III. Smernice in razvojne možnosti pri reaktiviranju hribskega sveta Kmetijski proizvodni prostor v občini Šiška leži v večji meri na ravninskem svetu, vendar :pa se del kme-Ujskega sveta nahaja tudi v hribskem predelu in kme-tije ležijo na nadmorski višini. 500—700 m. Večji del kmetijskih površin leži v zelo strmih legah, ki so težko dostopne in je uporaba kmetijske mehanizacije precej omejena. Področje kjer prevladuje hribski svet obsega nasled-nje vasi in zaselke: Govejek, Trnovec, Brezovica, Topol, Tehovec, Stu-denčice, Žlebe, Golo brdo, Seničica, Toško čelo in Rašica. Po zadnjih statističnih podatkih januarja 1980 je vseh kmelijskih površin 741 ha, od tega 576 ha obdelovalnih površin s 631 govedi, 67 konji in s 128 kom. prašičev. Preračunano na glavo velike živine je 0,8 glav velike živine na obdelovalno in 0,9 GV2 na kmetijski ha. Prav tako je iz statisličnih podatkov razvidno, da se površine kmetijskih zemljišč v zadnjih letih v hribskem predelu zelo zmanjšujejo; leta 1977 — 1.164 ha, leta 1980 — 741 ha, kar je za 423 ha zmanjšanje kmetijskih površin. Poraba umetnih gnojil je bila v letu 1979 130 kg na ha kmetijskih in 170 kg/ha obdelovalnih površin. Avstrijski in švicarski kmetovalci uporabljajo za gnojenje hribskega sveta do 800 m nadmorske višine 350—450 kg mešamh gnojil NPK 8:16:22 s stalno dva-kral.no košnjo v kolikor pa je leren primeren in pogo-jen za trikratno košnjo kot na primer bolj položen svet in bližina gospodarskih poslopij pa prevladuje trikratna košnja z gnojenjem oziroma uporabo gnojil 400—600 kcj NPK iste mešanice to je 8:16:22 na leto. Kol vodilno kulturo, ki je namenjena govedoreji pa pridelujejo na njivah silažno koruzo z upoiabo gnojil 500—700 kg mešanica NPK 9:18:18 ter tako zagotavljajo pridelek na 1/ha obdelovalne površine tudi do 7 glav. Navedeni podatki nam kažejo v primerjavi z našim hribskim svetom, da je obremenitev z GV2 na ha kme-tijskih kakor tudi na ha obdelovalnih zemljišč zelo majhen; prav tako je uporabo umetnih gnojil kot je že navedeno 130 kg na kraetijski in 170 kg na obdelovalni ha zelo ekstenzivna in je zaključiti, da so rezerve v hribskem. svetu le del pridelovanja krmne baze še pre-cejšnje. Kmetije bo treba do določene stopnje specializirati ter preiti na pridelovanje čim manj poljščin oziroma na pridelovanje silažne koruze, novo ureditev hlevov m dvorišč, sodobne ureditve stojišč, spravilo gnoja in po stavitev silosov. Gotovo bodo morali vzporedno ob teh ukrepih teči tudi drugi agrotehnični primeri; pravočasnost košnje in spravilo sena, konzerviranje silaže ter izobraževanjo kmetov samih. Na vseh kmetijah oziroma povsod kjer proizvodnja živine ne odgovarja sodobnim zahtevam jo bodo morali zamenjati s kvalitetnejšo čredo. Dosedanje naložbe in vlaganja skupnosti za pospe-ševanje so bile regresiranje gnojil, regresi pri nabavi mehanizacije ter ureditev hlevov so oprayičile svojo vlogo in namen in so tudi doseženi gotovi proizvodni rezullati. Vendar bo poleg organiziranosti kmetijske proizvod-nje treba organizirati še druge oblike dejavnosti kot fi-nanciranje z nepovratnimi sredstvi v razvoj kmečkega turizma, ožje sodelovanje z gozdnim gospodarstvom za dodatno zaposlitev v zimski sezoni in še druge dejav-nosli in tudi naročena proLzvodnja z garantiranimi ce-nami in tako hribskim kmetom ustvariti socialno varnost ter s tem tudi obstoj in stalnost na hribski kmetiji. Skupnost za pospeševanje kmetijslva je že do sedaj vlagala gotova sredstva v nekatere proizvodne naloge in šo že bili doseženi gotovi proizvodni rezultati med kalerimi naj omenimo le proizvodnjo mesa, ki je. bila v letu 1977 210 t, v letu 1979 pa 228 t ali indeks 108. V letu 1979 je bilo v hribsko kmetijstvo vloženih 1,230.000 dinarjev. Bolj natančna slika porabe sredstev in dotacij pa nam pokaže spodnja tabela: Namen — naloga leto 1979 1. Živinoreja — osemenjevanje plemenski bik, merjasec 59.000 din 2. Objekti za živino adaplacije in nogradnje 1.000 dia 3. Silosi in sušilne naprave 1.000 din 4. Regresi od kreditov pitanje telet in modernizacija 57.000 din. 5. Regresi pri umetnih gnojilih 88.000 din 6. Regresi pri nabavi mehanizacije za leto 1978 in 1979 . 1,010.830 din_ Škupaj od 1—6 l,234.830"din Pripomniti je treba, da v poziciji pod št. 6 obsega časovno obdobje 2 let to je za leto 1978 in leto 1979 in se tako velika postavka poraba sredstev pri regresii mehanizacije ne bo več pokazala in je za leto 1980 pla-nirana samo polovica od te višine. Dalje je tudi treba omeniti, da ekspanzija nabave kmetijske mehanizacije ne bo več tako velika in da se tudi kmetje v hribskem področju ne bodo več dosti me-hanizirali oziroma so z mehanizacijo preskrbljeni v ca. 70—80 %. Za leto 1980 pa so namenjena sredstva za sledeče naloge: Namen — naloga . leto 1980 1. Zivinoreja — osemenjevanje pleraenski bik in merjasec 75.000 din 2. Objekti za živinorejo adaptacije in novogradnje 100.000 din 3. Silosi in sušilne naprave 56.000 din 4. Regresi od kreditiranja lelet in modernizacije kmetij 64.000 din 5. Regresi pri umetnih gnojilih 50 %. od nabavljene vrednosti 290.000 din 6. Regresi pri nabavi mehanizacije 600.000 din 7. Sanacije kmečkih dvorišč in kmečki turizem 100.000 din Škupaj 1,265.000 din Priporaniti velja, da bodo te naloge in finančne po-trebe vključene v enotni plan 1980. Prav tako bodo tudi vse naloge in finančne potrebe vključene v enotni sred-njeročni plan skupnosti za pospeševanje. Jz dosedanjih izkušenj je znano, da moramo neka-tere proizvodne naloge v kmetijskem prostoru zaradi rezultatov naložb razdeliti na: a) dolgoročne naloge — sem sodi živinoreja in vsi ukrepi ter naloge, ki so z njo v ozki povezavi in b) kratkoročne naloge — sem sodijo rastlinska proiz-vodna mehanizacija in ostalo. To razdelitev bomo upoštevali tudi v planu sofinaii-ciranja, tako da bomo zagotavljali najprej sredstva za živinorejo, le tej pa bodo sledile ostale naloge.