PoAtntns plačane ▼ ^otovtjii.
Leto LXXIV., it. 252
Cena 40 oenC
uredništvo in uprava: ljubljana, FUOCDOJBva UUQ4. c    ■■ mm n-M, tt-», M-M» M-tft ta Ml — Isfcaja THk ten opoJđne, Mesečna narocmnm 5.— U  Za inoaemetvo 10 U
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglate Is Kraljevine Italije te Hi milili ftsae CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblldtA di proveniensm ftaHana ei
UMOVE PUBBLICITA ITAJLIANA 8. A„ MILANO estera: UNIONE PUBBLIdTA ITALIANA S. A-, MILANO.
fHHHMHBBBHMi^HM^^BBS^^H^HHnB^^^^HHHn^^^^BHMBmBSSSHBSBasaBSBfl^^
Gli aeroporti di Malta nuovamente bombardati
Intensa attivita delle artiglierie sol fronte di Tobrnk
H Quartier Generale delJe Foree Armate eomunica in da ta d! 30 ottobre 11 aegruente bollottino di guerra n. 515:
Nel pomeri s^io di leH Paviazione nemira ha effottuato ineursloni su aleune Voealita delle provineie di Reg^io Calabrla e Ca-tanzaro. Sono state lanelate bombe ehe han n 11 col pito centri abitati e jrruppi di fcfcvoratori, in magRioranza donne, inteiiti al raeeolti. I dan ni sono mininii. Si lamen-tano complessivamente 10 morti e 42 feriti tra la popolazione.
In Africa Settentrionale intensa attivita delle n ostre artiprllerle sol fronte   di To-
bruk.
Ineursloni aeree nemlehe su Ben^asi e su Tripoli dove nn appareeehio brltannic o e stato abbattutc.
In Africa Orlentale nulla di notevole da
segnalare.
Nel eor»o della notte jrli aeroporti di Malta sono stati bombardati dalla nos tra
aviazione.
Letalska oporišča na Malti znova bombardirana
Intenzivno delovanje topništva na tobruški fronti
POMEN PRODORA NA KRIM
Z izločitvijo sovjetske vojske na Krimu in izolacijo črnomorskega brodovja je odstranjena nevarnost bočnega napada na zavezniške čete
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 30. okt. naslednje vojno poročilo Št. 515:
Včeraj popoldne je sovražno letalstvo izvršilo polete na nekatere kraje v pokrajinah Ressio Calabria in Catanzare: bile so vržene bombe, ki so zadele stanovanjske predele in skupine delavcev, po večini Žene, ki so spravljale pridelke. Skupno je
beležiti 10 mrtvih in 42 ranjenih med prebivalstvom. Materialna škoda je neznatna.
V Severni Afriki močna delavnost našega topništva na bojišča pri Tobruku Sovražnik je napadel Bengazj in Tripolis. kjer je bilo eno angleško letalo sestreljeno.
V vzhodni Afriki nič pomembnega. Naše  letalstvo je  ponoči bombardiralo
letališče ob Malti.
Junaški podvig italijanskega letala v borbi z nadmoćnim nasprotnikom
/?/m, 31. okt. Podporočnik pile t Ivan Del Ven to j t podal te dni podrobno poročilo o letalski niisnji, ki jo je opravili 27. septembra, ko je bila njegova naloga, da Izsledi sovražne pomorske vojne sile. Okrog 15.15 je izvklniško letalo opazilo veliko sovražno formacijo vojnih ladij, v kateri je bfila ena matična ladja za letala tipa »Arfc Rovoil*. ena bojna ladja tipa »Velson«. tri težke kri/arke in nedoločeno števil!o niši I -cev. Vse ladje so spremljale konvoj trgo-vansicih ladij, ki jih je brlo 10 do 12. Letailo j« odletelo na južno stran, da je lahko točne}« ugotovilo število in tonažo trgovskih ladij in niš: 1 cev. Med tem ie že alarmiralo najbližja letalska oporišča. Okrog 16 50 so z letala opazili, kako so se o0a5>i*li topovi im sovražni matični ladji za letala Neko italijansko letalo je bilo zadeto in je padlo ▼ morje. Letailo se je pognalo proti njemu, da bi morda rešilo njegovo posadko. Ne-nadno pa ga je napadlo sest sovražnih lovcev. Prkela se je borba in letalo se je pri-čeflo umikati v smeri proti run i.sik i obali. Letalo je bilo večkrat zadeto od sovražnih Strojniških izstrelkov. Drugi p31 o* je bil ranjen. Tudi pilotska kabina ie bila močno OOŠaxidovaTLa. Letalu pa je uspelo sestreliti dve sovražni letali, tretje pa. ki je bilo še najbližje, se je umaknilo iz borbe. Ostala tri pa so pritisnila s toliko večjo silo. Letalo je zadelo spet nekaj izstrelkov iz sovražnih strojnic. En strel je zadel rudi podr**ročnika. O prasni I ga je po desnem sencu, tako da mu je kri zalila oko. Drugi izstrelek ga ;e zadel v desni bok. Dobil pa je se več ran od drobcem stekla. Tudi letalski opazovalec je bfl ranjen.
Okrog 17. ure je sovražni letalski napad popustil, toda v centralnem motorju se je vnel ogenj. Instrumenti so bili pek varjeni.
Zato je letalo poskusilo v naglici pristati. Oddalo je pozive na pomoč. Teda; je pilot začutil močno bodeč me tudi v ilevi nogi, ki mu jo ie nek izstrelek prodrl. Letalo je srečno pristalo pa morju. Toda že se je pričelo potapljati. T eda, so se pc javiti tndi sovražna letala, ki »o letalo spet napadla. Častnik je dobil še en strel v nogo. Drugi pilot je bil smrtno zadet. Tudi strelec je bil ubit. enako motorist
S težko muko se je pr!ot ločil od padlih tovarišev, se opasal z rešilnim pasom in se vrgel v morje. Sledila sla mu rudi opazovalec in radiote-legrafist. Ta sla spravila v vodo tudi gumasti reš'lni čoln. Oddaljili so se od letala, ki je gorelo in s<* hkratu potapljalo. Opazo-valec ie imel nevarne rane, radiotelegrafist pa je ostal za čudo ne-poškodovan. Ko ie bil čoln 300 m daleč od letala, so si letalci obvezali rane. Tedaj se je pojavilo nad njimi neko italijansko letalo, ki jih pa ni opazilo in se jc spet oddaljilo. Njihovo letalo se je med tem popolnoma potopili o. Bili so okrog 22 do 23 km severno od tuniške obale. Ob zon so bili še zmerom oddaljeni okrog 15 km od otoka La Galite. čeprav »o veslali vso noč. Zjutraj jih tudi neko francosko letalo n* opazilo. Med tem se je morje pr.mir'lo. Položaj letalskega opazovalca pa se je tako poslabšal, da je v dopoldanskih urah umrl. Pot pa so kljub bolesti odločno nadalljevali. Čez nekaj časa sta častnik in rad i ©telegrafist spustila njegovo truplo v morje.
Kmalu po 9. uri jima je končno prihitei na pomoč neki hidroavion, ki je čoln opazil, blizu njiju pristal in ju rešil. Letalo pa se zaradi vremenskih neprilik ni mo^lo znova dvigniti, marveč je odplulo po morju do Bizorte, kamor je prispelo okrog 14.30.
Minister Riccardi v Rutnuniji
Svečana otvoritev akademskega leta na Italijanskem kulturnem zavodu v Bukarešti
Bukarešta, 31. okt. s. Italijanski minister za devize in valute Rafael Riccardi se že dva dni mudi v Bukarešti Včeraj dopoldne je bil pn maršalu Antonescu in je imel z njim dolg razgovor. Nato je obiskal začasnega ministrskega predsednika prof. Mihaela Antonesca in ministra za narodno gospodarstvo Marinesca. Razgovori so trajali dve in pol ure. Ob tej priliki so bili proučeni vsi najvažnejši problemi, ki se tičejo gospodarskih odnosa j ev med obema državama- Minister Riccardi se je poklonil tudi pred spomenikom padlih Italijanov in Rumunov na pokopališču Ge-necoi. V spremstvu italijanskega poslanika se je odpeljal v Sinajo. kjer je bil v avdi-jenci pri kralju in kraljici-materi. Zvečer je minister Riccardi v Bukarešti prisostvoval otvoritvi akademskega leta Italijanskega kulturnega zavoda.
Na svečanost so prišli rum unski prosvetni minister Rossetti, bivši minister Manoliescu. državnj podtajnik prosvetnega ministrstva Otelesami in druge ugledne osebnosti. Otvoritveni govor je imel italijanski poslanik, ki je v njem obeležil večni značaj Rima in sledove rimske kulture v Rumuniji. Govori1 ie tudi o duhovnih in intelektualnih odnošajih med italijanskim in rurnunskim narodom, ki postajajo zmerom tesnejši.
Nato je govoril minister Riccardi. ki je označil najbolj dramatične momente sedanje politične dobe. v kateri je izbruhnila vojna med dvema antinodrrma. Rimom in Moskvo. Ta vojna se že zaključuje. Minister Riccardi je poudaril, da si fašizem kot nasprotje boljševizma r>risvaia nrven-stvo. ker je prvič nnčel sei^^: ^^rn c«»_ me v sveL V manj kakor 20. letih je fa-fizem postal univerzalen. Borba med Rimom in Moskvo se lahko
čeno v prilog Rima. Se enkrat je Rim tako izpričal svoj večni značaj, Rumuni, ki žive v oazi latinskega sveta, čutijo globoke vezi, ki jih vežejo z nesmrtnim Rimom.
Minister Riccardi je nato obeležil tudi razliko med rimsko imperialno koncepcijo in britanskim imperijem, ki bi rad postal naslednik rimskega imperija. V rimskih časih so bili vsi narodi, Id so bili izven imperija, barbari. Britanski imperij pa je z malo izjemo sestavljen *a samih barbarskih narodov. Minister Riccardi je zaključil svoj govor z izrazi r>repričanja o bodoči usodi dotnovine in o neizbežni zmagi obeh bratskih narodov, italijanskega in ru-munskega. ki jo bosta dosegla skupno z zavezniško Nemčijo. Govor ministra Ric-cardija je bil sprejet z velikimi aplavzi.
Kot poslednji je govoril rum unski prosvetni minister, ki je naelasil, da so Rumuni ponosni, dp so vzhodna straža latinske civilizacije. Rumuniia je ta svoi privilegij plačala s krvio, ki jo je prelila v borbi proti sovražniku.
Pozneje se je minister Riccardi udeležil tudi proslave obletnice pohoda na Rim na italijanski šoli. Minister je imel govor, v katerem je poveličeval pomen pohoda na Rim.
Ves rumunski tisk objavlja obširna po-r-očila o sprelemu Ekscelenca Riccardi a v Bukarešti. V svoiem komentarju nr^vi ^Cuventul«. da se bodo od noša i i mdd obema državama spričo teea obiska Se bolj ni a čil i. posebno na gosnodarskem podroc-iu Tudi »Viatzac je ohlavil daljši komunike, v katerem navala nekal podatkov ?z zgodovine sode"! rrv~?m i a merf TtalHo od-->~«r«^ Tj^o+i-^nti in RuinmH Rast Italije pravi bat je bila v očeh Rumunov zmerom jsi itstvo B
ki m Jo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na polotoku Krimu zasledujejo nemške čete brez prestanka poraženega sovražnika. Krajevni odpor njegovih zašeitnic je bil povsod zlomljen. Ponovno bilo zajetih več tisoč ujetnikov in zaplenjeno nadaljnje število topov. Pri zasledovanju sovražnika v Doneski kotlini so nemške in zavezniške čete v široki fronti dosegle gornji tok Donca.
V teku uspešnih napadalnih operacij med Ilmenskim in Larioskim jezerom Je neki tankovski oddelek zajel sovražni oklopni vlak in večje število ujetnikov.
Najtežje topništvo z dobrim uspehom obstreljnje vojaške naprave v Petrogradu. Uspešni letalski napadi so bili izvedeni na Moskvo In Petrograd.
V severni Afriki so bombardirala nemška bojna letala angleško letališče vzhodno od Marsa Matrucha In področje luk v delti Nila.
Posamezna angleška letala so metala v pretekli noči bombe na severno nemško obalno področje, ne da bi povzročila kako škodo.
Podpolkovnik Galat, poveljnik letalskega oddelka, je dosegel svojo 90. in 91 letalsko zmago .
Berlin, 31. okt. s. Ves tisk objavlja obširna poročila v prodoru osnih sil na Krim in o strateškem pomenu tega uspeha. S tem, da je bila borba prenesena na krimska tla, pravi »Borsen Zeitung«, se je odstranila nevarnost, «a bi nasprotnik napadel osne sile z boka, ko bi prodirale calje proti vzhodu. Malo pred padcem Odese so Sovjeti izjavljali, da Krima ne bo mogoče zavzeti. Na ožini pri Perekopu so zgradili močan utrdben sistem, da bi lahko na ta način zaščitili tudi svoje pomorske oborožene sile na Črnem morju. S tem, da je bila ta črta predrta, se je indirektno znatno zmanjšalo operacijsko področje ruskega črnomorskega brodovja. Položaj Seb"astopola se je poslabšal in preostale rušite vojne ladje na Črnem morju bods morale kmalu iskati drugo zavetje nekje na vzhodu v lukah blizu turške meje. rLokalanzeiger« pravi, da so nemške oborožene sile pregazile tudi to železno verigo na perekopski ožini. List poveličuje junaštvo teh čet, ki so jim letalske sile soodločilno pomagale.
vl2-Ulirblatt« ugotavlja, da obsegajo tričetrtine Krima ravnico in da so le na jugu gore. na katerih bi se lahko Sovjeti še nekoliko branili. Podani pa so že vsi
pogoji za nagel prodor v notranjost polotoka.
