Št. 115-                                               V Gorici, v soboto dne 8   novembra  1902.                                Tečaj XXXII.
i Izhaja-[trikrat na teden v Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, veSerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 2<J h. ali gld. 6 6"
pol leta -.• .........6.6»,,     .    3-30
četrt leta  .  . V . . . .  a , 40 ." .   v I-70—«. Posamične Številko stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah ob 11   uri dopoludne.                   .       .
NaroSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 y Gorici v «Gori5ki Tiskarni. A- Gabršček vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvoSer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila bre* doposlane naročnine ge ne oziramo,                      ,   ..'   *****:/     rr*
Oglasi 1» posl*»i«« w trtimOT m Mttt-VMtah, 5e tiskano i-krat 8 kr, «;««* 1*y *fck 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi-. - Ve$e «*e po prostora. - Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta -Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrti.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. ntdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in pi-aznikih od 9. do 12. dop. Opravnistvo se nahaja v Gosposki ulici SUH.
Naročnino In oglase je plaža« loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge re5i. katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iioravniStva.             _____
„PBIHOBEC«
izhaja neodvisno od cSo5e» vsak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60;
-------»Soda* in«Priinoreo» 8eT>fodajata rt3 orloi vTo-
bakarni Schwar? v Šolski nlioi 'u Jellersitz v Nunski nlioi; — v Trata v tobakarni LavrenSifi na trga della Caserma in Pipan v nlioi Ponte della Fablra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
Volitve na Nižje-Avstrijskem.
Cela Avstrija je obračala oči te dni na Nižje-Avstrijsko, ter pričakovala nestrpno izida deželnozborskih volitev tam sploh, zlasti pa seveda na Dunaju. Po glasovih, ki so prihajali iz listov protiklerikalnih strank je bilo soditi, da klerikalci ne pojdejo veselih Hc z bojnega polja, marveč da se vrnejo domov potrti, ali zgodilo se je baš obratno. Tista »krščanska misel", katero zastopa dr. Lueger, in katera ugaja našim klerikalcem v taki meri, da gledajo v Luegerju nekakega*"svo-jega boga, je zmagala malodane na celi črti.
Na kmetih je imela klerikalna stranka kaj lahko stališče. Poleg naravne izborne organizacije po farovžih je prišla klerikalcem kot nalaSč okolnost z devetletno Šolsko obvezo. Dasi so proliklerikalne stranke hitele zatrjevati, da se ne strinjajo s stremljenjem učiteljstva po devetletni šolski dobi, je vendar prevladalo prepričanje, da te proti Luegerju naperjene stranke so za tako šolsko obvezo, čeprav jo tajijo, ker je učitelstvo v njihovem taborju. Klerikalna stranka ni potrebovala ntkakega drugega sredstva nego to, da je proglašala, da kdor je z njo, tisti je za to, da se ne obreir.eni dežela za toliko in toliko tisočakov več, kdor pa hoče nove občutne šolske davke, tisti pa naj voli »liberalce". In kje pa se dobi kmeta, ki bi si želel
uu-rih davkov, četudi za 6olo ? Nikjori, najmanj pa v klerikalni stranki, katera prav sistematično uceplja kmetu ne le antipatijo marveč pravo sovraštvo do šole, dobro vedoč, da čim dalje stoji kmet od šole, tim lažje in Um dlje je poslušna farovška stvarica. Zmagali so sijajno, in tako imajo zagotovilo, da se na Nižje-Avstrijskem v ljudskih šolah ne naučijo preveč. To se sme reči, da na kmetih na Nižje-Avstrijskem je zmagalo sovraštvo do ljudske šole; tista devetletna obveza je bila le ugodna prilika.
Presenečeni so bili protiklerikaH radi tega popolnega poraza, ali ostajal jim je še eden up, Dunaj. Toda tudi tukaj je šel up po vodi; zmagali so klerikalci na Dunaju in v skupini mest v takem številu, da bodo imeli v deželnem   zboru dvetretjinsko večino,
proti   kateri ne  morejo  protiluegerjevci nič storiti.
Dne 5. ti m. je triumfovala reakcija v središču naše države in okoli tega središča tako, da je to simptom velikanske važnosti v marsikaterem pogledu. Ako je središče Avstrije varno zavetje temnega reakcijonarstva, kako naj sije od tam solnce napredka po državi. — Ni mogoče, marveč tema rodi le temo. .Katoliška* politika ne pozna solnca, boji se luči, da bi ne prodrla mren z očij zaslepljenega ljudstva, zategadel pa se skriva po temi; njeno geslo je: Im Dunkeln ist gut munkeln. In ta .katoliška" politika si ni znala le pri »inferijornih* narodih, kakor imenujejo nas Slovane ošabni nemški mogotci, pridobiti ugodnih tal, ne le pri nas »barbarih* vlada .krščanski" regitne, marveč tudi med tako prosvitljenhn narodom, kakor hočejo biti Nemci. Ves upliv velike današnje kulture je znala tista znana .katoliška* roka v svojem delokrogu odvrniti od nemškega kmeta prav tako, kakor od našega, da še v hujši meri, ker mi smo zatiran narod, Nemci pa živijo krasno ustavno življenje v Avstriji. Ako stavimo v tem pogledu primero, moramo priti do zaključka, da je nemški kmet po izvestnih delih naše države zagazil še mnogo globlje v klerikalizem nego naš ter da bo še težje izvleči ga iz teme nego našega. Zasvitalo je nekaj po Gornje-Štajerskem, tam so pognali spat nekaj pristnih .katoliških* pusiaucev, ali stemnilo se je toliko bolj na Nižje-Avstrijskem, in tema se je koncentrirala na Dunaju.
Umevno, da vlada radi tega v .katoliškem* svetu nepopisno veselje ter da pišejo .katoliški* žurnalisti članke o prodirajoči krščanski misli. Pravi prijatelj napredka pa mora presenečen stati pred temi dogodki, ker ti pomenijo skrajno nazadnjaštvo, katero naj se razliva iz srca države v druge dele njenega telesa. Zmaga reakcije na Dunaju kaže v polni sliki moč klerikalizma, katera je pač v Avstriji še taka, da bo treba še bojev generacije za generacijo, predno se olresemo njegovega jarma; klerikalizem fa-natizuje ljudstvo v verskem smislu, ga demo-ralizuje, poneumlja ter obdeluje sploh z vsemi onimi sredstvi, katera so pripravna, da delajo
v prilog klerikalne vsemogočnosti med pri-prostim ljudstvom ? ali ne le to, marveč celo i med inteligentnejšimi sloji, kajti poleg kmečkih občin je zmagal klerikalizem na Nižje-Avstrijskem tudi v stolnem mestu. Luegerjev .antisemitizem* je prevel tudi dunajske sloje v taki meri, da je zmagal ta veliki krščanski mož tako, kakor se mu niti sanjalo ni. —
Klerikalizem prodira torej tudi med Nemci, kateri naj bi rajši obračali večjo pozornost temu sovražniku na svojem telesu nego da odrekajo Slovanom v temeljnih državnih zakonih zajamčene pravice. Naj pustijo druge narode v miru, da se razvijajo potom ednakopravnosti in ednakoveljavnosti, da ponehajo narodnosti boji, ter se lotimo resnega gospodarskega boja in osvobojo ljudstev izpod klerikalnega jarma. To bi bila prava pot, ki bi vedla Avstrijo navzgor po napredk': in blagostanju sporazumno s posameznimi narodi — tako pa se pogrezamo bolj in bolj v vedno neznosnejše boje, v katerih zmagujejo le klerikalci na celi črti.
Baš završene volitve na Dunaju morajo pač odpreti oči vsem onim, katerim je prt srcu blagor narodov in države, da se strez-nejo ter začno nov neizprosen boj proti kle-rikalizmu v prijateljski slogi z vsemi. Boj proti klcrikalizmu naj poravna narodnostne boje, da izginejo manj in več vredni narodi ter se zjednačijo vsi, ker sicer priplovemo tje, kamor je priplula pod .žegnano" vlado slavna Španija. Od tam pa ne pridemo nikdar do — Francije!
Dopisi.
Sv. Erlž na Vipavskem. — Ni je srečnejše vasi na Vipavskem nego je Cesta, ker vsaki dan jo obiskujejo po dva in tudi trije nunci, najraje pa hodijo v neko krčmo na pošti; ljudje pravijo, da so poštni revidenti.
Najbolj pa je bila ta vas obdačena z nunci dne 8. septembra t. 1. Nuncev, ključarjev, cerkovnikov in raznih farških guglažev je bilo 63. Večer pred shodom pa pravijo, da je neki hudobnež z grdim blatom pomazal vrata dvorane, kjer se je shod vršil. No, ta je pač kazni   vreden,  bolje bi  bilo,  da  je
prihranil za drugi dan ter nekaterim pomazal kaj drugega.
Naš g. župnik povzdiguje v deveta nebesa organista. Na prižnici je pravil, da je zbral moža iz prave hiše, in za organista in cerkovnika jaz zbiram in jaz ukaZem, je rekel, ter se je moško po prsih udaril..,. Prav pa bi bil povedal, ako je rekel, da je zbral nekega pobiča klerikalnih starišev. Tudi če ni sposoben za orgljanje in petje, samo da je klerikalec, pa tudi ako je cigan. Da ni iz prave hiše, tega ne zanikamo, ker kadar gre 63 oseb na dvorišče, ni majhna, ali da g. župnik ukaže, tega pa ne potrdim, ker ga moramo mi plačevati in ne on. Glede cerkovnika tudi on ne ukaže, ker ga tudi mi plačujemo, ukazoval pa je njegov prednik, ker ga je on plačeval Dajal mu je 6 kvinCev vina. Ko je pa prišel v Sv, Križ sedanji župnik, je pa predložil prošnjo pred krotko starešinstvo, da naj ga občina plačuje. In zdaj ga tudi res mi plačujemo. Kdor plača, Usti pa ukaže, veste Vi, mogočneži. Ukazoval hi pa vsak hudič, plačal pa nič,...
DomaČe in run novice.
NaSo priloge. — Vsled preobilega posla v tiskarni je danes le 2 strani priloge; zato pa bo, ako bo le mogoče, priloga tudi v sredo.
Prihodnjo sredo bo priložen tudi lepak: .Vozni redi železnic, parobrodov in pošt*. Tiskan bo na barvanem močnem papirju. — Prosimo, da ga vsakdo nalepi na kakem vidnem kraju, posebno trgovci in gostilničarji.
