem pričetku iij poteku samem pa tokrat toliko: V četrtek popoldne, na dan občinskega praznika so odprli razstavo Prispevek Slovenjegoriske čete narodnoosvobodilnemu boju v letu 1942. Razstavo je pripravil kustos pokrajinskega muzeja v zgornjih prostorih razstavnega pavi- ljona Dušana Kvedra. Obiskovalec lahko v besedi in sliki na kratek in jedemat način spozna delež te čete v NOB na ptujskem področju, hkrati pa je orisana pot Slovenjego- riške čete od ustanovitve aprila 1942, pa do z adnjega boja avgusta istega leta Na letnem prireditvenem prostoru so ob navzočnosti številnih Ptujča- nov in dcoličanov zadonde fanfare ter tako svečano naznanile pričetek dru^ ptujskih kulturnih srečanj. , Svečan nagovor je imel predsednik temeljne kulturne skupnosti Ptuj Vladimir Ban, takoj za tem pa je srečanja o^rl podpredsednik SO Ptuj Oton Polič. Sledil je koncert kvalitetnega New swing quarteta z Otom Pestneijem. -OM- Rimske najdbe v Slovenski Bistrici različni železni predmeti, med kate- rimi so našli tudi več podkev. Rimska naselbina je podobno kot srednjeveška Slovenska Bistrica na- stala in živela od cestnega prometa, s^ so se tu stekale na ^avno cesto tudi poti, po katerih so tovorili beli pohorski marmor za ^omenike in imenitne stavbe v Ptuju - nekda- njem Poetoviju. Čeprav raziskovanja še niso kon- čana, se že postavlja vprašanje nadaljnje usode temeljev teh rimskih hiš, ki so doslej poldrugo tisočletje kjubovali času. Ne le od ukrepov spomeniškega varstva, temveč tudi od kulturne zavzetosti Bistričanov je odvisno, aH jii bo mogoče ohraniti zanamcem za moreWtno poznejšo obnovitev ali pa bodo v nekaj urah končali pod plugom, pred katerim jih je letos v zadnjem hipu uspelo oteti. Slovenska Bistrica nima drugih arheoloških najdišč, zato bi bio vredno cJiraniti vs^ dd rimske ceste in temelje stavb ob njej, da bi mo^a, ko bo čas za to, s ponosom opozarjati na svoje pra- davne začetke. S. PAHIC Ljubljanski Zavod za spomeniško varstvo in mariborski Pokrajinski muzej letos že četrto leto nadalju- jeta raziskovanje rimske ceste in naselbine v Slovenski Bistrid. Glav- na rimska cesta med Rim cm in rimskimi mesti ob Donavi v nekda- nji provinci Panoniji je tekla vpored- no z novo avtocesto v ravni črti prek bistriškega polja. Arheologi so z vrsto prečnih jarkov dodobra preučili njen potek ter tudi obliko in diranjenost 6 m širokega cestišča iz gramoza. Nasip te ceste je bil pred desetletji ponekod še dobro viden, sedaj pa bodo globoko oraiije po njivah, gradnje novih stavb ter razne spremembe zamjjišča ob gradipi avtoceste njegove ostanke do kraja imičUe. Tik ob rimski cesti je bila v rimski dobi tudi prva nasdbina na bistri- ških tleh. Arheologijo sedaj razloču- jejo na dveh mestih: blizu potoka Bistrice tik pod mogočnim nasipom avtoceste ter na vrhu ravnice ob Kolodvorski cesti. Od raznih stavb sta bili doslej odkriti tudi dve pomembnejši. Prva od njiju ob potdcu ima fe ohranjene temelje v obsegu 20 X 20 m in je imela deset sob z notranjim dvoriščem. Druga še večja leži na bivšem zadružnem hmeljišču, sedaj predvidenem za sadno plantažo in ima prav tako notranje dvorišče z odročnimi pro- stori. Do 80 cm široki temelji, ki jih sestavjajo z malto vezani pdiorski kamni, so večinoma še dobro ohranjeni, medtem,ko so z oranjem v preteklem času že uničili nekdanja Ha Stavbe take velikosti, zidane iz kamna in pokrite z velikimi rim- skimi strešnimi opekami - tegulami so na našem podeželju redke in v bistriški občini tudi edine, O življe- nju v njih pričajo tudi najdene črepinje dinasth in steklenih po- sod, rimski novci iz 3. stoletja ter „Tvo]' sin je bil med počitnicami zaradi jezika v Anglqi. 