Odbit protinapad pri Petrogradu
Berlin, 31. okt s. Nemške oborožene s»ile so na severnem odseku bojišča spet opaziUe svojo taktično premoč m sposobnost da se znajdejo tudi v najresncj.^cm položa;u. V ! bližini Petrograda se je za nemško fronto i pod zaščito megle izkrcalo nekaj oddelkov sovjetskih vojnih sil. Prodrle so tudi nekaj kilometrov globuko v zaledje oba'e ne da bi jih Nemci opazili. Se preden se ;e oglasilo nemško tepnistvo, so Sovjeti napadli nemške postojanke in nekatere zavzeli. Kljub temu pa, da so bili Nemci presenečeni in da so nasprotniku pomagale tudi •letalske sile, so se nemške čete odločno uprle in kmalu predle v protinapad V nekaj urah je obležalo na bojišču nad tisoč sovjetskih vojakov.
Kijev v razvalinah
Stockholm, 31. okt. s. »Afton Bladed« objavlja daljše poročilo svojega poročevalca, ki je bil te dni v Siriji. V poročilu pravi med drugim, da so Sovjeti pred svojim begom iz Kijeva razpostavili po mestu nad 10.000 min. Podminirali so katedralo in vsa druge cerkve, neki zgolovinski samostan
in celo grobnice na pokopališču. Preden so mesto zapustiU, so ga skoraj docela razdejali tako, da razdejanje ni mogoče niti opisati. Zažgali so tudi maogo knjižnic.
Sovjetske izgube
4*5 do S milijonov mož
Berlin, 31. okt. a. DNB je objavil podatke o sovjetskih izgubah v času ol 22. junija do 31. avgusta. Te izgube so znašale 148 pešadijskih, 39 oklopnih, 10 konjeniških, 8 gorvkih in 2 miličniški diviziji ter dve brigadi z letali prevažanih Cer, skupno torej 209 divizij z vsem njihovim orožjem in opremo. Sovjetska pesadijska divizija Ateje okrog 15.000 mož. druge pa po 12.000. Glede na to so Sovjeti v tem času izgubili 3 milijone ljudi. Ce se k temu prištejejo še mrtvi in ranjeni, so morale te izgube znašati v času do 31. avgusta 4 in pol do 5 milijonov mož.
Nemški demanti o napadu na Berlin
Berlin, 31. okt. s. Nemška polslužbena agencija beleži, da je moskovski radio objavil napad ruskih letal na Berlin, ki naj bi se bila pejavila nad nemškim glavnim mestom v noči na četrtek. Vsak Ber-linčan. pravi DNB. pa lahko potrdi, da ie to laž. Vest nI nič pridobila na resnici, čeprav jo je razširil tudi angleški radio.
Fašistična
na fronti
Rim, 31. okt. s. Duce je prejel od poveljnika italijanskega ekspedicijpkega zbora v Rusiji naslednjo brzojavko:
Velika pohvala, ki ste jo hoteli. Duce. izraziti nam, je nova nagrada za čete, ki v vašem imenu in zveste vašim ukazom vedno huje in vedno trdneje bijejo sovražnika. Obletnieo fašistične revolucije praznujejo z orožjem v roki in hkratu zasle-
dujejo sovjetske čete, ponosne, da Jim Je bil priznan ta privilegij'
Nove skupine letal odhajalo na bojišče
Rim, 31. okt. s. Načelnik generalnega štaba general Cavallero je v družbi načelnika letalskega štaba generala Pricola včeraj zjutraj pregledal skupino najnovejših lovskih letal, ki so se pripravila na odhoi na operacijsko področje. Letalci so izvedli tudi nekaj sijajnih akrobatskih in formacijskih poletov.
Zapadna fronta
Berlin, 31. okt. s. V noči na četrtek so nemška letala z velikim akcijskim radijem napadla neko 2000 tonsko sovražno ladjo v vodah severnozapadno od Gibraltarja. Ladja je bila potopljena. Neka druga podobna ladja je bila hudo poškodovana. V severn>-zapadni Franciji je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo eno angleško lovsko letalo.
Ameriško izzivanje
r Knox izjavlja, da je amerško vojno brodovje na Atlantskem oceanu že sredi bojnih operacij
VTashington 31. okt. a. Mornariški minister Knox je izdal nov konr.unike o> torpediranju ameriškega rusilca »Kcarnva«. V njem pravi, da je ameriški rušilec napadel najprej z glo'bmsk'mi bembami neko podmornico, ki ;e bila menda nemška. »Kcar-ny« je pripadal ok sad rti j i vojnih ladij, ki so ščitile nek konvoj. Rušilec Te hitel na pomoč nekemu drugemu konvoju, ki je bil oddaljen kakih 300 millj in ga je sovražnik napadel. Ko je rušilec prispel tja, je odvrgel neka] globinskih bomb, kasneje pa ga je oplazil eden izmed treh torpedov, ki ga jc sprcžila neka podmornica proti njemu.
Knoct se je razgovarjal tudi z novinarji ia je izjavil, da je ameriška vojna mornarica na Atlantskem Oceanu že sredi bojnih operacij, poslužuje sc pa enake taktike kakor angleška vojna mornarica in ne objav-llja izgub, ki jih prizadeva sovražnemu pod-morniskemu Krodcvju Po Knoxo\*em mnenju naj bi bila ta taktika zelo vaina. Očitno pa je hotel Knox z izjavo, da je ameriška vojna mornarica na Atlantskem Oceanu že v vojni, samo demoralizirati posadke nasprotnih 'ladij, toda dosegel je baš nasprotni učinek. Potapljanje angleških ladij se je v zadnjem času se povečalo in ameriška taktika, kakor jo ie obeležil Knox. na posadke italijanskih m nemških podmornic ni napravila nobenega učinka.
Stockholm, 31. okt. s. Švedski listi objavljajo v svojih poročilih jz Londona, da
je angleška vlada prejela iz Washingtona brzojavko, v kateri Zedinjene države zahtevajo angleški pristanek, da bi se lahko poslužile letalskih in pomorskih oporišč Velike Britanije v smislu sporazumov, ki so bili sklenjeni na »Potomacu« glede skupnih angleških in ameriških ukrepov, Američani očitno zahtevajo tudi oporišča na Kitajskem.
Kim, 31. okt. s. V Londonu potrjujejo, da so se pričela med Zedinjenimi državami, Avstralijo in Novo Zelandijo pogajanja za pomorska oporišča, ki naj bi se jih posluževala ameriška vojna mornarica.
Ameriška ladja za Rusijo
New York, 31. ckt. s. Ameriško 6.270-tonsko tovorno ladjo »Mount Ewana« so ameriške oblasti odstopile Sovjetski zvezi.
Uvedba kontrole cen zaradi vedno večje draginje
VVashinpton, 31. okt. s. Gospodarski položaj v Zedinjenih državah postaja zmerom bolj resen. Cene živil so močno narastle. Vlada, ki žene Zedinjene države v vojno, se je končno zavedla resnosti takih razmer. Za prihodnji teden je napove lan sestanek Roosevelta s kanadskim ministrskim predsednikom. Sestala se bosta v Hyde parku. Kakor napovedujejo listi, bosta govorila o enotnih ukrepih za uvedbo kontrole nad cenami. Očitno prehajajo Zedinjene države tudi na tem področju že v atmosfero vojne, kakršna vlada v Kanadi.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 31. okt. s. Duce je sprejel princa prestolonaslednika, Inšpektorja pehote, ki mu je poročal o nekaterih vprašanjih vojaškega značaja.
Slovo zaslužnega sodnika
Rim, 31. okt. s. Včeraj se je dosedanji predsednik kaaacijskegra sodišča senator D'Amelio poslovil od funkcionarjev sodišča, ker zapušča to najvišje sodniško mesto. K svečanosti so prišli ludi pravosodni minister Ekscelenca Grandi, državni podtajnik prene ral Putzolu. podtajnik stranke Gatto in druere ugledne osebnosti. Najprel je odhainjočegra uredsednika pozdravil glavni državni tožilec AlbertlnJ. Nato sta govorila Se Ekscelenca Casatl In odvetnik Vecchinl. Nazadnje je »ozdravil senatorja D'Amelia pravosodni minister, ki je opozoril na vsestransko delovanje predsednika v 50 letih njeerovepra delovanja na pravosodnem področju. Poveličeval je nieepove zasluge za razvoj pravosodja v Italiji, za kateresja je mnogro storil v interesu domovine ter v smislu Ehjcelevih intencij. Minister je pozdravil senatorja D'Amelia tudi v imenu Duceja. Vsi govori so bili spreleti z velikim aplavzom.
Nazadnje je govoril Ekscelenca D'Amelio. kl se le prinlen zahvalil za izraze priznanja. r>ejal je. da so Mli glavni rezultati dosedanjega, dela vrhovnega kasaeij-skega sodišča doseženi na znanstvenem področju, na področju fašistične juri dične doktrine in posebej na področju korpora-cijskega in delovnega prava.
Strašna zima
— Vse
KodanJ, 31. okt s Ze od torka divjajo na JfltUndijj strmini snefni viharji. Vse p«dretji se Je naenkrat znašlo sredi naj-
Je nameio ie sa dva Pritisnil Je sflen nvaa. Vej krajev M
na Danskem
promet — Mnogo živine je
so prekinjene. Tudi železniški promet Je ▼ teh krajih zaustavljen. Mnogo živine je zmrznilo. Neki potniški vlak, U Je v sredo zvečer odpeljal z neke manjše postaje proti HJertaco, Je obtičal v snegu. Oblasti
Akademik Gamillo Guido f
Rim, 31. okt. s. V noči na četrteJc je umrl v Rimu Član Italijanske akademije Camillo Guidi. Bil je star 88 let. Proslavu4 se je na področju statistike in gradbenih ved. Bil je velik strokovnjak za mostne zgradbe. Dolgo vrsto let je bil predsednik kraljeve komisije za žične železnice. Bil je tudi častni predsednik enega izmed oddelkov nacionalnega sveta za raziskavanje. Izdal je vrsto znanstvenih knjig, posebno na področju gradbene tehnike. Že 12 let j« bil član Italijanske akademije.
Italijanski dnevnik v Parizu
Pariz, 31. okt. s. V prisotnosti tajnika fašistične organizacije v Parizu in zastopnikov nemških oblasti so včeraj otvorili novi sedež italijanskega pariškega dnevnika »La nuova Italia«. Nacionalni svetnik Basile je imel ob tej priliki govor o skupnih italijanskih in nemških idealih v borbi proti Sovjetom.
Obsojeni francoski komunisti
Pariz, 31. okt. s. Posebno sodišče je obsodilo 14 komunistov na prisilno delo za dobo od 6 do 20 let. Med obsojenci je tudi 8 žena.
Pomanjkanje bencina
Dnblin, 31. okt. s. Vznemirjajoče pomanjkanje petroleja, je imelo za posledico zelo stroge omejitve v avtomobilskem prometu. Zasebni avtomobili so tako rekoč izginili iz prometa, kajti skromne zaloge bencina komaj zadoščajo za vojaške avtomobile. Zasebniki skušajo odstraniti te težave s tem, da spreminjajo svoje motorje na uporabo raznih petrolejskih nadomestkov.
Stavka v ladjedelnicah
New York, 31. okt. d. Včeraj popoldne je na ukaz pristojnega delavskega sindikata pričelo stavkati 5800 delavcev v ladjedelnicah družbe »Robins Drvdock«. S tem so bila ustavljena popravila na 14 ladjah, izmed katerth pripada ena ameriški državi. V ladjedelnicah v Longbeachu ter Los Angeleeu je pričeto stavkati 3000 varOser zaposlenih pel  pnpnsvljsnju ladtj ter prt
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, Petek, 31. oktobra 1941-XX.
6tev. 252
Dobra mera novega snega
Včeraj je zapadlo vet snega kakor prvič — BI je moker ln napravil }e preče] Škode na drev}n
Ljubljana, 31. oktobra.
Včeraj smo skušali potolažiti ljudi, da med prazniki ne bo snega; takoj potem je pa začelo snežiti, kakor se pravi, s polno paro. Sne2:lo je skoraj ves can. kakor da so se stepi: berači pred nebeškimi vrati (po ljudskem reku). >Zgoraj iztepajo posteljino«, so pripominjali meščani. Tako smo se včeraj morali hočeš nočeš prepričati, da se letos zima res začenja mnogo bolj zgodaj in da je bil prvi sneg prejšnji teden že pravi uvod mrzlih zimskih oni.