.Kažipot" tudi za LJubljano. — Letos bo naš »Ročni Kažipot" razširjen tudi na — Ljubljano. Citateljem je dobro znana ta praktična in koristna knjiga; ved6 torej, kaj vse lahko v njej iščejo. Enako bo letos tudi o —- Ljubljani. Vsled tega se knjiga še bolj razširim o glasi v njej zopet pridobč na svoji vrednosti.
Nekaj občin še ni poslalo podatkov. Prosimo jih najdalje do konca meseca.
Oglase sprejemamo do srede decembra.
Poroka. — Poročil se je v sredo g. Jos. Žili h, c. kr. profesor na tukajšnji realki, z g.čno Ido Lampetovo v Ljubljani.
§C vi t%% v li i«
Zgodovinski roman v štirih delih.
»    Poljski spisal II. Slcnklewicz. — Posl. PodriMski.
iDalje.)
Po teh besedah se Zih nasmeje, kakor bi pripo vedoval najveselejšo pripovedko, ter nakrat zapoje: s Takrat dobro spoznaš Tatarja, Ko ti kožo dovolj natare!«
»Nu in kaj potem?« vpraša Zbišek.
»Potem se je umaknil veliki knez, toda kmalu se je zavedel, kakor je to že njegova navada. Čim huje ga pripogneš, tem silnejše odskoči, kakor leskovo protje. Na to smo pohiteli k tavanskemu brodu, da ondi zabranimo Tatarjem prehod. Na pomoč nam je dospelo nekoliko vitezov iz Poljske. Nit, bilo je dobro. Drugega dne" nas je došel Edigo s svojimi Tatarji, toda ničesar ni opravil. Hotel je iti čez brod, toda mi smo se mu postavili v bran. Nikakor ni mogel dospeti na drugi breg. Pri tem smo jih dokaj pobili in zajeli. Jaz sam sem jih vlovil pet, katere peljem s seboj v Zgorelice. Jutri boste videli, kake imajo zobe.«
»V Krakovu so govorili, da bi utegnila iz tega nastati vojna.«
»Ali je mar Edigo bedast? Vedel je dobro, kaki vitezi so pri nas, in tudi to, da najboljši so še ostali doma rac5' tega, ker kraljici ni bilo po volji, da pričenja Vitold vojno na svojo roko. O, stari Edigo je zvit. Takoj, ko je spoznal v^tavani, da narašča kne-
zova moč, je odrinil nekam v deveto deželo.«
»In vi ste se vrnili?«
»Vrnil sem se. Nisem imel ondi več kaj delati. V Krakovu sem čul o vas, kakor tudi to, da ste odpotovali nekoliko pred menoj.«
»Kako ste vedeli, da smo mi?«
»Vedel sem, da ste vi, ker sem povsod popra-ševal za vami.«
Na to se obrne k Zbišku:
»Ej, moj Bog, tako majhen si še bil, ko sem te videl, ali sedaj pa celo v mraku opažam, da si močan kakor bivol. In takoj si nas hotel pozdraviti s strelom. Vidi se, da si že bil na vojni.«
»Mene je vzgojevala od mladih nog vojna. Naj pove stric, če mar še nimam izkušenj.«
»Strica mi ni treba vprašati ničesar. Sešel sem se v Krakovu z gospodom iz Tačeva, ki mi je pripovedoval o tebi. Ali nemara ti oni Mazur noče dati svoje hčerke, toda jaz bi ne bil tako trd, ker si se mi prikupil. Saj tudi kmalu pozabiš na ono, brž ko zagledaš mojo Jagjenko, Videl boš, da je kakor repa!
»Ej, to ni res S Ne pozabim je, ko bi tudi videl deset takih, kakor je vaša Jagjenka.«
»Ej, snubači bodo prihajali k njej, kakor v mlin, Marsikateri se mi nizko pokloni, samo da bi jo dobil, ne boj se!«
Zbišek je hotel že reči: »Toda jaz ne!« Toda Zih iz Zgorelic jame znovič peti:
»Napravim vam nizek poklon, Vi pa nam daste Jagjenko,
prosim vas!«
»Pri vas je vedno veselo, ker imate venomer petje v glavi!« omeni Matija.
»Nu, kaj pa delajo blažene duše v nebesih?«
»Prepevajo.«
»Torej vidite! Samo obsojene duše se jokajo. Jaz pa pojdem rajše k onim, ki prepevajo, nego k onim, ki se jokajo. Takrat pa tudi poreče sveti Peter: »Moramo ga spustiti v nebo, ker bi nam drugače prepeval v peklu, kar pa nikakor ni prilično.« Glejte, se že svita.«
In res se je že danilo, čez malo časa so dospeli na široko poljano, na kateri je bilo že popolnoma svetlo. Na jezeru, ki je zavzemalo večji del poljane, so lovili nekateri ljudje ribe, toda zagledavši oborožene može, so pustili mreže ter pograbili čim najhitreje za orožje pripravljeno v brambo ter stopili v vrsto, pripravljeni na boj.
»Oni mislijo, da smo roparji,« reče Zih, ter se prisrčno nasmeji. »Hej, ribiči, čegavi pa ste?«
Toda oni so molčali nekaj časa ter jih nezaupno gledali, dokler ni spoznal končno starejši izmed njih vitezov in odgovoril:
* Gospoda opata iz Tulce.«
»Našega sorodnika,« reče Matija, »ki ima Bog-danee v najemu. To mora biti njegov gozd, ali pa ga je nemara kupil še le pred kratkim.
»Da, kupil ga je bogataš,« odvrne Zih. »Boril se je zanj z Volkoih iz Brezove, in kakor je videti, tudi zmagal. Pred jednim letom bi se imela bojevati s sulicami na konjih in potem še z dolgimi meči za ves ta kraj, toda ne veni, kako je to končalo, ker sem odšel.«
Radodarni doneski. — Zobozdravnik na Dunaju g. Mahek, star znanec goriških Slovencev, je bil pred nekaj dnevi v Gorici in se udeležil kot gost občnega zbora našega .Pevskega in glasbenega društva". Navdušen radi velikih vspehov mladega narodnega podjetja, je daroval v prelepe namene 20 K. Rodoljubnemu Cehu prelepa zahvala.
Fotograf Jerklc je razstavil v svojih razstavnih prostorih docela nove slike, ki zbujajo splošno zanimanje.
Izpit. — Gospica Marija Mandič, hčerka gospoda dra. Frana Mandica v Trstu, in Mira Dolenc, sestra gospoda dra. Ščit. Dolenca, sta prestali na učiteljšču v Gorici zrelostni izpit s prav dobrim vspehora in sicer za nemški in francoski jezik.
Zupanom v Kanalu je bil izvoljen v torek g. Anton Križnic, tamkajšnji tovarnar in posestnik. Prepričani smo, da bo tudi novi g. župan skrbel za procvit in napredek lepega Kanala ob sodelovanju vsega starešinstva, in upamo, da se poravnajo polagoma nasprotstva, ki so v zadnjem časa nastala v kanalski občini, tako, da se bo mogla občina lepo mirno razvijati, kakor jej gre.
Strajk v MIruu se bliža svojemu koncu. Štrajkovci so imeli v sredo popoludne na tukajšnjem glavarstvu konferenco, katere se je udeležil tudi obrtni nadzornik inženir Coglievina iz Trsta. Nadzornik je svetoval delavcem, naj gredo na delo pod starimi pogoji, kar pa so delavci odklonili. Zvečer potem so imeli delavci v Blirnu zborovanje, kjer so sklenili, ostati v šlrajku, izvzemši dve tvrdki, kateri sta privolili poviška 5%, jedno uro manj dela ter sta uvedli nekatere poboljške v zdravstvenem pogledu. Oni delavci, kateri so začeli delati, so se odločili, da bodo dajali po 3 kroni podpore štrajku-joeim.
Apostoli jezo In sovraStra. — Z Gradišča pri Renčah nam poročajo: »Tukaj je umrl g. Josip Peric, znan posestnik. Sin Ivan je hotel, naj bi se vršil pogreb s sv. malo, kakor je navada v boljših rodbinah. Toda kurat Pavlin se je terau uprl in ni hotel imeti pogreba s sv. mašo. In čujte zakaj? Naš kurat je v razporu z organistom, ki bi tudi orgljal pri sv. maši. Da bi ohladil svojo jezo nad organistom, je zabranil pogreb s sv. mašo. Morete si misliti nejevoljo vseh prizadetih sorodnikov, pa tudi drugih Ijudij. Vsak človek mora obsojati nestrpnost katoliškega nunca ob tako žalostni priliki. — Sv. maše-zadušnice se bodo služile v drugih občinah, da ne bo imel naš nune prilike, izlivati svoje jeze nad nedolžnimi*.
Zopet sleparstva t klerikalnem konsumu. — Marenberg je kraj na Štajerskem proti koroški meji. Tam je posojilnica, katero je »Zveza slovenskih posojilnic* izključila pred kratkim iz svoje srede. Ta posojilnica se je bila zvezala s tamkajšnjim konsumom, pravzaprav je ona spravila kon-sum  v  življenje. Ali v tem konsumu se je
čudovito gospodarilo, tako čudovito, da je do srede lanskega leta pri posojilnici naraslo dolga za 57.000 K. Ustanovili so bili kar 4 trgovine, to je v Marenbergu, v Ribnici, na Muti in na Breznem. Kupčija je šla dobro, ali posojilnici se ni vračalo nič od posojenega denarja, marveč je bila le molzna krava nekemu Klobučarju, ki je .posloval* v konsumu. Temu možu se je godilo vedno boljše, ali za to pa je od lanskega leta priraslo dat-njih 40.000 K konsumuih dolgov. Državno pravdništvo je bilo začelo preganjati konsu-marje, ker so prodajali tudi neudom. Da se izognejo posledicam, so hiteli društvo raz-družiti in likvidirati. Ali to je težko s takimi dolgovi. Radi tega so šli pumpat v Ljub-ljano in dobili so denar na poroštvo svoje posoiilnice, katera je bila že izmolzena. Poplačili so upnike, ali marenberška posojilnica še čaka na svojih 57.000 V in vrhu tega ima na hrbtu še poroštvo za 45.000 K; trgovine pa so izročili prej omenjenemu človeku. Pri razdružitvi pa so postopali tako-Ie: Poklicali so nekega revizorja .Gospodarske zveze* iz Ljubljane, ki je sestavil brez vsakega občnega zbora zapisnik, v katerem je potrjeno, da se je občni zbor vršil, da se ga je udeležilo toliko in toliko število zadružnikov, kateri so sklenili razdruženje. Napravili so inventuro in bilanco, v kateri se je iskazaio, da znašajo pasiva za 10.000 K več nego aktiva. Diferenco 10.000 K pa so lepo po domače pokrili tako, da sta dekan Hecl in župnik Žmavc podpisala zadolžnico, v kateri potrjujeta lažnivo, da sta dolžna konsumu 10.000 K. Dolg je fingiran v sleparski namen, da se prikrije pasivnost konsuma. Iz strahu, da bi prišla kot odbornika bankerotnega konsum-nega društva v kazen, sta ta dva posvečena gospoda zlorabljala svoje fankcijonarstvo pri posojilnici ter obremenili posojilnico s poroštvom 45.000 K kljubu pretenju in svarilom od strani rodoljubov, samo da si tako pokrijeta hrbet ter se zavarujeta pred luknjo.