'Kaj pa je delal, da se je preživljal? " ,JSIajvečkrat je pomival krož- nike." ,JPa te zdaj kaj uči angle- ščino?" pač pa me je naučil porrivati krožnike.'' „Včeraj sem izgubil svojo denarnico." „To je pa zelo žabstno!" ,JDa, zlasti za tistega, ki jo je našel" V okviru II. ptujskih kulturnih srečanj pod pdcroviteljstvom Kreditne banke Maribor in samostojne podružnice Ptuj priredi Temeljna kulturna skupnost Ptuj in folklorno društvo Ptuj VELIKO FOLKLORNO REVIJO ki bo v nedeljo, 18. avgusta na letnem prireditvenem prostoru. (V primeru slabega vremena bo prireditev v mestnem gleddišču.) 8 stran tednik — Četrtek, is. avgusta 1974 srečanje na štatenbergu Humor in satira slovenskih pisateljev Kmalu bo minilo leto, odkar so se na padu Statenberg zljrali najvid- nejši slovenski pisategi, zato te dni v vsej Slovengi književniki zopet mi- slijo na prgetne dneve in uspele rezultate štatenberških srečanj. Za letošnje srečanje pisateljev iz vse Slovenije, ki je s svojimi rezultati postalo že tradicionalno, so se odločili udeleženci že ob zaključku lanskoletnega simpozija. Ob tej priložnosti pa so tudi sklenili svojo dejavnost usmeriti na vedri del književnosti. Letošnji simpozg bo od 5. do 8. septembra. Za osnovno področje obravnave so izbrali satiro in humor v slovenski književnosti. Vsakoletni organizator tradicionalnih srečanj slovenskih pisateljev, komisija pri pododboru društva slovenskih pisa- teljev v Mariboru, lahko že sedaj z zadovoljstvom ugotavlja, da z ude- ležbo tudi letos ne bo imela težav, saj se književniki radi odzovejo enemu najpomembngših medse- bojnih srečanj in tudi ustvajjanj. Pomembno vlogo pri dobrem po- ču^u udeležencev štatenberških sre- čanj pa imata prav gotovo tudi pokrovite^, skupščina občine Slov. Bistrica in vodstvo ter osebje gradu gostite^a. Doslej se je za simpozg že prijavilo blizu 20 najvidnejših sk)- venskih pisate^ev, ki so izbrali priprav^enost sodelovati kot refe- renti. Komisga slovenskih pisate^ev za štatenberška srečanja, si še nadalje prizadeva pritegniti in še prejema prgave pisateljev iz vse Slovenge, ki so v svojih delih izrazili bogato zakladnico slovenskega hu- morja in satire. Letošnje srečanje na Statenbergu bo tudi nova prilož- nost, da bodo skupno ugotovili, kako daleč je prispela ta literarna zvrst, za katero mnogi še vedno trdgo, da je na domačem „trgu" primanjkuje. Letošnje štatenberško srečanje bo privlačno tudi zaradi n^osrednih stikov humoristov in satirikov. Od teh stikov je pričakovati tudi nove uspehe na področju vedre knji- ževnosti. Pričakovati je, da bo komisga za organizacgo tega sre- čanja uspela tudi v prizadevanju, da bi povabili še nekatere u^edne pisate^e iz domovine in tujine. V. HORVAT Urejen spomenik v neurejenem okolju v Sp. PolsKavi 1973 leta je Krajevna organizacija ZZB NOV Sp. Polskava na pokopališču obnovila spomenik NOB, posvečen padlim v drugi svetovni vojni. Za ureditev spomenika so namenili precejšnja sredstva, katerih vrednost pa ni tako opazna, s^ je ostala okolica spomenika v neposredni bližini neurejena in tako prizadevanja organizacije niso dobila tiste veljave, kot bi si jo za