Prs;ča sicer itsmo še dobili; sneg je bil ves dan južen. Zjutraj je bilo južno vreme in začelo je ros:ti. Mislili smo, da bo nekaj časa trajalo za Ljubljano značilno južno vreme jesen: in spomladi, ko dan za inem dežuje v nepretrganih štrenah. Toda začela je briti hladna burja in dež se je sprevrgel v sneg. Prvi sneg je bil bolj suh. a se vendar ni prijemal tako naglo. V nižjih legah je hitro kopnel in povsod ni niti dobro pobelil trave. Včeraj so se pa trgale izpod neba cele zaplate in snegu se je mnogo bolj >mudilo<r na zemljo, ker je bil težji, tako da je bila zemlja naglo pobeljena,
Včr: b j se je sneg tudi začel takoj oprijemal. ..rev j a. Že prvi sr.eg je napravil nekaj škode na gozdnem in sadnem I rev ju, ki je pa v primeri s škodo, ki je nastala zdaj, malenkostna. Marsikdo se ni spomnil ali pa ni utegnil, da bi včeraj otresa! sneg s sadnega drevja, česar umni sadjarji navadno ne pozabijo, ko sneži moker sneg. Sadno drevje še vedno ni izgubilo vsega listja, zato se je lepljiv sneg še tem bolj oprijemal vej. Davi smo videl: polomljenega precej drevja po vrtovih. Škode je tu li mnogo po gozdovih, vendar je listnato drevje poveč.ni golo, razen hrasta in tu in tam
ni tudi odpadlo te bukovo listje. Tako moker sneg se pa oprijemlje tudi golih vej in
jih lomi.
Marsikoga je začelo skrbeti, 6e se je zima res začela in če sneg ne bo več skop-nel. Mnogi kmetje imajo namreč ie na njivah pozne jesenske pridelke, korenje in repo. Repi in korenju sneg sicer ne škoduje, toda kopati ju izpod snega nedvomno ni prijetno delo. Jesen je bila nenavadno lepa in mnogim ni prišlo niti na misel, da bo zima nastopila tako nenalno, zato niso hiteli s pospravljanjem poznih pridelkov. Repa, pesa in korenje so pa tudi že rasli ob zadnjem toplem vremenu. Precej neprijetno presenečenje je sneg tudi za naše obdelovalce vrtov, ki niso še utegnili pospraviti endivije — ki ji sicer sneg ne škoduje mnogo — in razne pozne po vrtnine v kleti. Na vrtovih je še precej zelja in ohrovta.
V mestu je sneg napravil precej škode na telefonskih vodih. Zadnja leta je sicer Ljubljana dobila precej popolno kabelsko telefonsko omrežje, vendar je ostalo še nekaj prog zunaj, zlasti na periferiji. Manjši odcep: imajo še proste vode. V mestu samem je škoda na telefonskih vodih malenkostna; potrganih je le nekaj žic. priključkov za posamezne številke. Večja škoda je pa na periferij:. Davi so ugotovili na mestni telefonski terenski sekciji, da ni delovalo okrog 400 telefonskih aparatov. Skoda bo pa kmalu popravljena. Velika škoda je pa zlasti na medkrajevnih progah, kjer so vodi povsod prosti.
Kakšni se nam obetajo prazniki, ne moremo napovedovati. Verjetno je celo, da bo še snežilo, toda tolažimo se veniar tudi lahko, da se bo vreme izboljšalo vsaj do nedelje.
aktivnost Dopolavora
Gledališke predstave za delavce in nameščence — Koncerti in dva tečaja
Ljubljana, 31. okt. Od danos dalje bo prirejal Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino vsak teden po eno predstavo v Operi in Drami. Danes se bo vršila prva taka prireditev in sicer bo osebje opernega gledališča uprizorilo znano opereto j>Netopir«. Cene vstopnic so določene za parter in balkon 2.50 lire, na galeriji pa 0.50 lire. Za nabavo teh vstopnic se je treba zglasiti v pisarnah Dopolavora in pri vodstvih tovaren. Predstave, ki jih prireja Dopolavoro v Drami in Operi, bodo prav takšne, kakršne so vse ostale, torej na najvišji umetnostni stopnji. Te predstave so namenjene delavstvu in namenščen-cem. ki prejemajo do 700 lir mesečne plače odnosno za take delavce ln uradnike, ki se dostojno vedejo in so marljivi. Prav tako bodo imeli dostop k tem prireditvam očetje s številnimi družinami tudi če bi njihovi dohodki presegali 700 lir mesečno. Namen Dopolavora je namreč nuditi delavcu, ki je socialen element, prvovrstne kulturne prireditve po najnižjih njemu dostopnih cenah. Delavstvo si doslej ni moglo privoščiti potrebne in pjgimeme duševne hrane, ker so pač bile vstopnice predrage. Ni pa dvoma, da je delavec, ki opravlja težko telesno delo, bolj ko kdorkoli potreben duševne hrane in razvedrila. Ne smejo mu nedostajati duhovne vrline, ki jih uživa ostali del naroda. Dopolavoro bo torej stalno vso zimsko sezono prirejal v Narodnem gledališču v Ljubljani predstave za delavstvo in u radništvo, poleti pa jih bo prirejal »a prostem, za kar je najeto sloveče potujoče gledališče »Carro di Tespic. Načelo Dopolavora je pomagati siromašnim slojem k vsestranskemu napredku.
Po kratkem odmoru je Dopolavoro za Ljubljansko pokrajino v torek popoldne priredil svoj drugi koncert za delavstvo
Tobačne tovarne. Za prvo tako prireditev v tobačni tovarni, ki je bila obenem prvi nastop Dopolavora za naše delavstvo, je bila najeta godba »Zarje«, tokrat pa je izvajal koncert orkester EIAR pod vodstvom dirigenta Sijanca. Koncertu so prisotvovali delavci in delavke okrog 350 po številu s svojim ravnateljem, upravnim odborom in uradniki na Čelu. Med drugimi so bili še prisotni odposlanec državnih monopolov, direktor EIAR. zaupnica ženskega Fašija z nekaterimi svojimi sodelavkami in nadzornik Pokrajinskega Dopolavora. Koncert je bil otvorjen z igranjem državne himne, ki so jo vsi poslušali stoje. Nato je orkester mojstrsko izvajal točko za točko izbranega sporeda. Godbeniki so bili z vsako izbrano točko živo pohvaljeni in na kraju so vsi prisotni iz hvaležnosti navdušeno ploskali.
Poleg številnih koncertov, ki se bodo vršili v bližnji bodočnosti po ljubljanskih tovarnah, ima Dopolavoro v Ljubljanski pokrajini v načrtu Še dva tečaja. Prvi bo konec novembra tega leta in se bo imenoval »Večer diletanta«. V tem tečaju bodo mogli sodelovati vsi delavci in uradniki diletanti vseh vrst in v petju sploh. Najboljši med njimi bodo predlagani upravi EIAR-a za sodelovanje odnosno zaposlitev. Drugi tečaj bo konec decembra, tako pozno se bo začel zaradi priprav, ki bodo zahtevale mnogo časa. Tečaj bo zahteval pouk kromatične, diatoničrne in filharmo-nične harmonike. Sodelovati bodo m^gli vsd glasbeno nadarjeni otroci in mladeniči. Vršil se bo pod nadzorstvom komisije, ki bo sestavljena iz profesorjev Glasbene akademije in drugih strokovnjakov. Tudi iz tega tečaja bodo najbol'Si učenci predlagani v EIAR za sodelovanje odnosno zaposlitev.
Ustanovitev začasnega oddelka višje pedagoške šole na univerzi v Ljubljani
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na § 44. zakona o meščanskih šolah, uredbo z dne 11. avgusta 19o6. M. s. š*. 648 o višji pedagoški šoli in na zadevni pravilnik 7 dne 30. novembra 1936. P. št. 4S.7S1 bivše kraljevine Jugoslavije, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941 XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se učiteljem ljudskih šol omogoči dopolnitev pripravljalnega študija za pouk na meščanskih šolah, ki so ga bili začeli na visokih pedagoških šolah v Zagrebu in Beogradu, odreja:
ćlen 1. Z omejitvijo na visokošolsko leto 1941 42 XX se ustanavlja pri filozofski fakulteti v Ljubljani začasni oddelek višje pedagoške šole za pripravljanje učiteljev meščanskih šol. ki bo trajal dva semestra.
— Omenjeni oddelek bo obsegal samo tretji in četrti semester šole in se morejo vpisati vanj samo tisti učitelji, ki so obiskovali v Zagrebu ali Beogradu prva dva semestra višje pedagoške šole ter napravili ustrezne izpite.
Člen 2. Poslovanje začasnega oddelka je urejeno nalično z uredbo z dne 11. avgusta 1936. M. s. št. 648 in s pravilnikom z dne 30. novembra 1936. P. št. 48.781 bivše kraljevine Jugoslavije. Po potrebi se smejo ustanoviti odseki, ustrezajoči popolnje-valnim skupinam, ki jih izberejo slušatelji.
Člen 3. Dekanu filozofske fakultete se poverja služba rektorja te šole. Kot učiteljski svet šole posluje svet te fakultete.
— Tajništvo šole se poverja fakultetnemu tajništvu. Stroški za njegovo poslovanje ae pokrivajo iz visokošolskega proračuna.
Člen 4. Za predavanja, vaje in tečaje oddelka uporablja filozofska fakulteta po možnosti svoja predavanja, vaje in tečaje in z drugih fakultet univerze. Predavanja, vaje in tečaji se poverjajo predavateljem, ki jih določi fakultetni svet in odobri univerzitetni senat. Tako dodeljeni predavatelji prejemajo enak honorar kakor honorarni učitelji fakultet in se smejo vabiti na seje sveta s posvetovalnim glasom.
Člen 5. Za izobraževanje slušateljev oddelka se sme filozofska fakulteta poleg univerzitetnih koristiti tudi z drugimi zavodi in šolami, izpiti pa se morajo vsekakor opravljati na univerzi
C!en 6. Prošnje slušatelje* presoja svet filozofske fakultete, ki o njih odloča, ka-
kor odloča tudi o vseh sporih didaktičnega značaja glede njihovega šolskega izobraževanja. Disciplinsko oblastvo za slušatelje je fakultetni svet. — Rok za vpis na začafini oddelek se določa na dan 20. novembra 1941/XX.
Člen 7. Glede vprašanj, ki niso obsežena v tej naredbi, poroča filozofska fakulteta Visokemu komisariatu, ki odloČi po zaslišanju mnenja urada za univerzitetne zadeve in prosvetnega oddelka. Učni načrt, ki se priporoča slušateljem oddelka, mora predhodno odobriti zgoraj omenjeni urad.
Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 27. oktobra 1941/XIX
Visoki komisar: Emil i o Grazioll
Obbligo detla vaccinazione antidifterica a Loški potok
L'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana. vtsta la propria ordlnanza del 23 agosto 1941-XIX n. 90 riguardante 1'ob-bligo della vaccinazione antidifterica nel territorio del eomune dl Lubiana. ritenuta la necessita di estendere Poboligatorieta della vaccinazione antidifterica nel territorio del eomune di Loški potok d ove per-sistono focolari endemici di difterite, ordina:
A rt. 1. La vaccinazione antidifterica e obbligatorla per 1 bambinl đ'ambo 1 sessl dal igo mese al 10° anno di eta resldentl nel territorio del eomune di Loški potok.
II sindaco di Loški potok ed il direttore dellTstituto d'iglene dl Lubiana sono lnca-ricati dellesecuzione della presente ordi-nanza. e di stabilire le sedi. il giorno e 1'ora in cui devono essere praticate le vac-cinazioni.
Art. 2. La prati ca vaccinale dovra ese-
gulrsi secondo le norme delFordlnanza commissariale 23 agosto 1941-XTX n. 90. le cui disposizioni rimangono immutate anehe per quanto riguarda le penalitA da comminarsi al contravventori.
Art. 3. La presente ordlnanza en tra lm-mediatamente in vigoae.
Lubiana, 28 ottobre 1941-XIX.
L'Alto Oomnilaaailo Kmfflo OrasloB
cepljen}e prati da vid v Loškem potoku
Ker ae na ozemlju občine Loški potok endemična gnezdišča davice vztrajno ponavljajo, je Eks Visoki komisar s takojšnjo veljavo odredil:
1) Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18. mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju občine Loški potok, županu občine Loški potok in ravnatelju Higienskega zavoda v Ljubi ani se poverja izvršitev te naredbe in določitev kra a. dneva in ure, kjer in kdaj naj st opravi cepljenje.
2) Cepljenje se mora opraviti po določbah komisariatske naredbe z dne 23. avgusta 1941XIX št. 90, katere predpisi veljajo tudi. kolikor se nanašajo na kazni za kršitve te naredbe.
Modi? ca della circoserizione del Comune di Tržišče
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana visto il R.D.-L. 3 maggio 1941-XIX n. 291. ritenuta la necessita di rlordi-nare la clrcoscrtzione del comune di Tržišče, ordina:
Art. 1. La parte della localitft. Stražberk (civici numeri 1. 2. 3, 4 e 16) del comune di St. Janž. che. in seguito a parzialo cambiamento della linea di confine. e stata ineorporata nella provincia di Lubiana viene agsrresrata al comune di Tržišče, di-stretto di Novo mesto.
Art. 2. La presente ordlnanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazlone nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana  27 ottobre 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioll
Sprememba območja občine Tržišče
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil s takojšnjo veljavo:
Del kraja Stražberk (hišne številke L 2, 3, 4 in 16) v občini št. Janž, ki je bil v zvezi z delno spremembo mejne črte priključen Ljubljanski pokrajini, se pripoji občini Tržišče, okraj Novo mesto.
Sklicanje pokrajinskega sveta
Pokrajinski svet je sklican na sejo v sredo 5. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v palači  Komisar' ita.
p«rcht quoiie ulilinano »1 miglior modo l'enerqia •!•!• trica ch» couumono, ctssleuTOĐ-dovl cosi «00x101x110 nmUa spesa d'Uluminaiione.
Rabilo žarnico Osram g] , kaiti lamo eno Vam zagotavljajo varčevanje v stroških za razsvetljavo, ker vpora-bljajo električno silo na najkoristnejši in irdatnejsi način.