Zopet lep kos klerikalnega gospodarstva 1 Kar po vrsti prihajajo te »katoliške bo-tege* v bankerot. Ako se tako gospodari, kakor v Marenbergu, in gospodari se skoro po vseh na tak način, tudi ni drugega pričakovati. Toliko denarja se pofrčka na tak način, koliko se žrtvuje čas.a in novcev, konec pa je vedno — polomi Pri polomu pa visijo nad zadružniki in odborniki zakrivljeni paragrafi, ki kažejo naravnost v luknjo J Zato pa ne moremo nikdar dosti svariti pred takimi klerikalnimi konsumi, ker, kakor kažejo izkušnje, se jih drži povsodi sleparija in pa nevarnost, da pridejo poleg pravih sleparjev ob svoje I premoženje in vrhu tega še v luknjo popolnoma nedolžni ljudje. Zato pa bodi naše I geslo: Proč od konsumov, podpirajmo trgovce l j
Z Ustij nam poročajo, da so prišli misijonarji, kakor smo bili sporočili. Takoj v prvi pridigi so naznanili, da dokler bo misijon, teh 8 dnij, ne sme nihče delati nič, samo v cerkev morajo hoditi k misijonu, moliti morajo in se spovedovati, gospodarne sme pu-
stiti k delu tudi ne najemnikov ali poslov, ker to bi bil naglavni greh. Kaj jim mari za to, ako ima kmet še zelje in repo na njivi, steijo v hosti, ako ima pripeljati drva iz gozdov itd., kam jim mari to; kmet mora obogati, vse pustiti, pa moliti in k .ofru* hoditi! — Tako ukazujejo vsega siti menihi, in kdor ne uboga, bo pa ferdaman! — Ljudstvo, spreglej vendar, kako te imajo za norca t
Kavei v Cerknem so napadli nekega naprednjaka na prav grd način: bilo jih je več oseb na enega samega, ki se ni mogel braniti. Revež je bil ves potolčen. Zdaj ima vso to zadevo sodnija v rokah. Najlepša je pata, da je biLpolegJudi slavni župan Ci-mala. Radovedni smo jako, kako konča ta za kavče neljuba zadeva.
.Gorica' je začela priobčevati ničnostno pritožbo, katero je bil vložil g. A. Gabršček proti zadnji porotni obravnavi. Obljubila je tudi razsodilo najvišjega sodišča. — Nam se je zdelo škoda prostora za vse tako berilo, da si ga imamo več na razpolago nego farovško trobilce. Zato smo povedati konečni vspeh v nekolikih  stavkih.
—  No »Gorica* je v položaju, da se z vsemi norčuje, najbolj pa seveda s porotniki, katere je bil takrat skopaj spravil oficijelnt zastopnik naših kavcev — dr. Rajmondo Luzzatto. Porotniki so se proslavili, to je res, a za svoje izreke, pa naj bodo še tako gorostasni, niso dolžni dajati opravičevanja. In berilo v »Gorici" je v prvi vrsti norčevanje s porotniki. Povsem po zaslugi! — V obče pa smo že rekli, da »Gorica* ima vzrokov dovolj, da se veseli pasje »sreče*, katero je imela. In ta »sreča* je preskrbela velikemu katoliku dr. Gregorčiču že na tein svetu nebesa, zato naj le gleda, da ga ne bo hudič kuhal na onem.   Njegovo obnašanje je prav katoliško,
—  da, prav pristno klerikalno. Toda ni še vseh dnij konec, to naj si le zapomni »de-putato friulano" ! Pridemo že še skupaj!
Karat Roječ v fiiljah mora imeli prav trdo kožo; nič več ga ni sram. 'Ln. 14. oktobra je predlagal kuratov župan Soler, naj ga izvole častnim občanom za zasluge, katerih si ni nikdar pridobil in o katerih nikdo ne ve. Do pravilnega glasovanja ni prišlo in glasovanje se je odložilo na naslednjo sejo 2. t. m. Kurat ni čakal pravilne izvolitve, ampak se je hitro pohvalil v corkvi, kakor smo že poročali. V seji 2. t. m. tudi še ni bil izvoljen radi nesklepčnosti seje, kajti naprednjaki so zapustili sejo. Župan je 7 veliki zadregi. Ali poguma inia za deset drugih kavcev. Jutri ima zopet sejo in na dnevnem redu je kot 2. točka zopet: Imenovanje kurata Rojca častnim občanom. Ako pojde po sreči, bo torej šele jutri izvoljen, ali on se je že davno zahvaljeval v cerkvi na način, ki se ne strinja s svetostjo kraja. Eto zopet dokaz, da kavcev ni res prav nič več sram. Častitamo g. kuralu na trdi koži!
Klerikalno sleparsko. —   »Go*Poi
darska zveza« pošilja vsem klerikalnim pJ sojilnicam pozive, da naj iste dovolč, da J tekoči računi, katere imajo sedaj z »LjudgM posojilnico*, prenesejo na račun prvoiraenaJ vane. Ker so se terau nekatere poštene pJ sojilnice iz lahko razumljivih razlogov up« in nočejo posoditi svoje kože na milost ij nemilost »Gospodarske zveze", hočejo slednje rajše naznaniti svoj izstop iz te organizacij in se je to deloma tudi že zgodilo. Razumi se, da v takih slučajih tudi »Ljudska posol jilnica" izterjuje svoje denarje pri istih p0I sojilničah, katerim ga je svoj čas pri ustaf novitvi naložila, povsem brezobzirno. Nol tega bi tej takozvani »osrednji blagajni* na^ ših klerikalnih posojilnic niti ne zamerili, fcJj bi ista pri tem ne uganjala naravnost nečuj venega švindla. Pisala je pred tremi tedni neki posojilnici, ki je svoj izstop iz »Gospodarske zveze* naznanila, s katerim pisroonj odpoveduje »Ljudska posojilnica* omenjel nemu zavodu ostanek posojila. Značilno pa] kako pri tem postopa »Ljudska posojilnica1 je naslednji pristavek na omenjenem pismu] katerega zaradi klasične slovenščine navedemo! v nastopnem doslovno: »Opozarjamo V a tudi na nedavno izšli čirkular gospodarske zveze,] s katerim naznanja, da prevzame po %\ htevanju poljedelskega min sterstva z novim letom celi promet posojilnicami*.
Vprašamo, ali ni to več kot švmdel?| Posojilnicam se tu laže, da zahteva poljedelsko ministerstvo nekaj, k čemur ni nikakorl opravičeno. In če je želelo morebiti mmi-| sterstvo kakšno preosnovo denarne centralizacije klerikalne »Gospodarske zveze" takrat, ko se je šlo isti za znano podporo IS.OOol kron, zakaj se piše sedaj posojilnicam, kakor bi kakšno ministerstvo zares priznavalo le »Gospodarsko zvezo* v Ljubljani, kakor bi nobene druge zveze na Slovenskem ne| bilo itd. ?
Z omenjenim lažnivim pismom hočejo delati umazano reklamo na ožlindrano »Go spodarsko zvezo" ter begati poštene posojilnice po deželi, češ, 1; v »Gospodarski) zvezi" je spas, kajti le ona je priznana in druga nobena. Pribili smo to dejstvo, naše poštene posojilnice izvedo, kakih sredstev se mora posluževati gnila klerikalna ganizacija, da vsaj umetno vzdržuje svojo naj pusdk &id<mo stavbo, kt se utegne porušili, prej nego se pričakuje.
Komisija, o kateri smo poročali, tla ima proučiti novo cestno zvezo medModrejo in Knežo, je skončala svoje delo dne 28. pr. m. Vse se je izvršilo v redu. Komisija se je pečala izključno le s tehničnega stališča z načrtom, kateri je predložil trasijski urad v Gorici; radi tega pa ni bilo v komisiji zastopnikov interesovanih strank.
Bohinjska železnica. — Kakor poroča  »Eisenbahnblatt*,  napredujejo  dela za
(Dalje v prilogi.)
»Toda mi smo domači,« reče Matija, »z nami se ne bo prepiral, nemara nam odda še kaj od svojega.«
»Nemara. Z lepo besedo je moči dobiti od njega vse. To je kaj vitežki opat, kateremu ni ni5 novega to, ako si pokrije glavo s čelado. Pri tem pa je še zelo pobožen ter opravlja lepo božjo službo. Nemara se ga spominjate? Kadar zapoje pri maši, zlete vse lastovke pod streho iz svojih gnezd.«
»Kako ne bi se ga spominjal? Za deset korakov daleč je ugašal s svojo sapo sveče na oltarju. Ali je že prišel kedaj v Bogdanee?«
»Kajpada. Prišel je. Pet novih rodbin je nastanil ondi. Zahajal je tudi k nam v Zgorelice, kjer mi je, kakor veste, krstil Jagjenko, katero obiskuje in jo ima kakor za svojo hčerko.«
»Bog daj, da bi mi hotel pustiti ljudi,« reče Matija.
»Ej, kaj je takemu bogatašu za pet kmetov. Sicer pa, ako ga poprosi Jagjenka, jih pusti tam.«
Tu vtihne razgovor za trenutek, ker se je nad
gozdom v rožnati zarji jelo povspenjati na nebo jasno
sobice in je ? ^vetlilo okolico. Vitezi ga pozdravijo s
. svojim navatcuim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus!« na
to se prekrižajo ter jamejo moliti svojo jutranjo molitev.