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK
IJUBLJANAvTAVĆARJEVA T
Cvetje in
na tsm
Ljubijana, 31. oktobra
Proti pričakovanju je bil danes trg še precej dobro založen; danes je bil prav za pxav tržni dan namesto jutri. Dovoz je pa bil zelo oviran, ker ceste pokriva snežena brozga. Ds.vi niso utegnili povsod skidati snega niti na samem trgu.
Kljub slabemu vremenu je bil promet na trgu živahen. Naprodaj je bilo dovolj tistih vrst živil, ki so navadno naprodaj, trg je pa bil precej dobro založen tudi s cvetjem, venci, cvetličnimi košaricami iz umetnega cvetja in na stalnem trgu za prodajo cvetja na Cankarjevem nabrežju je bilo na izbiro v dolgi vrsti nakupičeno mnogo vencev. spletenih, iz zimzelena, smrečja in jelovine.
Cvelja je pa letos vendar manj naprodaj kakor včasih. Zato je pa bila tem živahnejša kupčija pri posameznih prodajalkah, ki so pripeljale lepe krizanteme iz Trnovega. Cene so letos maksimirane, kar je novost. Cvetljčne košarice, ki so bile vselej najdražje, so letos po 25 do 50 lir. Krizanteme navadno niso bile mnogo cenejše kakor letos. Pečeni so pa venci kmečkih izdelovalcev.
Kupčija s tem blagom bi bila mnogo živahnejša, če bi se nam obetalo lepše vre-* . me. Dopoldne pa ljudje sploh niso vedeli, če bodo letos lahko obiskovali pokopališča, ker je zopet začelo močno snežiti.
Z domačim sadjem je bil trg slabše založen. Domačega kostanja na kmečkem sadnem trgu ne prodajajo več. — Na ze-lenjadnem trgu se je danes še poznal vpliv novega snega; blaga je bilo še dovolj in tudi podražiti se ni moglo, ker so cene maksimirane. — Na gob jem trgu je bilo danes nnprodaj še malo gob. menda zadnjih v tej sezoni. Bile so nabrane še včeraj dopoldne, in sicer rjavi ježek in če-bu^arji.
Na stalnem sadnem trgu zadnje čase ni bilo nobenih bistvenih sprememb.
Sobota in nedelji ob 19. (7.)
VESELI TEATER
GOSTUJE KLOVN »IKSI«
V nedeljo tudi popoldanska predstava ob 15. (3.) uri
Poziv učitelfera
Ljubljana. 31. oktobra Učiteljska organizacija poziva spodaj navedene učitelje, da se nujno in neodložljivo zglase v njenih poslovnih prostorih v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje:
AndrejčiČ Ivan. Batič Marija. Berginc Eleonora. Bin^er Avgust. Bonča Leopold, m Cerar Miroslav, Cehovin Rudolf. Debeljak Albert. Dolanc Vida, Fetih Oton. Fink Oton, Frece Valentin. Gabrijel čl C Franc, Golja Marija, GoriSek Franja, Jer*»b Ana, Kastelic Ivan. Kavar Janez. Klemene Franc. Kolesa Bogomir. Kotnik Ema, Kovač Zdravko. Kutni Josip. Lapajner Viktor. Lasič Josip. Macarol Josip. Meden Amalija. Makarovič Vladimir. Miklavec Franc, Otlč Pavel, Pavletič Julij. Peček Herta, PerenlC Ana, Petrič Marija, Kant Franc. Rape Albina, Rauber Ciril, Rigler Franc. Simik Ivan. Slabe Karel. S J oka n Nada. Stopar Julija, feilovinac Pavel. Strus Franc. Torelli Janko. Vadnal Franc. Vidič Albina, Velikonja Josip. Velkavrh Josip. Velnar Amaliia. Vodopivec Alojzij. Vovk Leo^oldina. Zazula Rafael. ZiaMč Leopold, Zorko THizabeta, Zel Avrelij, in Bregant Sonja, Cbic Dram, Drcč Janko. Fnlge! Ivan, GabrovSek Iferrfa, Horvat Božidar. KnapiC Janko, Mrak Jože, Puppis Alojzij,
Samec Franc, Slokar Radtislav, Sosič Edvard, 2ebavec Ladislava, Zeleznik Martin, židanik Ivan.
Razen teh tudi: Pirjevec Andrej, Novo mesto, Herbst Pavel, Mokronog-Brezovica, Eržen Stanko, Podlipa pri Vrhniki, Dolgan Alojzij, Voljče pri Kosani-Postojna, Zdešar Ljudmila, Trebnje Pristava, Roškar Janez, št. Vid pri Stični, Kuharic Martin. Sodra-žica, Metlika Florentina. Devica Marija v Polju, Prinčič Stanislav, Spodnje Vrljovce-Dobrova, Majhen Aleksander, Unec pri Rakeku, Zupančič Franja, Kostanjevica na Krki, Bregar Ivan, Vrhnika, Porenta
Stanislav, Fara pri Kaštelu, Cerut Silvester, Zalog pri Ljubljani, Tomažič Božidar, Predule pri Grosupljem, Zor Emil, Kostanjevica na Krki, Perger Viktor, Vrhnika, Mihelič Ivan. Nemška vas pri Ribnici, Kerkoč Anton, Ig, Kodrič Rudolf, Trebnje, Japelj Pavel, Vrhnika, Gruden Franc, Stična, Pahor Marija, Podraga-Vi-pava, Medved Branko, Bela cerkev pri Novem mestu. Ceh Ivan, Novo mesto, Jako-pec Kari, Loka-Crnomelj, Kramar Franc, Cerknica, Jakopec Franc, Dolenja nemška vas p. Trebnje.
Odločilna tekma za drugo mesto
V nedeljo se bo nogometni spored v Ljubljani začel že ob 13« na igrišču Hermesa — Jadran nastopi v Novem mestu
Ljubljana, 31. novembri Cim bolj se odmikamo od prvih termi-rnov letošnjega nogometnega prvenstva Ljubljanske pokrajine, tem zanimivejša postaja borba. Res je vsaj jesensko prvenstvo na vrhu že skoro odločeno, toda za vsa ostala mesta je Se vedno toliko nejasnosti, komu bodo pripadla, da že ta zamršenost draži zanimanje pristašev posameznih klubov.
Poglejmo n. pr. položaj Marsa in Hermesa. Prisiaši obeh so sveto prepričani na podlagi toliko in toliko stvarnih »prednosti« enega oziroma drugega, da mora boljše mesto v boju za drugo in tretje pripasti njihovemu miljencu. Ta besedni spor bi se mogel vleči v neskončno, če ne bi SNZ odredila že za nedeljo, da bosta moštvi obeh klubov sami odločili, kdo je res boljši
Spored nedeljskega petega kola obsega kakor običajno tri tekme v prvem razredu in dve v drugem. Glavna reč bo na stadionu Hermesa v Šiški, kjer so pripravili, kar tri tekme za spored v enem dušku. Za najbolj zgodnji uvod se bodo spoprijeli juniorji Hermesa in Marsa, ki bodo začeli že ob 13. Za njimi nastopita ob 14.
dva z drugega konca tabele, ki sta oba zelo potrebna točk: Svoboda in Grafika. Ce bo šlo vse po »žnurci« so sicer Svobodaši favoriti, toda verjamemo, da je tudi moštvo Graifke, ki se je doslej tako nesrečno borilo, sposobno dokazat, da je žoga okrogla. Končno se bo ob 15.30 začela »derby« tekma med Marsom in Hermesom. Nedvomno bo borba izredno zagrizena, želimo le, da bi se igralci do konca zavedali, da gre tudi za športno kvalitetni presrtiž, ne samo za točke.
Čeprav je poteklo že mesec dni, kar tekmuje sedmorica klubov za prvenstvo, vendar doslej Novomeščani niso imeli priložnosti, da bi videli svojega zastopnika na delu v domačem okolju. Kakor trde naj-informiranejši, se jim bo ta želja izpolnila v nedeljo, ko bo prvi med ljubljanskimi klubi nastopil v Novem mestu proti Elanu Jadran. Naloga pred katero so postavljeni Trnovčani je izredno težavna, kajti Elan je na svojem igrišču in pred svojim občinstvom mnogo močnejši tekmec, kakor kažejo njegovi rezultati v Ljubljani.
V drugorazrednem prvenstvu sta v nedeljo na sporedu tekmi med Mostami in Vičem in Slavijo ter Korotanom.
UOUORE ^   -■        r/*f-- liker
STRCGK
* Konico je krepčuenJn
DIGtSTfVO VAM uravna-'prebavo
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 31.: zaprto.
Sobota, 1. novembra: Hamlet. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21.
Nedelja, 2. novembra: Šesto nadstropje. — Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45.
Ponedeljek, 3. novembra: zaprto.
OPERA
Petek, 31.: Netopir. Izven. Predstava za Dopolavoro. Začetek ob 18.30. Konec ob 21.15.
Sobota, 1. novembra: Faust. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21.
Nedelja, 2. novembra: ob 10.30 dop.: Princeska to zmaj. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Ob 18.15 uri: La Boheme. Izven. Začetek ob 18.15, konec ob 21. — Znižane cene.
Ponedeljek, 3. novembra: zaprto.
S Spodnje štaferske
— Se 11 zborovanj. Včeraj je bilo v okrajih Celje, Ljutomer, Maribor—okolica in Ptuj 11 zborovanj štajerskega. Heimat-bunda.
— Novi grobovi. V Mariboru so umrli zasebnica Marija šubemik, stara 72 let, Franc Bračič iz Pobrežja, star 69 let, hlapec Josip Curk, star 50 let in Marija Mu-nič lz St Dja, stara 75 let. V Studencih pri Mariboru je umrla soproga peka Ljudmila Gortšek, stara 73 let. V Kamniku je umrl urar ln hišni posestnik Josip Janko.
— Od mrtvih Je vstal. V Poljčanah se je pripetilo nekaj izrednega. 19. septembra je vlak blizu Poljčan povozil nekega moža, pri katerem niso našli nobenih doku-njentov. Slo je baje za BOletnega Jos. Sva-gana, ki je živel zadnje čase v Teznu pri Ma-
vam uravna prebavo
riboru. Mož je hotel usodnega dne iz Poljčan peš'v Konjice. Hči Neža je spoznala v mrliču svojega očeta. Truplo so pokopali v Poljčanah. Naenkrat se je pa razširila vest, da se je pokojnik vrnil. In res se je pojavil Josip Svagan v Poljčanah na orožniški postaji, češ da je zvedel, da ga smatrajo za mrtvega. Vprašanje je zdaj koga je povozil 19. septembra vlak pri Poljčanah.
fSe/ezn i ca
KOLEDAR Danes: Petek, 31. oktobra: Volbenk. Jutri: Sobota, 1. novembra: Vsi sveti. Pojutrišnjem: Nedelja, 2. novembra: Just
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Grešnica. Kino Sloga: Tajno zatočišče. Kino Fnion: Most vzdihijajev. Kino Moste: Slavne pustolovščine. Razstava Zdenka Kalina in Maksima So-deja v Jakopičevem paviljonu.
PRniEDITVE V SOBOTO Kinematografi nespremenjeno. Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici.
PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. Veseli teater ob 15. in 19.
DEŽURNE LEKARNE Petek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murma-yer, Sv. Petra cesta 78. Sobota, nedelja:  Mr. SuSnik, Marijin trg st. 5, Kuralt, Gosposvetska 10, Bohl-nec ded., Cesta 29. oktobra 31. Mestno   dežurno   zdravniško   službo bo opravljala od petka od 20. do nedelje do  8. zjutraj   mestna   zdravnica dr. Jožica zitko, Pleteršnlkova 13, telefon 47-64. — Od nedelje od 8. zjutraj do ponedeljka do 8. zjutraj pa mestni višji   zdravnik   dr.   Marjan Abčln, Korvtnikova 18, telefon 86-24.
»SLOVENSKI NAROD«, Petek, 31. oktobra 1941-XX.
Stran S
Preden se zgrnejo množice na pokopališče
Vtisi in misli z o*i*ha pri Sv. Križu pred prazn kom Vseh
svetn":;cv
7, m
Ljubljana, 30. oktobra.
Pred vrati pokopališčne cerkvice je zadnje dni vedno več življenja. Bliža se praznik mrtvih. Kakor običajno, bodo v nedeljo poromale k Sv. Križu množice iz Ljubljane, pa še mncgo okol.čanov, da posvetijo nekaj tihih minut v mislih na umrle. Prišli bodo tudi tisti, ki nimajo pri Sv. Križu nikog ur, P« jim svojci leže morda pokopani kie daleč, morda celo ne vede zanje. Prišli bodo končno vsi, ki čutijo dolžnost, da vsaj enkrat obudijo spomin na tiste, ki so žrtvovali svoja življenja v blagor skupnosti.
Pokopališče se pripravlja na veliki sprejem. Trume ljudi hodijo dnevno skozi polodprta vrata, se razhajajo in izgubljajo med prostranim grobiščem. Nad številnimi grobovi so sklonjene žene, starke, m"!adenke, možje in otroci ter čistijo, krasijo in pospravi j.i j o. da se lice pokopališča vidno prenavlja, zlasti med gosposkimi grobovi. Polni so tramvaji, številni kolesarji. Lep*: popoldnevi izvabijo tudi pešce in ob ču obeh glavnih do-
vodnih cest pred Žalami, je vrsta vedno bolj gosta V špalirju stoje ob strani otroci, 12 do 141etni, pa tudi odrasle ženske in možje:
— Gospod, kaj za popravit, peska na-vezit?
Komaj odkimaš prvemu je že na vrsti pet, deset drugih. Zebe jih. da stiskajo pod pazduho grabljice in lopatico, roke pa tiščijo v žepe.
Otroci so prav za prav samo posredovalci za številne neprotokclirane »firme« za prodajo peska. Veliki kupi belega drobnega peska leže v bližini ceste, ob njih slone naslonjeni na lopate dobavitelji. Pravijo, da letos posel doslej še ni bil preveč donosen.
Nekaj korakov pred vhodom pozdravlja
obiskovalce bu^na razstava lepih, žlahtnih krizantem. Ljudje se ozirajo, pa stopajo mimo, stiskajo šopke skromnejšega cvetja in le tu pa tam se kdo ojunači ter povpraša za ceno. Pod drevesom peče kostanj ar svoje dobrote in menda je njegova cbrt tod še najbolj donosna.
Ste že prehodili vse obširno pokopališče
pri Sv. Križu? Od vhoda v starejši del do mrežaste ograje na severnem koncu novejšega? Pa križem kražem od enega ogla do   drugega:   mimo   bahaških grobnic iz dragocenega marmorja; m-mo spomenikov, ki j.h je izoblikovala prefinjena umetniška roka in tistih, ki iz nj-h vpije kramarska ubomost neokusnih šabon; mimo ekscentričnih   domislekov,   mimo nežnih drobcenih angelskih kipcev, ki kljub enoličnosti dihajo nekaj preprosto prisrčnega, ganljivega, mimo pedantno trgovsko urejenih, z grebenasto peščeno preprogo ob-danih cementnih okvirov in korit, prekritih  z blazinicami  maha  ali  pa zrahljane in počesane črne prsti s šopki rož v sredini, nad katerimi z marmornate plošče v pozlačenem okviru zre »pokojnik« in se pod njegovim imenom blišče ali pa so komaj   razpoznavne   vsakovrstne poslovilne besede. Sle se ustavili pred kamenitim orjakom    popolnoma    drugačne predstave vzbujajoče kostnice,  krenili mimo železne ograje,  kjer se bel  »križ za križem vrsti«, nad njimi pa kraljuje simbol nad-življenjske pozemske skupnosti? Morda ste na svojem romanju zašli tudi tja v desni severni  kot novega  pokopališča,  kjer so priče smrti polomljeni, sprani  in vegavo stoječi črni križi, kjer le rahle vzpetine, kakor večje krtine  že  prerasle s travo, dajo slutiti, da pod njimi počiva »krona vsega stvarstva«.
Veliko je svetokriško pokopališče in v peščenih globinah počiva že dobršen del prič in ustvarjalcev ljubljanske in slovenske zgodovine. V najpestrejši mešanici se vrste grobovi pomembnih in nepomembnih, znanih in neznnnih. Ko čitaš zapored imena njih. ki so že spregli s sebe življenjske dolžnosti, se te polašča občutek mogočnosti tega pokopališkega velemesta. V spominu se zbujajo predstave iz življenja naše preteklosti, breme velike odgovornosti pred njo in bodočnostjo teži na srce.
Pred vitkim, visokim stebrom, ki ga ven čaj o umetniške skulpture in ki kipi visoko nad okolico, kakor se je v svojem plodnem življenju dvignil visoko duh moža, ki mu telo počiva pod težko kamnito ploščo, se skloniš poražen kakor vrba žalu jka. Pospešiš korak iz okolice opomi-njajočega groba, da ti le mimogrede obstane oko na plošči s pesnikovimi besedami: »... naroda zarje se rode le v noči. njegova rast in moč so žrtvujoči, boli od življenja smrt je rodovita.« Iz lin stolpa se oglasi visoki glas poslednje popotn;ce: Vivos voco. mortuos plango! Smrt ne čaka in ne prizanaša ne danes ne iutrl. prijatelj, ne boj se življenja, ne boj se smrti!
BM1VNE VESTI
Jutri, na praznik Vseh svetih »Slov. Narod« ne izide. Prihodnja številka »Slov. Naroda« izide v ponedeljek.
— Ga. M:irta Ostric-Valjalo ne bo sodelovala na Luknu*novih koncertih. V sredo smo poročali, da bo sodelovala ga. Marta Osterc-Valjalo na koncertih, ki jih priredi prihodnje dni koncertni pevec g. Slavko Lukman v raznih krajih Dolenjske. Vest o njenem sodelovanju pa ni bila točna.
— Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zajedli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnam v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot opomin! Proti delodajalcem, kj ne bodo poravnali prispevkov, bo moral uvesti prisilno izterjavo brez prejšnjega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja.
— Nova policijska obiastva na Hrvatskem. V hrvatskih »Narodnih novinaht je te dni izSla zakonska odredba, ki odreja ustanovitev posebnih »župskih policijskih oblastevc na sedežih vseh hrvatskih velikih žup. V delokrog novih župskih policijskih oblastev na Hrvatskem spada predvsem vzdrževanje javnega reda in varnosti, skrb za osebno in premoženjsko varnost, pobijan;e protidržavne propagande, policijska shižba, ki se nanaša na razna društva, občne zbore ln sestanke, skrb za red in varnost javnega prometa, zdravstvena policijska služba, ki se nanaša na pobijanje pijančevanja, preklinjanje, nemoralo, prostitucijo ter trgovino z dekleti, policijsko nadzorstvo nad gostinskimi obrati, sodelovanje z državnimi pravdni-štvi pri raznih preiskavah ter sploh nadzorstvo nad javnim življenjem. Kar se tiče javnega, reda in varnosti so novim hrvatskim župnim policijskim oblastvom podložna tudi okrajna glavarstva.
— Strojepisni tečaji — novi dnevni m večerni — prično 4. novembra. Največja strojepisnica — 60 raznovrstnih pisalnih strojev. Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učl-lisee Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska 15. Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, stenografijo,  italijanščino, nemščino itd.
— Honorarne ure. Rektorat Glasbene akademije v Ljubljani potrebuje za poučevanje splošne zgodovine in zemljepisa učne moči. Na vsak predmet odpadeta po 2 tedenski uri. Reflektanti s kvalifikacijo srednješolskih profesorjev naj se javijo pri tajništvu do 4. novembra. Prednost imajo profesorji brez službe z družino.
— Nesreče. V ljubljansko bolnico so včeraj prepeljali tri ponesrečence. Alojz He-gler, 27 letni posestnik iz Starega trga pri Ložu. je jezdil konja, ko ga je vodil napajat: padel je s konia in se ranil na nogi in roki. — Jože Anžič. 27 letni posestnik iz Rr%*ne, je bil nepreviden pri napolnjevanju karridne svetilke, k) je eksplodirala in bil je ranjen na desnem očesu. Najbrž mu očesa ne bode mogli rešiti.
— Prijavo za odmero zgradarine za davčno leto 1942-XX je vlagati v času o i 1. do 30. novembra 1941-XIX pri pristojnih davčnih upravah ali pri občinah, kjer leži predmet zavezan zgradarini. V prijavo je vpisati letno kosmato najemnino, ki je pogojena na dan 1. novembra 1941-XIX.
— Župan mesta Hannover v Zagrebu. V začetku novembra prispe v Zagreb župan mesta Hannovra, da vrne obisk zagrebškemu županu.
— Nov hrvatski minister. Poslanec bivše Hrvatske seljačke stranke Janko Tor-tić, ki je sodeloval pri prestopu uglednih funkcionarjev te stranke v ustaški pokret, je bil imenovan za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra ter dodeljen ministrskemu predsedstvu.
— Trgovinska pogodba nied Hrvatsko in Finsko. Jutri stopi v veljavo med Hrvatsko in Finsko sklenjena trgovinska pogodba.
— Hrvatski propagandni urad. Dosedanje
državno tajn šLvo za propagando pri hrvatskem ministrskem predsednistvu je bilo ukinjeno in njegovo mesto je zavzel urad za propagando in poročevalsko službo. Tuli ta urad je dodeljen ministrskemu predsedstvu in vodil ga bo propagandni šef, mini-sterijalni svetnik dr. Vilko Rieger. Dosedanji vodja državnega tajništva za propagando Milković je pa začasno na razpoloženju.
— Trgovinska pogodba med Hrvatsko te
Madžarsko. Pod volstvom državnega tajnika v hrvatskem trgovinskem ministrstvu dr. Lamarja odpotuje začetek novembra v Budimpešto hrvatska delegacija, ki bo zaključila že v Zagrebu začeta trgovinska pogajanja, kjer je sklenila z Madžarsko trgovinsko pogodbo. Zaenkrat bo sklenjena samo do 31. decembra 1941. veljavna trgovinska pogodba.
— Svet zagrebške zbornice za TOI raz-puščen. Trgovinski minister dr. Toth je razpustil svet zagrebške Trgovsko-industrijske zbornice in imenoval vladnega komisarja, ki bo vodil zbornico.
Iz Ljubljane
—Ij Za vsako darilo, ki ga dobrosrčni
Ljubljančani dajo vsesvetski akciji za podpiranje mestnih revežev in vseh podpore potrebnih, dobe toliko rr^-^^ic vsesvet-ske akcije, da njih vsota znaša podarjeni znesek. Za te nakaznice bodo dobrotniki v skladižču vsesvetske akcije na velesejmu. o praznikih mrtvih pa na stM*vcah nred pokopališči sv. Križa, na Viču. pred sv. Krištofom in pred Na v jem dobili sveče in vence za okrasitev grobov. Ker ie pa belozelen:h sveč zelo malo in je tudi število vei;k:h in malih vence« r1:raino omejeno, bodo mnogi dobrotniki prjneli nakaznice vsesvetske akrile kar na ?opk? !n vence krizantem ter drucfr>rrn cvetja in zelenja, da na ta nač:n pclrflr*«4oi kako svojim rainim izkazujejo počaščenje z dobrimi del i.
—Ij Velika darila in na.ffta oddala nakaznic vsesvetske akcije pričajo, da se ljubljansko prebivalstvo popolnoma zaveda dobrega namena te dobrotne akcije ter zato hoče letos svoje rajne ie posebno počastiti z dobrimi deli. Pri tem pa naša raz-
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Preditavc: d*aei ob Ifc la iS. mi;
KINO MATICA
TELEFON 22-41
Roman ubogega dekleta, ki Je po nesrečni usodi zašlo na kriva pota.
Paola Barbara, Fosco Giachetti, G Ino Cer v i
Roman Je izhajal v »Našem Kinu«.
KINO UNION TELEFON «2-21
Monumentalno   zgodovinsko   filmsko delo
Most vzdihljajev
Paola Barbara,  Mariela Lottl.  Elll Parvo
KINO 8UNM TELEFON 27-SO
Romantična filmska zgodba z ameriškega zapada
TAJNO ZATOČIŠČE
Rihard  Arlen Vlrglnlja Grey
KINO MOSTE
Od 30.  okt. do 3.  nov.  dva velefilma
SLAVNE PUSTOLOVŠČINE
Garrv Cooper David Niven
EDEN PROTI VSEM
K en.  Mavnard  ln slavni  konj Tarzan Predstave:
Delavnik od pol 6. ln 7. neprekinjeno. Nedelja  in  praznik  ob  14..   16.30  in 19.
sodna in dobrosrčna javnost tudi prav dobro ve, da bo vsa vsota, ki jo zbere vse-svetska akcija, porab'-ena edino za podpore potrebne v Ljubljani po odločitvah mestnega socialnega trr»*^ jn Vrhovnega socialnega sveta za mesto LJubljano.
—Ij Velik umetniški dogode?« bo prihodnji koncert, ki ga bo priredila Glasbena Matica v ponedeljek, dne 3. novembra ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. To nam jamči predvsem sodelovanje dveh najboljših slovenskih solistk, sop raniš tke Valerije Hevbalove in altistke Franje Golobo-ve. Obe umetnici bosta prvič javno izvajali v Ljubljani s spremljevanjem komornega orkestra in pod vodstvom dirigenta Draga Marija šijanca Pergolesijev oratorij sStabat Mater«. Kot uvod v koncert bo odigral komorni orkester Se Corellijev sConcerto Grosso«. Obe naši solistki sta se odlično uveljavili tako na opernem, kakor tudi na koncertnem odru. Njihova ođH&BB umetniška izobrazba jim omogoča tudi prvovrstno izvajanje staroklasične umetnine, k?kor je ravno Pergolesijev oratorij *Stabat Mater«. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri, konec ob 21.20 uri, brez vsake zamude, na kar Še prav posebno opozarjamo. Predprodd i vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 502-n
čitateljem in naročnike m v starih pokrajinah
Generalno r-astopstvo za prodajo in razpošiljanje »Jntra«, »Slov. naroda« in »Domovine« v vseh pokrajinah Kraljevine razen Ljubljanske pokrajine ima tvrdka Gio-vanni Parovel, Tricste. Via Franceseo Denza N.o 5, tc\»fon 4TCS.
Prosimo čitatelje in naročnike iz označenih pokrajin, da s.- z vsemi reklamacijami in željami glede prodaje aH naročanja »Jutra« obračajo direktno na imenovano tsrrdko.
—Ij Čistite tramvajske stopnice! V prvih dneh letošnje zime se je v Ljubljani ponovno pokazala stara slika brezbrižnosti pri tramvajskem prometu. L.udje, ki stopajo v tramvaj, puščajo na stopnicah sneg. ki postane kmalu nevaren vsem, ki vstopajo ali izstopajo. Stopnice so v tramvajskih vozovih, zlasti v tistih, ki smo jih dobili iz Opatije, precej visoke in zaradi tega potnik prav lahko spodrsne na snegu, ki se je na njih nabral. Uprava ljub-ifasaske cestne električne železnice bi morala odrediti, da morajo vsaj na končnih postajah tramvajski uslužbenci očistiti stopnice snega in tako poskibeti za varnost potnikov. Po potrebi bi se to čiščenje moralo vršiti tudi na vseh ogibaližčih, kjer je po navadi za takšno delo dovolj časa.