Zih je prvi skončal. Udaril se je nekolikrat ob prsi ter rekel svojim tovarišem:
»Sedaj še le vaju hočem dobro ogledati. Ej, oba sta se zelo spremenila. Vi Matija morate naj poprej ozdraviti. Jagjenka vas vzame v svojo skrb, kajti na vsem dvoru ne najdete nikake ženske. Da, videti je, da imate še železo med rebri, in to ni dobro.«
Potom se obrne k Zbišku. O, vsemogočni Bog! Spominjam se te, ko si bil še majhen, kako si po kožuhu plezal drvarjem na hrbet — sedaj pa, ko si zrastel, si pravi vitez. Prav tak si, da bi mogel iti plesat z medvedom.«
»Kaj je njemu medved,« reče Matija. »Bil je še dokaj mlajši nego danes, ko ga je oni frigijski vitez imenoval golobradca, ali on mu je, dasi to ni bilo prilično, izdrl perišče brk iz njegove brade.«
»Znano mi je to,« mu seže Zih v besedo. »Na to ste se bojevali, in vse sta njima pobrala. Gospod iz Tačeva mi je povedal vse to:
Je prišel Nemec s slavo lepo, No pokopan je s praznim žepom! Oj!Oj!c
Na to je jel ogledovati Zbiška z zadovoljnim pogledom, pa tudi ta je ogledoval radovedno Zihovo kakor žrd dolgo postavo, shujšano obličje : velikim nosom ter okrogle njegove oči polne smeha,                 \
»O,« reče, »pri takem sosedu nam ne bo dolgčas, samo ako Bog da, da se stricu povrne ljubo zdravje.«
»Bolje je imeti veselega soseda, kajti s takim ne more priti do prepira,« odvrne Zih. »Ali poslušaj ta sedaj, kaj vama povem zlepa in po krščanski. Vidva že dolgo nista bila doma, pa tudi ondi ne najdeta nobenega reda. Jaz ne govorim o gospodarstvu, kajti opat je dobro gospodaril: nekoliko hoste je posekal in kmete nastanil ondi. Ker pa je le poredkoma zahajal semkaj, za to je ondi kasta prazna in le s težavo dobita ondi kako postelj; ako pa je le katera, je gotovo ozka, a bolniku je treba postrežbe. Radi tega pojdita z menoj v Zgorelice. Prebijete pri nas j eden mesec ali dva, kar me bo zeld veselilo, med tem pa vama pripravi Jagjenka v Bogdancu vse potrebno. Samo zanesite se na njo ter ne delajte si nikakih skrbij. Zbišek se potrudi, da bo nadzoroval gospodarstvo, opata pa vam tudi pripeljem v Zgorelice, da se pobotate ž njim. Jagjenka vam bo sfregla kakor očetu, in v bolezni je ženska pomoč najboljša. N&, bodite moji, ter mi storite to, kar vas prosim.«
»Znano mi je, da ste dober človek in da ste zmerom bili tak,« odvrne Matija ganjen, »toda vedite, ako le moram umreti vsled one špilje, ki mi tiči med rebri, pa umrem najrajše na domačem smetišču. Ali pri tem more človek, čeprav bolan, doma vse sam nadzorovati ter povprašati za marsičem. Ako le hoče Bog, da naj grem na oni svet, ni proti temu nobene pomoči. Naj si bo tudi postrežba večja ali manjša, vse je zamiln. Celo najslabša postelj je dobra onemu, ki je spal že toliko let na goli zemlji. Za vašo naklonjenost vas zahvaljujem iz dna srca, in ako meni ne bo več mogoče, pa se vam skaže Zbišek hvaležnega za to.
Zih iz Zgorelice, ki je bil znan zares daleč naokrog po svoji dobroti in postrežljivosti, ga jame zuovit! prositi in ga nagovarjati, toda Matija se je držal svojega. »Ako imam le umreti,* je ponavljal, »hočem umreti na lastnem dvorišču.« Bilo mu je težavno prebiti brez tega Bogdanca, od katerega je bil ločen že več let, torej se ga sedaj, ko ima do njega že tako blizu, noče odreči za nič, in naj bi tudi zadnjikrat prenočeval ondi. Bog je usmiljen, da mu je dopustil, da se je še privlekel semkaj.
Tu si je obrisal starec s periščem solze, ki so mu privrele na oči, na to pa se ozre okrog in reče;
»Ako je to že gozd Volka iz Brezove, pa dospetno tjekaj kmalu popoludne.«
»Ne več Volka iz Brezove, marveč opatov,« omeni Zih.
Bolni Matija se nasmeji ter reče Čez trenutek:
»Ako je opatov, potem utegne biti enkrat naš.s
»Da, tako je, toda še pred kratkim ste govorili o smrti, sedaj pa hočete še opata preživeti.«
»Jaz ga ne preživim, toda Zbišek.« .   Daljši razgovor jim pretrga glas roga v gozd'1' ki se oglasi pred njimi.
Priloga »Sode" it. 115. z dne 8, novembra 1002.
drugo Železniško zvezo s Trstom na celi Črti jako hitro. V bohinjskem predoru je izgotov-ljenega dela že 40%. Kakor je poskrbljeno tudi na črti Schwarzbach-Gastein, se začne gibati nova železnica skoro gotovo z novim letom 1905.                                                     ]
Na črii Jeseničfe-Bistto.jf,. firičei po-J litični obhod, ki bo trajal kakih 10 dnij. UflH konca tega leta se izvrši tak obhod tudi  ?a črti do Gorice.
Vipavska železnica. — C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu naznanja, da se je otvorila dne 5, t. mfdo dovršitve dovozne ceste za osobni in prtljagni promet dWejefiaTostaja S v, K r i ž*G e s taza skupni promet, izključeni so le razpokljivi predmeti. Ob tej priliki omenjamo, da postaje Sel o ni, marveč se imenuje postaja Batu je. 'Ir-ifc Selo je bilo prvotno določeno, ali se je pozneje spremenilo v Batuje. Uradni razglasi, ki so bili bržčas r«stavljeni že prej, imajo ime Selo, dočim stoji nad postajo ime: Batuje.
Promet po Vipavski železnici je velik, zato pa postaja potreba tretjega vlaka, kakor smo že parkrat pisali, vedno večja. Pripeti se, da je vlak tako poln, da morajo ljudje stati, kjer pač kdo more. Dokaz, da je potreba prvič več vozov pri vlakih, drugič pa da sta dva vlaka po sedanji dispoziciji premalo.
Za slovensko poroto t Trstu je vložila prošnjo na ministerstvo' za "pravosodje tudi občina Jelšane v Istri.
Za osnovo slovenske oziroma hrvatskeporotena dež. sodišču v Trstu je odposlala nadalje občina Slivno prošnjo na ministerstvo za pravosodje.
Dalje so se oglasile občine Temnica, Naklo, Berje, Klanec. Doslej so predložile take prošnje vse občine komenskega okraja. lep sin. — Aretovali so 19-letnega Ivana Montico v Kapucinski ulici, ker je pretil svojemu lastnemu očetu. Na to pa je Sel na redarstvo tožit očeta, da ga je tepel. Ali tam so izvedeti resnico, da je namreč pretil očetu s smrtjo, ter so obdržali tega lepega sina v zaporu.
Sam se jo naznanil. — 17-letni Friderik Morzendorfer je bil v službi v trgovini umetnih cvetlic Terese Cader na Dunaju. Na račun te trgovine je bil inkasiral svoto 000 K, katero si je razdelil s svojim prijateljem, potem pa je pobegnil z Dunaja ter prišel v (Jerico. Njegovega prijatelja so aretirali na Dunaju, Morzendorfer pa se je le dni sam javil pri tukajšnjem redarstvu, kjer je povedal, kaj je zakrivil.
Leonidl. — V dneh od 12. do 14. t. m. se bodo v prvih jutranjih urah zopet utrinjale zvezde iz zvezdne skupine velikega leva. —
Povozil je včeraj pop. izvošček v Gosposki ulici nekega 8 letnega dečka. Dve kolesi sta mu šli čez život, da je bil revež ves krvav. Skoro nezavestnega so ga odnesli v
Gironcolijevo lekarno, kjer so mu dali prvo pomoč. Upati pa je, da se ni zgodilo dečku nič posebno hudega.
Laški ,kontrabantar\ — V Viškomi ob meji se je bil nastanil laški kontrabantar Fabbio Passon iz Vidma ter uganjal kontra-pbantjia skrajno predrzne* načine, ne da se mu *je mogfo*priti na*st§a*; Imel je tudi obilo pomočnikov, ki so baje pri tem vsi dobro živeli. Te dni pa je bila dobi; a žandarmerija nalog, prijeti ga. Passon pa s^ je kaj previdno izmuznil ter smuknil čez mejo. Lani so ga bili zaprli -ali so ga morali izpustiti, ker se mu ni dalo ničesar dokazati.
BonadoT »Narodni jkoledar« za leto 1903., katerega oglas prinašamo v današnji številki, je res lepo in okusno delo ter vredno vseg* priznanja. Prikupljiva oblika in pri-prostost priporočata sami koledar najbolje. Torej, sezite po njeml
Pevsko društvo .Nabrcžlna* t Na-brcžlni vabi na Martinov večer, ki ga priredi jutri dne 9. novembra v prostorih g. Silvestra Gaharija v Nabrežini. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Na vsporedu petje, godba, deklamacija, loterija.
,Za Sokolsko zastavo* se je nabralo v gostilni Fonovi na Solkanski cesti pri od-hodnici gosp. Faningerja K 5. — Denar se je izročil blagajničarju. Na zdar!
Drobiž. — Most pri Barki čez Sočo bo otvorjen baje že prihodnjo spomlad. Vsaj tako se sodi po tem, kakor delo napreduje. — V Gorico je prišel nov cirkus Enders, kateri da 30 predstav. Začne v kratkem. — Zidarju Jos. Savliču je ukradel tovariš neki Mladovan kladivo. Ko ga je prijel, je tajil, ali Savlič je poslal domov k njemu po kladivo, kjer ga je tudi dobil. Ta Mladovan pa je ukradel tudi svojemu gospodarju iz žepa 60 K. Prijeli so ga ter zaprli. — Zidarja Franca Prinčiča iz Podgore so napadli 4 neznani mladeniči v ulici Vogel ter ga nabili in mu prizadjali več bolečin, zlasti na desni nogi, vslcd česar je moral v bolnišnico. — Tri dni zapora je dobil Ern. Kristjančič, ker je v pijanosti kričal kakor obseden. — Jos. Sturli na Korsu ju ovadil redarstvu vrtnarja Antona Persoljo, ker mu je ta poškodoval več dreves, ko je popravljal nekatere reči po vrtu. Pravi, da je storil to radi tega, ker mu je dal S. premalo zaslužka.