—Ij Zanemarjcui pločniki. Vsako leto moramo pono\"no opozarjati hišne gospodarje, da morajo biti pločniki v zimskem času očiščeni snega. Tudi po prvem letošnjem snegu v tem pogledu ni bilo reda. Včeraj in danes so bili v mestu le redki pločniki očiščeni, tako da je bilo zelo težko hoditi po mestu. Dolžnost hišnih gospodarjev je, da strogo epozore svoje hišnike ali oskrbnike, da morajo sneg s pločnikov očistiti redno vsak dan v prvih jutranjih urah, po potrebi, če močno sneži, pa tudi večkrat čez dan.
—Ij Pritožbe na iztepanje skozi okna se množe, čeprav gospodinje večkrat opominjamo zaradi te grde razvade. Pritožbe celo pravijo, da nekateri iztepajo na oknih preproge, predpražnike, cunje za tla in podobno robo s posebno naslado, če spodaj stanujoče stranke suše perilo ali imajo odprto kuhinjsko okno ali pa na balkonu kaka živila. Pravilnik o snagi in higieni v Ljubljani pa pravi, da je v naši oblini prepovedano prav vse, kar škoduje zdravju in žali Čut snažnosti in udobja, prav tako pa tudi vse, kar kaže surovo neobzirnost napram sosedom in sploh prebivalstvu. Ker se take pritožbe množe, bo mestno poglavarstvo vse take prestopke ugotovilo s pričami ter gospodinjam in služkinjam odmerilo kazni tako, kakor je sedaj v navadi. Vse preproge, predpražnike, cunje za tla in sploh vse predmete, ki se jih drž! večja množina nrahu in blata ali pa kuhinjskih odpadkov, je dovoljeno iztepati edino na dvorišču ter zato neobzirne gospodinje zadnjikrat opominjamo, naj vsaj malo mislijo tudi na druge, ker bodo drugače morale poskusiti keznl po dandanašnji odmeri.
—Ij Kotran:o»t postne palače bo kmalu ure lena. Poročali smo že o preuredi tvenih delih v notranjosti ljubljanske glavne poštne palače Obnovitvena in preureditvena dela se že bližajo koncu. Oddelek poštnih predalov je že skoraj urejen, prav tako pa bosta te dni prebeljen! tudi obe avli. Zdaj grade telefonske kabine, ki bodo kmalu dovTšene. Cim bodo opravljena ie ta dela. ae bo pokazalo, kako prepotrebna je bila preureditev poslop a in kako smotrno je bilo zd->1 to tudi izvršeno.
—IJ MM *mo dva nova tramvajska priklopna vozova. Te dni je uprava ljubljanske cestne železnice dala v promet dva nova trarnva ska priklopna vozova, Id sta izredno solidno in lepo zgrajena v naši domači delavnici v remizi. Oba priklopna vozova sta velika, kakor so veliki prvi motorni vozovi, zgrajena pa sta tako, da ju bodo pozneje, če bo potrebno, brez posebnih težav lahko lzpremsnlll v motorne. Kakor snjo izvedeli, gradi   uprava nafte
cestne električne železnice v svojih delavnicah Se dva takJoa vozova. Ob tej priliki moramo poudariti, da bi bila uporaba priklopnih vozov nujno potrebna tudi na progi proti Šiški, ki je zelo frekventirana. Čeravno ta proga ni krožna, kakor je proga pri Sv. Križu, uporaba priklopnih vozov zlasti v opoldanskih urah ne bi delala posebnih težav, ker bi se na ogibališču pri remizi potrebno premikanje lahko izvršilo.
—Ij Razsvetljava zaL Da tuli naše Žale čim najlepše proslave praznik umrlih in s tem počaste predvsem one, ki so na svoji zadnji poti na božjo njivo počivali na Žalah, bodo po cerkvenih opravilih na pokopališču sv. Križa na predvečer Vernih duš v nedeljo 2. novembra o mraku zablc-stele v vsem sijaju. Bajno razsvetljeno bo veličastno poslopje, gorele bodo vse luči na prekrasnih lestencih po kapelicah in v mo-lilnici, poti bodo razsvetljene z dolgimi vrstami kanclelabrov, vse zale se bodo pa kopale v luči reflektorjev. Po obisku svojih dragih rajnih in po molitvah zanje bodo množice na poti domov spet ogledovale vso lepoto žal ter občudovale nove kra-s o trie lestence v molilnlcah Ln kapelicah, zlasti pa čudovito lepe nove križe po kape licah.
—Ij Nad 500 grobnic in razkošnih nagrobnikov samo ob zidu pokopališča sv Križa čaka na okrasitev z venci in svečami vsesvetske akcije, da naši premožni krogi tudi na ta najplemenitejši način počaste svoje drage rajne, kakor so žrtvovali že težke tisočake za njih počastitev s temi grobnicami in nagrobniki. Ce bi vsak lastnik teh grobnic in nagrobnih spomenikov za dobri namen vsesvetske akcije v čast svojim rajnim žrtvoval samo po 100 lir, bi za dobrodelne namene zbrana vsota znašala nad 50.000 lir. Marsikateremu lastniku grobnice ali razkošnega spomenika cvete sedaj zlata doba ter smo zato prepričam, da revni, nezaposleni, brezdomci in drugi podpore potrebni pač ne bodo v dolgi vrsti opazili niti ene grobnice ln niti enega razkošnega spomenika brez dokazov vsesvetske akcije, da so ljubljanski premožni krogi res po svojih močeh počastili svoje rajne z dobrimi deli.
—Ij Spominska svečanost padlim in umrlim tovarišem šentpetrske fare bo v nedeljo. 2. novembra, ob pol 11. uri v cerkvi Sv. Petra.
—Ij Uprava kina SLOGA sporoča, da se bodo od ponedeljka 3. novembra dalje vršile redne filmske predstave dalje med tednom od 16.30 in 18.30 uri, ob nedeljah ln praznikih pa kot običajno ob 10.30, 15.. 17. in 19. uri. Z ozirom na spremenjene delovne ure uradništva v državnih uradih bo s tem omogočeno posečati dopoldanske predstave tudi ob spremenjenih urah.
1775
—Ij Sobota in nedelja v »Ve»elem teatru«. Razen sobotne in nedeljske večerne predstave ob 19. (7.) bo v nedeljo tudi popoldanska predstava ob 15. (3.), na kar posebno opozarjamo vse, ki jim ni mogoče posečati naših večernih predstav. Gostuje klovn »Ik:-i«. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. do pol 13. in od 27. do 19. ure. V nedeljo predprodaja za popoldansko predstavo od 14. (2.) ure dalje. (—)
—Ij Sprememba okoliša pošte Ljubljana 7 (Šiška). Kraji Dolnice. Dravlje, Glince, Kamna gorica, Peržan, Podutik, Trata, Zapuže. del Podgore hišne štev. 17, 26, 31, 43, 45, 46 in 47 ter del kraja Poljane, hišne štev. 25. 45, 47, 52, 56, 59, 63, 64, 65 in 66, ki so spadali poprej k okolišu pošte št. Vid nad Ljubljano, se dodele k okolišu pošte Ljubljana 7.
—Ij Odlična kuhinja, sladki Italijanski mošt, pristna vina toči gostilna Lovšin.
503-n
recimo sledeča
naravna vina:
Namizno ital. belo in črno
Dalmatinsko črno
Viško belo
Rizling I
Verona
Ruffino
Chianti Classico Kraški teran
Orivieto — aboceato — seceo
Vino - Santo
Refosco
Prosecco
Florio — Maršala Sarve — Frizzante Merlot i. t. d. Vermut raznih znamk Sveže nivo Brezalkoholne pijače
Ves dan topla in mrzla jedila. Kuhan in pečen kostanj Kava, čaj, kuhano vino
v gostilni „Pri Lovcu"
RIMSKA — BLEIWEISOVA CESTA
Telefon 46-95
CORA
TORINO • 1835
AMARO CORA
col »elii oMlmo •p«rif[*»
Jijcioi •fficac« digesrfvo
% sodavicot najboljši aperitiv sam, t rei sodavicat zelo učinkujoč za obro prebavo.
PARIDE LANGOSCA
MILANO VIA ACCADEMIA 24
AGENTE PER ACQUISTI
FILATI TESSUTI
AGENT
ZA NAKUPOVANJE PREDIV TKANIN
Maktilatur ni papir
proda uprava »Sloven-škrga Naroda«, Ljubljana. Puccinijeva ul. 5
MODROCE,
otomane, kauče, fotele itd. vam napravim nove ali stare popravim najceneje, — po želji grem tudi na dom. — Tapetnik J. Habjan, Igriška 10. 57 T
ODEJE
od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/II. 1668
KAUČE
.ovi modeli po nizkih cenah dobite pri
E. Zakrafiek,
tapetništvo ALI RES SE NE VESTE,
Jabolka
za   vkuhavanjc.   sušenje in marmelado po  Lir   1.50 da lie,  zimska  jabolka  po Lir 3-—   dalie   dobite   v skla di?£u »Balkan«. Tvrieva 33 pri Lavnč & Strumbelj.
1^244 34
PROFESORJI, predavatelji in igTalcl
dobijo čist, nezahripav glas z rednim uživanjem Ambroževe medice, katero dobite pristno le v — meo AR NI, LJubljana, židovska ulica št. 6. 1752
Soc. Ital. Fralelli
Bil
Imptanil complttl • forniiur« di macehine •d accesBori per molinl Silos  -   P a s 1 i I i c i
Trasportaiori - Macchln« p«r blrriiici - Fabbrlch* di latarisl - Hacchin« par prsisofusioni acc.
INTERPELLATE C L senza impegno« per conslgli ed oiferts
RM vi«
ilano
Vin Gol dani 17
Dobavljanje in nameščanje popolnih   mlerskih strojev
in pritiklin. — Silosi. — Stroji za gnetenje. — Žerjavi.   —   Pivo%.....liki Stroji.
— Stroji za izdelovanje mlečnih izdelkov. — Stroji za vlivanje s pritiskom Rd.
Avtom, stroj* za neprekir.jeno izd. testenin (mod. T.P.G.)
BREZOBVEZNE informacije, nasveti in ponudbe.
Iimrortante Societa con Sede in Milano
cerca per subito
veloce, perfetta iinjrua tedesca, ariana. Offerte con curriculum
vitae. referenze. pretese, indicazione cittadinanza a CASETTA No 291 M Unione Pubblicita Italiana, MILANO«
Velika družba s sedežem v Milanu
lsče takoj
stenostrojepisko,
najrlo. ki popolnoma obvlada nemSčino in je arijskega porekla. Ponudbe z življenjepisom, priporočili, zahtevami in navedbo
državljanstva nasloviti na: CASSETTA n. 291 M Unione Pubblicita Italiana, MILANO
NAZNANILO OTVORITVE!
Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, da bom
jutri 1. novembra 1941 odprl na novo urejeno gostilno v Šiški, Janševa ulica št. 3
(prej gostilna Kolenc)
Točil bom odlična dalmatinska in Italijanska vina. Nudil bom po možnosti tudi razna topla in mrzla jedila. — Solidna postrežba. Se priporoča
Vinko Lozič
t
Umrl nam je naš nadvse ljubljeni dedek
IVAN REMIC
iođni uradnik t pokoju
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 2. novembra 1941 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica št. 28 na pokopališče k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1941.
Žalujoče rodbine:
Rondo, Deržaj, Lehpamer, SutaUc
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD c.   Petek, SI oktobra 1941-XX.
Stev. 252
Pogovor med živimi in mrtvimi
Med grobovi, ob spoznanju minljivosti, se nam vrednota
Ljubljana. 31. oktobra. Pravimo, da je smrt velika i-kri vnos*. Neradi razmišljamo o nji. a misel na njo se navadno druži vsa; s trpko melanholijo, če ne celo z glob. ko žalost'o. Bojimo se govoriti o nji. zaboli nas ob spoznanju, da nosimo na čelu že  od  rojstva  pečat minljivosti. Življenje varno na sebi se nam zdi popolno nasprotje smrti :n strah pred smrtjo upor  življenja   proti   smrti.   Kaknr da ie smrt   nekaj    nenaravnega,    kar preseneča vedno, čeprav umirajo vsa živa bitja. Nerazumljiva   nam   jc    nekaj   mračnega   ie v nji in že samo njeno ime se nam zdi v vseh jezik h  temno -,n  nhee <ja rad ne izgovarja. Veliki otrod smo ljudje. /a'< m -n veselje sta  n .mi  vtekrat dele/  kakor radost, ki »Ioni lahko snmr na  duše viti uravm.vc-šenosti. Neradi tipljemo za s^o/nanji m se jih celo bormo.
Ko bi se predali \>a i v dneh ko obiskujemo gn b >\e odkrito tihemu pomenku z mrtvimi, hre/ pnr*. iene«ja straha pred minljivostjo b- -ie nam pokaza'o življenje v ^vetlej^i luči n sprevideli bi. da e tudi smrt njegov «»estavni del. Clc bi življenje ne bilo minljivo, bi izgubilo ves sv*>j značaj in bi sploh ne bilo reč živ!jen e v sedanjem pomenu bevede S cer ^ vedno ni popolne ja^noist:. z.ikai te organizem živih bitij umrljiv čeprav je staniej k<t i^nnva neumrlji\a: življenje je >c redn<r največja
skrivnost, čeprav nekateri znanstveniki rudi že razlagajo verjeten nastanek ž vljenja iz anorcanskega sveta kot čud< vit kemični proces, ('"lovck kot posameznik se še zelo težko sprvia/n s spoznanjem, da je 'reha prej ali slej umreti: zato tudi stremljenja znanosti, da bi človeško življenje čm bolj podaljšal ali da bi iznašli nekakšen življenjski c"k^r — večno mladost. Nerad mis1 i. da ie ž;v!jen:e prav /a prav umiranje, da je razvoj !er vsota bioloških ter kemičnih procesov, ki se sicer ponavljajo večno, tfhI.i pri posamezniku so enkratn\ Na vse zadnje življenje vendar ni so-znač-nica miTil'ivcati. soj. če jc umrljiv človek kot posamezn:k. je neumljivo felovcžtvo odnosno vsa i njegova življenjska doba je mnogo daljša. Življenje 'e ncunielrvo, če gledamo nani kot silo, ki se man;festira v skupnosti živ^h bitij.
V tej luči se nam smrt tudi ne zdi tragedija: če živiš, je treba tudi umreti Smrt je odkupnina /a to. da si ž:vel: da si bil tako srečen kol aoaalec skrtvoostca sile ki jo imenujem > življenje. Bilo ti je dano. kar je nedv mnr, največja milost, da si bil posoda na i več je vrednote vesoljstva. bil &j živo bitje in dano ti je b-ilo ustvarjati in tudi gledati v večno durivnosi stvarstva. Lahko bi pa rekli, da je bilo tvoje življenje tragedija, če nisi mogel izkoristiti časa. ki ti je bil dan. če nisi mogel živeti tako, da bi tv -je življenje dobilo smisel. Morda si vedel, da je energija neuničljiva in da je prav za prav neuničljivo vse. kar storimo: naše delo je vzrok posledic, ki ostanejo lahko očitne še dolgo, po telesni smrti. Zato bi se rudi lahko tolažili, da človek ves nikdar ne umre. žive njegova dela. bodisi dobra ali slaba. (*'im bolj je bil srečen, da je lahko »vntvčil« ali spremenil svoje življenje kot vrednoto pri delu, ki ima pomen za skupnost, tem večji smisel je imelo njegovo živlienje in tem večja izguba sc nam zdi njegova smrt.
Ne. smrt bi ne smela biti vselej na:a zadnja misel; mi&liti bi bilo trel*a na ijo večkrat, toda misliti na njo kot na sestavni del življenja. Ko bi smrt razumeli bolje, bi razumeli lažje tudi /vi jen je. Najbrž bi se nam te»1aj življenje tud' ne zdelo tako žalostno, pogosto nesmiselno, prazno, po"no prorislovij. Umreti bi se nam ne zdelo tako težko in žrtve bi ne bile prehude. Tudi trpljenje bi se nam zdelo nesmiselno in bi dobilo svojo pra\v> ceno. Zdaj navadno ne znamo trpeti: vsako trpljenje se nam zdi pretežko in na življenje gledamo, kakor da bi moralo biti vsc'cj praznik ter da bi morali ;meti »čim več od n*cga«. Zato ruda ne vidimo v življenju tistih njegovih globin, kjer leže zadnja, a vendar tako preprosta spoznanja. Tako bi bilo treba ljudi učiti tudi umirati, če bi hoteli, da bi znali živeti.
Tako pogesto šele večje trpljenje nauči posameznika ali celo narode, da se i z modre, da začno živi en je vrednotiti drugače in da se nauče rudi umirati. Lahko bi rekli, da ni nobemh večjih stvari, nič plemenitega brez smrti: kakor se najlažje poglobiš šele med grobovi v skrivnost življenja in smrti tako se znamo dovolj zresniti le pred obličjem in veličastjem »velike neznanke«. Ko bi ljudem ne bilo treba nikdar misiiti na smrt. bi bili še manj človeški. Nekateri sicer žive. kakor da bodo večno
PROKLETSTVO
živeli ter da so zapisani smrti le vsi nji- f hovi nasprotnki. Toda prej ali s!ej jih obide bridko spoznanje, da smrt Weplje j koso tudi za nje. Umreti bo treba, pomi- j sli jo, in v trenutku se zruši pred njimi v ' prah, kar so si postavil' kot oltarje in živ- ! Ijenjske smotre. Toda podcbnrh neprijet- ( nih m*li se hočejo vselej h tro otresti ter j S' prizadevajo, da bi jim prav zaradi tega. ker je življenje kratko, dalo tem več.
S smrtjo se moramo torej spriaznin — ne kot z neizogibnim zlom temveč kot zaključkom življenja posameznika, k( t krn-eem dela. pa tudi r" <ijos.to kercem trpljenja: smrt je prav tako naravna kakor živ- j ljenje Nikdar pa b' ne smeli zausti poza- I H ti. da šele smrt daje pravr> vrednost živ-ljenju in di nas ^clc ona lahk^. n3ut; ž;veti.
kot najvišja
seveda, če jo razumemo. Misel na smrt nas opozarja, da je treba čim bolje izrabiti čas, ki nam je dan. da je treba »hitro« živeti, toda živeti tako, da bo naše življenje dobilo vrednost v skupnosti, ter da ne bomo škodljivci ki strežejo po življenju svojemu bližnjemu s svojim dejanjem in nehanjem. (*:e bomo znali živeti tako — toda največja umetnost je znati živeti, modrost, ki se je menda ni mogoče naučiti — nam misel na smrt ne bo trpka £alost ki se nas bo po-laščala ob mrsli na drage, ki smo jih izgubili, bo plemenitejša in pogovor ~ njimi na gomilah bo prisrčnejši.
Ne »velika neznanka«, temveč življenjska skrivnost nam naj postane smrt, skrivnost, k: jo skušaimo razumeti koSkcr ie pae mogoče razumeti življenje samo na sebi.
Razdeljevanje krompirja v Ljubljani
Navodila mestnega prehranjevalnega zavoda občinstvu
Ljubljana, 30. oktobra Ljub ljansk: mestni preskrbovalni urad je ■ pomočjo Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino nakupil krompir za one Ljubljančane, ki še niso založeni z nj.m. Na vse načine si je prizadeval in si še prizadeva pri nabavah č-m večjih zalog tega tako važnega res ljudskega živila. Letina na Dolenjskem je kriva, Ja množina krompirja morda «e bo tako velika, da bi popolnoma krila nekdanjo potrebo ali porabo v nasi občini Verjetno bodo pa še ugodno zaključena tudi pogajanja za nakup krompirja onstran meja naše pokrajine in kraljev ne. V tem primeru bo sedaj določena množina krompirja s poznejšim dodatkom primerno povečana. Doslej nabavljeni krompir pa bo mestni preskrbovalni urad pri trgovcih na drobno takoj še ta in prihodnji teden razdelil strankam.
Za nabavo krompirja daje mestni pre-»krbovalni urad naaTednja navoJila:
Vsak družinski poglavar ah njegov pooblaščenec ima pri trgovcu, kjer dobiva živilske nakaznice in racionirano blago, pravico nabaviti za vsako osebo 23 kg krompirja. Ce bo trgovec na drobno izjavil, da krompirja sam ne bo oddajal, bo določil za to pooblaščenega trgovca na debelo, kjer bo porabnik dobil svoj delež krompirja. V tem primeru mora trgovec na drobno izročiti trgovcu na debelo natančen seznam svojih strank z navedbo števila družinsk h članov.
Od nabave pa so popolnoma in brez izjeme izključeni oni, ki že imajo kakršnekoli zaloge krompirja. Ce ima ^ružiaski glavar manjšo zalogo kot 25 kg na osebo, ima pravico za nabavo ustrezajoče razi ke krompirja. Mestni preskrbovalni urad bo uvedel izredno strogo kontrolo, da krompirja ne bodo nabavljali oni. kj so s: ga kjerkoli te zagotovili ali ga že imajo Ce bo ugotovljeno, da je dobila krompir oseba, ki si ga je že priskrbela ali ga že ima, ji bo ta krompir prisilno in brez povračila izdatkov odvzet. Neupravičeni nabavljalec pa bo obenem tudi najstrožje kaznovan po uredbi o trgovanju s krompirjem.
Zarad; poznejše primerjave bo moral trgovec v pc ! en seznam vpisati ime družinskega glavarja, ki si je nabavil krompir.
stanovaa^je in dobljeno množino krompirja. Vsak bo moral prejem krompirja podpisati.
S podpisom pa bo tuli vsak prejemnik potrdil, da so mu znana gornja navodila o upravičenosti do krompirja.
Trgovci bodo morah prejem krompirja potrditi tudi v nabavni knjižici za meso s svojo štampiljko in zapisati prodano količino. Zaradi kontrole bo moral vsek. ki bo prevzemal krompir, predložiti za vse družinske člane izpolnjene živilske karte na vpogled.
Mestni preskrbovalni urad upa, da bodo občani razumeli ta poziv ter si boio tako ta krompir nabavili res samo oni, ki krompirja še nimajo. Upamo, da se ne bo treba poslužiti prej navedenih strogih ukrepov, hkrati pa poudarjamo, da se jih bo mestni preskrbovalni urad odločno ter brez pomislekov in kakršnih koli ozirov gotovo poslu-žil, če bo našel take, ki bodo neupravičeno nabavljal; krompir ter na ta naain onemogočali pravično razdelitev tega ljudskega živila.
Mestna občina si je nadela nalogo, da priskrbi krompir onim, ki ga res nimajo, ne pa onim, ki so si ga znali z najrazličnejšimi sredstvi že nabaviti ali zagotoviti.
Mestni preskrbovalni urad opomnja vse prejemnike, naj krompir skrbno preberejo in dobro shranijo, da ga obvarujejo gnitja. Ljudje naj krompir skrbno razlele na posamezne tedne in dneve ter varčujejo z njim, ker ni zanesljivo, če bodo pozneje še dobili večje količine krompirja.
Obenem opozarja mestni preskrbovalni urad in prosi vse trgovce na drobno in na debelo, ki bodo razdeljevali krompir, naj vsako stranko posebej opozore, da ima pravico do nabave izključno samo ona oseba, ki nima zalog, ter da bo mestni preskrbovalni urad to najstrožje nadzoroval. Trgovci naj pa tudi pazijo. J.a si ne b; kdo nabavil krompirja za več oseb kot jih njegova druž na res ima.
Mestni preskrbovalni urad je nekaterim večjim trgovcem že oddal nekaj krompirja, drugim trgovcem pa bo razdeljeval krompir po njihovih imenih od začetne črke A—J v petek 31. oktobra, od začetne črke K—M v torek 4. novembra, od N—R v sredo 5. novembra in od S—2 v četrtek 6. novembra.
Učena žena iz Bologne
Soproga anatoma Gljvanmja Manzolinja je slovela daleč po svetu
Zena anntomka! Ti dve besedi nakako ne spadat:, skupaj. Mislite si mračno, hladno obdukcijsko dvorano, kjer diši po kar-boleju. kjer se leskečejo obdukcijski instrumenti, in kjer leže človeška trupla, pa postavite v to okolje žensko. In mislite si povrhu še. da je to ženska iz dobe rokoko, iz onih časov sladke in omamne čustvenosti, čipkastih ovratnikov, visokih pričesk in splošne izumetničenosti. Tako pridete do treh povsem neserodnih pojmov: ženska, anatomija, rokoko.
In vendar 'e živela taka ženska, in sicer v Bologni. Bila je soproga anatoma Giovannia Manzolinia, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja v Bologni. Delala je z njim na anatomičnih voščenih preparatih, ki jih je bil zbral papež Benedikt XIV. v anatomičnem muzeju v Bologni. Pridno je pomagla svojemu možu, in bila je izredno nadarjena za plastiko. Imela je otroke, ki jih ;e skrbno vzgajala, živela je v miru in zadovoljstvu in vsi, ki so poznali njeno delo. so visoko cenili njene izredne sposobnosti. Vedela je, da mora stremeti za visokimi cilji, če je hotela delati in slu-
žiti javnosti ob strani svojega moža. Večkrat ga je videla tudi melanholičnega in zato se je v takih primerih sama lotila dela.
Hotela je izdelovati čim lepše plastike iz anatomije, hotela je delati tako dobro, da ;e začela, hrepeneč po splošni izobrazbi, ki je postavila v onih časih žensko v Bologni na visoko družabno stopnjo, hoditi na predavanja iz anatomije, prisostvovala je obdukcijam in študij se je lotila s tako vnemo, da je vzpodbudila navdušenega moža k novemu delu. Bila ja promovirana in izdelovala je tako krasne modele iz žgane gline, da so jih takratni strokovnjaki določili za sloveče zbirke muzeja v Bologni.
Postala je tudi profesorica anatomije. Bila je tako sposobna, da so jo dijaki in kolegi cenili daleč nad povprečje zaradi izredne nadarjenosti. Slovela je daleč naokrog kot predavateljica in pedagoginja. Njeno ime je zaslovelo po svetu tako, da so jo vabili v Petrograd, London in Milan, v najvišje takratne službe, kjer je vzbujala splošno občudovanje s svojo učenostjo
in osebnimi čari. Ostala je pa zvesta svojemu mestu in svojemu delu doma.