Listnica. — Gosp. L. v T. Fismo v takem tonu je bilo povsem neumestno. Zdi se n.i, da je isti spis odklonila že neka druga redakcija. Jaz ga nisem še čital. Ostalo se zgodi po želji. Pozdrav.                    A. G.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Seja 6. t. m.: Minister za deželno brambo je umaknil popred predloženo vojno predlogo ter predložil novo vladno predlogo, s katero se izreka dovoljenje kontingenta rekrutov za I. 1903. in sicer za
vojsko in vojno mornarico 125.000 mož, od katerih spada 51.562 mož na tostransko polovico, ter dalje za c. kr. deželno brambo kontingent rekrutov 14.500. mož. V neizogibno takojšnje spopolnjenje sistemiziranega Številnega stanja vojske in vojne mornarice s 6000 možmi, kakor že dovoljeno od delegacij, zahteva vlada", "dS" "se" pritegne 3435 mož nadomestnih rezervistov - prezenčnega leta 1902 v aktivno službovanje za tostransko državno polovico, od katerega možtva je po preteku vsacega leta eno tretjino odposlati na dopust in kateremu šteje to aktivno službovanje za jedno vajo. Iz utemeljevanja te predloge-izhajaida-jepri-tegnjenje nadomestnih rezervistov v aktivno službovanje smatrati le kakor enokratno in le v skrčeni, brezpogojno potrebni meri.
Med došlimi spisi je 7 nujnih pred-legov Mladočehov, med katerimi predlogi je tudi predlog poslanca Kramar* in tovarišev za takojšnjo spremembo vladne izjave, podane v prvi seji.
Nadalje vaje razprave o nujnih predlogih je zbornica razpravljala o nujnem predlogu poslanca Klofača in tovarišev radi brezvestnega postopanja z vojaki od strani vojaških zdravnikov. Med došlimi spisi je interpelacija poslanca Bazzanella na finančnega ministra rad* končne uravnave penzij dijurnistov starega stila, ki so bili povišani v definitivne državne uradnike.
Dalje je med došlimi spisi interpelacija posl. dr.a Ferrija in tovarišev do minister-stva deželne hrambe radi tega, ker je bil neki nadomestni rezervist kaznovan za to, da se je na kontrolnem shodu javil v materinem jeziku. — Klofač je utemeljeval svoj predlog, ki se peča s smrtjo rezervista Rusa, ki se je mural javiti letos v avgustu v Plznu na manevre, čeprav je bil nevarno bolan. Vojaški zdravnik dr. Eisenschimel je rekel, da simulira. Nekoč je, bolan na srcu, padel na tla in po noči je umrl. Šli so iskat takoj višjega zdravnika, ali ta je rekel, da ne gre, še poprej pa je bil naročil tako le z migljaji, da naj ga tepejo. Stotnik Eamisch je potem nagovarjal rezervista Mu-zika, naj izpove neresnico, ali ta je govoril resnico. Zdravnika sta bila za kazen — prestavljena! Drug kričeč slučaj se je zgodil pred kratkim na Reki, žrtev je bil Čeh Mar-vanek, ki je služil pri godbi 97. pešp. Imel je legar, zdiavnik pa je rekel, da je simulant. Vrgli so ga v zapor ter uklenili. Korporal ga je našel potem umirajočega; prenesli so ga v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Navajal je še druge slučaje. Welsers-heimb je očital na to poslancem, da zlorabljajo imuniteto, da žalijo oficirje. Poslanci so šli nad njega kar s pestmi. Fressl je rekel, da se bili akti v Rusovi zadevi ukradeni na višje povelje. Nujni predlog se sprejme. — Na to je začela razprava glede na Korberjev govor o ureditvi jezikovnega vprašanja. Posl. Ploj je rekel, da še vedno ni odgovora na interpelacijo Spiočiča  glede
slovenščine pri tržaških sodnijah. Zahteval je raztegnenje rešitve jezikovnega vprašanja tudi na južne pokrajine. Biankini je slikal razmere v Dalmaciji. Dr. Gregorčič je inter-peliral radi postaje v Št. Petru pri Gorici, Lahi pa so stavili impertinentno interpelacijo proti gimn. ravnatelju Kosu v Pazinu, ker je govoril v okr. šol. svetu hrvatski.
Domobransko ministerstvo namerava baje predlagati, da se uvede pri službi v deželni hrambi dveletna vojaška služba. Zahtevalo pa se bo zato večje število vojaških novincev.
Prlpoznanje študij na zagrebškem vseučilišča. — Minister za nauk in bogo-častje je dne 10. oktobra t. 1. na dekanate v vseh pravnih in dižavnoznansvtenih fakultet in na predsedntštva vseh komisij za teoretične državne skušnje razposlal naredbo, s katero se z obzirom na zakon od dne 20. aprila 1893. in na tozadevno izvršilno naredbo od dne 24. decembra 1898, določajo ukrembe glede pripoznanja študij na pravni in državnoznanstveni fakulteti zagrebškega vseučilišča dijakom iz Istre in Dalmacije.
S to naredbo se je vsaj deloma ustreglo zahtevam Jugoslovanov po lastnem vseučilišču, dala se je vsaj Hrvatom tostranske državne polovice možnost, da morejo svoje dijaki pošiljati na pravno fakulteto hrvatskega vseučilišča v Zagrebu.
— Češki socljalnl domokratje so imeli na dan Vseh svetnikov v Pragi svoj glavni shod. Važno je stališče, ki so ga zavzeli zoper vladno vojaško predlogo in zoper Korberjeve jezikovne načrte. K prvi točki je poročal Steiner ter se je sprejel njegov nujni predlog, s katerim se odločno pretesluje zoper klicanje rezervnih nadomest-nikov v triletno vojaško službovanje. — Sodrug dr. Soukup je nato utemeljeval sledečo resolucijo: .Shod čeških sodjalnih demokratov izjavlja, da je zadnja Kčrborjeva predloga glede ureditve jezikovnih razmer na Češkem in Moravskem po svoji sedanji vsebini popolnoma nesprejemljiva, ker jo ista, prvi korak za vpeljavo nemščine kot dejanskega državnega jezika, s čemer bi bil pro-letarijat vseh nenemških narodov v Avstriji ne samo polit < temuč tudi gospodarsko najobčutneje oi. jvan. Shod opetno izraža toplo željo, naj bi se narodnostno vprašanje čimpreje rešilo z ozirom na kulturni in so-cijalni napredek v državi, toda to vprašanje se mora rešiti le na podlagi popolne narodne avtonomije in jezikovne ednakopravnosti. Zavaruje pa se shod proti temu, da bi se rešitev tega vprašanja poverilo deželnim ^zborom, ker je v teh korporacijah doma najhujša reakcija. Centralni parlament je edina parlamentarna tribuna, ki jo imamo za take rešitve. — Kaj pravijo k temu ,slov." soc. demokratje?
Trgovinske pogodbe. — Iz Rima brzojavljajo v »Neue Freie Presse", da je Avstrija sprožila v Rimu in najbrže tudi v
\1
»Nekdo je tukaj na lovu,« reče. »Počakajta.«
»Nemara opat. To bi bilo dobro, ako bi se takoj sešli.«
»Tiho, tiho,«
Na to se obrne k ljudem, ki so ga spremljali:
»Stojte !<
Vsi obstanejo. Rogovi so se oglasili bližje in v nekaj časa se začuje lajanje psov,
»Stojte!« ponovi Zih. »Semkaj k nam gred6.«
Zbišek skoči s konja ter zakliče:
»Dajte mi lok! Nemara pridrvi zverina k nam. Urno! Urno!«
Na to vzame služabniku lok iz rok, se opre Ž njim ob zemljo, ga pridrži s trebuhom, nagne hrbet nalik loku, pogvabi tetivo z obema rokama in kakor bi trenil je zapne ob železni žrebeljček, položi pušico ter skoči v gozd.
»Napel je brez napenjače,« pošepeta Zih osupnen nad to nenavadno močjo.                                  x
»To je mladenič kakor hrast,« odvrne Matija zadovoljno.
Na to se oglasi glas rogov in pasje lajanje še bliže in nakrat se na desni strani hoste začuje težak topot, pok polomljenih vej in vejic in iz goščave pridrvi na cesto stari in bradasti bivol z ogromno, nizko pobešeno glavo, s krvavimi očmi, z ven molečim jezikom, razjarjen, besen in strašen. Ker je naletel na zapreko na poti, jo preskoči z jednim skokom ter pade na prednje noge, toda takoj se zopet dvigne in že je hotel skočiti v goščavo na drugi strani poti, kar zazveni zlokobna tetiva nakrat na loku, začuje se žvižganje pušice, žival pa skoči po koncu, se zavrti, grozno zatuli in pade kakor od strele zadeta na tla.
Zbišek stopi izza drevesa, napne lok znovič ter se približa ranjeni živali, pripravljen na streljaj, toda
bivol je že ležal na tleh ter grozno kopal zemljo z zadnjimi nogami.
Ko pa je zubra še bolje ogledal, se je vrnil mladenič mirno k svojim spremljevalcem ter jim klical od daleč.
»Toliko je dobil, da se je ves onesnažil.«
»Hej! skazal si se!« mu odvrne Zih ter se prekriža. »Ali to od jedne pušice!«
»Ha, bilo je blizu in lok je močen. Le poglejte, ne samo prednji konec, marveč skoro vsa pušica se je zarila zubru pod lopatico.«
»Lovci morajo biti že blizu, ti ti ga gotovo odvzamejo.«
»Ne dam ga!« odvrne Zbišek. »Ubit je na cesti, a cesta vendar ni nikogar.«
»Ako je pa opat na lovu ?«
»Nu, če je opat, pa naj ga vzame.«
Med tem pridrve" iz hoste najpoprej psi. Zagle-davši žival, planejo proti njej z groznim lajanjem in se jamejo trgati med seboj.
»Lovci bodo kmalu tukaj,« reče Zih. »Glej, že so tu. Samo ondi nekoliko dalje so prišli iz hoste in živali Še ne vidijo. Hop! Hop! Pojdite, pojdite — tukaj le leži !*
Nakrat pa umolkne, zakrije si z roko oči ter reče čez trenutek:
»Za Boga, kaj je to ? Ali sem res oslepel, ali se mi le tako zdi?«
»Jeden jezdi na črnem konju pre drugimi,« reče Zbišek.
Toda Zih zakliče osupnjen:
»Mili Bog! nemara je to Jagjenka?«
In takoj jame kričati:
»Jagjenka! Jagjenka!«
Na to steče naprej, toda še poprej, predno je pognal konja v dir, zagleda Zbišek najčudnejši prizor na svetu. Na urnem vrancu je jezdila proti njemu sed6 kakor moški deklica z lokom v roki ter s kopjem na hrbtu. Razpleteni lasje so pokrivali njen vitki vrat, lice jej je bilo rdeče kakor zarja, srajco na prsih je imela razpeto in nad njo volneni robec. Dospevši na 1 mesto, kjer je ležala žival, je vstavila konja in na \ njenem licu se je pojavilo osupnenje, nezaupnost, in radost; končno nezmožna premagati se, je zaklicala :
»Oče, moj najljubši oče!«
Na to je skočila s konja ter objela Ziha.
Dlje" časa je čul Zbišek samo odmev poljubcev in odmev dveh besedic: »Oče! Jagjenka! Oče! Jagjenka !« ponavljanih v radostnem zanosu. Ko sta se naljubila in naobjemala, ga jame Jagjenka izpraševati:
»Torej se vračate iz vojne? Ali ste zdravi?«
»Da, iz vojne! Ali Čemu ne bi bil zdrav ? In ti ? In mlajši otroci? Upam, da so vsi zdravi, sicer bi ne dr vila tukaj po gozdu. Ali kaj delaš tukaj, deklica ?<
«Nu, saj vidite sami, lovim,« odgovori smejaje se Jagjenka.
»V tujem gozdu?«
»Opat mi je dal dovoljenje. Vrhu tega mi je še doposlal izurjene hlapce in pse.«
Na to se obrne k svoji družini.
»Zapodite strani te pse, ker sicer še skočijo iz kože.«                                <*
Priskočivši k Zihu, pa je dejala:
»Zelo me veseli, da vas zopet vidim. Pri nas je še vse dobro.«
»Ali mar jaz tega nimam rad?« odvrne Zih. »Daj mi še jedeh poljub!«
" In jela sta se poljubdvati, Jagjenka p p je rekla:
Berolmu, naj se sedanje pogodbe podaljšajo, a klavzula v pogodbi z Italijo naj se primerno spremeni. Italijanska vlada da je izjavila, da je pripravljena v to, ako se vprašanje klavzule reSi pravično in konečno. Razprave o tej točki pa da niso Se začele; govori se pa, j da misli Italija predlagati zistem kontingen-tiranja, po katerem naj bi bila uvažanje in konkurenca španskih in francozkih rudeCih j vin v Avstriji izključena.
Volitve. — Na Štajerskem so nemški klerikalci zgubili 3 mandate. Na južnem Staj. so zmagali vsioficijalnikan-didatje. — V ljutomerskem okraju je bil izvoljen g. Ivan Kočevariz Središča s 70 glasovi. Urednik »Slov. Gospodarja«, fanatični pop Anton Korošec, ki se je na vse kriplje vsiljeval volil-cem, je dobil le 44 glasov. — Nerašku-tarji okoli »Štajerca« so povsod sramotno pogoreli. Dobili so vsega vkup kakih 20 glasov.
Na Koroškem so volili iz splošne kurije v sredo 4 poslance. Izvoljen je v okraju Velikovec-Celovec nemški nacijonalec Metnitz s 4367 glasovi proti Slovencu Ure, ki je dobil 1296 glasov. Treba je treh ožjih volitev.
Na Nižje-Avstrijskem so zmagali v kmečkih občinah klerikalci (21 mandatov) na Dunaju istotako; le v okraju Favoriten je prišel znani soc* demokrat dr. Adler v ožjo volitev s klerikalcem Prohasko. Ožjo Volitev so provzročili Čehi s svojim lastnim kandidatom. Tudi v skupini mest sta izvoljena 2 klerikalca, 2 prideta v ožjo volitev, tako da imajo klerikalci v dež. zbora dvetretjinsko večino. Le trgov, in obrtna zbornica ter par skupin mest niso volili kleri alcev.
Na Sorenje-Avstrijskera so izgubili klerikalci en mandat, drugače ostane pri starem. Na SolnograSke m so prodrli sami kandidatje katoliške stranke.
Na Dunaju v okraju Favoriten zmagal Vvttikslee Prohaska s 6362 glasovi proti soc. Au,«4rju,jt ki je dobil 6223 glasov. Velikanski Škandali. Nad 600 redarjev imelo polne roke posla. 60 oseb ranjenih, nekatere prav hudo, ali vse so — socijalisti. V Mittelsbachu iz* voljen kršč. soc. Frohmer, v Dan. Nov. mestu nac. Schwarz.
V štajerskih mestih izvoljenih 13 nacijonalcev, 1 naprednjak, i kmečke stranke,
Ponesrečil se je v Sp. Idriji minule dni neki revež po menn Jožef PeterneL Mož je zadnji čas opešal na umu. Sel je od doma proti Sp. Idriji, češ, da gre .prešce" brat, dasi je bilo se prezgodaj. Ko pride s hriba, krene čez cesto po brvi na drugo stran vode, kjer je bolj nevarna pot. Med tem ga prehiti noč, zajde med robovje in pade v globino 20 m, kjer so ga našli čez devet dnij z razbito glavo.
Železniški voz v cejnjn. — Brzovlak iz Polja v torek je dosppi v Trst s polurno zamudo. Ko je namreč  vlak dospel na ko-
zinsko postajo, je zapazilo osobje, da je v plamenu krog jednega voza tretjega razreda, ki je bil poln potnikov. Krov se je bržkone zažgal po iskrah, ki so letele iz strojevega dimnika. Lahko bi se bila dogodila velika nesreča, da ni osobje kozinske postaje zapazilo požar. Ko so na rečeni postaji ogenj pogasili in je bila odstranjena vsaka nevarnost, nadaljeval je vlak svojo vožnjo v Trst.
Brzovlak Danaj-NIea. — Beljaško ravnateljstvo državnih železnic naznanja, da pojde prvi brzovlak Danaj-Nica dne 15. novembra z Dunaja in isti dan iz Niče, oziroma dne 16. novembra iz Poutablja proti Dunaju.
Detomor v Ljubljani. — Učiteljica Marija Hočevar iz Velikih L*šč je umorila v Ljubljani svojega novorojenega otroka. Ko ga je zadušila, ga je hotela vreči v stranišče, pa ga ni mogla spraviti skozi, vsled česar mu je zlomila desno roko in utisnila črepinjo. Obdukcija je pokazala, da je bil otrok umorjen. Defravdacija v .Umetniškem društvu" v Ljubljani. —¦ Slikar Ivan Grohar je bil blagajnik .Umetniškega društva'. Te dni je hotelo imeti društvo svojo sejo, ali blagajnik jo je hotel zavleči. Med tem je bil dvignil naloženo svoto okoli 2000 K ter je odšel, ne ve se kam. Baje se je ukrcal v Ameriko. Grobar je bil klerikalec ter je slikal mater Božjo, Kristusa in visoke .gospode"; naslikal je ludi kardinala. Za društvo je to velik udarec, ker pa ni bilo gmotno kdo ve kako podprto.
Bojevite ženske so v Bolgariji. Pri slavnostih v Sipki jih je bilo več z bojnimi medaljami okrašenih. Posebno ena je bila junaška. Ko so se borili Rusi s Turki pri Sipki, je Rusom krepko pomagala in dobila zato vojaško kolajno. Potem se je omožila s kmetom pri Vidinu. A ko je vzbuknila srbsko bolgarska vojna, je ušla možu zopet v vojsko in pri Slivnici streljala na Srbe.
Izseljevanje v Južno Afriko jako narašča. Od tam prihajajo tudi jako svarilni glasovi. Največ naseljencev je okoli Johan-nesburga, kjer pa več ne morejo dobiti zaslužka na poljih. Zato jih gre največ v ru-dokope. Strokovno-izobraženi dobivajo dobro plačo in zasluzijo celo po en funt šterlingov na dan, a kdor nima strokovne izobrazbe, dobi semtertje le po 5 šilingov, pri čemer ob strašni draginji, ki vlada tam, lahko lakote umre. Iz Avstro-ogerske sploh puste vsak mesec le 20 naseljencev v deželo. Mnogo jih je po 3 in še več mesecev brez vsakega zaslužka v nepopisni revščini.
Irsko se oborožoje. — Iz slovečih orožarnic v Birninghamu gre zadnji čas veliko orožja na Irsko. Listi pišejo, da se Irci pripravljajo za vsak slučaj.
Verska blaznost. — Pred dvema letoma je odpotovalo več ruskih rodbin, ki pripadajo fanatični'verski sekti .Duhoborcev" v Canadp v Severni Ameriki. Tam so si ustanovili lastno naselbino ter je bilo upati, da ozdravijo svojega fanatizma. Godilo se jim je dobro ter so nekateri prišli do lepega
premoženja. Naenkrat pa se je cele občine zopet lotila verska blaznost. Izpustili so vse konje, krave, svinje itd. češ, da jim je Bog sporočil, da si človek ne sme nobene živali podjarmiti. Vsled tega tudi ne jedo mesa, niti se obuvajo v usnje, temuč so si noge ovili le v cunje ter se napravili na pot. Več sto milj so prehodili — 1500 oseb — peš v najhujšem mrazu ter se živeli le ob jagodah in zelišču. Mnogo otrok jim je na tem verskem potovanju umrlo, ki so jih kar pustili na ces'i nepokopane. Ko je prišla blazna družba v Jorkton, imele so matere 20 mrtvih dojenčkov v naročju. Vsi so bili do smrti izstradani in opešani, a niti oblasti jih niso mogle prisiliti« da bi kaj jedli, češ, da je sladko umreti za svoja verska načela.
Vojna statistika. — Mirovna družba je sestavila statistiko vseh vojn, ki so se izvršile v civiliziranem svetu od vladanja Ko-stantina. Vseh vojn je bilo 287, in sicer: 35 meščanskih, 44 roparskih, 41 za prestolona-sledništvo, 31 posredovalnih, 28 verskih, 24 maščevalnih, 23 političnih, 22 za odpravo tributa, 8 za čast in predpravtce, 6 zaradi mej, 5 trgovinskih. Zadnja južnoafriška vojna Se ni med njimi, ker statisti ne vedo, kam bi jo uvrstili.
Razne vesti. — Ruski veliki knez Pavel Aleksandrovič, brat ruskega carja, se je poročil v Livornu v Italiji z bivšo soprogo inženirja Pistolkorna.  Car se je ž njim spri.
—   Na Dunaju so prijeli nekega monterja Frana Bermana, ki je v Šemincu na Saškem umoril svojega otroka, obstrelil ženo ter samega sebe ter potem zbežal. — V Tifiisuso čutili te dni močan potres, ki je uničil obilo hiš. — Na cesti iz Telawa v Tiflis so napadli roparji pošto. Enega uradnika so ubili, drugega pa ranili ter odnesli 8000 rubljev. — V kraju Versalo blizu Bremena se je podrla med službo božjo cerkev. Zasulo je 115 oseb.