V muzeju anatomičnega zavoda v Bologni še zdaj hranijo voščene modele, izredno precizne plastike Anne Morandi-Man-zolinijeve. V muzeju je shranjen tudi njen portret v družabni obleki takratne dobe. Na sebi ima mnogo nakita, v roki pa drži znak svojega dela — starinsko pinceto in secirni nožič. Portret moža Giovannia Man-zolinija kaže vse znake dostojanstvenosti, dočim se na njanem portretu poznajo sledovi izčrpnosti. To ni čuda, saj je morala vrla žena napeti vse sile. če je hotela stati ob strani svojega moža. ter podpirati njegove zmožnosti in energijo.
Ime Anne Morandi-ManzMinijeve Se je torej v 18. stoletju po pravici uvrstilo med imena slavnih žen tiste dobe.
Čudežna rast topolov
V raziskovalnem zavodu Društva cesarja Viljema v Brandenburški marki je bilo dokazano že marsikaj, kar je prineslo tam delujočim učenjakom sloves »miinchenber-ških čarovnikov«. Zdaj se jim je zopet posrečil pravi čudež s topoli. S križanjem nemškega, ameriškega in sibirskega topola so dobili drevo, ki raste dvakrat hitreje od navadne vrste topola m ki ga lahko že čez dve leti posekajo kot dozorelo drevo.
Za primerjavo na; omenimo, da potrebujeta smreka ali borovec 100 do 200 let, preden sta dorasla, da jo lahko posekamo, bukev 140 let. hrast pa celo 160 let. Ce hočemo hrast porabit*, za doge, mora rasti 300 let. Nove vrste topol je pa prava lesna tvornica. Njegov les je dober za najrazličnejše panoge obdelave, za pohištvo, za izdelovanje kovčegov itd. Topole lahko sadi-
mo kot okrasna drevesa tudi po mestih, kjer je to še najbolj priporočljivo, saj ra-sto po parkih, kjer bi sicer zemljišče ostalo prazno, odnosno mnogo slabše izkoriščeno
SO letni Student
Človek ni n.koli tako sLar. da bi .se ne mogel ničesar več naučiti. SI ši so pa kot prava ameriška senzacija vest, da se je 80 let stari dr. Frank Graves vpisal na univerzo Albanv v državi Nevv york kot slušatelj prava. Dr. Graves ima že 42 diplom in naslovov ra^nib ameriških univerz. Najbiž mu je zbiranje diplom sport in na stara leta hoče doseči še 43 diplomo, Zanimivo je. da je predaval dr. Giaves na isti univerzi kot docent, zdaj se je pa vrn 1 tja kot slušatelj.
Zadnji novinar iz Bis malčkovih časov
Eden najstarejših nemških novinarjev Hans Frederik je umrl S. t. m. na svojem domu v Berlin-Lankvitzu. star SO let. Od leta 1884. do 1931.. torej nad 47 leti je bil urednik in poročevalec. Sodeloval je zlasti pri takratnem ^Wiener Tagblattu.t pozneje pa pri poročevalskem uradu nemških založnikov, deloma v državnem zboru, deloma pa v pruskem deželnem zboru. Bil je zadnji nemški novinar iz Bismarkovih časov.
Pariški žldje pod kontrolo
Od 1. oktobra so vsi v Parizu živeči in nad 15 let stari židje pod policijsko kontrolo. V manjših skupinah po abecedi morajo priti na policijsko prefekturo, kjer jih strogo zaslišijo, židje, ki bi se prostovoljno
Križanka
Pomen besed:
Vodoravno: 1. spremljevalec, telesni stražnik, 8. pokrajina v Španiji, 17. slabokrvnost, 18. ptici, 19. električna merska enota, 20. napajati s tekočino, 22. s špiča-stimi, tankimi robovi, 24. oče, 25. posedujem, hranim, 27. orožje divjakov, 28. vremenska šiba, 30. prasec, mrjasec, 33. so dolžni dati starši svojim hčeram, 35. dotakniti se v govoru, 37. začimba, 39. svatba, ženitovanje, 40. potiskati, premikati, 41. bližnji sorodnik, 43. ljudje, ki izražajo mila, o*ožna, žalostna čustva, 45. sredi sija, 45. kratek, jedrnat, redkobeseden, 49. italijanski spolnik. 50. jaz (bolgar.), 51. naznanil, obvestil, 53. izredno sposoben človek, 54. večglasne nabožne pevske skladbe brez instrumentalne spremljave, 55. tistim tam, 57. izraz iz algebre (množ.), 59. začetnice našega mladega dramatika in igralca (Stari Rimljan, Čajkovski, Slavnostni finale), 60. fantovsko orožje, 62. zemeljski izkopi, podzemeljske luknje, 63. akademski izkaz. seznam prepovedanih knjig, 66. pristroj. naprava, 68. po predpisih, pošten, odkritosrčen, 71. evropska reka, 73. domače žensko ime, 74. posnemalec, 76. dve enaki črki, 77. muslimansko krstno ime, 79. del četvorke. 80. meja med celino in morjem, 82. predlog, 83. nižja socialna stopnja na kmetih. 84. značilna oblika, 85. slavno krajevno ime iz zgodovine starogrških bojev z Azijci.
Navpično: 1. zdravilišče, 2. nauk o sestavi človeškega telesa. 3. slabo razsvetljen. 4. žensko krstno ime. 5. hrvatska pokrajina, 6. samostalnTška končnica, 7. mladi grešniki proti tuji  lastnini, 8. kratica
za enoto sile, 9. najmanjši snovni delci, 10. rastlina, 11. brezbarvni, fluorescirajoči kristali (C14 Hio), 12 rimski bog domačije, 13. zobna pasta, 14. etnična enota, 15. svetopisemska oseba, 16. idealno udejstvova-nje, 21. pripada vsakemu kristjanu, 23. obrambne naprave, 26. grški prebivale:, 29. proizvod suhe destilacije premoga, 30. mesto v Južni Srbiji, 31. vzklik, 32. polovica releja, 34. brigati koga, 36. evropska država, 38. nasprotje od duha, 41. zrediti, 42. boginja maščevanja, 44. barbarski germanski narod, 47. vas pod Krimom, 48. vzklik, klic, 52. slovenski skladatelj, 54. rudnina, 56. najdražja žena, 58. ljubkost, 60. tekmovalni čoln, 61. molitev, 64. kratica za bivšo mednarodno ustanovo, 65. »rudar« v živalskem svetu, 67. turški krščanski podložniki, 69. izraz za majhno količino sena, slame, 70. Grška sveta gora, 72. up, 75. lahkoatletska panoga, 76, v bli-
| zini, 78.  površinska mera. 81. italijanski
I spolnik, 82. osebni zaimek.
Rešitev prejšnje križanke
Vodoravno: 1 Slovenija, 10 telovadce. 11 analogija, 12 Rif, 13 oj, 14 zavora, 18 naj. 21 motor, 22 ata. 23 Erika, 24 romar, 26 ar, 27 mamica, 32 rukovet, 34 ko, 35 Ra, 36 li, 37 rdi, 39 nujen, 41 ednak, 43 aga, 44 Atlantik, 46 ajda, 47 sij, 48 la, 49 tiskar.
Navpično: 1 starinar, 2 leni, 3 Ola/, 4 vol, 5 evo, 6 nagovor, 7 idijoti, 8 jej, 9 Aca, 15 Amerikanka, 16 roka, 17 Ararat, 19 atom, 20 jamar. 25 Amur, 28 co, 29 avijatik, 30 iskre, 32 elegija, 34 oddaja, 38 in td., 40 nak, 42 alat. 45 n(arodno) s(ocialistična) s(tranka), 46 al.
66
DEMANTA
Roman.
Obšel me je velik strah. Prebil sem grozno noč. Prvič, odkar sem bil v Readingu, sem v silni živčni napetosti in nestrpnosti čakal, kdaj zapoje zvonec v znak, da se pričenja strašno delo v mlinu.
Slednjič je zapel zvonec in naše celice so se odprle.
Namestu. da bi sedel na železni trinožnik, kakor sem storil vsak dan, sem se splazil liki mačka tja, kamor je bil Craftv skril moje čevlje. Naglo sem jih pobral in stisnil za srajco. Potem sem pa hotel zasesti svoje mesto, toda v naslednjem trenutku je paznik kriknil svoje strašne besede: Poženi kolo, naprej!
Kolo se je zasukalo.
Hotel sem zakričati na pomoč, pa sem takoj spoznal, da bi mi to nič ne pomagalo. Kaznenci so bili že začeli poganjati orjaško kolo s svojimi težkimi nogami.
Še zdaj, kadar pomislim na te strašne trenutke, se vprašujem, kako se mi je posrečilo sesti na svoj stolček in začeti z drugimi kaznenci poganjati kolo, ne da bi mi zmečkalo noge. Še zdaj se mi zdi to pravi čudež. Vse, česar se spominjam, je to, da sem
imel kolena in roke okrvavljene, ko so bile te muke končane. *
Toda tisti hip sem bil neobčutljiv za vse. Če bi me bili živega odrli, bi ne bil tega niti opazil. Pre-šinjala me je samo ena vroča želja: najti zopet svoj demant, vzeti ga v roke in ogledovati dolgo ob motni svetlobi moje celice.
Ta trenutek je končno napočil in pozabil sem na vse muke, na vse mučne in strašne trenutke.
Delavci v čevljarskih delavnicah se niso bili dotaknili mojih čevljev. Bili so nedotaknjeni in takoj sem našel okrogel košček usnja na peti, ki sem ga bil sam pritrdil na njo. Držal je dobro in če sem ga hotel odstraniti, sem moral dobiti v ta namen potrebno orodje. Ker ga pa ni bilo pri rokah sem odtrgal usnje kar z zobmi in vzel demant iz skrivališča.
O, kako krasen se mi je zdel! ... Kako je žarel! Kako se je lesketal! Zdel se mi je kakor solnce. Poljubil sem ga večkrat v mrzlični radosti in moje navdušenje je bilo tako veliko, da sploh nisem slišal, kaj se godi okrog mene. Slišal nisem niti ubogega Craftvja, ki je trkal po steni kakor brezumen, da bi me vprašal, če sem našel svoje čevlje.
Ko sem se slednjič zopet iztreznil, sem mu odgovoril. Ker je pa hotel nadaljevati pogovor, sem se delal, da mi je postalo naenkaat slabo, samo da bi me pustil pri miru.
Ko se je poleglo prvo razburjenje, sem znova začutil strašen nemir.
Kam skriti demant?
Uprava kaznilnice ni smatrala za primerno, da bi imele kaznilniške obleke žepe, a čevlji, ki nam jih je dala, niso imeli peta. Demanta torej nisem mogel spraviti nazaj v staro skrivališče, ker bi bil moral v ta namen obuti svoje čevlje, na kar pa niti misliti nisem mogel.
Vso noč sem razmišljal o tem, držeč demant v roki. Sele proti jutru sem našel zanj začasno skrivališče. Spravil sem ga v vzglavje, čevlje pa v slamnjačo.
Ko je zapel zvonec in naznanil začetek dela, sem prvi sedel na svojem stolčku in poganjal kolo ves dan, ne da bi čutil le najmanjšo utrujenost.
V meni je bila nastala nenadna izprememba: pomladil sem se bil za deset let.
Veselje, ki sem ga čutil v svojem srcu, se je oči-vidno zrcalilo na mojem obrazu, kajti paznik Jimo. ki mi je prinašal vsak dan vedro vode, je zaklical, čim je odprl vrata moje celice:
— Gromska strela, triintrideseta, vi ste pa danes videti zelo srečni! Kaj se že pripravljate na odhod?
— Ne, — sem odgovoril, če se ne motim, bom moral ostati tu še najmanj tisoč dni. Prišel sem pa do spoznanja, da je nespametno predajati se malo-dušju.
— Gotovo, gotovo, — je zamrmral paznik in se nezaupljivo ozrl naokrog. — Tu so kaznenci, ki se noč in dan grizejo in to je zelo nespametno. Tako si sami izpodkopljejo zdravje in uničijo življenje. Davi smo pokopali dva taka obupanca. To je strašno,
koliko ljudi izgubi tu življenje! Kmalu jih ne bomo imeli več dovolj, da bi nam poganjali kolo.
In paznik je odšel.
To je bilo prvič, da je ta mož izpregovorfl z menoj in iz tega sem sklepal, da sem bil sam kriv, da me ni nikoli ogovoril, ker sem bil vedno tako slabe volje.
Odkar sem zopet imel svoj demant, sem pa živel novo življenje, obstoječe iz resignacije in nade, toda v prvi vrsti iz nade.
Zopet sem se jel ogrevati za svoje lepe načrte, ki sem jih bil še nedavno opustil drugega za drugim, in zopet sem jel misliti na Edito. . . Da, kolikor se je pač začela kri zopet pretakati po mojih žilah, sem mislil na ljubezen, ki sem jo bil v mislih za vedno pokopal od trenutka, ko sem bil prestopil prag kaznilnice.
Edita in moj demant sta mi neprestano rojila po glavi in zdaj nisem več obupaval, da ju ne bom nikoli več videl.
Zdaj bi ji lahko vse povedal, lahko bi odkril vse svoje dvome iz preteklosti.
Najprej bi me zapodila, to je bilo skoraj gotovo, ko bi ji pa predočil namestu žarečega demanta brezskrbno življenje, ki bi ji ga zdaj lahko nudil, bi se njeno srce takoj omehčalo. Demanta bi ji ne smel pokazati, ker so ženske klepetave. Njena strogost bi ne mogla kljubovati milijonom«
Oton CbArtof <- VM t itfuMjaol