—  Tovarne usnja v Pragi so sklenile zvišati ceno usnja za podplate za 10 kron, — Iz Girgenti poročajo, da so ustrelili tam nevarnega roparja Pavla Perrara, ki je ropal po tamkajšnji okolici nad 10 let. — V Plznu so zmagali pri občinskih volitvah Čehi z vsemi svojimi kandidati. — V Zagrebu so čutili dne 4. t. m. po noči močan potrebni sunek. — Iz Prage poročajo, da je vodja nekega bančnega društva v Aue z imenom Kuchenmeister poneveril 100.000 K. So ga že prijeli. —-Srbski kralj Aleksander namerava baje obiskati v kratkem našega cesarja v Budimpešti. —
Narodno gospodarstvo.
Poziv vsem mlekarskim zadrugam In planšarsklm   društvom Tolminskega.
—  Podpisanemu, poklicanemu braniti interese tolminskega mlekarstva, pospeševati to najvažnejšo panogo gorskega kmetovalca, je z današnjim naloga, zapričeti posebno akcijo za združenje vseh ml barskih zadrug na Tolminskem v tesno kupčijsko vez, z namenom, da ohranimo v današnji veliki borbi na svetovnem trgu našim mlekarskim izdelkom dobro ime, da jih čedalje izboljšamo, ter jim otvorimo najboljše trge v svetovnem prometu. Ta najimenitnejši pogoj, da ne usahne naj-glavnejši vir dohodkov iz naših kmetij, dosežemo edino le v tesnem združenem delovanju, s pravilno tehniško in kupčijsko organizacijo naših mlekarskih zadrug. V očigle živahnemu napredovanju sosednjih držav n^ tem polju, ki prete s svojim na vsak nači«» boljšim blagom z veliko   konkurenco  doma-n
čemu mlekarstvu in ob zgradbi nove železniške proge, ki naj otvori našo deželo svetovnemu prometu, je naloga, katero smo prevzeli, toliko pomembnejša, če pomislimo, da bode prihajala z vsakim vlakom tudi konkurenca v deželo, kateri se bomo mogli upirati le v slučaju, ako smo pravilno in do dobra organizirani.
To hočemo doseči, da si zasnujemo v središču našega življa centralo, katera naj si pribojuje ugodna pota za izvoz naših mlekarskih izdelkov in kateri bodi predmet podjetja še posebej:
1.  nakupovati mlekarske potrebščine za svoje Člane na skupen račun;
2.   pospešiti izdelovanje enakovrstnih mlekarskih izdelkov najboljše kakovosti;
3.  zalagati in razpečavatimlekarske iz-
delke na skupen raem.; dalje
4.    popolniti priklopljenim zadrugam opravo in poslovanje, ter upeljevati naprave za najboljšo izkoriščanje mleka in njega izdelkov ;
5.  izvrševati strokovno revizijo priklop-ljenih zadrug;
6.  sploh s svetom, podukom in dejanjem pomagati vsem svojim članom;
7.  preraotrivati in zastopati skupne interese ;
8. posredovati dovoljevanje kredita novim zadrugam, ter olajševati njihova bremena, in konečno
9. prirejevati poskušnje in premovanja mlekarskih izdelkov.
Tolikim važnim nalogam nasproti ne sme ostati nobena zadruga Tolminskega brez zanimanja. Stvar je za ugoden razvoj našega mlekarstva velikanske važnosti, zato smo prepričani, da se odzovejo vse mlekarske zadruge našemu vabilu, ter da pošljejo vsaj po enega zastopnika, poverjenika na veliki shod, kateri hočemo popolnoma posvetiti tej velevažnej zadevi.
Ta shod se bo vršil v nedeljo dne 2 3. t. m. točno ob 1. uri popoldne v »Po dšol ar jevi" dvorani v Tolminu. — Vzdramite se, kmetovalci, in prihitite na pomoč v obilnem številu, da dvignemo z združenimi moemi lepe zaklade, skrite po divnih naših livadah, po krasnih naših plani-ih, in da se osvobodimo enkrat za vselej nam tujega kapitala.
V Tolminu, 6. nnv, 1902.
Milan  I v n n č i č.
Tužnim   srcem javljamo   vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je  včeraj  zvečer po dolgi   in I mučni bolezni preminul nas ljubljeni oče, oziroma stari oče in tast,
Miha Perše       [
v 70. letu svoje starosti, previden s tolažili za umirajoče.
Zemski   ostanki  se prenesejo | jutri zjutraj na domači mirodvor.
V Ročinju, 7. nov. 1902.
Alojzij Perše,
Vladimir Šogomila,
Alojzija Perše,
nevesta
»Domu imamo jako daleč, tako močno smo se zaleteli za to živalijo. Gonili smo jo dve milji daleč, da so se nam že konji vpehali. Toda kje je zuber, ali ste ga videli? On že nosi v sebi tri moje pušice in od poslednje je moral pasti.«
»On je padel od poslednje, toda ne od tvoje. Ta le mladi vitez ga je vstreiil.c
Jagjenka si ogrne z roko lase, ki so se jej bili vsuli na oči ter bistro, toda ne preveč prijateljski pogleda Zbiška.
»Ali pa veš, kdo je to ?« jo vpraša Zih.
»Ne vem.«
»Nikako čudo ni, da ga ne poznaš, kajti zraste! je. Ali pa nemara poznaš starega Matijca iz Bogdanca ?«
»Za Boga, Matija iz Bogdanca!« zakliče Jagjenka.
In pristopivši k vozu, poljubi Matijcu roko.
»Vi ste to?«
»Da, jaz sem. Samo na vozu sedim, ker so me Nemci obstrelili.«
»Kakšni Nemci ? Ali mar ni bila vojna s Tatarji? Jaz vem to, ker sem močno prosila očeta, naj me vzame s seboj.«
»Bila je vojna s Tatarji, toda mi nismo bili na njej, ker sva se z Zbiškom poprej bojevala na Litvi.
»Ali kje je Zbišek?«
»Torej ga nisi spoznala, da je to Zbišek ?« reče smehljaje se Matija.
»To je Zbišek!« zaklič deklica ter znovič pogleda Zbiška.
»Kajpada.«
»Poljubi ga kot znanca!« zakliče veselo Zih.
Jagjenka se živo obrne k Zbišku, toda nakrat se umakne, si zakrije z roko oči ter reče:
»Ker se pa sramujem.«
»Midva se vendar poznava od mladih nog!« spregovori Zbišek.
»Oh, poznava se dobro. Sedaj se že spominjam. Sedaj bo temu osem let, kar sta prišla z Matijcem k nam in moja pokojna mati nam je dala orehov in medu l Toda ko so naši stari šli iz sobe, takoj ste me udarili s pestjo po nosu, orehe pa ste sami pojedli.«
»Tega bi sedaj ite storil,« reče Matija. »Bil je pri knezu Vitoldu, bil je v Erakovu na kraljevem dvoru ter pozna dvorske običaje.«
Toda Jagjenki pride takoj nekaj drugega na misel, kajti obrnivši se k Zbišku, ga vpraša :
»Vi ste torej ubili zubra ?«
»Jaz.«
»Poglejmo, kje ga je zadela pušlca.«
»Ne boste je videli, ker se je skoro vsa skrila pod lopatico.«
»Bodi mirna in ne pričkaj se t« reče Zih. »Vsi smo videli, kako ga je vstrelil, pa videli smo še nekaj lepšega, kako je v hipu kakor bi trenil napel lok brez
Jagjenka pogleda Zbiška tretjič, toda to pot že z občudovanjem.
»Vi ste napeli lok brez napenjače?«  ga vpraša.
Zbišek je razbral iz njenega glasu, da mu ne verjame, torej je oprl ob tla lok:, katerega je bil ravnokar sprožil in ga hipoma napne, da je kar zaškripal železni obroč; potem hote" pokazati, da pozna dvorske običaje, je pokleknil na jedno koleno ter podal lok Jagjenki.
Toda deklica, namesto da bi ga vzela iz njegovih rok, naglo zardi, ne vede sama čemu, ter si jame urno zapenjati srajco na prsih, ki se jej je bila od urne ježe razgrnila.
Drugi dan po dohodu v Bogdanec sta jela Matija in Zbišek pregledovati svoje staro posestvo in kmalu sta sa prepričala, da je imel Zih iz Zgorelice prav, ko je rekel, da jima bo manjkalo s početka marsikaj.
Z gospodarstvom je še šlo tako, tako. Nekoliko ogonov so obdelali še poprejšnji kmetje, druge je obsojal znovič opat. Nekdaj je bilo obdelane zemlje v Bogdancu dokaj več, toda od onega časa, kar je izginil v bitki pod Plovcem rod »Gradov« skoro popolnoma, je jelo tu nedostajati delavnih rok, in po napadu šlezkih Nemcev ter po vojni Grimalčika z Naleči so se zarastle nekdaj plodonosne bogdaneške njive večinoma z grmičjem. Matija si ni znal pomagati. Zaman je bil povabil pred nekoliko leti nekaj prostih kmetov iz Kresne ter jim hotel dati v obdelovanje prazno zemljo, toda ti so sedeli raj še na lastnih gredicah nego bi šli obdelovat tuje ogone.
Privabil je bil res nekoliko nemaničev, zajel v raznih vojnah nekoliko jetnikov ter jih nastanil po kočah in jih poženil, in tako je jela naselbina naraščati znovič. Toda bilo je to kaj težavno življenje, radi tega brž ko se je ponudila priložnost, je Matija urno zapustil Bogdanec, domišljuje si, da bo obdeloval zemljo mogočni .>pat dokaj ložje, med tem pa si pridobita lož je on in Zbišeh na vojni premoženja. Opat je gospodaril dobro. Delavske moči je pomnožil za pet kmečkih rodbin, pomnožil je tudi čredo goved in konj, potem je postavil kaste, novi hlev in skedenj.
(Daljo pride.)
Fran Wilhelni;ov
odvajajoči caj
FRANA WILHELWIA
liktnivji 1» c. kr. rgir«ia laJaiatetji t Neimkireheii, Spodnje Avstrijsko
se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr, veljave.
Kjer se ne dobi, vrši se pošiljate« direktno.
Poštni zavoj      IS zavitkov 24 kron franko
na vsako avstro-oiersko pošto.
V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva).      <
as
l_oterl)ska Številke.
2. novembra 1902.
45   M' 36- 61    39
Line..........• •   d   M   66   81
Peter Lukman
priporoča svojo krojaško delavnico v Gorici na Komu št. 9.
*                                       * J|     Sloveči profesorji
«f    medicine in zdravniki
*               priporočajo
| ¦ ¦ Ulo&ec
S lekarnarja PlCCOli-ja t   v Ljubljani
«!:       dvornega zalagatelja
i. Nj. svet, papeža
« kot sredstvo, M krepfa Želodec, vzbuja tek, 9 Jj; pospešuje prenavljanje in odprtje telesa po- J « selmo zdravilna za ono, ki trpe na znstarniHMii ,» *.                               zaprtju.                                |*
Jp Tinkturo za želodec razpoMIja lekarnar Plccoli !5 « v Ljubljani v Skatljieali z 12 steklenicami za J* •i K 2-52, z 2* steklenicami za K 4-80, z 30 steklo- j* Jj! niciimi za K 7*—, t, 70 steklenicami za K 13'—. >fi[ «; (PoStni paket pod 5 kg.)                                      |»
•¦ Je v razprodaji v lekarnah v <>orlcl, Tol- » |g| mlnu, na Primorskem, v Trstu, Istri in iL «' Dalmaciji a 30 vin, steklenica.                     1    S
«i......._..........____............._._.......................               5
1 Peter Cotič, S
^W            čevljarski mojster            ^g
P| v Gorici, v Gosposki ulici štv. 14 pj priporoča svojo
čevljarsko delavnico,   mš
¦»mwvmmm*
Slovensko Pratiko
za leto 1903 in razne druge
koledarje, kakor tudi toli priljubljene Božične in novoletne čestitke ima v ogromnem številu v zalogi in prodaja razprodajaIcem, na debelo, po neverjetno nizki  ceni
Ant. Jeretič
vcletržec   h   papirjem    in   inhodijami,   tovarna Sol. zvezkov, trgovinskih lnji? in karton; ž t Gorici.
Božjast,
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sclmannen-Apoteke, Frank-furt a. M.
4 pare čevljev
za kron 4*90
Razpošiljam vsakemu Štiri pare elegantnih in motnih čevljev za slepo ceno kron 4*90 in sicer: 1 par možicih Čevljev in 1 par ženskih Čevljev, rujavebarve, na vrvico, z dobro obitimi podplati in najnovejšega kroja*, nadalje 1 par modernih Čevljev za gospode in 1 par za d a m e z obsivom, lahki in elegantni. Vse 4 pare za samo kron 4*90. Pri naročevanju zadostuje omeniti dolgost Čevlja. Razpošilja proti povzetju
eksportna hiša za čevlje ¦ ¦ ¦
Spingarn, Krakovo št. IE4.
Krakovo.
Kar ne ugaja, se zamenja ali denar vrne. Omolanje pošiljatve se ne zaračuna.
Z«K)tni itmmk«; SIDRO.
LUdiEHT. GAPSICI COMPOS.
It RloMorjM* l»k»rn» v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblaZuJooe mazilo; za ceno 80 b, kron 140 in 2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domač« zdravilno sredstvo vedno le v orlj. steklenicah z nažo zaSčitno znamko s »SIDROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
RicMerjtvalekarna »pri zlatem levu"™
v PRAGI.                    pY-
Elizabethgrasse it. 5.     lHL
^^<&*^^s!ife^^jl^
»Krojaška zadruga"
vpisana zadruga  z   omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka.ulica št. 7.
Velika zaioga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odj.i.alcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jfiger-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce. poštnine proste.
W
Išče se
vešč popolnoma slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, pripraven za potovanje. Prednost imajo-izvežbani v kožarski stroki. Lastnoročno pisane ponudbe na kožarsko tovarno And. Jakil v Rupl pošta Miren pri Gorici.
Na dež jubil. razstavi odlikovan a srebr. drž. svetnio K« lvovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetiinjo
Tovarna uzoralh telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragrl na smibovu
(PrahaSmichov) Vinohradska ulice čisla 816 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirojevanju sokolsklh lu Šolskih telovadnic
po najnovej&ib pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča-jočih spričai domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti,
/Navadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za spolne telo vadnice poSilja na zahtevo »rezpL- Ao in poitnine I rosto,                                                                         „¦ g
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
Žela 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
,    .   MHHHiUlUlUlU,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno iz ilovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstre cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagroonih vencev, za mrtvaška potrebe, voščene sveCe itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje toCno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno _______               Crk na perilo.
E. LEBHERZ
tovarna užig alie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
¦^Apollo-««
Najeentji izvir dobrih
lil*   i 3-lotnlm pismenim jam« **•.   »tvora
Hanns Konrad.
tam ir Ur iMn - Mast it. 248.
(Češko). Ustne delavnice ur In Ane mehanike. Dobra mn. ura iz nikh> gld, 375 Fina srebrna rem. ura , 535 Fina srebrna verižica . . , HO Budilnik iz niklju . , , 1-7B Tvrdka je odlikovana i o, kr, orlom i ima zlate m srebrna Bvotinje ic riHtav ter tisoče priznalndi pisem.   -- Ilmtrovan cenik Mitonjt
^   Tr^ov^ko- obrtna re^ijtrov/arja zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici.
k.
Hranilna vlaga obrestuje po *\,%, — večje stalne, naloženo najmanj na jedno
loto, po 5$. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgubo
obresti. — Ilontni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroStvo ali zastavo na  5-letno odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,    proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadruinlki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Star jo 1. avg. 1902:
Dalažl: a) podpisani.........K U31.S00*—
b) vplačani.........»    590.171-64
Dana posojila..........» 1.358.312*28
Dopolnilni zaklad......»    203.863*46
Vloga................»    568.867*99
h
Perdo Bečič:
Kletev nezvestobe
(Slov. knj. sn. 107-114.)
Navadno broširana K 3*20, elegantno vezana v izvirnih platnicah K 4*80 priperoča
»(Soriška Tiskana, ^. @abrščcl;
Pošilja se le proti plačilu ali po povzetju.
""2^»C3-
¦3y3"
Izšel je
Krasen slovenski skladni koledar
za trgovine, obrti, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke
Ivana Bonača v Ljubljani.
Cena je vzlic okusni izdelavi zel6 nizka, samo 70 vin., s
pošto 20 vin. več in naj se blagovoli ta znesek v znamkah
ali po nakaznici naprej vposlati.
Prekupei dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik.
P rek u pel doli6 v »H k rabat in se na zahtevo pošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova firma. BNP-* Da ne bode, ako koledar kmalo poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se čim preje oglasi kjer se bode na take pri raz-pošiljatvi v prvi vrsti oziralo. *"*»OJ
«•»<•>««¦><«¦»> «e» «e» «e» ^^-tiP^^^^^^^^^-m^Stl
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturmi št. 3.
Ckr.
priv.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
- Via Giardino 8
GORICA
priporoča
pristna bala      JkJ&gur     bri*klh*dml'
In črna vina    ^3$$     ntatlnskih in
iz vipavskih,     ^8»         Ista rs ki h
furlanskih,            W           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železni«! na vse kraja avstro - ogerske monarhije v sodih od r>fi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tadi uzorce.
5 o
— >
! ?¦*«
i5 -5
s •«
»~ o
9   9
ASSICURAZIONI   GENERALI   V
Stanje dFuštva 31. decembra 1901.
TRSTU.
C. kr   "*^:-^^gcr    pri vil.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Goriei
na Travnik« it. 5.
O raneijski zalogi:
1.  Osnovna glavnica...........
2.  Rt-somri dobiEck ............
3.  Reservna gotovina za vis»>&» Sfc^le .  .  .  .
4.  Reservui zalog za premijo po Idlanei A .  . 5   Reservui zalog za premije po bilanci It . .
G. Gotovina za oskrbo uradnikov......
7.  Zalog v korist življenskoga oddelka . . . .
. K    10,r>oo.o C—
-  „    10,022.487*!«)
- „     3;488.741-J6 . „     7,62L«i6V1U ..,  147.t«5.li689 . „     2,!K)3.-244-8-2 . „     2,615.741 03
K 100,319.42711
Garancijski zal   g
bo obteženi kakor sledi :
1.  Posestva in hipoteke..........
2.  Posojila na življenske police društva   ... :!. Posojila na vrednostne papirje......
4.  Državni in drugi vrednostni papirji ....
5.  Menice v portcfcuillu..........
(i. Obligacije delničarjev..........
7  Vložki pri raznih bankah, gotovina, dolžniki
odStetimi upniki..........
31,870.
17,7!)!),
,     2,407.
.  122,468.
,      1,140.
7,350.
390-GG .831-32 tf-17 .068-59 100-42 .000-—
K 190,310.427-ti
Škode izplačane lastnini zavarovancem tekom leta 1901 ....
Prej izplačane svote.......................
Torej skupna svota vseli izplačanih Škod od začetka dnLtv enega obstoja. TekoPa glavnica zavarovancev življenja dne 31. decembra 1901.    .  .  .  .
d  S
>   a
o  i
...m,   "*'.. a
l   27,045.234-91 , 688,50').391-OG
. K 716,540.625-97 ¦ „ 571,207.823-19
r^arol praše^,
pekovski mojster in slaščičar v Oorlcl na Komu št. S. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za
birniance, torte i. t. d.
PriporoCa   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter  obljublja solidno i postrežbo po jako zmernih cenah.
Kranjski ianeno oljnati firnež, pristen čisto kranjsko laneno olje •••••••
sladko jedilno laneno olje ••••••••
priporoča
Adolf Hauptmann
prva kranjska  tovarna  oljnatih barv, firneža,  laka in kloja  v Ljubljani.
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kani-parn, pkmet lastink, adria, Sevjot itd,, blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od   5 do   9 let K  5-40  in više
t         »       .       .    »  ,  15 ,   ,   K-60      ,
.  15 da?je . . , 15 —      »
vihne suknje vsake mode.....»24—      ,
,        ,    za castito duhovščino   » 28 —      ,
hlače..............,5-—      ,
.Hatelokf  in  sobne pl.«š*c  15  K n. ppe:.. '                Za dame In gospiee:               *
Haveloke...............25
Sako in pelegrine........... .  9 „
V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
HI Christofle & CM
L-'  "v                             c. in kr. dvorni založniki
Znamka tovarne                                                                                                                                               Znamka tovarne
Heinrlennof Dunaj I. Opern Rlng1 5.
Težko posrebrnjeno                                   JJ|'|
namizno orodje in posodje vseh vrst        <|||j (žlice, vilice, noži itd.) Pri poznan i najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbira najlepših modelov.
ii»p- Ilustrovan cenik na zah te vanje. ~WM
Vsi ChrlstofJovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.